I Socijalizem v luči zdravega razuma. št ev - (No.) S August, 19 15 3, SOCIJALIZEM IN VERA. (Dalje.) a) Odkod svet? Ogcjrno si še par socijalističnih bu- dalosri in protislovij z ozirom na početek swta. da bode vsak preprost slovenski delavce znal ceniti socijalistično znanost za to kar je, namreč za največji hum- bug. Odkod svet? Hocijalisti trdijo, da sc Ole velike plasti materije ali materia ‘ 2,lz katerega je postal svet. i°da odkod je ta material, kje se j«- vzel ? l(i se bijejo na prsi, češ mi le liri,' rUJ(,m0 ’ ^ ar se da dokazati, mi ne I Jziiamo nobene slepe vere ampak le ‘ d , m in vedo. kobro rj; , Povejte nam, odkod je mate- ' °''ijalisti odgovarjajo; “Ne vemo i ]1 " ,,0f no nikoli vedeli.” Al > P' to veda? Ali ni to najdebclej- 1 "veda,” da jo otipaš v temi? ►Oeii> od začetka.” *'ila l H ro 'bja isti govopijo: “Materija '"Pi dok žito! Dokazati te " j'> m Ho nitj skušali niso riiko- * / * '"'»li trdifov ni ver veda in zna¬ nost, ker se n e more dokazati, ampak jo vera, ker s e mora verjeti brez dokazov. Rako se potem to sklada z vašo frazo o “znanosti?” >S očija list pridiga; “Ta material, o katerem ne vemo, odkod je, s e je začel gibati, gibal se je zmiraj hitrejše in naglejše, pri tem vrtenju so cepale proč cele kepe, iz katerih se nastale zvezde, zemlja, solnee. Toda, zakaj se ie začel gibati mate¬ rial, kdo mu je dal prvi sunek, kaka zu¬ nanja sila ali moč ga je spravila v gibanje? Znano je, da Se sama od sebe ne začne gibati nobene stvar. Triglav sam od sebe ne bo nikdar prišel do Ljubljane, kamen na cesti bo tako dolgo na istem mestu, dokler ga kdo ne brcne. Neorganična materija se sama od sebe ne more premikati. Kdo je dal materialu gibanje, na to vprašanje socijalisti tako dolgo ne mo¬ rejo odgovoriti, dokler ne verujejo v Bo¬ ji svojim naukom tako malo škiz¬ vori v Doga kakor bi poškodoval i mesec, če bi streljal nanj. so v naravi zakoni , naravne po- jo katerih se je vrši/ in N <‘ vrs ‘ svetu in v vnem irjn. Do - Tothi, kdo jih j‘‘ 1,1,1 ' roj v (n v'P S O “AVE MARIA” 0llk0(1 so! Ni postave brez postivoda- ura ima postave, po katerih se natančno ravnati. Toda za bebca rSU človeka, kateri bi trdil da so te postave same od sebe, da m nikdo um- ;, al ure da so kolesca nekega popoldne kar sama skup priletela in se pogovorila, da se bodo obračala po čisto jasno 0<1- merjenem načinu. Ura predpostavlja urarja, prirodni za¬ koni predpostavljajo neizmerno modre¬ ga postavodajalca. Kdor ne veruje v Vsemogočnega Bo¬ ga. mora tudi na vprašanje, odkod pri¬ rodni zakoni, odgovoriti: ‘‘Ne vem!” Kje pa je potem zopet vaša 6 c \T&r\ n in znanost?” ;Odkod materija, odkod gibanje, od¬ kod naravni zakoni, na vse to nam osta¬ nejo socijalisti odgovor — dolžni. Odkod življenje? Socijalist odgovo¬ ri: Prva iskra življenja je postala sa¬ ma od sebe, mehanično, brez Boga. • Zopet jim zavpijemo: Kje so dokazi? Dokažite, pa vam bomo verjeli!! Za¬ kaj nam dandanes, v tej prosvitljeni dobi ne morete le en slučaj pokazati, da postane življenje samo od sebe? Vsi učenjak/ celega sveta z vsem bo¬ gastvom, z vsemi sredstvi modernega časa, z vso učenostjo, z vsemi eksperi¬ menti, z vsemi bibliotekami ne morejo stvar iti niti ene žive muhe!! Stvarite le enega živega komarja, pa ve¬ rujemo celi socijalizem! Kazalci na uri kažejo številke sami od sebe. Bedak bi pa bil, kdor bi trdil, da la natančni red pri uri ni delo urarja, stokrat večji bedak pa je tisti,, ki trdi, da so se rast.ine in živali razvile same od sebe, mehanično, brez Boga. Socijalisti trdijo, da s e je človek raz¬ ril iz opice. A odkod ima človek raz¬ um, govor? “Neverno,” odvrne soci¬ jalist. Kje pa ie potem vaša veda? Odkod je svet? Odkod je ta red v naravi, n a svetu? Dan H- vrsti za nočjo, za pomladjo pride l° CCl ia l žitnemu zrncu to zmož- VISdBO postavo, da se razvi i e ' , 10 P r ]ožiul o v zemljo, da poganja ''požene steblo in razvije klas. •v" illiee ' •, mojster, kateri more dati v i;l tiS . t ' z rncu Kajti zrnce položeno .'ko n,0C žl Z vi in življenje je gibanje, gi- a od sebe pa je nemogoče; te- h# sa "'l P r tisti, ki je povzročil to gi- j e m0J bbex n to je B °g* ' sD ^-' enkrat povdarjamo, da Mojzes ni ,.-1 nisati učene in v vsakem , namena P watl . ‘AVE MARIA’ ožim v ateri lovrsene prirodoslovne knjige ah . poslovne razprave, ampak on je .' luj besedi botel Izraelcem, kat J-ji nagnjeni k malikovanju, dokaza- ] ;1 s0 vsi maliki le stvari, da je stvar- ,‘ ;k ] e eden, ki je vse stvaril iz nič, ki vlada celi svet, ki je dal trdne kakor iz kremena izklesane postave celemu svo¬ jemu delu, ki je torej edini pravi Bog, kateremu gre božje češčenje. Poročilo Mojzesovo je čudovito krat- ■o, pregledno in razumljivo. Navidezno težkočo dela le beseda ‘dan’. Prirodoslovni učenjaki namreč trdijo, la je nemogoče, da bi bil svet postal tekom šestih dni, dan po 24 ur. 1’rvie, ker računamo dan in noč po ,|,|n ' da se zemlja enkrat obrne okoli svo¬ je osi. K 0 se med tem sukanjem zemlja °‘ irue k solncu, je dan, kadar se obrne 'd s °lnca, je noč. Toda Mojzes pravi ^ Jl ' *’°k r solnce stvaril še le četrti dan. < ’ T, ‘ 111 l’ rve tri dni ne more računati po °'* l! ker ga še ni bilo. k temu moramo pripomniti, da ‘ ( "“"‘"Ju velike večine učenjakov Moj- )](J n ' imel v mislih dneva v pome- lio- z i Ur : ar,1 P a b daljšo dobo časa, epo- si,i 0 j Z rfS /i ker Izraelci v svojem jeziku '" Ina j° besede za “dobo,” “epo- °B ( -s pa je hotel Izraelc*em na " hačin razložiti, kako se je stvar sp fco Poli Jljf; tj ' -M V' /,.j 1 Vfs »‘ časovno razvijalo, zato ji Posamezne oddelke besedo “dan” ’ , 1 • kar v domačem jeziku n ***• » “dobo.” % ^ 1 e in razumite dobro sv p' in razum te dobro priro 151 nažu “• dovito soglasje! d “h*® 1, ampak {u ' če d a'bi ' la ^ že zato “emogo- ■ ’ , 1 b “ B °8 s «' varil v ,1 dnrh K se tava zemeljskih plasti in kamenj b „|,|;ko nem vrtenju in iz te| V vala nebeška telesa. •AVE MARIA” Augu s t 152 Dobro, tudi to jim Pestimo. A zmira.i še ostane tisti, ki je stvari, materijo m ii dal gibanje. In ta je Bog. ' Ugovarjajo: Bog n, stvaril rastlin m živali, ampak vse se je razvilo iz ene tu- koimenovane prvotne celice. Iz te ce¬ lice so se tekom milijonov letja razvile rastline in zopet iz teh tekom milijon let živali. To da se imenuje descendencija. Tndi to jim pustimo, dasiravno za to nimajo nobenih krepkih dokazov, ampak SBme hipoteze, same misli in domnevanja in mnenja posameznih oseb. Pa naj bo. Vprašanje pa še zrniraj ostane nerešeno: Odkod pa ta prva celica, odkod življen¬ je? Odkod gibanje, odkod ta red in smotrenost v naravi, odkod ti prirodni zakoni, od katerih ne odstopi narava n; ti za las? Vidite, dragi sodrugi, zmiraj še osta¬ ne dosti prostora za Boga, zmiraj še o- stane kopica vprašanj, na katera ne mo¬ rete drugače odgovoriti kakor z Bogom: Bog je ustvaril prvotno celico in ji vti¬ snil zmožnost razvijanja, Bog je povzro¬ čil gibanje, Bog je z železno močjo na pisal naravi postave, po katerih se mo¬ ra ravnati. In pomislimo še nekaj ! Ali je nemo¬ goče to Bogu napraviti v 6 dneh, dan m, 24 ur, kar pravijo učenjaki, da je nastalo v miljon in miljon letih? Bog povzroči z močjo, ki jo je dal pri stvarjenju jablani, da požene cvet, rodi sočnat sad tekom par mesecev. Ali mu ni mogoče to, kar stori v par mesecih, storiti v enem trenotku, če ho¬ če? N Ali ne more on storiti, p r tarec” tako nesramen, da dan za ^ ponavlja to laž. In kolikrat smo mu zabrusili v obraz, da je lažnjivec, tod, namesto da bi skušal dokazati to svojo bedastočo in popraviti svoje brezmejno nevednost, pa še enkrat ponavlja ravno, isto laž. Gospodje sodrugi, če v tem obstoji vi¬ ša socijalistična učenost in izobrazba, p„ tem se prav resno bojimo za vašo bodočo državo, kajti take duševne reve so nez¬ možne vladati kak kurnjak, kaj še le celo človeštvo. Na koncu današnje številke A. M. naj še podamo cenjenim čit.ateljem za name¬ ček in zabavo od omek iz učenosti sloven škili socijalistov, ki se zrcali iz članka: “Kako je postalo življenje na zemlji’ katerega je spisala svitla zvezda na slo¬ venskem socijalističnem nebu. namreč slavni Thcodore Cvetkov. Članek je M objavljen v Slovenskem socijalističnem Koledarju za 1. 1915 in je krona vsega “znanstva”, kar ga je že do sedaj P 1 ' 0 ' ducirala slovenska ameriška “internacio¬ nala”. Za boljše razumen vanje globoki misli j in “dokazov” podamo najprej Cvetkov članek v izvlečku, potem p* 1 ^ oj poleg pa naše opazke: Theodore Cvetkov: “Razni narodi, sleditelji raznih vtM p izpovedanj in sekt imajo najrazličinM^ 1 protislovna, mnenja o postanku življ (,| 't na zemlji. Skoro vsaka vera pravi, d< 1 ' neko nadnaravno bitje, katero sc bog, ustvarilo vse, torej tudi življ cnJl j Biblija pravi, da je bog najprvo H' 1111 ■'mnljo. solnce, zvezde, luno, rastline \ vali in končno človeka, kateri J 1 ' 1111,1 I ( >pol iic.jšc st v a rstvo. ’ ’ k v ZO- Ziianosl je ži* davno temeljito pobi' 1 ' pi volno mnenje. Astronomi ju jo dob 1 * to a/" e-ll* ‘AVE MARIA'* ^ 7.000 let kakor uči biblija. teorija o evoluciji, katero za- , skoro poldrugi miljonkral • L -i j : i p'' iU |j e in da so mnoge zvezat i’ 1 ' ^ r at večje kakor uaše solnce. ji o 1 ' 1 - 10 j e nastalo pred luiljou a v i u na pred kakimi 60,000.000 le Jjj j e bila pred luuo muogo mi- :: ;i ’"‘' torej res, da je svet star ko- F ' e ^ ‘ ,kol ’it a l ' a>l ženijij kakor Goethe, Lamark, ^1' 8J0 jjeckel in mnogi drugi, dokazuje, i )r,r ' in ' tj lun oge živali razvile potom m no “^anega razvo i a iz niž j ih živali in ' ' ovek najpopolnejša žival v vrsti cele •valske evolucije. I ( - t . j e torej ta teorija resnična, in vsa lanašnja zannost potrjuje, da je, nastaja i „ 0,0 vprašanje ; odkod je nastalo prvot- življenje, ona prva stanica iz katero | , e je stopnjema razvila prva najniža ži¬ val in iz te živali vse ostale živalske ob¬ like! Moderna znanost odgovarja “brez o- vinkov”: organska materija je nastala iz neorganske. Vse živo bitje; rastline, živali in lju¬ dje, zavisi od tvarin, ki v svojem bistvu niso organske ali žive. Ako torej vse življenje na zemlji zavisi 'd neorganske materije, ali ni potem lo ^cno, da se je življenje rodilo iz neor-' -anskega carstva tekom milijonov let? To na čisto poučnih načelnih fizike. Ekonomije kemije, biologije i- t. d. Ain°gi kemiki poskušajo stvariti ži- Jl|, .k v svojih delavnicah in dasiravno 11111 to do danes ni posrečilo, vendar ^ s Hi mogoč v najbližji bodočnosti. ' -utori učenjaki, kakor profesor - rj derson .. - - • fia iprv 0 ‘trdijo”, da se je življenje pojavilo v vodi.” Naše opazke: Reditelji raznih veroizpove an.i ^ ' v : '' '■* l»oga je Cvetkov našel to 1,ese tovori tako slovensko ljudstvo^ Pnduiajo Hocijalisti, da vse najleps <'<>! zr *ajo, a rabijo take spa ke ■ ^ l’"”i slovenskem jeziku. /• >’ob!la znanost to mnenje? Ka.| , l ’ 1 n it ? Ako je /nanosi doka (niljonkra) večje od Z& 163 ^ “ aStal “ Pismo, da sol,,« • 'v J pa K° v °ri sv. je tedaj dol /V" ° d Kje do sobica ni Bog stvari! J svet^taTl-n^ trdi bibl 'j», '1* J>' vi Cvetkov ^ e ? ' 7 ^’ ’ k jc je to v bibliji? este, Kako je on sleparil? H 0 . -e dokazati podobnost'in “Žlahto” med človekom m opico. Objavil je dve sliki :Lo- , ailJ0 c 0ve ka in lobanjo opice; bile ste si res jako podobne. In vskliknil j e: ( dejte, kako sta si podobna človek in opica, to j e dokaz, da pride človek od opice”. Učenjakom s e je ta velika po¬ dobnost sumljiva zdela, preiskovali so natančneje, in kaj so našli? Pošteni in učeni lisjak je rabil eno in isto ploščo ali cut” za obe sliki, za obe lobanji! Seveda so si bile podobne. Od tistega tre- notka je izgubil Haekel ves ugled med resnimi učenjaki. Vidite, taki so vaši dokazi, sodrugi! Kako da je to logično, da bi se življe¬ nje rodilo iz neorganske materije, ker je odvisno od nje? Dokaze, dokaze! Nič ti nočemo verovati, vse nam moraš doka¬ zati, dragi Cvetkov! A dokazal še nisi nič! Pišeš: Moderna znanost odgovarja brez ovinkov; da, odgovarja brez ovili kov in brez dokazov. Ker tako natanko veš, da se je življe¬ nje rodilo iz neorganske materije, zakaj pa kemiki ne morejo stvariti življenja saj imamo dovolj neorganske materiji-V Učenjaki “trdijo”, da, “trdijo”, “tr¬ di” lahko vsak bedak, toda kje so dokazi. Cvetkov, dokazov nam daj, a ne trditev Ubogi slovenski socijalisti, kako du¬ ševno hrano morate požirati in še celo drago p’ačevati! Za miljonletne dobe, za mesece in solnca, za neorgansko materijo se bolj brigajo, kakor z. vase « interese. A vi vse to plačat,.. Pa^ ^ tako de da ( ‘re.se. A vl vse MJ _ _ ^ iO. Dokler bodete neumni, bodete, tako uli > kor še '/.miruj je resničen stavek, k- neiii/i/io.st najdrnžju roč nu svetu. <«- \ (Daljo pri" ) “AVE MAE LA.” “ Prevdari, predno združiš se na veke.” (Nadaljevanje.) “Slavko!” — krikne mlada žena z ne- popisljivo bolestnim usmevom, prime mo¬ ža za roko ter zr e vanj neznansko osup¬ njena. “Slavko,” vzklikne nesrečnica po¬ novno, “tega vendar ne misliš zares?! “Kdo pravi, da ne?” de ta s poroglji vini usmevom. “Postava daje možu vse pravice nad njegovo družino. Zato odlo¬ čam jaz. Otroka se zazdaj še ne krsti. Tu živimo v slobodni deželi, in nihče me ne more prisiliti, da dam krstiti svojega otro¬ ka.” Prav ta hip se odpro vrata, in Gorni¬ kova gospa stoji pred svojim zetom. Ker je čula zadnje njegove besede, mu reče: “Tako se držiš svoje svečano dane oblju be?!” Toda razdivjani mož je ni slišal. Kajti kakor besneč je planil iz sobe ter z vso močjo zaloputnil vrata za sabo. Matilda omahne z glasnim krikom svo¬ ji materi v naročje, in otrok se prebudi ter jame jokati. Slavko je oddivjal naravnost v novo krčmo, ker je dal med svojin mišljeniki svoji jezi duška, pil čez ter razglasil cel svoj današnji dog vsem navzočim pivcem Ti so ga h vsevprek ter mu rekli, da je nastopi kor s e spodobi takemu možaku kak on. Tako je popival ter ohlajal svoio med vinskimi bratci p n7n . morala odpeljati tovariš <]omov , . je takoj spravil v posteljo K ' ,1,. doj-t-a dne pozno v j utro j je ht rasa lisko bolela glava Mati Ana se je p 0 V eč.eH: •, želu k lieeri, lu jima je moča la natanko eel pripetljaj od kriiin i »Ml (J() Seveda je to Gornika silno razjezilo. / vlto je zagrozil, da že pove svojemu zetu k„. mu gre. “Le nikar mi ne ugovarjaj* m ti!” je dejal zamalmivši z roko, ko ga ; v hotela ta pogovarjati. “Kar počenja j„ uganja Slavko zadnje čase, presega že vse meje. Zato mu jih povem takih, da jih bo pomnil nekaj časa. lu potem še nekaj' 1 nadaljuje starec obrnivši se proti Matil¬ di. “Ali sta se že pogovorila z možem, ka¬ ko naj bo ime otroku? Kajti krstiti se ga mora na vsak način.” “Mislim, da bi bilo najuinestneje”, od¬ govori prepadana mlada žena, “če damo otroku ime Marija — Marija Ana. To pa zato, ker se je rodilo dete tisti večer pred Marijinim praznikom. Da, Marija — Ana na j ji bo ime,” še pristavi ter uaravua oči na svojo mater, v katere naročju je slad¬ ko zadremala mlada vnukinja. Mati Ana se hvaležno nasinehlja svo¬ ji hčeri. “To je pametna misel,” jo pohvali oče.” In ker Se Slavko obnaša tako ne¬ spodobno in krivično ga niti ne vpraša- mo. Krst naj bo na praznik Svetih tre 1 Kraljev. Takrat bo otrok star že štiri ted¬ ne.” Matilda še vedno ni mogla vrjeti, da ho njen mož vztrajal ob svoji zakrknjenost' in trmoglavosti. Zato je predlagala, n«J Se odloži krst še do Svečnice. Dotlej ] -ak° pregovori svojega moža. Njeni st«- Mši so ji odsvetovali odlašanje. Ali 1 umu j ( . obljubila, da hoče govoriti z ^'l nikom o tej stvari ter tako ukrene. <•" sl ’ 1,0 o1,<),fa lahko krstilo ob najmanjši >" nosi j, j ( . s1 opjhi niehkosreiin mali ll,VriMo "trim. IN, dolgem i„ skup'*^ |,nKWVurjHt, j» ju nazadnje odienjal " u " r ipl5- A VE MARIA" nro.i o1 Mat.ildin predlog. t‘*' ge ni ponudila staremu ko- ji j fl bi povedal svojemu zetu. (tasi bi ga bil morda ravno '•ni ' 1 * a« bi ne bil nadaljeval jvr’ 111 ' l>n „ln.l' ,rot> l 1 dan svojega popivanja. Kajti olnoči se je bil Slavko povrnil , l in " tor smo že omenili. Matilda je , n iO v - j prihodnji dan in vrh tega je poslušati venomer očitanje, češ, ' r8lfl ^na in tisti njen “far” kriva > temU - ŠESTO POGLAVJE. Huda bol. flJfde svoje grožnje napram svojemu ' -.-ctal Gornik vendarle mož-beseda. f ,1“ v . vv V ] aj dni po tistem večeru poišče Slavka f v njegovi delavnici, odkoder ga odvede I na s voj dom — gospa Ana je bila odšla k Vstildi — ter mu jame brati levite. Tako I se je zgodilo, da sta se možaka prav do I hudoga spoprijela, in sestanek se je skon- ča! s tem, da je pretrgal Vodnik vse stike sstariši svoje žene. In domišljevaje si, da se mu dela veliko krivico, je odšel s silno jezo v srcu proti domu. Matilda ni niti besedice izvedela o tem prepiru iz ust svojega moža, ki je bil od¬ slej hladno uljuden. In to jo je bolj "^1° v srcu, kakor še tako burna trenot- 113 ra zkaČenost. Govoril j e z njo, kar je |' i,0 v nf '°bhodno potrebno. Tn jedel in spal K Sfl doma, ali sicer se ji ni prikazal ni- J J 1' pred oči. Nekaj časa je bilo to nje- »"o čudno obnašaj e popolnoma neraz- rr , ^ V °’ Pa kmalu ji je povedala mati 1 vzr °k moževe izpremembe ter ji sta• ° Va ^ a ’ Tia i Pobije ves čas, ki ji preo- t( J a ol» gospodinjstvu, pri njej. Kajti sa- !! 1,1 za PaŠčenost je silno neprijetna in t utegnila, škoditi je menila skrbna r °*< večidel spi in je ob seda- ^HalT* 1 na Varne ^ ern pri starih '°(?a f0r pa doma. ' r tu. l/n na Sf ' je le iztežka vdala ma- , ,M «vetu. Dva tedna je se vzdrža- V V ' ,t,n zapuščenem domovanju upa- f bj se zbližala iri spravita z . ' 1 ref j j foden je jela uvidevati, 'lova zakrknjenost neiipogljva 166 in neodjenljiva. In to izpoznanje jo je po¬ gnalo k starišem. Slavko ji je seveda to silno zameril. Vinski bratci, katerim je odslej razkladal Svo -l e ^čne bolesti, s so mu se netili jezo rekoč- ‘<\r Q - 1» jame uganjati le preveli •' se daj ločiti Tei revt uke neumnosti. in otrese« , SC “ le '* “««" iaunbiš Cit C • kat ° UŠke 2 »We.” vendar! ^ Se ' 1C P ° dolgem omahovanju vendar]« opogumila ter vprašala svojega f"; kaj misli gl ^e hčerkinega krsta • • Cernu me izprašuješ o stvari, katero ste sklenili brez mene?!” ji odgovori za¬ slepljeni mož osorno. “Moje mnenje ti je prav dobro znano, in danes ti ga povem poslednjič. Z mojim dovoljenjem ne bo otrok nikdar katoliški. Krstiti ga lahko das. Ko se zave, ze poskrbim, da se vzgoji po mojih nazorih in načelih. — Povej mi samo, kakšno ime ji nameravate dati?” “Marija — Ana!” odgovori žena tre¬ petaje. “Že vnaprej sem si mislil tako! Prav katoliško in svetopisemsko. No, pa na vaše krščen je Se ne bom oziral, temveč imenoval deklico pozneje, kakor bom ho¬ tel sam. Medtem ko boste vi z otrokom pri “farju”, bom jaz to zadevo prerešeta 1 val 'z nekaterimi prijatelji ob kozarcu rajnega vinca. Tu že najdemo kako lepo in dostojno ime, ki ga nimate vi med svetniki v katoliškem koledarju.” Krstni dan je napočil, in otroka so krs¬ tili za Marijo-Ano. Ko je bi'a Matilda p 0 krstu pri otrokovih kumih — svojih stariših — je zares popival njen mož v Drvinovi krčmi ter kvasil med nekoliki mi svojimi somišljeniki neumestne in sirove šale o najsvetejših resnicah katoliš¬ ke cerkve. Stara resnica je, da kdor pomo i z din le mazinec se kmalu polasti cele roke in ima konečno celega človeka v svoji . J JI iliiu. nv.. krempljih. Slavko Vodnik je bil živ dokaz resničnosti tega pregovora. Najprej je jel zanemarjati svojo denarne zadrege. Kaj¬ ti njegove svobodomiselne stranke so se izkazale / malimi \zj(‘mami ze'o slabe plačnike. Težke obveznosti, katere Je ,z polnoval le še z največjim naporom. ga spravljale še v v(,<, .io nevoljo. HO sc -•AVB MARIA’ 156 Je zgodilo, da se j e tem morečim, groze¬ čim m vedno večjim skrbem pogosteje in pogosteje umikal v krčmo. Njegov srd nad katoličani se je večal in večal ter slednjič dosegel svoj višek. Ob tem pa je največ prestala njegova žena. Kajti veno¬ mer jo je trpko in brezobzirno dolžil cele svoje nesreče. Tisto poletje je bilo izredno vroče in soparno. Vsled tega je obolelo zelo veliko ljudi, zlasti pa je razsajala kužna bolezen med otroci. Tako tudi mali Mariji-Ani ni prizanesla neusmiljena smrtna zavezni¬ ca. Otrok je hudo obolel. In ko je Matilda opozorila Slavka na resen položaj bolne¬ ga otroka, se je ta namrdil ter smatral to le za navadno otroško bolehavost. Toda o- trokovo stanje se je hujšalo od dne do dne bolj, in morali so poklicati zdravnika v hišo. Ko je ta zamišljeno zmajal z glavo ter naročil, naj kar najskrbneje pazijo na malo bolnico, se je Slavko silno pre strašil. Matild« in njena mati Ana se sko- ro genile nista od posteljice, a Vodnik jo kakor nor letal zdaj tod, zdaj tam iskaje pomoči vsepovsod. Celo k prej zaničeva nemu in zasramovanemu župniku ga jc gnalo. Ta si ga je prizavedal potolažiti s prijaznimi in blagimi besedami ter ga potem spremil domov. Komaj pa sta pre¬ stopila hišni prag, pride gospa Ana, vsa objokana iz sobe. Zapazivši duhovnika pohiti do njega, ga prime za roko ter vzklikne ihte: “Sam Bog Vas je posla; semkaj, prečastiti! Pojdite naglo notri k ubogi Matildi, ki sedi tamkaj tako zapuš¬ čena. Kajti naš otrok se že veseli v svetih r.ebesih.” Kakor obseden plane tedaj Slavko še pred duhovnikom v spalnico ter obetan- kakor okamenel 0 b mrtvem trupelcu svo- AugUst > 10 p, jega otroka, ne da bi se zmenil z a ženo, ki je kleče jokala poleg *.,. 8v °k moj otrok mrtev!” se mu izte'm ^ iz prs. “Bog je poklical otroka k sebi v - nebesa," se začuje za njim mili dulT^ kov glas. “Vaša mala Marija-Ana • VUi ' šla skozi temna smrtna vrata v boljši vij en je. Saj nikdo u e uide smrti, junak, gospod Vodnik! Kajti udarec v silno težak. Prebolite ga kot ukrep h 0 ^ previdnosti, ki vravna vse v naš največ,; prid!” V nepremični otopelosti je stal doslej nesrečni oče ob mrtvaški posteljici svoj« male hčerke. Zdaj pa se zgane, kakor bi se prebudil iz težkih sanj, ter reče: “0- trok je mrtev in se n e prebudi nikdar več. Kako pa mislim o Vaših verskih baj¬ kah, Vam je znano. Prosim, da me vpri- hodnje nič več ne nadlegujete s svojimi verskimi čenčami.” To rekši se obrne ter odide zdoma. Uro pozneje pride pogrebnik, katerega je poslal ,Slavko z naročilom, naj preskrbi otroku grob na mestnem pokopališču. Se¬ veda so se Matilda in njeni stariši odloč¬ no uprli tej nameri. Trupelce pojde poči¬ vat na blagoslovljeno zemljo, na katoliš¬ ko pokopališče, je ukrenil stari Gornik.bi tako se je tudi zgodilo. Slavko se je na¬ mreč vdal Gornikovi odredbi ter celo prisostvoval blagoslavljenju majhnega mrlička v mrliški cerkvici. V naslednjih dneh se je zdelo, da je j c ' izpregledovati zaslepljenec. Kajti napram svoji ženi je bil zopet precej prijazen, čeprav še dokaj redkobeseden. Tudi 1 Drvinu ni več zahajal, ampak se spet '• vso vnemo lotil svoje obrti. (Dalje prih.) r OP- A VE MARIA’ 157 V boju zoper samega sebe. P. Benigen Snoj, O. F. M. (Dalje). razmišljanja tega poglavja v’. , * J J roul ua smrtni greli? Sinemo tu¬ lu so v velikih grehih pri¬ da se naj tudi takih grehov ^ J0 , kateri jih oropajo prijatelj- “ ‘pogoni? Si upa sv. Frančišek Sa¬ lem jedaako govoriti, kakor je go- "> 0B1 * najplemenitejšim dušam ? rofli ga: “Moj dragi Teotim, i osiu- nebesa nebeška vrata se tresejo in angel,p '"prestrašeni zavoljo nezapopadljive re- človeškega srca, da namreč zapusti oVtk t ako ljubeznjivo dobro in se okle- , nečimeruih reči. — Toda ali si že pr e ;]j eva l katerikrat oni mali “čudež”, ki .. s icer vsakemu znan, vendar pa ne po¬ zna vsakdo njegovega vzroka? Ako nabi- ■ ino popolnoma poln sod, ne bo teklo .no iz njega, ako ne damo na vrhu zraku prostora. Drugače je pri onih sodih, ki .iso napolnjeni popolnoma: kakor hitro v ‘ odpre pipa, teče vino iz njih. Upora- illln ° zdaj to primero za naš slučaj. Naj ,ll( b na še duše v tem življenju polne •."ibeziii božje, vendar niso nikdar od nje pirsinjene, da bi v skušnjavi ne mo- iz njih ta ljubezen. To v nebesih, radost gledanja b( ižjega prevzela ’ M,i * spoznanje in kjer bodo sladko- bogove dobrote nasžitile vse naše že- |jj] 0 ’ da n e bo ničesar v nas, ki bi ne ljubezni božje — tam pa > ( .jj nobena reč našemu srcu od- , <;Ile kapljice dragocenega, vina "»n,, J ! ’ i», . 1. 1 tako uk J,; bu]i 1 smrtc r , greh, bi mogel le v ne- Vz,, očili str k;, j t HO,.., ti. mn l\u M.,. mciije ravno zato, ker nemogoče. Tu na zom- eudit i kakor ne če vidi- r/ ' opr'i. |;OMOfJe tekočina. 6 . S vo°ieta k hlf- iZaUeSliiVi bi W » slabostmi I- srcu K i "1?“'’ ko 1,1 s ' lc " llukc vz «‘. cuTh? “ Prizadevdi Posnemat. Kizrekljivo Potrpežljivost i„ m ilin 0 im - soga Boga, kateri je naročil svojim apo- steljnom predno jim j e dal oblast odpuš¬ čali grehe, da naj odpuste ne le semkrat. ampak sedemdesetkrat sedemkrat. »Seveda pa ne sine naša prizanesljivost z napakami bljižnega biti taka, da bi se mi zanje nič ne zmenili in da bi bili proti njim nibrižni. Kajti čisto drugo je, ne ču¬ diti se radi napak svojega bljižnjega, in orugo je, jih ne sovražiti in n e skušati jih odpraviti. Kmetovalec se ne čudi ple¬ velu, ki se je raziastel na njegovi njivi, temveč ga skuša po.uvati. Sv. Frančišek Šaleški je nam o tem povedal splošno na¬ čelo, ki velja tudi glede smrtnega greha govoreč: “Ako ste grešili, ne čuditi s.* nad tem.” On nas spominja, da se zave¬ dajmo velike naše reve in namestu, da se čudimo, ker smo padli, se čudimo bolj temu. da se moremo držati še pokonci. Po vsem tem pa nas svetnik opominja prav živo, da ne obležimo, ako smo padli. Zato je dostavil takoj važen nasvet: “Ako ]'•- moč viharja na morju življenja prevzela naš želodec in nas pripravila v omotico, se ne smemo čuditi radi tega, temuč poiš- čimo, kakor hitro mogoče zdrav zrak in se osrčimo ter skušajmo v prihodnje rav¬ nati bolj previdno.” Osrč : se tora j ako si kaj zagrešil, tor sc ponižaj pred Bogom, spoznavši svojo slabost in ne čudi se, da si grešil. Saj to ni nič čudnega, da je onemoglost sla¬ botna slabost slaba in revščina uboga. Sovraži pa iz srca žaljenje, katero si ,»ri- Bomi in poln zaupanja v nj*‘gow zapuščeno P<>> z ude usmiljenje čednosti. hi /ndnji izrek nuni pove _ I a' nui je ono nad vse /veličniisko iniitje nastopi zopet luko j asn0> “AVE MARIA" 15S _______--- • d omesti v naši duši nepo P»,ko srno dokazali, nje, ki na 3 nadom^t v ^ gmo rn0 čuditi, ako grešimo, ] trebna in školjiva cut^ _ ^ rev ščine, ložiti, da s e smemo še ma Au gu s t, ]( r a&. i v ' llf:! Srn,. člrolnva CUina tuuv“j"> -- v .,. 1 v ’ nccirio sg *« bna 111 s i * ,„ 1e naše revščine, da se smemo se manj vznonfa,, grešili, namreč: spo 3 gemur vadi storjenih grehov, ki ,ie prva stopinja 1 'on-nost. o cen prihodnjič.) pa obširneje v drugem delu te ga nauk fr Ameriški Slovenci, kaj hočemo? Rojakom v resen prevdarek spisal A. Tomec. DOLŽNOSTI KATOLIŠKEGA LAJIKA. Za praktičnega katoličana v vseh časih, je poglavitna dolžnost, da spridom izpol- nuje vse, kar mu zapoveduje katoliška ve¬ ra in sveta Cerkev. V sedanjih časih s:> pa take razmere, katere mu nalagajo mar¬ sikaj, česar mu vera in cerkev izrečno ne zapovedujete. Večkrat je to katoličanu največja in najvažnejša dolžnost. Saj je včasi od te več odvisno, kakor pa od ka¬ ke druge zapovedane dolžnosti. Kako pa je to? Ako se nam kaj naroči z zapovedjo, ' ako moiamo ravnati s tem, kako se po¬ služevati istega, kako razpolagati z istim, ali nam ni že s tem zapovedano, da to tu¬ di branimo, če je v nevarnosti? Ali nam je treba to še posebe zapovedati, kar mo¬ ramo sami izpoznati za svojo dolžnost? Tako je tudi z našo vero. Bog nam je zapovedal, kako moramo ravnati z njo, kako izpolnovati njene nauke, ni pa nam zapovedal naravnost, kako in proti komu se moramo bojevati zanjo, kako jo mor mo varovati in braniti pred njenimi s vražniki, pred katerimi je v nevarnos' Nadalje nam ni zapovedal izrečno, da moramo boriti proti socijalistom libert cem in svobodomiselcem, kateri vsi si prizadevajo zatreti s svojimi listi, knji; mi, društvi in shodi. Vse to moramo izpc nati sami za svojo dolžnost. I\a.i nam pomaga, če izpolnujei izrečno zapovedane zapovedi, ak( nič ne brigamo za sedaj najvažnej znosi, ki ni izrečno zapovedana, k pomaga vsa naša vernost, če se pa ■pijemo proti sovražnikom svete orožjem katoliškega tiska časnikov j u knjig, z orožjem katoliških društev, sin. dov in govorov?! Zato pa kdor hoče veljati za pravega katoličana v sedanjih časili, naj smatra za svojo najvažnejšo versko dolžnost tu¬ di to, da dela in se bojuje sam, da podpira delo in boj proti sovražnikom našega naj¬ dražjega zaklada, svete vere. Vsakdo, ki je katoličan, bodi tudi branitelj svoje vi¬ re, bodi naročnik, sotrudnik, podpirate! i in razširjevalec katoliškega časopisja m katoliških knjig, in član katoliških orga¬ nizacij, naj se udeležuje katoliških shode, in predavanj. Vsak katoličan delaj in so bojuj s tako vnemo in navdušenjem 7,a sveto vero, kakor to delajo in se bojujejo njeni nasprotniki v naprostnem smislu o DISCIPLINA. Disciplina je glavna moč in podlaga, s katero se more doseči in postaviti la na J j f ‘ drugače še tako izborna in hr« ' a, brez discipline ni miru in edinosti n' ni enotnega in skupnega dela v s, .‘ iro sku pnih ciljev. V kateri družini i disciplina, je tudi mir in zadovoljnost, i do srečna je taka družina. Kjer pa hočejo V* "AVE MARIA” 159 ist? 7 ° Viitl ’ miru, tam je pravi pravcati pe- •.ihc?a xu 1915. sta risi in otroci in posli, tam disciplina v državi, armadi, to je tudi v narodu. Le v ta- l)C o cel. l\8 r pa J e >' - tQ jo tl*'*- I iili ^ ki je po d strogo disciplino in * ,> IflUaI ° C - vlada mir in edinost. Kjer pa • * il ° U edinost, tam so uspelii in napre- jc ® ir llfk ' ■ ni med nami, ameriškimi Sloven- ZBk .!i edinosti, skupne vzajemnosti. zuinnega dela m enotnega stremlje- 1 ' 7 ' a istimi cilji? Zato ker ni med nami •J,!,;, discipline, ker hoče vsakdo ukazova- a nihče ne poslušati in se pokoravati. Nadalje pa tudi zato, ker se je med nas in razširil po brezvestnih propali- , a ]i uporni in svobodomiselni duh in na¬ puh, ki je z disciplino v navečjem na¬ sprotju. — “Ne maram služiti!” — to ge¬ slo je kakor nekdaj v raju razširjeno med našim narodom, katero mu je v največjo oviro, da ne doseže ničesar. Odtod toliko razdvojenosti, toliko različnih mišljenj, toliko nasprotstev, toliko nasprotujočih si llstov * n toliko podpornih enot med nami. Odtod tudi prežalostno dejstvo, da hoč * ,,n i ' r sak Slovenec v Ameriki narodov uči- '' I njegov voditelj, ter hrepeni vsakdo po p' in častnem mestu. Zato je pa treba ] u ‘5ko listov, da je potreba potem tu- urednikov, in čimveč je poa- ^ eno ^> temveč je treba tudi odbor- p (iv ° V ’ l’ r '-dsednikov, tajnikov, blagajni- vkak ' tem se pa nič ne premisli, _ — j- velikansko škodo je taka iazd.voj l is ' našemu majhnemu narodu. V sa 11 '' ? '"'btika, vse naše javno delo iu veS K, i je veči’ • ir. ta <-idel le pehanje za osebno koris- ^‘liavo posameznika, je sama časti- ; e PMost. g i taki ljudi cnost in samopašnost. La i imn-i- i^*n i. 11 ( I /,a koristi celokupnega naroda, mr l 1,1 treba povdarjati še posebe. ■H(\ UTtr.r. • ' rt nes jo med nami položaj tako žn- lt J i ^ "o bele vrane med nami oni, 'l V '''JO ;,jj I l ' s, iicj delati za narod ter se l vsake sebičnosti zanj. !■> 'o,, j .p 1 broli n.ji rn V Vsi koristolovci i j, O eri glas !<•(■ jili slikaj O " 'm j več j • hirmvce, češ, da 'čejo narod pod krinko katoliške ver'* le izrabljati in izkoriščati v samopašne in sebične namene. Da, kako lepo bi bilo med nami, če bi vladala vsepovsod disciplina, če bi imeh manj listov, a bi ti zastopali iste ideje in ista načela. Kako bi bilo lepo, če bi imeli manj podpornih enot, a bi bile te tem močnejše in izdatnejše, in če l)i bili vsi ene misli in enega duha! Koliko manj stroškov bi bilo, koliko manj prepirov, je¬ ze, sovraštva in razdvojenosti bi bilo med nami! In \ se to lepo stanje bi lahko zavladalo med našim narodom, da ni teh nesrečnih m brezvestnih propalic, ki so tako grdo in neusmiljeno razdražili in razcepili naš narod s svojim zlobnim hujskanjem in s svojimi protiverskimi idejami potom svo¬ jih listov! In to svoje satansko delo še vedno nadaljujejo?! Torej le razdvojenost in pomanjkanje discipline je glavni vzrok, da je naš na¬ rod v Ameriki skoro na robu svojega pre¬ pada. In s čim naj ga rešimo pogina?! Z disciplino. Zavrzimo razne takozvane na¬ rodne voditelje, njihove liste in njihova društva ter se oklenimo onih mož, ki za¬ res delajo za narod, nesebično in požrtvo¬ valno, ter ne štedijo niti denarja, niti ča¬ sa, in ne svojih duševnih sil, kadar gre za blagor, napredek in čast našega naroda ! Te pa najdemo le pod okriljem kato¬ liške misli. Zato vsi, ki ne želite narodu pogina in propasti, pod zastavo naše krš¬ čanske zveze, ki naj ho mogočen jez pro¬ ti pogibeli, preteči našemu narodu v A- meriki! SKLEP. )ragi rojaki! Zdaj vidimo, v kakšnem ožaju tiči naš narod, kako žalostne so e razmere, kakšne so naše narodne bo¬ li, kakšna pot, po kateri lmdimo, In i nas vodi ta pot. Zdaj poznamo sve- prra^elje, svoje sovražnike in nji a pota, na katera nas vabijo. Zdaj vi- o, kaj nam je v pogubo in propad. nam je v pomor in rešitev, kaj nam Km ikre naj p ' "l 1111 jo v pomor in rešitev, /<»,/ im n ••niti, in kako moramo (lolnii. Kaj potem storimo1 To, in talino 1o jr 16U “AVE MARIA” treba zdaj razmišljati in se skoro odlo¬ čiti. Morda je zdaj že zadnji čas?! Ža¬ lostna je zdaj naša usoda, a še bridkej- ša in žalostnejša nas čaka, če se sedaj n>> zbudimo in iztreznimo. Saj tu ne gre sa¬ mo in edinole za vero, kakor morebiti ne¬ kateri mislijo, ampak tu gre tudi za ob¬ stanek in napredek našega naroda, in morda še bolj za to zadnje, ker vera bo še vseeno ostala, četudi izgine slovenski narod popolnoma z zemeljskega površja. Edina rešilna pot za naš narod, kakor za vsako drugo narodnost je pot, ki jo nam kaže katoliška vera. Zato se vrnimo na to pot, katero smo tako lahkomiselno za¬ pustili in se oprijeli puhlih blodenj in zmot brezverskih propalic! Združimo se zopet, kakor smo bili združeni nekdaj, opustimo vse, kar nas je razdražilo pred nekolikimi leti in kar nam brani zdaj All gUst združitev! Strnimo se vsaj vsi tre zn pošteno misleči ameriški Slovenci ,/.' čan jez m pustimo one, ki nik ak marajo biti z nami! Hodijo nni s ' ° l ' lle i • J e svq. ie moči, da se rešimo! Glejmo m skrbi. ; n0 , da se bomo poučili dodobra o vsem, kar nam je še nejasno, da bomo imeli vse % a ko, kakor je v resnici! Stremim*- nam tcnw, nu— je v *■ vohuni : otremimo tem. da docela izpoznamo vse zmote, jj’ n zavržemo ter se oklenemo čistih resnic! Potem bomo lahko vsi enega duha in P . nega mišljenja, potem ho vladal med na mi mir in edinost, potem nam ho sladila orenko življenje na tujem medsebojni bratska ljubezen ... In potem, in le ob takih razmerah se začne boljše in lepšo življenje, veselejša in srečnejša dolin ;,;i naš narod. & r~n © MATI DOBREGA SVETA. Rev. J. PLAZNIK. (Nadaljevanje.) [=□ ODNIK, za katerega se-odlo- čimo, da mu hočemo slediti, mora razumeti vsako naj¬ manjšo dušno težavo in vse¬ skozi sočustvovati z člo¬ veško naravo, ne sme poza¬ biti, da smo iz mesa in krvi. Razlog je jasen. Ako mo¬ ramo iti po visokih in ne¬ ravnih gorah, tedaj si bomo izbrali vodnika le takega, ki pozna gorov¬ je, ne pa takega, ki ga pozna le po zeml¬ jevidu. fte več! Naš vodnik mora ne samo poznati vsako posamezno stezo, temveč mora tudi poznati stopinjo za stopinjo, poznali mora nevarnosti pota, bijižnice j. t. d. KW 1 , jjjjkor otrok k niateri. Da, mi 1 geiuo ljubeznjivega nasveta. Ne s j da bi bili prezirani in zaniče- -8tfe buJl> i^ 1110 ^jdi si ne želimo, da bi bili zane- '"“'uni aii pozabljeni. Želimo, da bi prijazno in razumno z nami rav- ?l ’ 1 ^e maramo se nespametno 1 at j padar prosimo za svet, ne vidimo ' jj trde nadvlade nad seboj, ne mrzle Oddaljenosti, ne mrmranja in nezado¬ voljnosti nad nami, ničesar, kar bi zna- •j lo preziranje. — Če smo tudi dovolj močni, da preziramo sami sebe, nikakor j, a ne bomo napravili, da bi nas Ona pre¬ zirala. Blaženost Matere dobrega, sve¬ ta ni v njeni oddaljenosti od nas, am¬ pak v njeni ljubki bližini. 161 Naša dolžnost t « doljujemo od nje j, J ’ ?“ sc »« »d- 110 tljižino , h J ’ J , sc po « 1)0 raz ““«la. ljubila „a JT revna člnvoSL- ’ kakor naša Ljubila č v 6 zehjo biti ljubljena. Xla P b ° tenib 0 'j- k o nas bo za- nai si nrim 1JaZ “° Da,n bo P° v «d»la, kaj roko m °i S SV0 ’’° la * stUo materinsko ko nam bo pomagala i z kakoršne ko¬ li težave z nežno materinsko vstrajnost- J °; rinesla bo ,,a Površje vse, kar je dobrega^ v nas. Potrpežljivo bo 'poslu- saD nase težave, molila bode z nami, sočutno nam bo pokazala vsako dejanje svojega sinu, ki se nanaša na nase trp¬ ljenje. Mirno nas bo spravila na pot po¬ snemanja njenega sina, ostala bo bljizu nas, da nas neusiljivo vodi z mehkim bo¬ žanjem navdihnjenja in povsod se nam bo pokazala Mater dobrega sveta. 1*1 JAN HUS. -1—J*-J--J—i* -t- J—I- -I- -t—J—J- »t- -t--J—J—J- »1* -1—t* -I- 1. NJEGOVO ŽIVLJENJE, Letos 6. julija je preteklo 500 let, oo I< a r je bil v Konstancu na Nemškem na gromadi sežgan krivoverec češki duhov¬ nik Jan Hus. liicer naši socijalisti naprej in naprej Pišejo in agitujejo za to, da bi naj vse katoliške duhovnike polovili in sežgali na gromadi na najkrutejši način, ker ravno katoliški duhovniki so krivi vsega zla d«mdanes. Nobena muka ni prehuda za duhovnika, pravijo! Toda ob tej pet- 'nletnici so Se jim pa katoliški duhovniki naenkrat začati smiliti. Cele kolone so že | ia pisali v proslavo krivoverca, kat.- du- JW, ika Jan Husa. Ogenj in žveplo kliče- hil kat. cerkev, ker je obsodila nezve i ”' 1 bi nevrednega duhovnika. Da, to " > “"n doslednost! “Ne grem v cerkev, l/ ‘" r kiehmid ne bo umrl na električ- r ' ' , nleij, M pravijo. “Duhovniku s< ! nb; nnj naredi kar koli hoče, kat. ,;i /<• /na Ogovoriti", trdijo* ak<» r-,.rk/-v koga kaznuj/*, ji 1 ' 1 •) pa takoj mučenec in spevajo mu pesmi, pojo mu himne in prelivajo črno tinto k; r na galone. — Vročina meseca julija je pač zelo vpljivala na puhle možgane! Kratka zgodovina Ilusova je ta le: Jan Hus je bil rojen v vasi Husinec na južnem Češkem leta 1369. Bil je revma starišev in se je z veliko revščino in po¬ manjkanjem preril skozi šole. Tudi ni bil zelo nadarjen, pač pa silno vstrajen n. marljiv. V duhovnika je bil posvečen 1400. Že leta 1402 je poslal rektor praške¬ ga vseučilišča. Oh jednem je bil imenovan pridigarjem sloveče Bethlehemske cerkve V Pragi ’ • v , , i v Kavno pred Husom je začel na Angl//, kem krivoverec Wielif razširjati svoje zmote. Trdil je čudne nauke o “trans- substancijaciji”, t. j- o spremenjenju krti ha in vina v telo in kri Jezusovo pri «v. maši. Ko ga je Londonski nadškof opozori na te zmote in »m prepovedal j-d. n ti začel je delovati zoper aL ’ kvt , X ojwr duhovništvo. Tako jo tf 0< “AVE MARIA” lb2 trdil, da je to nevidna družba, o kateri se ne ve, kdo spada vanjo, kdo ne. Le tisti, ki je od vekomaj odločen, j e njen ud. In še več enakih zmot. Hus je prebiral spise AViclifa in se po polnoma navzel njegovega duha. Začel je spise prevajati v češčino in jih razširjati. Tudi v svojih pridigah je začel te krivo nauke zagovarjati, dokazovati in razšir¬ jati na vseučilišču med učenci in zunaj v svojih pridigah. Ob Ilusovem Času so bili žalostni časi po celi Evropi. Med duhovščino se je vrinilo veliko nevrednih kreatur, ki so se duhovskemu stanu posvetili samo zaradi Jan Hus. tega, da so na stroške drugih dobro živeli. Škofijske sedeže so razni bogati grofje za svoje sinove kupih, ki niti duhovniki ni¬ so bili. Tak škof je nosil samo naslov ško¬ fa in pa škofove dohodke je prejemal. Služim mu je pa opravljal drugi, katere¬ ga je v ta namen najel. Bogate župnije ko enako imeli le bogataši. Da taki “škofje” i° “župniki” niso vzgledno živeli, je umljivo. Poleg vsega zla se papež takrat stanoval v Avigno- ' ia ]/ r anoozkem. Ko je umrl (Jregor ,nJ n<1 i.,,10 kardinali v Rimu izvolili X I i U/, [JCM ' 1 " . 9 Kardinali v Avignonu »vo jega A ugust Tako so bili kar trije papeži n a( , nkr , To je seveda zmešnjavo š e povečalo p* samezni vladarji so se vmešavali v 0 vene razmere in prepire umetno go jiii • podpirali. Tako je v resnici (.J" vena disciplina kakor med duhovšino J ko med verniki silno pešala. Vse te žalostne razmere so dal e U Us veliko tvarine, da je branil svojo kriv ft vero in jo opravičeval. Kot dober pridigar je zato javno nastopil proti pohujšljiv e . mu življenju duliovšine. Pražki nadškof je sam prihajal poslu- šat Husove pridige. Dokler j e pridigova, zoper razvade in zoper pohujšljivo življe nje duhovnikov, mu ni ničesar storil. Ve¬ del je pač, da ima prav. Ko je začel vme¬ šavati v svoje pridige krive nauke, na¬ sprotne naukom kat. cerkve, tedaj ga jo posvaril, za kar se pa ITus ni zmenil. Le še bolj strasten je postajal. Začel je učiti krive nauke o papežstvu, duhovništvu i. t. d. Med duhovništvom samim se je tedaj čutila potreba reforme v cerkveni discip¬ lini. Zato imamo v onem času može, du¬ hovnike, ki so z zgledom in besedo delo¬ vali za to reformo. Tako je Hus našel v začetku ravno med najboljšimi in goreenejšimi duhovniki svo¬ je zagovornike. Ko bi tedaj Hus ostal sa¬ mo pri reformi in zboljšanju razmer v življenju duhovščine in hi ne zašel v kri¬ vo vero, storil bi bil veliko dobrega. Toda j AViclifovi nauki so mu zmešali popolnoma vse pojme. \ Era v tedaj so prišle pa še zmešnjave na pražki univerzi. Ko se je kaj glasova¬ lo. je imela vsaka treh narodnosti po en , olas. Tako so tudi Čehi imeli le ene# 11 - Kralj pa je določil, da imajo Čehi v P rl ' i° ( nje dva glasova, vse druge narodnosti ve. Zlasti ošabni Nemci so se čutili zapo¬ stavljene, in zapustili so pražko vseučib' m e. Kralj je prepovedal vsako občevanj 1 včeueilišča s papežem in kaznoval je vS .‘’ oin duhovnike, l Drago s cerkveno h |lZ J ' H^crdik ta”, p ropovedjo v 8 el> “AVE MAEU" e{ 1915._______ ! I •punkcij, sv. uiaš, pogrebov i. t. I bilo kakor malašč voda na mini f i. T° Jt i reje odstavljen od reKiorstva ,d llU>a , sa je bii sedaj na novo imenovan ^ U ‘ L svojlii zmotali še dalje, škof ga ^ na odgovor, Ho niu je dokazal je l'° Z ' wP ri je o tem poročal v luni. Aie- nte V * c ’ J Z ' U V' je v poseonem pismu vse Wie- naulte še enarat obsoun ni zavrgel ^zahteval, uaj se \N iclifovi spisi, katere prevet v češčino, sežgo, kar je tu- Je , ko f botel izvesti. Hus se je pa tedaj o- li ;, uo u pri škofu m poslat protest papežu j auezu XXU1. Iti. julija 1410 ga je škof izobčil not trdovratnega krivoverca. j e bil pa začetek konca za ne vrečuega duhovnika. Kraij, nasprotnik papežev stopil je na Husovo stran. Tako se je Hus čutil varnega od te strani in začel kar divjati zoper cerkev. Pridobival je več iu več privržencev. Zlasti, ko je pridigoval zoper cerkveno premoženje, sc mu grofje in baroni navdušeno sledili, ker so upali, da bi se dalo kaj dobička na¬ rediti za žep s pomočjo Husa. Februarja 1411 ga je še papež izobčil. Toda Hus se ni podal. K° je papež Janez XXIII. izdal pismo o odpustkih, kjer je natanjko pojasnil kaj je nauk sv. cerkve o odpustkih, tedaj se je Hus poslužil t e prilike, da je nastopil proti papežu. Tako je šlo dalje. Hus je postajal od ^ De do dne besnejši. Deloval je z vsemi d ami, da bi si dobil več in več privržen iv r ° SV0JE TRME. sa > Pride Uam Jenje krivoverca Hu z« ih. 1 Um Povest o trmasti Mož in žena e t »i »la proti domu l P ° ^«1 « me bujnih semožetih JU je Vodila po va in čakala ostre'*!« J ° raStJa lepa tra ' i:** w s v k 7; sr- ko ” ba”. tla ' a ^ Zrela> Postriči jo bo tre* “KaknV ra ? ne 8tPiže ” ! p °P rav i mož. Kako to, da ne”? a a ko. ker se trava kosi”! šiaj ni res! Trava se striže”! “Ti si neumna”! ^ ino ti je zlezlo pod lase in ne veš kaj govoriš”! v ^ a i H pravim, da si prismojena! Kdaj si še videla travo striči”! Iteci, kar hočeš trava se striže”, pra- 'd žena že vsa razburjena. .Šla sta dalje. Toda beseda je dala be¬ sedo, in zašla sta v hud prepir. Mož je trdil svojo, žena svojo. Ko sta ravno v najhujšem prepiru, prideta do jarka in morala sta čez brv. Ker ni žena hotela odjentati od svojo trme in naprej in naprej trdila svojo, da se trava striže, butne jo mož na brvi in žena pade v vodo. Seveda je dobila polna usta vode in ni mogla več govoriti ter trditi svoje. Toda ni odjenjala od svoje trme. Ker id mogla govoriti, dvignila, je še iz vode dva prsta in kazala z njima, da se trava striže. Kateri pameten človek bo sočuvstvoval s to trmasto ženo in jo imenoval muče¬ nico svojega prepričanja? Ako kdo trdi o Husu, da je bil mučenec svojega prepričanja in ga kot takega proslavlja, mora trditi prav isto o tej žen ; in jo slaviti kot mučenico, ker jo je mož radi njene trme vrgel v vodo. Od kod je imel IIus dokaze, da je imel samo on edini in Wic!if prav? štirinajst sto let je pred njim n. »toUrn mož preiskovalo in proučevalo mož . katero Je lin. s. zanikal in so jih iihhu n i‘iie, tako, kakor jih uči sv. cerkev. Veli Yj '-- l>v Bonaventuru, sv. I, našli res -o- ki sv - Auguštin, sV> sV ' cerkev in pregledati, ali so resnične „ji ne Toliko milijonov je verovalo % t, resnice, Samo on in Wielif naj sta mod- rejša. kot vsi cerkveni učenjaki, kot n soč učenik profesorov, kot milijon vem* kov, da sta našla zmote v tek resmeak. Ali ne bi bila za modrega človeka že samo ta miselj dovolj, da bi si stavil vprašanja: “Morda sem pa v zmoti? .Mor¬ da nimam prav?” Sv. cerkev dovoljuje vsem profesorjem in vsem učenjakom, da svobodno preis¬ kujejo resničnost verskih resnic. Toda ona hoče, da vsakdo, ki koče trditi kaj novega, mora to dokazati jasno in spod- hiti nasprotno resnico. Niti Wiclif niti Hus nista tega storila. Vbila sta si v gla¬ vo neke čudne pojme o Sv. Rešnjem Te¬ lesu, o cerkvi i. t. d. in to potem trdila. Toda dokazala pa nista. In do danes je še tisoče učenjakov, ki ne vidijo v dokazili JTusovik nikaki dokazov o resničnosti njikovik trditev. Ali je res taka napuhnjena trma zna čajnost? stanovitnost prepričanja? Ne! To je navadna smešna trdoglavosl in trma, kakoršno je imela žena o stri žen ju trave. Ra je morala sv. cerkev nastopiti proti Husu in pravzaprav, da ga je pustila predolgo nemoteno isejati sovražtvo in razpor, se je pa pokazalo takoj po nje¬ govi smrti. A ’ l £ll8t, lom. 3. PO NJIH SADU JIH b 0S t* SPOZNALI. ^ ,ned H > 0 | ‘go Vi Seme. katero je vsejal Hus narod je takoj po njegovi smrt; „ 10 bujno žetev. Takoj po njegovi so nastale velike homatije po celi deT'* Brat je moril brata, oče sina. si., ^ > °Ui OCOtn 1 Iusiti so zlasti pod vodstvom žižfc., i. ' divjali zoper dobre in cerkvi udan e A* j hovnike. Tako o Žižki pripovedujejo ' je nazadnje oslepel. Toda da bi pokazal svojo smrtno sovražtvo do duhovnikov \ dal vjete duhovnike pripeljati p re d S 1 Vsak je moral poklekniti pred njega, 0it mu je na glavi otipal mesto, kjer je i me ] duhovsko tonzuro. Tmel je železno kladi- vo v rokah in vsakega je po tonzuri udaril s tem kladivom tako, da ga je ubil. Husovi privrženci so bili znani kot Hu siti, utraquisti, taboriti i. t. d. Ali tedaj res zasluži tak nesrečnež, da se ga proslavlja, kakor ga proslavljajo naši ta rdeči? Mož, ki je s svojo trmo in zmoto toliko gorja povzročil nesrečnemu narodu? Ki ie povzročil toliko krvoprc- litja? Ki je razdružil narod? In zakaj? Samo radi svoje trme. kjer je mislil, (In on edini ve pravo, edino on razume sv. pismo? Toraj radi napuha? Mislimo si, da hi med nami Amerikam skirni Slovenci vstal slab duhovnik, začel širiti zmote, nas razdvojil, napolnil s So¬ vraštvom jednega proti drugemu, da I' 1 se začeli med seboj klati, in hi ta duhov¬ ni 1 - bil potem kaznovan po zaslužen ju? A- 11 bi zaslužil, da se ga proslavlja kot mu¬ čenika? potem je nemški duhovnik Hans hhnith tudi mučenik! Še njemu začnih' peti slavospeve.- VELIKO ZLO. Nek, brezverski slov. list v AmerUsi piše: M,.,j najbolj grde ,n najnižje pojave ",“ rod “ “I"" 1 " psovka, kletev So ""■d »»mn ljudje,ki radi govori •o ugaja in , ta . se nekako postavi, če trikrat za s\ojo dušo! Na ta način nimajo mi- ■ u 11 e živi na mrtvi, ne hudič n e Bog, no narod n e vera, ne oče ne prijatelj. Nič ne¬ navadnega ni, da se .čujejo najgrše bese¬ de m kletve po sejah, posebno pa n a ulični železnici. Kolikokrat ima človek priliko sc voziti s poulično karo, iu sedita kje v kotu dva alj trije rojaki, in misleč, da jih nihče ne razume, kolnejo in psujejo, da se vse trese. Koliko dobite mladičev na cesti, na vogalih, ki s postrani obrnjenim klobukom, z rokami daleč v žepu, razkora¬ čeno stoje, ust.v zverižena na strasten na¬ smeh, gledajo po mimo gredočih dekletah in kot v zadnji hribovski vasi kričijo paj- Lolj nesramne in nespodobne besede za njimi. Vsakega človeka, njegovo vrednost, kulturo, izobrazbo bodete takoj spoznali po njegovi govorici, kletvi in psovanju. To je bridka, živa resnica in le pojdite zve' čer ali pa med dnevom na kak vogal, vi¬ dite stati tam celo čredo napol pijanih ali pa. treznih mladičev, ki nadlegujejo dekle¬ ta z žaljivimi psovkami, kolnejo in kriče, da sega do neba. Dočim pošteni, olikani ljudje gredo v prosto naravo na sprehod, ali sedijo doma pr ; dobrih knjigah in časopisih, pa skrbijo ti rufijani, da pride narod v slabo luč, da zgubi rešpekt in vsako upoštevanje. Srečali smo pred nadavnim nekega Slo¬ venca, ki se je bril pri Mažam. Vprašamo ga, zakaj ne podpira svojih, domačih briv¬ ec Odgovoril je: Bil sem, toda vrjemite mi. da so take klatili v brivnici, da mi je bilo nemogoče vztrajati. Naj mi vsi sku¬ paj prigovarjajo, da svoji k svojim, jaz že¬ ne grem več. To je žalostno! Take napake je treba javnosti pokusiti, da se ljudje naučo svojih napak m jih spoznajo ter se jih odvadijo. K tt jtj brez napredka, izobrazbe m spošto¬ vanja do samega, sebe in naroda, m svobode.” vpra- K temu članku pristavljam _ . lv Sanje« Kdo pa podolja iihh nurod ■ 166 "AVE MARIA” Au gust . u ne ravno listi, ki so teden za tednom polni surovosti proti vsem, ki ne trobijo * n j ih rog? Ali ne ravno listi, ki narodu kradejo iz srca podlago olikanosti sv - vero? Ali ne vidimo, da je največ surovo¬ sti tara, kjer je najmanj vere in kolikor manj je vernosti,toliko manj je olikanosti, toliko je več grde kletvine? Ali vidite, kako se širi med narod kletev, kolikor bolj dosegajo brezverski listi svoje vspe- he in narodu jemljo vero? Zgodovina nas uči, da je vsaka izobrazba in vsaka omika nemogoča ali vsaj polovičarska, ako ne sloni na podlagi krščanstva. Svet je po¬ stal izobražen še le tedaj, ko je postal krš¬ čanski. Divjaki v Afriki bodo še le takrat sposobni sprejeti kulturo, ko bojo preje sprejeli krščanstvo. Rimljani so bili omi¬ li ]— 1915 kani narod, pa njih omika je bil a „ carska. \ elikansko nalogo je iiuelo L-'* čanstvo, ko je to “omiko” in “ pros ° v r *' spopolnjevalo in dalo narodom pfavo 0 ^rščan- r‘«»U miko. Japonska s e je nagnila k kršo stvu. Tako je takrat še le postala S p 0 sobna sprejeti tudi krščansko kulturo Za to pa, ako hočete, da bo narod napr t . doval v omiki, ohranite mu krščan¬ stvo. Kolikor bolj bo narod krščanski, toliko omikaneji bo, toliko manj h 0 klet ve med njim. Ako ne vrjamete prou¬ čujte nepristausko razmere med ameri- kanskimi Slovenci, pa boste sami našli resnico. Da pa naš narod kolne, delamo odgo¬ vorne ravno vse one, ki kradejo narodu vero. Iz Slovenskih naselbin. iSmSmS ***** / f J REV. ANTON J. REŽEK LL. D. Malo je narodov, ki bi sorazmerno s številom toliko storili za Združene dr/a- vel’ kakor je naš slovenski narod. Velik! državnik je nekoč rekel v avstrijski dr¬ žavni zbornici: ‘‘Krain ist klein, aber lein!” Da, mal narodie smo, toda čil! 'I' 0 se je pokazalo tudi v Ameriki. Imeli smo že celo vrsto slovečih mož, ki so si velikih zaslug pridobili za napredek in razvoj Združenih držav. Eden takih mož je slavil pretečeni nu'- R,, e, t. j. 12. julija svoj jubilej mašništva, - — Rev. Anton ,J. Režek LL. D. Rred narrji na mizi ležita ||V nin v Belgiji- V mašnika je ' ' 12. julija 1 KDO in sicer ga j ( . < r0 jak škof d. Vortin. bil po- Kol škofu luliovui pastir je l>il nekaj časa Vertiim v Marquotte, j)otem je S l,,žl)«»vnl pa niilUU' „1 ]>a v Mackinac Island Meno Petour in drugod, dokler ni za fl|n0 prišel v Honghton, dne (i. novem- . g jgp.O. Kaj je tu storil za blagbr svoje jtupnijo pričale kodo poznim rodovom njegovo zgradbe, krasna, župnijska cer kev sv. Ignacija /, župniščem, velika žimiiijska šola in samostan redovnic — ueitcljir*. Kes je imel mnogo truda in de¬ lu »h pri vsem tem ni zabil na literarno ( 1 ,.| 0 in njegova “Zgodovina škofij,* Mar- 7 p0 n J' e ffovem rojstvu »na N. y. in N,) Preselili v IJ- '■'■'■'•k <,uiKl,,v'” 1 ,i,!" i „ V | li ' Cl " , * , '' r ' kjer ... ... v i.. * M' .i v ik '' r " leta j,. Kil ' deoemlira istega fom. n ° Vnn Gbieaškirn nndško- delavmcPM ■>'“ bil eden izmed »nj- .. !' jH,h 8kof °v Združenih držav. Zla- . ' elllC0 j 0 fitonl *a razne narodnosti, ° 80 8G ” a “ eli!e . V nj, ‘^vi škoriji. Vsaki lajnianjsi stvari škofij,* j,, posvetil vso svojo pozornost in privedel škofijo «lo ve- hk-g« napredka. — Zlasti j,, bil naklo- njen Slovencem in Hrvatom. Za svojo Škofijo jo prosil iz Rima hrvntskih frai,- čiškanov. Dobil je Rev. Leona Mediča, kateremu je kupil na W. 25. ulici neko protestantsko cerkev in župnišče. Silno je želel, da bi red sprejel to župnijo po p.olnoma v svojo skrb, ter nastanil jiri tej cerkvi reč redovnikov, da bi bil pravi sa¬ mostan. Žal, da i<> preje zastisnil svoje oči, prodno je. videl to svojo željo uresniče¬ no. — Veliki mož naj počiva v miru! Cannosbufg, Pa. V tukajšni cerkvi smo obhajali dne 6. 7. in 8. junija tridnevno pobožnost. (Jerkov je bila vsaki dan pre¬ napolnjena, K mizi Gospodovi je pristopi¬ lo okrog 1300 vernikov.Sklop je vodil mil. g. škof Pittsburški. Sklepno pridigo je i- mel č. g. Albin Moder iz Bridgovilla Pa., za kar se mu iz srca zahvaljujemo. Krasne besede so gotovo padle na rodovitna tla. Mary Bevce. Slovenska cerkev sv. Jožefa v So. Beth- lehemu hitro napreduje. Dozidana je že do strehe in do h r >. a.ugusta bo že toliko /go¬ tovi jena da se ho blagoslovila spodnja cer ke v in izročila svojemu namenu. Vrlini (lel cerkve ** bo spopolujevul počasi ka¬ kor bojo pač dopuščala denarna sr«" s vn. “AVE MARIA" 168 Rev. M. Golob, slovenski župnik v Bridgeport, Conn. je prvi teden v juniju oddal pogodbe stavbenikom za zidavo no¬ ve cerkve. Kakor cujemo, se je z zidavo že pričelo. Bog da j svoj blagoslov! Hrvatska frančiškanska župnija Sv. Cirila in Metc-da y New T orku, katero je z velikimi žrtvami vstanovil New Yorškim Slovencem dobro znani hrvatski rodoljub P. Placid Belavič pred dvema leti, jako dobro napreduje. Poslopje, katero smo pred dvema leti vzeli v najem od prote¬ stantske nemške občine, je že kupljeno in ravno kar se poslopje prenavlja, da bo odgovarjalo svojemu namenu. ’ V Gilbert, Minn. je bil na neznan na¬ čin umorjen rojak John Juhant, dne o. julija t. 1. v najlepši možki starosti 35. let. Bil je zvest naročnik našega lista in neustrašen mož, ki se ni sramoval javno pokazati svojega katoliškega pre¬ pričanja. Rojen je bil v Komendi na Go- renskem, kjer zapušča očeta, mater in že¬ no s petimi otročiči. Poročevalec nam pi¬ še nadalje, da je vsako jutro, predno je šel na delo, poljubil sv. križ, katerega je imel vedno pri svoji postelji, in se ni sra¬ moval tega rred drugimi sostanovalci. Bodi mu lahka- tuja zemljica ! Dragim čitateljem “Ave Maria” pa blagega pokojnika, priporočamo v pobož¬ no molitev. V Clevelandu je umrl dne 25. julija Reverend Josef Lavrič, župnik žup¬ nije svatega Lovrenca. Neusmiljena pljučnica ga je položila v prerani grob. Star je bil 46 let. Njegov življenjepis pri¬ občimo v prihodnji številki. Vsem našim naročnikom priporočamo blagopokojnega duhovnika v pobožno molitev. R. ]. P. El Paso, Texas. Tukaj ni Slovencev, da bi jaz vedel za nje. Vendar je pa ljud¬ stvo jako dobro in verno. Veliko sveta sem že obhodil, toda tako vernega sveta še ni¬ sem videl, kakor ga vidim tukaj. To sem imel priliko opazovati zopet sedaj v po¬ etu, pri pobožnostih med tednom. Vsako ' red o Kino imeli rožni venec, litanije, po¬ stno pridigo in blagoslov. Oi, petkih je bil križev pot. Bil Kem v več Cerkvah toda vse so bile na poln j- _ LU sebno blagostanje med tem ljudstv^ H življenje po naukih Jezusovih srečno življenje, bolj kakor pa p< f ^ kakega sleparčeka, ki nas slepi tu HaUkil ' liki in nam hoče ukrasti sv. Vep V f lne - r o ja ki, poglejmo 8ara 0 zasebno živp^ 0 ’ vseh teh naših rdečih bratcev i n brezvercev, pa hom 0 videli, k am zašli še mi, ako jih poslušamo i u ijJ°' U0 dimo. , J % Da, veliko je gorja na svetu. p 0 mo j mnenju je vsemu temu uzrok brezverno so uzrok vsi, ki uničujejo sv. vero med na ’ rodi. Od tod vojne, od vse gorje. Veliko krivdo nosi zlasti med nami pa nesrečno pijača. To je mati, iz katere izhaja nešte¬ to zla in gorja po celem svetu. — I n pa čez duhovne so strašno ti možje. Očitajo jim oderuštvo, kako grabijo denar, kako delajo samo za denar. Toda ali bi si duhov, nik veliko več denarja lahko ne pridobil, ako bi ne bil duhovnik, ako bi se posvetil kakemu drugemu stanu z istimi šolami? In tam bi mu ne bilo treba živeti, kakor puščavnik. Duhovnik se žrtvuje za ljud¬ stvo. Ako si res pridobi kak vinar, ker ne ve, kaj ga še čaka v življenju, kdo bi mu zameril? Ali ni človek, kakor sem jaz ali kdo drugi? Toda ti rdeči bratci ve¬ do, da ne bodo nikdar dobili v svojo oblast ubogega neukega, ljudstva, ako ne uničijo najprej upljiva duhovnikov, zato p« 1 G- ko besne proti njim. Divji boj se bije doma v Evropi. Mi smo srečni, da smo tukaj, kjer ne čutim 0 strašnega gorja vojske. Zlasti mi m° z J° smo srečni, da smo tukaj, kajti jnorda.bt bili sedaj že brez noge ali brez roke, pohab. Ijenci. za celo življenje, ali pa že nu't v1. Strašna je ta, vojska! Toda taka strašna in še strašneja odločilna bitka nas čaka vse na — smrtni postelji. Morda ne bo u ^ go, ko bomo tudi mi poklicani na to hop' če? Ali smo izvežbani v orožju? KakoJ’ 0 mo prestali t 0 odločilno bitko? Zato živi¬ mo tako, da bomo vedno pripravlja 111 ’ kadarkoli nas bo Gospod poklical izvoj 0 vat svojo zadnjo bitko in da bomo domk li zadnjo krono zmage za-celo večnost. • • M. P. U. S. An".''-