XII. iltRik.	v	Gorici,	dne,'29. septembra 1904-.	39.	itovllka.
slo v ensKo Ijudatvo na'fr;
Ifi«
Ivan Baj t v Gorici,
tiskarna'
I	Mm		if afl
			
Izdajatelj in odgovorni urednik
0^ nalogah slov. katoliškega dijaštva.
(Konec.)
Katoliški akademiki, vi služite vedi, ki se klanja svojemu Bogu, vedi, ki moli, vrdi, ki priznava svoj odnos do Stvar nika in do človeštva. Ta veda ima organizacijsko moč, ta veda pozna pravo socialno delo. Ž njo morete napojiti žejni nm, pa tudi brisati solze in dušili jok, in celiti rune in nositi mir in tolažbo in srečo ! Ta veda ima vzgojno silo,, ki iz nje vzgajate sebe in druge.
Sebe! To je prvi cilj! Vzgoja je harmoniziranje vseh človeških sil v eno veličastno melodijo. Lep je glas vsakošne sile človeškega telesa in duha; a brpz vzgojo se spajajo ti glasovi v neizrazno tuljenje, gorje od divjanja viharja, združenega v strašnih diskanlih groma in vetra in ječanja cele prirode.
Sebe vzgojiti! Idealisti, ki si igraje postavljajo in rešujejo najtežje probleme, ki snujejo načrte, kako se preosnuje svet, pa so sami enaki razmetani groblji, so najslabši izmed mnogobrojnih reformatorjev bednega človeštva. Sebe orga-nizuj, vglaabi svoje življenje, potem boš Bposoben za druge 1 Diskordi zasebnega življenja segajo v javno. Simfonijo človeštva morejo harmonizovati le tisti, katerih življenje je harmoniško vglašeno. Veda, ki moli, te bo organizirala Ž njo si ohraniš trojni potrebni organski stik : z nuravo, z ljudstvom in z Bogom. Tu izvira pravo narodno delo.
Politiški, socialni in kulturni ideali tvojega naroda, ki ga ljubiš kot zenico Hvojega očesa, se tako vežejo v organsko celoto z ideali človeštva. Sebe zgoji, da ne boš konglomerat atomov, marveč or-gunizem in priklopi so z mlado srčno gorkoto lesno organizmu naroda in člo-
LISTEK.
Spomini s pota.
. (Dalje.)
3.	Ob Rivieri.
Morsko obrežje od Genove proti Francoski in nadalje ima posebno milo podnebje, ker ga varujejo s6 severno strani strmo k morju nagnjeni hribi. Zato je pa tudi rastlinstvo tu posebno bogato. Tu so poleg trte in sadnega drevja celi logi oljik, pa pomaranč in citron. Tu vidiš celo gozdiče oleandrov in pelargonij, cele njive rajskih jabolk, klinčkov in vrtnic. Tu so ponosne palme, ciprese, pinije, agave, kaktusi, mastike, mirte.ro-žičevci i. dr. Tu so razne dišavne rastline in grmovje: lavanda, materina dušica, rožmarin, poponi (solnčne cvetice), razne čebulnice in orhideje (kukovice), moroKa pepelka, divji šeboji (fajgeljni), rmeni mak, grintavci, rožaste ovijalke, lilije itd. Od Spezzie do Nizze štejejo 3166 vrst rastlin, tretjino evropskega rastlinstva. če je Bploh bogata cvetana divjih in pitomih rastlin, so še posebno bogati nekateri vrti bogatašev, n. pr. v Myeresu, Cunnesu, Antibesu in — Monte Carlu; zlasti oni Angleža T. Hanburyja, ki ima v Morloli 4600 vrst rastlin. Tu so rastline od Nosa dobre nadeje, iz Avstralijo, Argentinije, Meksike, Japana in Kine. Palme so tu debele kot pri nas hrasti;
veštva. Pluskanje krvi teh dveh večjih organizmov to bo oživljalo in drobčkino utripljanjo tvojega srcu se bo ubrano čulo ob mogočnih udarcih narodovega in človeštvenega življenja.
A kam naj meri lastna vzgoja? Ali naj slremi po lem, da postaneš politiški voditelj, socialni reformator, bojevnik zh javne ideale? Visoki so ti cilji in.le prevečkrat slono na megli nejusnih sanj. To, da so tako splošni, da vstajajo ta-korekoč v vsakem srcu, jim pač ne jemlje njihovega sanjarskega značaja. Slovenski katoliški akademik, upri svoje oko v bližnji cilj, iz katerega se šele morejo razrasti pota k višjim. In ta cilj je: vzgoji se za pošteno krščansko rodbinsko življonje. Krščanske rodbine so naš temelj med ljudstvom; krščanske rodbino naš cilj med izobraženstvom.
Ideal zdravega, čilega rodbinskega življenja, kako vzvišen, kako lep si I Dobri očetje, dobre matere, krščanska vzgoja otrok — to nam daj, dobrotno nebo, pa smo rešeni. Kršč. rodbina, zvezana z naravo, organizmom naroda in človeštva, zvezana z ljudstvom in z Bogom, naj se zopet pojavi. Moderna knltura jo uničnje; razorganizovana je in zloduh razdora vihti zlasti med izo-braženstvom svojo sekiro nad njo. V socialnih razmerah, pa tudi v zakono-dajstvu preže nanjo kleti sovragi. Evo, slovenska katoliška akademiška mladina
—	bojno polje. Na njem izvršuj v prvi vrsti svojo prisego !
V	tem imaš že tudi odgovor, kakšen ti je odnos do dnevnih vprašanj, do po-liliških strank in njihovih bojev. Rodbinsko vzgojen, naslonjen ob blagoslovljeno romarsko palico krščanske rodbine, boš pravo zadel. Organska zveza tvoje osebnosti in z njo tvojo rodbine z naravo, ljudstvom in liogom, te bo vedno
imajo jih 20 vrst. V zalivanje cvetic gonijo konji in osli vodnjaška vretena.
Pa čemu toliko cvetja? To ni le za oko, ampak se prodaja za drag denar. Po zimi odpravljajo vsaki dan cele vozove porezanih cvetic v Pariz, London, Berolin, Dunaj, Petrograd; ravno tako druge dišavne cvetlice za dišavarje, posebno: vrtnice, vijolice, pomorančne cvetove, jazmin, šeboje (fajgeljne), pelargonije in marjetice. V Grassu na Francoskem je n. pr. 33 dišavarnic. Cvetice pokrivajo tam 25.000 ha in dajejo vsako leto 1 miljon kg. vrtnic in 1,850.000 ks. pomarančnih cvetov. Za liter rožne esence treba 12.000 kg. vrtnic, in to stane 2000 do 2500 frankov; za gram pomarančne esence 1 kg. pamarančnih cvetov ; 1 liter tega slane 600 do 600 frankov. Neverjetno ! — Podobno goje vrtnice v dolini pri Kazanliku na Bolgarskem.
V	Genovi je bila shladila zrak mala ploha — ravno prav. Tovariš je oblekel havclok*) in zdaj zopet niso vedeli ljudje, v katero kategorijo bi naju prištevali Z|a?nilo se je, in od Sestri naprej je veselo puhal Jukamntija1 dalje. Povsod lepota in krasota ob tem obrežju; na levi pa pogled na prostrano modro morje, kolikor daleč so nesle oči. Lepo je bilo videti razloček med natokom in utokom, (oseko); in zanimljivo opazovali to mor-
*) plašč, imenovan po gumirala Havelocku
Tiska »Narodna
postavila tja, kjer bo po tvojih razmerah in močeh pravo mesto zuto !
Samo eno vprašanje, ki se nebroj-nokrat ponavlja, ki zavoljo njega slovenski katoliški akademik največ trpi, nam je So rešiti. To vprašanje se tiče duhov-stva. Kot katolik stopaš pod duhovsko gospodstvo. In to je brezmejno, v svojem jedru trinoško ! Tako čuješ. „Le clerica-lisme cet voih\ 1’en nemi!1* ti odmeva od vseh strani.
Rešimo načelno tudi to vprašanje.
—	Cerkvena avtoriteta ima svoj temelj v veri na večno živi princip edinosti, na našega Zveličarja. Izmed ljudi so izbrani ljudje, da vodijo njegov božje-člo-veški organizem in posedujejo zedinje-vanje človeštva z Bogom. V tem je izražena avtoriteta duhovstva; ne več, ne manj ne obsega nego kar sledi iz povedane resnice. Kdor se v resnici klone Kristu, jo priznava, kdor zameta Krista, se ji upira. Njen značaj pa ni značaj gospodovanja in samooblastnosti. Človeške zmote in slabosti, Se bolj pa zlobnost lokavih nasprotnikov je iz te avtoritete napravila spnko, straSilo, ki ž njim bega nevedne, vznemirja slabiče. Po Kristusovem duhu pomenja samo težko in odgovorno službo, ne pa mogočne vlade. Iz evangelija vemo, da je naš gospod premnogokrat opozarjal svoje bodoče namestnike na zemlji, naj bodo priprosti, ponižni kakor otroci. Ko vse store, naj vsklikajo: Nerabni hlapci smo ; zakaj storili smo le, kar smo bili dolžni storiti. Večno pomenljivo jih uči: Veste, da knezi gospodujejo poganom in njim ' vladajo poglavarji. Ta-ko pa ne bodi med vami, nego kdor hoče biti velik med vami, bodi vam služabnik. In kdor hoče bili prvi med vami, bodi vsem za hlapca.
Tu je zarisana služba duhovstva. Servi servorum Dei so. Vzvišena oblast je samo njihova služba — vsem za
sko valovanje in plahutanje. Le kopalci motijo pogled. Postaja za postajo nam izgine izpred oči. Na laški plati imajo posebno mično logo: Savona, Noli, Al-benga, Porto Maurizio, Toggia, Sauremo (22.500 prebiv.), Bordighera.
V	Diani-Marini je gostišče „Pri raju“ ; tako cenijo Lahi svoje kraje. Onde je bil velik potres 1. 1887.'
Francoska meja je šele v Pont St. Louis za Mortolo; ali vendar so bili francoski financi že v Ventimigli. Tam smo presedli v francoske vozove, ki so še slabši, nego laški; in tu je tudi že pregledovanje potne prtljage. Uro smo tu deli nazaj za 50 minut.
»Cigari, cigari !* je vpil osorni Francoz. „Nemam ničH pravim. Ali pograbil je na dno kovčega ter vse preobrnil, misleč kaj vem kaj. Nekemu potniku pa bi bila kmalu slaba pela. Bradač mu seže v kovčeg ter privleče na dan škat-ljico. Ali premeteni potnik mu jo vzame iz rok ter jo prav uslužljivo odpre ter pokaže posetnice in pisemske zavitke. Dobro I Ali se je tiček hudomušno smejal, ko je pozneje puhal v vlaku avstrijske portorike, ki so bile na dnu škatulje!
Nekoliko pred P. St. Louis so „Rdečo skale11, in tu je „predzgodovinski muzej1* z ostanki predzgodovinskih živali in tremi človeškimi okostji, med kojimi je eno nenavadno veliko. Na Pontu St. Louis je laška financa, kjer pa ni bilo Bitnosti.—
— "	SBS'	———m—9E
“ (odgov. J. Murušič) v Gorici.
hlapce. Večno pomenljive so te besede, sem dejal. Kadarkoli so je v zgodovini Krislove cerkve pojavila gospodslvaželj-nost duhovstva, kadar so se cerkveni predstojniki izgubili v formalizmu svoje avtoritete in so se odtujili njenemu jedru, je vedno posegel Bog sam vmes, da so duhovniki služabniki ljudem, ki jih sv. Pavel tako lepo imenuje cooperatores Dei. Smelo rečem: izraslke takozvanega klerikalizma trebi Bog sam iz svoje cerkve. Duhovstvo je v službi božjega organizovanja. Ta služba je njegova čast; v tem duhu mora zvrševati svojo nalogo, no viluperetur ministerum eius. Če se mu odtuji, zataji Kristov duh in posledica je — abominatio desolationis in loco suneto. V tem zmislu je lahko biti vsakemu poštenemu človeku božji koope-rator. V živi veri se klanja vzvišenosti službe, ki je „angelis formilando, naložena duhovstu na rame, — spoštuje tiste, katere je gospod določit za prve služabnike svoje organizacije, — za hlapce vsem. Kdor hoče poSteno misliti, zanj je s tem rešeno klerikalno vprašanje.
Po slovenski zemlji se v Krista in Božje Matere imenu družijo izolirana srca, da postanejo cor unum et anima una — eno srce in ena duša. Iz razbitih kamenčkov se gradi veličasten hram krščanske organizacije, dom večne prosvete. Na njegovem slemeuu pa blesti križna roža iz listov združenih slov. katol. akademikov. Tak hram ni delo enega dne, ne enega rodu. Doba narodovega življenja je delavnik njegovih gradilcev. Marsikomu pade sredi dela iz rok težko kladivo, ki ž njim kleše marmorne sklade, skali se oko predi n zagleda dovršeno svodovje. — A blagor mu, kdor v zvesti dnini ogladi le en kamenček, pridene le zrnice k skupnemu domu.
Prekrasno lego ima zopet Mentone, Monte Carlo, Monaco, Beaulien, Nizza, Antibes in Cannes.
Razbojniško jamo Monte Carlo s 7600 prebivalci moram posebej omeniti. Znkaj ta pridevek takemu krasnemu mestu, polnemu prelepih palač in nasadov, ki na terasah kipe kvišku nad smehljajočim se morjem? Takoj na postaji jo dvigalnik, ki vodi v kazino ali igralnico na skalnati steni, olepšana z vsemi možnimi ugodnostmi in umetninami. Tu so koncerti, gledališča, in tu je tudi — morilnica ljudij !
Banka je tako urejena, da mora ona dobiti, a igralec izgubiti. Pri eni igri je najnižja stava 5 frankov, najvišja p« 6000 frankov; pr! drugi najnižja svota 20 frankov, najviSja 12.000 frankov. Ta-kozvani „profe3orji“ in nališpano ženstvo lu nagovarja k igri, in k temu vabijo tudi vse veselice in podkupljeni časopisi. Te vzdržuje banka, da motijo ljudi k igri. Banka dobi na leto do 20 miljonov, od tega dobi knez 3 miljone (po drugih 17 miljonov). Ona plača stroške za vzdrževanje igralnice, šole, ceste, vojaštvo, godbo gledališče. Uradniki dobijo plačo 6, 8, 12 tisoč; kot pri nas ministri. Ljudstvo ne plača nič davka radi takih »dohodkov14.
Takoj za Monte Carlom začne glavno mesto kneževine — Monaco, namreč nova ulica Condamine. Na visok: skali
l/linja vsaki četrtek uit II u11 dopoldne. Rokopisi so ne vračajo. Neliankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu /.naša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C* Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstriji 6 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
Naročnino In naznanita sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica š. IG Posamezne StevUke se prodajajo v loba-kamah v Šolski ulici, Murski ulici, na Josip Verdijevem te-kaiišču nasproti me stnenu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 ' po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
»Danica", blagor ti! Slovenski katoliški narod bo brojil grajenje svojega doma po dekadah tvojega življenja 1 Fiat 1
Rusko-japonska vojska.
Z bojiSča zopet nič posebno novega, kar spričnjejo ruski uradni telegrami, katere navajamo spodaj. Japono-filski listi pa vedo povedati vse polno rečji o gibanju obojestranskih vojnih čet, ki pa ni nič drugega, nego plod bujne domišljije dotičnih uredništev. Pravijo, da pride gotovo do velike bitke. No, kaj takega pač ni treba brzojaviti ali sploh poročati, ker je to pač že vsakemu znano, da ni na bojšču zaman toliko stotiaoč vojakov, toliko krogelj in smodnika, ampak da je vse to namenjeno za bitko, o kateri pa danes nobeden list ne ve, ne kje se bo bila in kedaj. Poročila iz Čifu prihajajo zopet na dan in sicer o strašnih naskokih na Port Artur. Ta poročila so pa tako nezanesljiva, da jim ni prav nič verjeti, kar dokazuje že to, da pripovedujejo v Čiru doSli Kitajci temu listu, da so Japonci si osvojili 6 utrdb, onemu, da so zavzeli samo 4 utrdbe, in zopet drugemu, da so dobili v roke le par malih fortov. Nekaj važnega se je pa dogodilo te dni. Car je namreč imenoval generala Grippenberga, poveljnika vojaSkega okrožja v Vilni, poveljnikom druge armade na Skrajnem Vzloku. Pismo, katero je pisal car Grippenberga ob ti priliki lastnoročno, slove: Skrajni napori, s katerimi Japonci nadaljujejo vojskovanje, njih vztrajnost in njih izbotna vojaSka sposobnost, vse to me je napotilo, da sem sklenil naSe vojne čele na Skrajnem Vztoku izdatno pomnožiti, da zamoremo v kolikor mogoče najkrajšem Času priti do odločilnih vspehov. Ker bo število taktičnih enot nastalo vsed tega tako veliko, da bi jih bilo težko v jedni sami vojski (armadi) obvladali, ne da bi ne bilo to na kvar vojne uprave, kakor tudi zaradi tega, da se olajšajo operacije ter premikanje vojnih oddelkov, spoznal sem za dobro, da razdelim v Mandžuriji nahajajočo se armado v dve armadi. Pustivši poveljniStvo jedne armade v rokah generalnega adjutanta Kuropatkina, imenujem Vas poveljnikom druge armade. Vaše dolgotrajno službovanje, Vaše dejanje, Vaša bogata izkustva v vežbanju vojaSkih čet, vse to me je napolnilo z nado, da bodete izpol^jevaje povelja in navodila vrhovnega poveljnika, vodili Vam izročeno armado z vspehom, do cilja, katerega si je sedanja vojska po-btavila. Nadejam se toraj, da se bodo vo* jaki druge armade pod Vašim poveljstvom izkazali hrabre in da se bodo borili proti sovražniku vstrajno, imajoč pred očmi ugled in čast domovine. Bog blagoslovi Vas ter Vaše za me in za Rusijo prei-menitno in ob jednem tudi veliko podjetje. Znak moje nepremične naklonjenosti
Nikolaj.
*	*
*
Poročilo generala Saharova. — Brzojavka generala Saharova na generalni Slab od 26. t. m. poroča: Pred-slraže sovražnika so se v zadnjih dneh približale klancu Katulin, vendar niso zamogle zasesti klanca, ker se je temu
pri morju pa je staro mesto, knežja palača, in krasni nasadi. Monaco so prvi obljudili Feničani, nato Grki, zdaj Šteje 16.000 prebivalcev na ll/sD km zemlje. Tam je tudi izprehajališče sv. Martina. In na koncu moli 120 metrov visoka skala iz morja, zove se „stolp zaigral-cevu. Oni, ki izgubč, sežejo po revolverju, ali pa iščejo reSitve pri tej skali: skala visoka, morje globoko in — 1 Vsako leto pogine tu čez 200 samomorilcev. Rus Dančenko trdi, da se morijo tudi v igralnici sami; in živi pomakajo zlato v kri samomorilcev iz vražnih namenov, pa se tep6, kdo zasede sedež rajnega t Groza I In ta lepa vlada trpi vse tol Menda ni zastonj v sv. pismu: Mogočni bodo mogočno kaznovani! — Ali čujtel Ruski pisatelj Dančenko dolži pri tem
—	jezuite, da bi bili krivi oni tega, da knez ne odpravi igralnioe. Podobne pojme imajo o nekdanji inkviziciji, kakor se vidi iz ilustrovanega lista. Strast zaslepi pač tudi hladnega Rusa I
Na meji kneževine je pokopališče, na to pa Se posebej pokopališče samomorilcev ... Knez ne more takorekoč pljuniti Bkozi okno, da bi ne izzval di-plomaškega vprašanja, ali ima krasno razbojniško jamo! V tej sodbi se ujemata slučajno celo Rus Dančenko in Poljak Lukaszkiewicz! ... (Dalje pride.)
uprl oddelek naših sprednjih čet. Sovražnik se je držal dosedaj pasivno. Na južni fronti se vrše skoraj vsak dan boji med predstražami.
* *
*
Ruska črnomorska eskadra.
—	Iz Carigrada je dobil dunajski list „Zeit“ neko poročilo, ki bi bilo jako značilno, ako bi bilo na njem kaj resničnega. Po tem poročilu bi bila ruska črnomorska eskadra že zapustila Sebastopolj ter bi bila od lam že odplula. Angleški poslanik v Carigradu je bil baje o tem obveščen in je to hitro naznanil turškemu sultanu. Sultan pa bi bil sklical koj ponoči ministerski svet, ki je odredil, da se vsem v Dardanelah nahajajočim se mor-naričnim oddelkom naloži, da Bporoče ko.i v Carigrad, ako bi zapazili, du se bližajo Dardanelam ruske vojne ladije. Omenjena eskadra bi obstojala iz 67 vojnih ladij in sicer imela bi 8 oklopnic, 3 križarke prvega reda, 3 torpedovske križarke, 6 topničark, 10 uničevalk tor-pedovk in 27 torpedovk.
Po mnenju nekaterih listov namerava baje Rusija vprizoziti proti Turčiji pomorsko demonstracijo, ker se Turčija Se dandanes brani predplačilom vojne odškodnine iz zadnje rusko-turSke vojne.
*	*
#
Zad n j ij a p o n s k i napad na Port Artur odbit. — Iz Petrograda se poroča, da so Rusi zadnji japonski napad na Port Artur odbili. Japonci so imeli baje ogromne izgube.
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor. —• V kranjskem dežel, zboru, ki se je sešel k zasedanju v torek, je poslanec dr. Šns-terSič v imenu ostalih poslancev katol. narodne stranke podal to le izjavo:
čast imam izjaviti, da se klub ka-toliško-narodnih poslancev ne bode udeležil današnjih volitev v odseke in da tudi ni eden katoliško-narodni poslanec morebitne izvolitve ne sprejme.
Vzrok temu je postopanje večine v zadnjem zasedanju vis. zbora, ko je večina zaprečila delovanje vseh odsekov, Se celo ustavnega odseka, ki se je imel pečati z od ogromne večine dežele nujno zahtevano preosnovo sedanjega, ljudstvu tako krivičnega in naravnost sovražnega volilnega reda.
Večina je s tem svojim, popolnoma neosnovanim postopanjem ustvarila poostren položaj, ki se do danes ni čisto nič premenil in ki pomenja odkrit boj zastopnikov v privilegirane nemško-libe-ralne manjšine zoper ogromno večino dežele.
Katoliška- narodna stranka izvaja posledice iz tega položaja, ko prepušča vse mandate v odsekih, s tem pa tudi vso odgovornost .zbornični večini, in omeji svoje delovanje na javne seje visoke zbornice.
Prosim, da visoka zbornica sprejme na vednost to izjavo, ki je tembolj opravičena in utemeljena, ker je častita večina danes tako grdo nastopila zoper katoliško-narodno stranko, ko je Slo za predlog, ki je bil vložen izključno in edino le v ta namen, da se ugodi nujnim potrebam dežele.
Škoda, provzročeua vsled suš« na češkem. — Deželni kulturni svet jo izdelal spomenico, po kateri je Skoda, ki jo je provzročila na Češkem izredna suša na sočivji, ječmenu, ovsu, krompirju, sladkorni repi, cenjena na približno 261 milijonov kron. Spomenica zahteva, naj se podeli težko prizadetim poljedelcem državna podpora.
Vprašanje o italijanskih vse-učlllških vzporednicah je reSeno. Čez nekaj dni bo naučno ministerstvo izdalo odredbo, s katero loči od vseučilišča v Inomoslu vzporednice in jih nastani v posebni v ta namen kupljeni hiši v Wiltenu. Italijanska pravoslovna fakulteta bo popolnoma samostojna in dobi lastnega dekana. Le promucije se bodo vršile na glavnem vseučilišču.
Dopisi.
Iz Dornberga. — Radi velikih nepravilnosti in sleparij, ki so se godile pri zadnjih občinskih volitvah v Dombergu, vložila je katoiiSko-narodna stanka priziv na namestništvo za razveljavljenje istih ter odreditev novih.
Se v6, to „liboraIce“ silno grize, ker dobro ved<5, da če bodo ovržene, propadejo pri novih volitvah na celi črti,
ker bi katoliška stranka no bila več tako malomarna in lahkoverna, da se ptujci Prvačkovci ne bodo volitve udeleževali, kakor so ji hinavsko obljubovali, ampak poklicala bi ir drugih občin svoje somišljenike, da lažiliberalizem in odpadniko ž njih pomočjo porazi. Tu gre pomniti, da je v tretjem razredu 638 volilcev in od teh je nad polovica ptujcev, Kraševcev, Gradiškovcev, Prvačkovcev itd. Toraj domači »liberalci" s ptujim podkupljenim življem lehko zmagajo nad domačini, ako jim somišljeniki iz drugih občin ne priskočijo v pomoč.
Za drugi in prvi razred smo brez skrbi, samo da se postavno od strani komisije postopa, pa da naši pridejo vsi na volišče.
Tu ne velja izgovor, saj opravijo tudi brez mene; ali pa ne grem volit, da se ne zamerim ne eni ne drugi stranki. Katoliški mož gre s svojim prepričanjem ven, na dan; je vsak čas odločen ih nev-strašen zoper lažiliberalce. Doma ostajajo le kimavci in omahljivci in ti, če tudi sicer dobri kristjani, škodujejo stranki bolj kakor očitni „liberalciu. To nam ravno spričujejo zadnje volitvo. V tretjem razredu smo propadli z 2 glasova do 6 Izostalo jo pa de naših somišljenikov domačinov kakih 14. Kaka sijajna zmaga bi bila zoper štiri »liberalne* občine, ko bi bilo prišlo volit še onih 14.
In v drugem razredu kjer smo propadli za 0—4 glasove, so dvema našima volilcema pred nosom zaključili volitev, trije pa celo na volišče niso prišli. Če hočemo drugokrat zmagati, moramo biti bolj hitri in bolj vneti.
V	prvem razredu bo pa zmagala pooblastila ptuja in domača, kakor tudi mladič Orel, kar pa je vse nepostavno, kakor govori volilna postava.
Pravijo, da je mladič Orel bil tako vnet za župana Berceta, da je po pr-vačkih gnojiščih z „luminom“ skakal od hiše do hiše, kakor kak petelin ter budil ljudi, naj gredo v Dornberg volit, da ne zmagajo „klerikalci“. In tega učiteljčka so „klerikalci" hoteli zopet postavili za orgljavca in pevovodjo. Dobro, da je še za časa pokazal svoj „liberalni“ greben. Pravijo tndi, da je oelo župnik bil zh Orla vnet. Na, tu ga pa imašl
Govori se tudi, da so med novoizvoljenimi kandidati ljudje, ki nikakor ne Bmejo in ne morejo spadati v starešinstvo. O enem se govori to, o drugem pa drugo. Ali je na vseh teh govoricah kaj resnice, ne vem, vem pa, da so te obdolžitve izblebetali „liberaloiu, in če bi kedaj prišlo do kakega pričevanja, bi stali »liberalci" zoper »liberalce". Vsled tega so »naprednjaki11, če so tudi zmagali, vsi pobiti. Vedo namreč, kako in s kom so zmagali, a vedo tndi dobro, da visi nad volitvijo in nad njih ljubčeki Damoklejev meč.
Župan Berce, kako se kaj počutilo med Križmanovimi „liberalci“ in „na-prednjaki"?
Iz Cerkna. — Že dolgo časa ni bilo v cenjencm VaSem listu nič več novic iz našega kraja. Vzrok menda polotna vročina, ki nagiblje tudi dopisnike k lenobi in pa pomaiijkanje na posebnih novicah. Sedaj hočemo pa zanaprej bili bolj pridni. Kaj novega torej pri nas ? Strankarstvo, nasprolstvo med črnimi in belimi se je ublažilo, popustili smo vsak nekaj in šlo je. Spoznali smo, da je vseeno, kdo ie župan in kateri občinski možje, čudežev ne more nihče delati. Le žal, da je ta popustljivost nekaterih v tem, da so začeli prav pridno prebirati „Sočo“, ki jih je poprej pa prav nemilo žehtala. So že mogoče spoznali, da so bili žehte potrebni. — Posojilnica in mlekarna poslu-jeti dobro in še vedno donašati lep dobiček. — Ustanovili pa smo v tem času tudi novo društvo »Planinsko podružnico"; tolminska podružnica je bila za nas skoraj brez pomena, imeli smo premalo zveze. Namen druStvu je obvaro-vati cerkljanske planine: Povzen, Kojco i. dr. žugajočega navala tujcev-Nemcov in pa dati priliko onim gospodom, ko ne morejo ob nedeljah v cerkev k službi božji, da počaste božanstva starih Slovanov na naših vrhovih. — Še nekaj novega je kavarna, ustanovljena po g. G. Bevku, tukajšnjemu organistu in tajnikn posojilnice, podjetje, ki kaže vsaj sedaj v začetku, da so bo splačalo, kar želimo mlademu in nadarjenemu gospodu. — Letina bo srednje dobra, če nam ne bo jesensko deževje kaj kvarilo. — Kmalu še kaj!
Iz Komna. — Dne 26. t m. je naš deželni poslanec, g. Alojzij Strekelj,
priredil shod. Volilcov jo prišlo malo na shod. Najprej se je g. poslanec zahvalil volilcem za to, da bo ga izvolili poslancem, potem pa je razpravljal o doželno-zborskehn delovanju ter je omenil, da čaka zdaj dežel, zbor neka važna naloga, namreč rešitev vprašanja glede zboljšanja učiteljskih plač. Pomiloval je učitelje, češ, da hudo trpe in stradajo zaradi prenizkih plač, očital je nekako kmetom, da morajo njih najboljši prijatelji stradati. Pri ti priliki pa je gosp. poslanec popolnoma pozabil na to, kako mora kmet trpeli vsled zaporednih slabih letin in zaradi raznih davščin in naklad, pod katerimi se komaj giblje. O tem, kdo da bolj trpi, prepričal bi se naš poslanec lahko, ko bi nekoliko pogledal na obraze prisotnih učiteljev in kmetov, ter čital na kmetskih obrazih skrb, kako preživeti čez dan in leto družino in živino, ko jim je letošnja suša uničila razun grozdja ves drugi poljski pridelek.. Gosp. poslanec je potem pozval zbrane, naj povedo svoje mnenje glede zvišanja učiteljskih plač. Za besedo se je oglasil gosp. Gaspari, ki je gosp. poslancu povedal, da jo kmet z raznimi dokladami že tako preobložen, da no more več pod njimi dihati. Zaradi tega pa tudi nikakor ne gre, da bi se v svrho povišanja učiteljskih plač doklade na iz-ravne davke povišale. Ako se hoče uči-teljem zboljšali plače, poišče naj se drngih denarnih virov. Seveda niso bili s tem govorom zadovoljni ne prisotni učitelji, pa tudi gosp. poslanec ne. Gospod Gaspari je tudi priporočal vsprejem zakonskega načrta, glede uvrstitve domačega in poljskega vrabca med škodljive ptice. Gosp. poslanec se ni zopet vjemal z mnenjem svojega volilca ter je krepko branil vrabce.
Volilec Jožef Furlan je bil mnenja, da bi bil v veliko korist vinogradnikom zakon, ki bi zabranil ponarejenje vina. Gosp. poslanec ugovarjal je tudi temu volilcu, češ, da postava dovoljuje napravo umetnih vin, ki se pa morajo kot taka tndi prodajati. Opomnil je predgovorniku, naj dotičnega, ki bi ponarejeno vino prodajal za pristno, oblasti naznani in ta ga bo gotovo kaznovala. Na to pa je odgovoril volilec Furlan, da bi moral vsak dacar, ki vino dacira v krčmah, pona-rejeno vino Izločili ter je ne dacirati. Poslanec mu jo zopet ugovarjal, da lo dacarja nič ne briga in 'da so zh to poklicani drugi ljudje. Ponavljal je, da je napravljanje umetnih vin postavno dovoljeno; dolični fabrikantje plačujejo davek in vsled tega svobodno zalagajo krčmarja s takim vinom itd. S tem je bil shod zaključen.
Krapina 12. sept. — Skoraj vsaki dan mi dohajajo iz vseh slovenskih pokrajin vpraSanja, ako in do kedaj je naše zdravilišče odprto. Na ta vpraSanja odgovarjam, da je naše zdravišče celo leto odprlo. Tudi stanov imamo dovolj. Sedaj se dobi za 60 vinarjev lepa sobica s postrežbo vred; se ve, da so tndi dražje. Tudi hrana jo po ceni. Sedaj je za zdravljenje naj-zgodnji čas, kajti spajamo z vodo grozdje, ki je bolje zdravilo kot vsa šviga-švaga iz lekaren, posebno za slabo- in malo-krvne, kostobolne, pljučoslabe, nervozne ljudi in one, ki imajo pokvarjen želodec. Uspehov imamo neverjetnih. Navedel bom Bamo oden slučaj. Pred 4 tedni pripeljali so Matka Wahoviča in Mrkopolja Bil je revmatičon po celem lelesu; komaj 8e jo ganil. Drugi dan mogel je že z birglama malo hoditi, šesti dan je pa tekel z mladim vseučiliščnim prof. dr. Šurminom iz Zagreba v tek, pa ni zaostal. Torej ne bojte se, le pridite.	I.	Okič,
ravnatelj.
Novice.
Novi trŽAŽki namestnik. — Listi prihajajo zopet na dan z vestjo, da bode bukovinski deželni predsednik knez Ho henlohe že prve dni prih. meieca imenovan tržaškim namestnikom.
V	osrednjem semenišču začne šolsko leto 1. oktobra s6 slovesno sv. mašo ob 8. uri.
Za ..Slovensko sirotlšče": P. n. gg.: Uršula Lutman 48 v. ^Slovenska beseda" 50 v, Josip Čigon 1 K, Jož. Skočir, župnik-dekan v Devinu 30 K.
Bog vsem stotero povrni!
Za „Alojzijevišče“: Preč. g. Job. Kragelj 24 K, preč. g Jan. Wolf 20 K, preč. g Jos. Golja 16 K, preč. g. Ant. Berlot 14 K, proč. g. Ant. Bratina 10 K, preč. g. Jan. Jarec 10 K, preč. g. Jan. Vidmar 10 K, preč. g. Jan. Kovačič 6 K, preč. g. Albert Loban 6 E, preč. g. Andr.
Uršič f> K, preč. g. Jos. Ličan 6 K, proč. g. Iv. Seljak 3 K, 1. K. 10 K, L. Corte 2 K 65 vin. — Bog pinti!
Imenovanje v Šolski stroki. — Provizorični glavni učitelj na ženskem učiteljišču v Gorici, Herman Ghiap-po I i ns je imenovan definitivnim glavnim učiteljem na tem zavoda.
Posebni tečaj za odrasle nn dekliški obrtni šoli v nŠolskem Domu-4 začne s prvim oktobrom. Oglaso sprejema šolsko vodstvo vsak dan ob šolskih urah. Tečaj za umetno vezonje in belo šivanje bo bo obdržaval vsak torek in petek od 10. do 12. uro predpoludne, oni za krojenje in šivanje ženskih oblek pa vsak ponedeljek in četrtek ob istih urah. Kdor namevava oglasiti se za kateri teh tečajev, naj stori to za časa, da no bo pozneje kakšnih zmešnjav in težav.
Kmetovalci, pozor! — Kakor lansko, tako bo „Goriška zveza" tudi letos sprejemala naročila za vitrijol in žveplo. Vrhu tega bo sprejemala naročila tudi ža umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, BaitlHovo klajno apno in drugo, ter za gumijeve vezi ali obveze za trte. Podrobna določila in pogoji se v kratkem razglasijo.
Okrajna učiteljska konferenca.
— Včeraj se jo vršila v našem mestu okraj, očiteljska konferenca. Prišlo je na nji no samo do burnih prizorov, ampak celo tudi do škandalov. Prišlo pa je tudi do tako kričečih protiverskih pojavov da je bil prisiljen predsednik odvzeli nekemu razsajaču besedo ter ponovno obžalovali, da se nahajajo med učiteljstvom laki ljudje, kakoršen je omenjeni govornik. Navzoči so bili pri konferenci tudi pred Rednik okr. šol. sveta dvorni svet. grof Altems, šol. svetnik Križnič in okraj, nadzornik Finžgar, ki je konferenci predsedoval in jo tndi vodil. Ti gospodje so se včeraj dovolj prepričali, da je med učiteljstvom ludi mnogo smeli, in priti morajo' sami do prepričanja, da ljudje, ki nimajo vzgoje, je ludi našim otrokom ne morejo dati. Da se pa naši otroci prepuste ljudem, ki sami nimajo vzgoje in jih so v stana k večjem le podivjali, to meuda vendar ne gre in bi bilo bolje, da nimajo naši otroci raje nobene šole, nrgo pa take, v katerih bi se podivjali.
— Na tem mora biti največ ležečo pač šolskim oblaslvom in sploh državi, katera pride v največjo nevarnost, ako postanejo v nji divje ljudske mase. Sicer pa moramo mi odločno protestirati proti temu, da bi žuljeva roka našega abogega kmeta s toliko težavo skapljala denar, kateri naj se potem porabi za to, da se učiteljem plačujejo potnine in dnino k lakim konferencam. S lem pa nočemo nikakor napadati učiteljskega stana, kakor tudi ne vseh udeležencev na včerajšnji konferenci. Saj je tudi mnogo učiteljev bilo na konferenci, ki so bili ogorčeni zaradi nečuvenega nastopa nekaterih tovarišev, ki pa, žal, nosijo danes med učiteljstvom zvonec tor terorizujejo vso one, ki so nasprotnega mnenja.
Pobiranje užitnine. — Kakor ču-jemo, je finančna uprava privatnim zakupnikom uže odpovedala pogodbe, li-čoče se pobiranja užitnine v naši deželi ter namerava s prihodnjim letom isto sama pobirati. Finančna uprava se je konečno toraj vondar le udala prošnjam, zahtevam in če hočemo tudi žuganjem naše deželno uprave, ki je bila v svojih dohodkih glede doklad na užitnino »e-izrečno prikrajšana in so si na njeno škodo privatni zakupniki tako izdatno polnili žepe. Je pa tudi skrajni čas, dajo prišlo do tega. Ako se že v pokritje deželnih potrebščin nalagajo na užitnino visoke doklade, katere morajo plačevati koneumentje, ki pripadajo po veliki večini revnim slojem našega prebivalstva, potem je treba skrbeti tudi za to, da prihajajo dotične doklade tudi v resnici v deželno blagajno vse do zadnjega vinarja, ne pa da si z velikim delom istih polnijo privatni zakupniki svoje žepe in sicer podjetniki, ki niso večkrat ne deželani in celo avstrijski državljani ne. Istotako kakor dežela bile so prikrajšane tudi vse one občine, za katere so privatni zakupniki pobirali občinske doklade. O tem so se zadnji čas v nekaterih županijah dovelj prepričali, a žal, da prepozno. Ko so namreč prišli v nekaterih občinah na krmilo previdni možje, ki so mislili z luštno glavo in so sprevideli, da jim užit-nina premalo donaša v primeri z v krčmah potočenim vinom, zahtevali so od zakupnika večjo svoto, in če jim zakupnik te ni hotel dati, so mu pa zagrozili, da bode občina ali Bama pobirala užitnino,
ali pa da odda isto na javni dražbi. To je zadostovalo in zakupnik bilje koj pripravljen ponudili in sicer pri istih dokladah po tretjino in večkrat celo tudi polovico več nego je občini dajal poprej. Sicer je pa la predmet tako važen, da Re najbrže še večkrat vrnemo k njemu.
Za novo cerkev. — Te dni podpisujejo v našem mestu prošnjo do mestne uprave, da bi ista odstopila na eta-rem pokopališča primeren prostor za zgradbo nove cerkve.
Preiskava na stanovanju in aretiranje tatu. — V torek zjutraj prišlo je na stanovanje uradnega sluge tukajšnje knpčijske zbornice par policijskih uradnikov in nekaj redarjev. Vprašali so ga po njegovem svaku Josipa Božiču, ki je bil poprej trgovski pomočnik pri trgovcu Alfonzu Fabrisu v Trstu, kateremu je zmanjkalo iz prodajalnico za 1000 K blaga. Božič bil jo v resnici pri omenjenem uradnem sluga in je še spal. Jeden redarjev pristopil je k njemu tor pazil nnnj, dočim so dragi preiskali stanovanje, kjer so našli v resnici norinberškega blaga za kakih 600—600 K vrednosti. Božiča so potem aretirali in je priznal, da jo blago ukradel.
Kamnoloinci v Nabrežini, pozor!
—	Delodajalci, pritiskam od rdečih klošarjev, vas silijo, da »e morate organizirali ter tako stopiti pod rdečo zastavo židovskih miljonHrjev in njih podrepnikov a )& Kopač. Kamnoloinci, posebno iz Kostanjevice in okolice, bodite pogumni in vedite, da vi lahko veliko bolj strahujete delodajalce in klošarje, kateri vas hočejo zdaj ostrašiti, češ, da vas odpustijo z dela. Zapomnite si, da ako vas od dela odpuste, bodo tudi oni ostali vsi brez dela. Pokažite, da se ne bojite par demokratičnih hujskačev, kateri 2ivč'od delavski!, grošev. — Slavno o. in kr. vlado pa vprašamo: Ali je dovoljeno delavce siliti v demokracijo in s tem jih izročali na milost in nemilost demokratičnih postopačev, in kaj misli slavna vlada vkreniti, da se to preprečil Ako kdo slopi v demokracijo iz prepričanja, svobodno mu, ali da si dovoli kdo koga v to siliti, to je trinoško, za kar mi tudi najodločneje protestiramo.
Ako bo treba, bodemo še glasneje govorili.
Mirenski črni klesarji.
Aretirali h« v lorek dve brezposelni dekli. Jedna izmed njih imenuje se Marija Kenda in je doma iz tolminske okolice. Pri nji so našli tudi zavoj blaga, ukradenega bivšemu njenemu gospodarjn Ludoviku Bregantu, krčmarju v Gorici.
Iz našega mesta. — Po Gorici hodi mladenič, kateri prodaja nože. Ta slepari ljudi na vse mogoče načine. Kjer dobi kakega kmeta iz okolice, dela toliko časa okolu njega, dokler mu kakega noža ne vsili. Ko pa jo ubogega kmeta osleparil, se ma rogu: „lo non sono malto come i sciavil lo sono socialista !“ V nedeljo pa so je vršil s to imenitno osebo sledeči prizor: Na Kornja je dobil kmeta, kateremu je silil neki nož. Kmet mu je sicer nekaj obljubil, ampak se je konečno menda skesal Nožar pa je zahteval, naj mu kmet plača. Kmet nato: „Ako ni drugače, pa plačam“. Nato začne iskati po žepu. Pri tem mu pade steklenica, v kateri je bila neka tekočina, na tla in se razbije. Kmet pa vzame nož in mu ga da nazsj in sleče. Oni pa za njim. Tako sta se lovila po Gosposki ulici, dokler niso mestne hiše gledalcem zakrile prizor.
Požar v Skriljah. — Te dni nastal je v Skriljah v hleva posestnika Mihe Hustja ogenj, ki se je v kratkem čnsu tako razširil, dajeskoro popolnoma uničil hiši Mihe Rastja in Matije Hvaliča, ki sta draga poleg drage. Vaščani so sicer pridno gasili, ali omenjenih hiš niso mogli rešiti, ampak dobro je bilo, da so ogenj omejili in da niso še druge hiše postale plen plamena. Skoda se ceni na 1700 K. Pogorelca bila sta zavarovana.
Strela ubila je sinoči v Zagradu orožniškega postajevodjo Mozetiča z Bovškega, ki se je nahajal zdaj na dopustu v Zagrada.
Koucert in pyrotehulčna predstava v Mirnu. — Udeleženec nam piše:
V	nedeljo, kakor znano, je priredilo .Kat. delavsko drnštvo v Mirnuu koncert in pyrotehnično predstavo. Udeležba jo bila povoljna, a z ozirom na pyrotehnično predstavo, katera je nudila gledalcem res očarujoč prizor, bi bilo večje pričakovati. Koncert vojaške godbe, ki je izvrstno svirala slovenske in slovanske komade, kakor naš „Naprej-, „Hej Slovani-, .Domovina", „Oj Hrvati*, .Morje Adri-
janskou, „Slovenec sem“, se jo vršil na prostornem dvorišču g. J. Budihno, po katerem so bilo razpostavljeno mize, ki so bilo vse zasedene. Udeležniki so burno aplavdirali godbi, ko jo ponovno zasvi-rala bolj znane slov. komade. Slovanska pesem je res lepa. Vmes pa sta pela znani mirenski društveni pevski zbor in pa pevski zbor iz Rubij Zlasti poslednji nam je zapel par krasnih narodnih. Le po tej poti, vrli Rubinci, v ponos in pro-budo svojemu rodu. Rubince bi po pravici postavili za vzgled sloge in edinosti mladeničem po drugih vaseh. Tako je pravi Vse za pravo omikoI — O mraku pa so nas mogočni slreli in bombo zvabili malo niže v takozvano „brajdo“, kjer je bilo pripravljeno za pyrotehnično predstavo. Tu smo kar strmeli. Tu je bil pravi sodni dan. Švigalo, pokalo in streljalo je v zraku, da se jo vse treslo, in zdelo se ti je, da se vsipljejo kar coli milijoni zvezd z neba. Zlasti občudovanja vreden je bil vodomet, beg raket in velikansko kolo. DA, g. Ferd. Makuc je res pravi umetnik, pravi mojster v ti stroki in zasluži vse priznanje. Ljudstvo, katerega je bilo obilo zbranega, majebarno ploskalo. — Naj omenim še, da so priredili v nedeljo socijalisti v Mirna javni ples brez žnpanstvenega dovoljenja. Seveda, brez plesa ne sme biti na kva-Irenco v Mirnu Nasledke tega nepetreb-nega plesa bodo najbrže občalili Mirenci, kajti g. župnik mirenski jo rekel v cerkvi nn Grada v nedeljo, da bo od letOB naprej ne bo več vršila tam cerkvena slovesnost, kalero zlorabljajo mirenski rdeč-karji v svoje namene s tem, da prirejajo la dan javni ples. To bi ne bilo častno za Mirence. Raje naj odpadejo vsi plesi celega leta, kot pa da bi se zavoljo teh ne vršila lepa ccrkvena slovesnost na kvatrenco na Grada, kamor pride ta dan na tisočo romarjev in kamor pridemo ludi mi iz bližnjo okolice prav radi, na prijazni grič, ruz kateri je tako diven razgled po vsi goriški okolici.
Nesreča v Sesljauu. — V torok ob 3. urah popoludno ponosrečil je v Sesljanu 32 lotni Jožef Škabar iz Kostanjevice. Ko so namreč izkrcavali rai-terijal, namenjen v Trst, na neko Indijo, padel jo po »osreči z dotičnega odra Škabar v ladijo, a zvrnil se je pri li priliki nanj tudi voziček, poln malerijala ter je Škabarja na vsein tolesu hudo poškodoval. Prepeljali so Škabarja v tržaško bolnišnico in lam so se zdravniki prepričali, da ima Škabar p >leg drugih ran tudi par reber polomljenih
Grozna hitrost odpravljanja z gra-hovake pošte: Razglednica oddana na pošto v Hudajužni 17. dne sept., došla je v Cerkno 23, dne sept! Ali sl. c. kr. poštno vodstvo še vedno ne gane mezinca, da se aulokratični zistem na gra-hovski pošti vsaj — pana ako ne odstrani.
Vsenemška predrznost. — Z Grahovega nam pišejo: V nedeljo dne 25. t. m. so priredili nekateri nemški in-ženerji veselico na tukajšnji postaji. K veselici so vabili tudi sč slovenskimi vabili. N* veselici pa je izzivajoče vihrala tudi „frankfutarica“. Veselice se je udeležilo tudi mnogo Slovencev, ki pa niso bili toliko zavedni, da hi zahtevali nje odstranitev. Narodne nozivednosti je še veliko pri nas I
Na znanje. — Da zamorem znatne tiskovno stroško poravnati, prosim vse one gg, katerim sem poslal IV. litanije, pa dosedaj še niso plačali, da to čim-preje izvolijo poravnati pod naslovom: Danilo Fajgelj, Gorica, Gosposka ulica št. 14.
Iz Nemškega Ruta nam pišejo: Dne 17. sept. t. I. smo lakaj obhajali dve lepi slavnosti, namreč praznik sv. Lam-berta, patrona farne cerkve in pa obenem je domači gosp. žapnik Anton Lazar ob-halal 40 letnico svojega mainištva v dražbi svojih duhovnih bratov. Da so tudi napitnice svoj „privilegiamu imele in domače veselje pospeševale, se razume. Pa lo veselje ni bilo omejeno samo za Rut, ampak ludi našim zavodem. V ta namen so darovali: gg. Ant. Lazar, jubilant 10 za „Šolski Domu in 10 K za „Alojzije-viščeu, Franc Klopčič, župnik na Bukovem 4 K za .S. D.u, Val. Kragelj, žapnik Podbrdom in Ivan Selak, vikar v Stržiščih vsak po 2 K za „Š. D.“ in po 2 K za „AI.“, Ivan Košir, vikar v oblo-kah 2 K za „Š. D.“ in 4 K za „AI.U
Izza laSkili kulis. — „Novi List“ na Reki prinaša zanimiv dopis iz Pulja pod tem naslovom. Pravi, da je dobilo ministerstvo notranjih aadev začetkom avgusta naravnost od orožniškega po-
veljništva težko vesti od meje, zlasti da v Vilanuovi, 4 km od beneške meje, ima neki laški konio v svojih gospodarskih poslopjih shranjenih 20.000 pušk, da oboroži Garibaldince, ki so pripravljeni začeti ob meji gnerilo-vojno, ker jo slabo branjena od avstrijsko strani Orožniki so poizvedeli za hiše in gospodarska poslopja nekaterih gospodarjev v Ronkah, Korminu, Vili Vicen ti n i. Medeji, ki bi bili pripravljeni sprejeti pod streho vstašo. Prva bomba v Trslu je imela počiti dne 17. avgusta t. I., na uradu v Trstu se jo imela razobesiti laška zastava, slov. Narodni dom je imel iti v zrak in veteranska zastava so je imela raztrguti. Stvar je ta, da so bile voiaške vaje v Rihenbergu prekinjeno ter je bila vojska telegrafičnim potom poslana na mejo v Tržič, Gradišče, Ronko, in to edino ra-
ditega, da so zatre morebitne nemire________
Korespondenca zaključujo: .Preiskava o bombah se jo razplinila kakor grada poletnega snega, laški konte pa hrani oroi;« za boljše čase.“ Vso odgovrnost za to pa prepuščamo „Nov. listu-.
Grozen umor. — V soboto ob 11. ari in pol po noči nahajal se je redar Jakob N e go d e v Trstu v službi v ulici Crosada. Prišla je mimo njega družba mladih ljudij, ki so bili, soditi po njih obleki, delavci. Ker so peli, jih je No-gode opozoril, da je prepovedano poti v tako pozni uri. Še ni dobro izpregovoril svojega opomina, kar skoči k njemu jeden izmed dražbe ter mu zasadi nož v levo sran vrata, prerezavši ma grlo notri do do podbrade, a za tem ga je po bli-skovo dregnil z nožem še enkrat pod levo ramo. Nesrečni Negnde se je zgro-dil ves krvav na tla, a morilec jo s svojo dražbo odšel brzih korakov. Ljadje, ki so videli ta grozen prizor, priskočili so k nesrečnežu, da bi mu pomagali. Slu čajno prišel je takrat mimo zdravnik dr. Monti, kateremu pa ni proostalo drugega, nego konstatirati, da je Negode mrtev. Negode zapustil je dvoje mladih otrok, namreč enoletnega dečka in dvelotno deklico ter mlado ženo, ki pa živi v Logatca ter boleha za srčno hibo.
Zločinca ima pravica že v rokah. Zločinec je 28 letni Anton Freno, krošnjar brez nikake koncesije. Ta človek je imel Že mnogokrat opraviti s sodiščem in je bil pod posebnim policijskem nadzorstvom ter se ni smel po 9. ari zvečer prikazati na nlici. Zaradi tega in ker ga jo našel Negode jedenkrat po 9 ari na ulici in ga je aretiral, zažagal mu je Freno, da se bodeta žo še videla. Po izvršenem zločina taval je Freno, ki je bil na levi roki ranjen, nekoliko časa po mesta ter obiskal dvo kavarni, potem pa je zapustil Trst in se podal peš v Izolo. Predno jo on tje prišel, pa je bila mestna policija v Izoli že obveščena o groznem zločinu ter je dobila strogo naročilo, paziti na vsacega tujca, ki pride v Izolo. Dva redarja Bta v resnici zapazila nekega človeka, ki se jima je zdel po opisa, katerega je tržaška policija brzojavno naznanila, jako samljiv, posebno ker je imel obvezano levo roko. Ta človek podal se je najprej k zdravnika ia se je od tega vrnil z novo obvezo. To je še povečalo sum redarjev. Sledila sta mu torej v stanovanje neke Brešan, ki je imela nekako prenočišče. Tam sta Frena aretirala, ki je kmaln priznal, daje morilec. O tem so brzojavno obvestili tržaško policijo. Ta pa je poslala v Izolo svoje ljudi, ki so Frena pripeljali v tržaške zapore.
Sadna razstava v Radovljici postaja od dne do dne lepša in zanimivejša. Vsaki dan namreč dohaja iz cele Kranjske in celo iz sosednih kronovin veliko krasnega sadja. Obiskovalci razstave se kar načuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napreduje v sadjereji. Sodba je splošno ta, da je vsak neumen, kdor si te razstave nočo ogledati. Slovenci! Pohitite torej v Radovljico in oglejte si razstavo, dokler j« šo časi
Stavba Markovega stolpa v Re-
netkah. — Iz Benetk poročajo: Sedaj pridno utrjujejo zemljo, kjer bo stal stolp. Okoli prostora, kjer je stal stari stolp, so sezidali stebre ter jih zvezali s cementom. Z zidanjem stolpa niti drugo pomlad ne bodo mogli pričeti. Strokovnjaki trdijo, da bo nova podlaga tako solidna, da bo smel biti novi zvonik trikrat težji, kakor je bil prejšnji.
Loterijske številke.
24. septembra
Dunaj.............. 63	6	66	b	48
Gradec. . .	.	44	14	11	43	79
Karol Draščik,
Pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
■JI
Lekarna
t GristofoloUi t Gorici
Pravo in edine žel. kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakral na dan po jedno žličico (Varstvena *namka) p0pjje.— Okrepi
Selodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kapljico tudi storž, da človek raje ji.
I
x Cena steklenici 60 vin. ^
%	(fr"
Viktor Toffoli
v Dorici, via Teatro dl. 20
(na stari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za luč . . .	kr.	32	Corfu	...	kr. 56
Jedilno . .	„	36	Bari	...	„60
„ finejše	„	40	Lucca	...	„70
„ boljše	„	44	Nizza	• . .	„80
dalmatinsko „ 48 Najfinejše . gl 1 islrijansko . „ 66
Priporočani i. duhovščini In cerkvenim »skrbništvom.
nDOKSE
isgan
M. Šuligoj,
urar c. kr. železnic,
Gorica, Gosposka ulica tiš. Itn. 25,
o o priporoča o o
šifalne sipo c
t
najnovejih sistemov
najbolj trpežne in tuili zanesljivo ceneje nego drugje v Gorici. Da se o tein vsakdo prepriča, sl lahko ogleda mojo zalogo v Gorici in na Tolminskem pri .1. Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. Cone so to arnlSke. Nadalje priporoča o o o o o o
raznovrstne ure,
Ske ure, najbolj natančne in trpežne kakor tudi najceneje. Cene tul 4 K naprej, o o o o o o o Opomin: Naznanjam, da dajem ceneje in boljše ure nego vse krakovske in druge židovske firme, ker kupujem tire v veliki množini ter garantiram vsak komad. Le ogledati si je treba mojo zalogo.
Tv:oT*ff>
Saunig 2 Dekleva
ulica Municipio St. 1,
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor /.a Šivilji-, krojači', čevljarje, in Uidi za umetno vr/.a-11 j <1 (rckiimiiMiijo). V zalogi 'i' tudi »hIiii-jajo angloSka dvokolesu „Ilelical Premier“ in slatnoreani stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Wfl8tfalla“.
jfcrctou JFon,
klobučar in gostilničar v Scmcniški ulici, ima bogato zalogo raznovrslnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na domača vina ter poslrežo tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po azorcih ali lastnem načrtn po poljubnem sloga.
Stare posode popravi in prenovi, pozlati in posrebri v ognju, pozlati tu-di strelovodne tisti vse po najnižjih cenah.
Da si morejo tudi bolj revpe cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero le izplačuje na obrok*. Preč. p. n. na-ročevaiec si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Elina slov. kleparska delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
V«/ W	W O
podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevlj za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav n;zkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klop. mojster.
Stiskalnice za satje in imije	}
ea pritlsek: ,,Herkuica“. Z ijamfieno nuj hitrejše delo.
Hidrav ične^stiskalnice^.TfhK" ,£i. Sadne in grozdne mline, Robkalnice,
Popolne Mostarno stalne in vozeče.
Stiskalnice aa sadni sok, mlini aa jagode.
Sušilnici* 7« sadje In zolenjad.
Klrojc 7,a lupljenje in rezanje h ml, j a
najnovejSe, saraodolujoče, patentirane, ki se dajo nositi in vozili. Škropilnice za trte, drevesa, goršico ,,SyjdlOllia‘% |>lug;e vinograde izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v nnjnovejši sestavi
PTT M AVFA RTHin Hr tvornica kmetijskih strojev,li-
x iiaiun i i mn Jiniui »varne in zdelovalnice plugov na Dunaju II/I, TaborHtrasae st. 71.
Odlikovana z nad BOO zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširni ceniki zastonj. Zastopniki in prokupci dobro doŠii.
Anton Kuštrin
Gosposki ulic* h. štev. 25, v CJoriei,
priporoča častili dnhovtieini in slavnemu občinstvu v mestu in na deieli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Samlomingo, Java, Cejlon, P( r^r-rico i. dr. Olje: Lucca, Sl. Angolo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4,	b Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7» kila in od 1 fanta. Testenine iz tvornice Žnideršič (S I Valenčič v II. Bistrici, /.veplenke družba ht. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičev« ga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v . AjdovSčini. Vse blago prve vrste.
1&
And. Fajt,
pekovHki mojster, Gorica, |—— tokalliče Fr. Josipa št 2 (lastna hiša), In podruinloa št. 30.
I
Izvršuje naročila vsakozrrst nega peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po &elji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd.
'Wfflp
1-*'-, ; * • ■% I ■s
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Gorica, Girc. Mi 33
^naznanja sl. občinstvu, da je dobil ravnokar sveSeangleš-ko in avstrijsko blago, kakor tudi sve&ih izgotoljenih oblek in površnikov raznih vrsl v veliki izberi z« bliža-očo jesensko i n zimsko sezono. — Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. duhovščini — Izdelek lastnega blaga jamčim.
Un. med.
dr. E. Dereani,
bivši volonter in asistente, kr.klinike za ušesne in očesne bolezni v Gradcu in volonter na polikliniki za nosne in vratne bolezni v Berolinu
ordlnira s prvim oktobrom 1.1. od 8. do 10. zj. od 2. do 4. pop. kot zdravnik specialist za gore navedene bolezni.
Gorica, Piazza Duomo hiš. štev. 2,
prvo nadstropje.
Odlikovani fotografski atelje
Union Mič
Gorica, fiosposha ulica hiS. Stev. 7, II. nadstropje —
je največji in naji urejen atelje na Primorskem.
Izvršba vseh vrst fotografij je ne-prekosljiva. Na razpolago ]e nešte-vilno pohvalnih pisem. Cene nižje kakor pri konkurentih...........
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4Va°/u polumeseCno;ne-vsdignone obrestipripi-suje koneo leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom nn »nebul kredit po 6% In nit vknjižbo po BV./0
»Centralna posojilnica”
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
s glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 E. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan oj 8. ure zjuiraj pa do 1. ure popoliidne.