Mostnina piacana v gotovim
Marmont*
Leto V. (XII.), štev. 130
Maribor, petek 12. junija 1931
a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409
M
1 m*se6no, prajenan v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. L
Oglasi po larifu
Oglase sprsjema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prežetnova ulica U.*
za revizijo Youngo-vega načrta
. S proklamacijo Briiningove vlade, izdano ob priliki vzakonitve zasilnih od-r«db, se je izrekla tudi oficljelna Nem-Ciia za novo revizijo s tolikimi težava* mt skrpucanega Youngovega reparacij-skega načrta. Pričakovati je že v nekaj dneh prvega odločilnega koraka nemške ylade za akcijo v tej smeri. Otvor-iena bo z zahtevo po delnem moratoriju, to je po odložitvi transfernih repa-racijskih anuitet. Nekateri inozemski listi, posebno angleški pa že celo poročajo, da bo Nemčija jeseni ali pa najkasneje spomladi sploh ustavila plačevanje reparacij, ki jih nazivlje sedaj Brtinln-SoVa vlada kot prva po podpisu mirovnih pogodb »tributna plačila«.
..Na vsak način pa je sedaj že gotovo, stojimo ob novem mejniku razvoja ?e&Wacijskega vprašanja. V kako smer !a fcako TSieč bo segala nemška, akcija, Je zaenkrat še težko napovedovati. Za na$ Jugoslovene, kakor tudi za vse osta-e Zavezniške države, je razvoj te ak-nadvse dalekosežen, ker sloni na ^eJHŠkih reparacijah tudi ves sistem plavanja zavezniških vojnih dolgov v Zelenih državah. Vse je odvisno od sta-“Sča vlad v Londonu, Parizu in Was-“ingtonu. V vseh teh mestih poznajo ke prilike ne samo iz poročil nem-SKin državnikov in listov, temveč tudi po poročim, njihovih zaupnikov, ki pa !°rre’	bl Nemčija lahko pri malo
i. jm V	VSe drugače vozila s svo-
•	In	da niso zanjo repara-
cije daleko tako nadležno In neznosno breme Kot to slikajo Nemci. Za revizionistično akčijo ne tiče samo gospodarski motivi, temveč tudi čisto politični nameni, ki se le preveč krijejo z načrti in Ideali še vedno v predvojnem duhu delujočih nemških nacionalistov.
Gospodarska kriza z vsemi svojimi Oojavl ne tlači samo Nemčije, temveč v*o Evropo tn v ne mali meri tudi zma-tovte zavezniške države. Brezposelnost v Angliji ni relativno vzeta prav nič JbtnjŠa kot v Nemčiji, kljub temu pa ni “*lo čuti doslej še niti enega Angleža, bi zahtevali naj stremi Anglija za re-vizijo svojih vojnih dolgov.^ Isto velja *Udi za vse ostale zavezniške države, ‘aradi tega je bil v Chequersu Macdo-Md kljub vsej uslužnosti in gostoljub-n?Stl napram nemškim gostom zelo preden in je de.ial- na njihova tarnanja, ‘da se bo angleška vlada potrudila s te$nim sodelovanjem z ostalimi prizade« »mi vladami omejiti sedanjo gospodarno krizo v Nemčiji«, Izjave o »tesnem ^delovanju s prizadetimi državami« ni-čuli nemški delegati nič kaj s poseb-;{n’i veseljem, ker izjavlja v njem an-£r?,k\,vlada’ da smatfa vprašanje re-<2ije Youngovega načrta za splošno Vropsko vprašanje, pri katerem mora-„ sodelovati vse prizadete države in ne v nekaterer kot bi Želeli Nemci. drianl t!?1?	se	ie	Izjavil	tudi
S tS 7 Ji 5e ?rav posebn° podčrtal, ^ttaja Franclja samo pri zafamSe-
Nastop predsednika Doumera
V ZVEZI S FORMALNO DEMISIJO CELOKUPNE VLADE OSTRA BORBA ZA STRMOGLAVLJENJE BRIANDA.
PARIZ, 12. junija. Jutri nastopi novi predsednik republike Doumer svoje mesto. Ministrski svet je imel sinoči sejo, v kateri je 'bil določen ceremorujel. Po tradiciji bo ministrski predsednik Laval predložil novemu poglavarju države de-misijo celokupne vlade. Skoro gotovo :e, da bo Doumer poveril dosedanji kabinet z nadaljnjim vodstvom državnih poslov.
Briandovi nasprotniki bodo skušali porabiti to priliko, da strmoglavijo zu-
nanjega ministra Brianda. Vendar prevladuje mnenje, da te intrige ne bodo uspele Sn da bo Briand ostal še vnaprej zunanji minister.
PARIZ, 12. junija. Nekateri listi javljajo, da bo desničarski poslanec Franklin-Bouillon v torek v seji zbornice vložil interpelacijo, v kateri bo zahteval odstranitev zunanjega ministra Brianda. Interpelanta bo podpirala v tej zahtevi celokupna desnica, zlasti skupine Marin in Maginot.
Bivši prestolonaslednik — predsednik Nemčije?
NEMŠKI NACIJONALISTI NAPOVEDUJEJO KANDIDATURO VILJEMOVEGA SINA. - KAJ BO STORIL HINDENBURG? - RAZBURJENJE LEVIČARJEV.
pod istimi pogoji, kot obstojajo med posameznimi državami Zedinjenih držav in centralno vlado. Akcijo za izvršitev te dalekosežne zamisli bo podvzela vlada v Urugvayu.	V
NOVA PALAČA JUGOSLOVENSKE AKADEMIJE V ZAGREBU.
ZAGREB, 12. junija. Danes ob 11. url se je vršila slovesna posvetitev temeljnega kamna za novo palačo Jugosloven-ske akademije, ki so se je udeležili naj-višji državni predstavniki. Palača 1k petnadstropna in bo v njej 50 stanovanj V znak zahvale za naklonjenost, ki ;c izkazuje kralj Jugoslovenski akademiji, se bo palača imenovala »Dom kralja Aleksandra«.
KONGRES ZA ZAŠČITO DEKLET.
BUDIMPEŠTA, 12. junija. Tu je bil otvorjen ob navzočnosti predstavnic 14 držav deveti mednarodni kongres z? zaščito deklet.
BERLIN, 12. junija. Po dolgotrajnih pripravah in posvetovanjih nemških nacionalistov, ki so se jih udeležili najvidnejši predstavniki desničarjev, je imel pred nekaj dnevi Hitler v Monako-vem govor, v katerem je prvič oficijel-no napovedal kandidaturo bivšega prestolonaslednika za mesto predsednika nemške republike. Predsedniške volitve se bodo vršile prihodnje leto ter so se nanje pričele desničarske stranke že mrzlično pripravljati. Tako je izjavil zastopnik narodnih socijalistov na zaupnem sestanku Stahlhelmovcev v Vrati-slavi, da bodo nastopili z vsemi silami za kandidaturo prestolonaslednika Viljema ter vztrajali pri sklepu, da se mora maršal Hindenburg umakniti. Zameria-jo mu predvsem, da je potem, ko so ga Izvolili nacijonalisti, podpiral ves čas svojega predsednikovanja republikanski režim ter s svojim ugledom kril delovanje vlade \veitnarske koalicije in Brii-ningovega režima.
V zmernejših nacionalističnih krogih menijo, da 'K' maršal Hindenburg kot discipliniran vojak sam odklonil kandidaturo, Čim bo oficijelno objavljena kandidatura prestolonaslednika Viljema. Na ta način bi tudi najlepše popravil pogreške in krivico, ki jo je storil nemškemu nacijonalnemu življu, ki ga je postavi! na mesto predsednika kot reprezentanta predvojne in naciionalistične Nemčije.
Vesti o nameravani kandidaturi prestolonaslednika Viljema so vzbudile ve-
liko razburjenje med republikanskimi strankami, ki vidijo v tem pričetek generične desničarske ofenzive proti nemški republiki, Nekateri levičarski krogi ž<* pozivajo vlado, naj odločno nastopi proti prestolonasledniku Viljemu, ki mu je bil dovoljen povratek v Nemčijo samo pod pogojem, če se ne bo vmešaval v notranjepolitične zadeve, ter ga opozori, da mu bo morala odreči gostoljubnost, če bo sprejel kandidaturo.
Nemčija čaka na Stimsona
BRRLIN, 12. junija. Na seji nemške viade je bilo sklenjeno, da ne bo izvršila Nemčija tako dolgo nobenih odločilnih korakov za načetje vprašanja revizije Youngovega reparacijskega načrta, dokler ne bo dospel v Evropo ameriški državni tajnik Stimson. To odgoditev je pripisovati deloma nastopu Brianda proti poskusom revizije Youngovega načr-tu.- Z veliko pozornostjo pričakujejo v Berlinu tudi potek Hendersonovega obiska v Parizu, kjer bo otvoril 10. julija na kolonijalni razstavi angleški teden ter se sestal ob tej priliki z Briandom.
Zedinjene čržaue Južnoameriške
MONTEVIDEO, 12. junija. Listi ob-javljajo izjavo predsednika Terre, v kateri se ta izreka za gospodarski sporazum in sodelovanje med južnoameriškimi državami. Sodelovanje si zamišlja
hih ji pravicah in da so pogodbe zato, da se jih izpolnjuje in ne neprestano revidira, kot mislijo Nemci. Za Francijo je Youngov načrt izvršeno dejstvo s končnoveljavno vsebino, ki ga ni mogoče spreminjati vsako sezono.
Na revizijo Youngove pogodbe v doglednem času tudi ne mislijo Zedinjene države, ki vztrajajo pri izpolnjevanju plačevanja zavezniških vojnih dolgov, ker ne morejo spričo sedanje gospodarske krize pogrešati teh nemalih milijonov. Dokaz je poslednji govor predsednika Hooverja, ki je odklonil vsako misel na revizijo dogovorov o plačevaniu vojnih dolgov.
Berlinski diplomati bodo znova spoznali ob tej priliki, da ni mogoče doseči tfse tako naglo, kakor **
jo razni učeni zunanji politiki po kolonah nacionalističnega Hugenbergovega tiska. Neuspehi z manjšinsko ofenzivo pred Društvom narodov, z opozicijo proti delu pripravljalne razorožitvene komisije ta avstrijsko-nemSko carinsko unijo bi že lahko izučili nemške državnike in jih uverlll, da more Nemčija doseči sanacijo svojega zavoženega gospodarstva in državnih financ samo v sporazumu z vsemi ostalimi prizadetimi državami. Saj so te države skupno žrtvovale za ohranitev evropske civilizacije v svetovni vojni še daleko silnejše krvne in materijelne žrtve, kakor jih je doprinesla Nemčija vse do danes, potem ko je s svojo nesrečno in kratkovidno Imperialistično politiko sama zabredla v katedra r- sedaj dušil
Jarenlna.
To je bilo veselje, da je kaj, da je kaj. Kje in kedaj? No ob sokolskem izletu v Studence v nedeljo 7. t. m. Da ste bili g. urednik zraven na tovornem avtomobilu iz Jarenine, bi bili danes za par let in več mlajši nego ste. Naši šolski sokolski malčki so bili na avtomobilu natrpani, kakor mladiči palčki v gnezdu, pa so kljunčke veselja k žgolenju odpiral’ liki lastavice leteče v žaru solnca k pomladnemu dihu. Dvigala in svežila jih je junaško ponosna zavest, da so Sokoli ir Sokolice-mladiči. Pa sl sedaj pripovedujejo, kako bodo še bolje telovadili, ko so videli v Studencih lepo izvajanje krepilnih sokolskih vaj. To je lepo, to je zdravo, to daje mladini razmah in duševno moč, ko jo popeljemo na telovadišče sosednih organizacij vsedvigajočega Sokola. Seve so žrtve in trud, a dobra volja vse premaga, pa krepi, vedri in mladi. Da, mladi! Ko gledaš ljubko kretanje zdrave sokolske mladine na telovadišču, pa pozabiš na Številne križe na rami in si mlad v sokolskem dihu... G. načelnik učitelj Kump in načelnica gdč. Lina čon-čeva sta spremljala jareninske sokolske drobnokliunčke v sokolske Studence, domači sokolski odsek je poravnal voznino, ■odborniki, nad vse požrtvovalni starosta g. Lubenski. podstarosta g. Pezdi-ček, gospod Senekovič ter nadučitelj v p. Čonč pa so jim »zložili skupaj« za malo južino. Kdor se ne veseli ž njimi, ta nima al’ srca, al’ nima možgan. — Popotnik iz Slov. goric.
Nevaren vlomilec je 291etni brezposelni brusač Čep Alojzij, rodom iz Osijeka. Mariborska policija ga je aretirala 29. preteklega meseca, ker je vlomil in okradel stanovanje posestnika Tretjaka v Slovenjgrad-cu. Pri njem so našli poleg drugih predmetov tudi kakih 1500 Din vredno kolo znamke »Waffenrad«, ki ga Je neznani mladenič prodajal za 400 Din. Sedaj je poslalo avstrijsko orožništvo iz Lučan daljše poročilo o številnih vlomih, ki so se izvršili v njegovem okroSJu in po Labudski dolini tekom letošnjega in lanskega leta. Osebni opis vlomilci se strinja povsem z opisom aretiranega Čepa. Poleg tega je dokazano, da je ukrade! Čep sedaj pri njem zaplenjeno kolo iz veže župnišča župnika Lovrenca Obergugenberga v labudski dolini v noči od 26. na 27. maja. 30. aprila pa je splezal pri belem dnevu skozi okno hiše posestnika Leopolda Menhardta v njegovo stanovanje ter vlomil v vse uit,are, iz katerih je pobral za kakih Din »1500 obleke.
Stran &
Mariborski V E C E R N I K Jutrj
n———p—^aanaBoanB
VMarlborn, dne 12. VI. 1931
Gdynila. poljsko ludo ob
Baltiku
Nedavno je bila Gdynija še neznatno ribarsko mestece z nekaj sto ribarji in s plitko peščeno obalo. Kmalu pa je postalo to mestece ob Baltiku kopališče, ki je imelo dvoje hotelov, nekaj vil in 4000 prebivalcev. Toda že v nekolikih letih je narastlo število prebivalstva na 15.000. Gdynija je nudila naenkrat sliko velikega mesta s širokimi ulicami, bulvarji, modernimi trgovinami, urejeno kanalizacijo, vodovodom, elektriko, pet-do osemnadstropnimi palačami in ogromno luko z masivno zidano obalo, dolgo 8400 metrov. Mesto ima vse polno najmodernejše urejenih javnih zgradb. Večina poljskih bank ima tu svoje filijalke, veliko število trgovin in poslovalnic pa omogoča in posreduje importno in eks-portno trgovino. Mesto je zrastlo iz zemlje preko noči, kakor da bi ga gradile nadzemeljske sile.
Ogromni stroji so izdolbli peščeno obalo in kamen za kamnom, nastala je zunanja luka, notranja luka z ogromnimi bazeni, oddeljenimi z dolgimi pomoli, vojna luka, velikanska skladišča na obali in na širokih pomolih (samo pomol za premog je dolg cel kilometer ter ima 14 tirov za vagone), težki dvigalci kakor stolpi, luške ledenice za 600 vagonov biaga s stalnimi temperaturami od +15 do —15 stopinj Celzija in polno, polno tega, kar spada v moderno luko.
Tekom petih let je bilo izvršeno pravo čudo. Popolnoma napačno bi bilo mnenje, da sta zgradila Gdynijo nacijo-nalni ponos Poljske in hitlerovska ne-strpliivost Gdanska. Razlogi so mnogo obsežnejši: i ekonomski i strateški i politični. Gdansk ima v resnici divno moderno luko in premore letno 12 milijonov ton prometa. Gdynija zmore 10 milijonov. Poljski promet preko Gdanska in Gdynije je znašal 1. 1930. 11,838.000 ton, kar znači, da bi vsaka izmed obeh luk zadostovala za poljski promet. Čez eno ali dve leti, ko bodo vse zgradili, bo zmogla Gdynija celo 15 milijonov ton letno.
Po versaillski pogodbi bi se morala posluževati Poljska luke »svobodnega mesta Gdanska«. Po nikakem sklepu pa ni Poljska dolžna primorati svoje državljane, da bi govoril v Gdansku nemški in da bi plačevali v »guldenih« mesto v zlotih. V Gdansku se namreč če-
sto dogodi, da premlatijo Hi.lerovci kogarkoli, ki govori poljski, ali pa, da nobena trgovina ne sprejme zlotov, poljskega nacijonalnega denarja. Radi te ne-strpljivosti, sistematizirane po Hitlerjevem receptu, poljski gospodarski krogi izbegavajo gdansko luko.
Sedaj pa je nastal vrišč: Gdansk propada, luka miruje, Gdynija se dviga na račun Gdanska, Poljska krši pogodbo...
Versaillska pogodba sicer garantira Poljski njen lasten del v pomorski trgovini. Ali pa lahko vzdržuje suverena država svoj pomorski promet pod kontrolo druge države — v tem slučaju svobodnega mesta Gdanska? In v slučaju kakšnega zapletljaja?
In navsezadnje, naj Ii ostane skozi veke željena in priborjena, oziroma vrnjena obala mrtva, neizkoriščena? Stvarnost, potreba sedanjosti narekuje Poljski izgradnjo lastne luke.
Še rezultat, kako se je razvijal poljski promet preko Gdanska in Gdynije; 100 naj pomenja celoten promet:
Gdansk Gdynija
192 3 ICO	—
192 4......... 99,6	0,4
192 5......... 98,1	1,9
192 6......... 93,4	6,6
192 7......... 89,7	10,3
192 8......... 81,6	18,4
1929 ......... 75,2	24,8
1930 ......... 69,4	30,60
Iz tega je razvidno, da gre tretjina poljskega prometa preko Gdynije. Številka pa ne vsebuje notranje vrednosti blaga in to je baš v tem slučaju važno, Razlika je potemtakem v uvozu in izvozu. Uvoz je rentabilnejši in se zato postopoma prenaša v Gdynijo. Leta 1927. je importirala Gdynija 230 ton riža, 1. 1930. pa že 46.864 ton, a Gdansk 1. 1930 samo 345 ton. Tako je nekdaj močan import riža preko Gdanska popolnoma zavrt. Baš tako je z umetnimi gnojili. Tudi eksport žita je prevzel v roke poljski žitni eksportni sindikat v Poznanju, ki eksportira preko Gdynije 50% žita. trgovcem v Gdansku pa daje 15% deleža, kot njihovo letno kvoto.
Gdynija ni prazna beseda, temveč dokaz konstruktivnih in organizatornih sposobnosti slovanskega duha. Gdynija je velika slovanska zmaga na severu.
Mariborski in dnevni drobit
mariborsko gledališče
REPERTOAR;
Petek, 12. junija. Zaprto.
Sobota, 13. junija ob 20. uri »Evangelj-
nik«, ab. B. Kuponi.
Nedelja, 14. junija. Zaprto.
Iz gledališča: V soboto, 13. t. m. bo prva ponovitev Kienzlove opere »Evan-geljnik«, ki je pri svoji premijeri dosegla pri publiki odličen uspeh, o čemer je pričalo burno priznavanje občinstva, ki je sodelujoče soliste nagradilo s številnimi aplavzi. Ab. B. — Proslaya 251etnice oderskega delovanja člana mariborskega gledališča Eda Groma bo v četrtek, 18. junija. Nastopil bo kot'Riu dolf v historični tragediji »Mayerling«. ki jo je napisal franooski pisatelj Claude Anet in katero so pred kratkim vprizo rili v Zagrebu z velikim uspehom.
Euangeljnik
Zal šele koncem sezone se je uprava gledališča odločila za drugo opero v tej sezoni. Sinočnja predstava Kienzlove izredno melodijozne muzikalne drame »Evangeljnik«, ki je že pred leti doživela na našem odru velik uspeh, je pokazala, kako si občinstvo želi takšnega umetniškega užitka in kako se dajo tudi i razmeroma malim aparatom z uspehom uprizoriti tudi operna dela na našem odru. Z boljo v duši smo se sinoči spominjali onih lepih dni naše mariborske opere, in navdajalo nas je upanje, da se nam morda vendarle še zopet povrnejo časi, ko bomo imeli na našem odru zopet stalno dramo in opero, veseloigro in burko ter opereto. V režiji g. Trbuhoviča je inscenacija lepo uspela, zbor je izvzemšl nekaj malih slabih točk
bi! dober in trden, dirigent Lojze Herzog je imel orkester in zbor krepko v rokah. V glavni ulogi aktuarja Matije in kasnejšega Evangeljnika je nastopil kot gost g. Angelo Jarc. Končne sodbe po prvem nastopu ni mogoče izreči, eno pa je gotovo: g. Jarc je pevsko in igralsko močen talent. Njegov glas je v višinah in nižinah polno zveneč, trebalo mu bo pa še veliko šole, in smo prepričani, da se bo g. Jarc v svojem lastnem interesu izšolanju svojega glasu posvetil z vso ljubeznijo. Igralsko je bil spočetka še malo nesiguren, se je pa ž; koncem pr vega dejanja ter v drugem in tretjem dejanju silno razmahnil in ustvaril izredno uspeli tip Evangeljnika. Ako je Jarčev nastop pomenil njegov debut, treba reči, da si je na mah osvojil publiko, ki ga je že po drugem, zlasti pa tudi po tretjem dejanju navdušeno ponovno priklicala pred zaveso. Magdaleno ,ie kot gost kreirala naša stara znanka go spa Zamejič-Kovičeva, ki se ji je pa po znalo nekaj utrujenosti po prestani bolezni. Učitelja Ivana je igral kot gost g. Fr. Neralič, istotako naš star znanec in v glasbenih delih neizogiben partner. Bil je kakor vedno dober pevsko, pa tudi igralsko. Otroški zbor v drugem dejanju je bil na mestu. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče kakor malokedaj, je svojo hvaležnost za lep umetniški užitek ponovno izražalo z burnim aplav-zom.	s#
Izlet »Meje« na Špičnik!
Kdor bi hotel z avtobusom do Svečine, vedi, da je odhod ob pol 9. uri z Grajskega trga, nazaj pa zvečer po skupnem dogovoru s podjetjem, predvi-Lma, pP P°1 20. uri. Hrano prinesite
Prihod gostov.
Jutri, v soboto, dospejo v Maribor z vlakom ob 18. uri delegati Zveze organizacij občinskih uslužbencev in vpoko-joncev Dravske banovine, ki se udeleže nasledmega dne slavnostne otvoritve Pohorskega doma na Pohorju in redne letne skupščine Zveze istotam. Največ udeležencev je prijavljenih iz Ljubljane pod vodstvom predsednika Zveze g. dr. Moleta in Saveznega predsednika Fr. Govekarja. Iz kolodvora se gostje po slavnostnem sprejemu, ki jim ga prire-de- tukajšnji mestni uslužbenci, odpeljejo takoj z mestnimi avtobusi do Reke in od tam peš na Pohorje.
Jugoslovensk! dijaki v Draždanlh.
V pondeliek je dospela v Draždaue skupina ljubljanskih dijakov-arhitektov pod vodstvom profesorja Ivana Vurnika. Dijaki so bili zelo prisrčno sprejeti ter so si ogledali razne stavbene zanimivosti v mestu in okolici.
Šahovska simultanka v Trbovljah.
V sredo se je vršila v Trbovljah velika šahovska simultanka jugoslovenske-ga šahovskega mojstra Bogdana Pušenjaka, ki je igral proti 28 igralcem. Semi-fmale se je pričel okoli pol 9. ure. G. Pušenjak je zadel v trboveljskih šahistih na odporne nasprotnike ter je završil partijo po štiriurni ostri borbi z uspehom 18 dobljenih in 10 izgubljenih iger. Vsekakor je dosegel s tem naš mladi mojster zelo lep uspeh in je le želeti, da bi vztrajal na svoji poti ter prispeval po svojih močeh k afirmaciji jugoslovenske-ga šahovskega pokreta.
25 let prosvetnega dela proslavlja letos Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju. V proslavo jubileja priredi društvo v soboto 13. trn. ob 18. počaščenje umrlega ustanovitelja in drugih članov na rogozniškem pokopališču, nato ob 20. v dvorani gost. Bračič slavnostni večer z govorom, petjem ptujske Glasbene Matice in igro »Naša kri«; v nedeljo 14. trn. ob 8. slavnostna maša, ob 15. ljudska veselica v vseh prostorih gostilne Bračič.
Ukinjen nedeljski izletniški vlak.
Direkcija državne železnice v Ljubljani poroča, da se vsled slabe frekvence ukine pričenši s 14. junijem 1931 izletniški nedeljski vlak št. 9027 na progi Brezno-Ribnica—Maribor gl. kol., ki je odhajal iz Brezna-Ribnice ob 21, uri ter prihajal v Maribor gl. kol. ob 22. uri 4 minut. Nedeljska vlaka št. 9022 Mari bor gl. kol.—Brezno-Ribnica in v obratni smeri vi. št. 9025 vozita še nadalje nespremenjeno toda brez povlastice. Pohorska splavarska eskadrila na Dravi,
Davi se je po daljšem odmoru pojavila na našem Pristanu pravcata eskadrila 10 splavov zelo veli'' ra obsega, Kakor smo se pri splavarjih informirali, je naš pohorski les namenjen za lesna tržišča v Osijeku in Beogradu, kjer vlada veliko povpraševanje po našem lesu. Prav impozantna gospodarska eskadrila, okrašena s ponosnimi državnimi zastavami, je krenila predpoldne proti jugu.
Predavanja o pečenju brez masti.
Na pobudo mestne plinarne je priredila te dni tvrdka Junker & Ruh iz Karlsruhe več predavanj o pečenju in peki. Predavala je znana strokovnjakinja gdč. Erika Pcrg iz Dunaja vsakokrat v nabito polni dvorani dekliške meščanske šofle v Cankarjevi ulici o modernizaciji kuhinje in o napravah, ki olajšajo gospodinjam delo v kuhinji. Mariborske gospodinje so z velikim zanimanjem sledile simpatični predavateljici, ki je v enournem nazornem predavanju obrazložila jrdetoženka-m s praktičnimi poskusi načine pečenja, peke in kuhe.
Bosanske črešnje.
Danes je pripeljal bosanski veletrgovec s sadjem g. Osman Šabič iz Čamca 50 košar bosanskih prvovrstnih črešenj na trg in jih je prodajal po Din 3 kg; medtem ko se domače črešnje prodajajo po Din 3—4 za liter pa so še bolj vodene, so bosanske popolnoma zrele. Kongres unije slovanskih žena. v' Varšavi je bil otvorjen kongres-unije slovanskih žena, ki bo razpravljal o
s j raznih aktualnih ženskih vprašanjih i Udeležile so se ga tudi zastopi fenkih ženskih organizacij
tet^ odloži S'Ul”aj s^a^esa vremena se iz-j Udeležile so se ga tudi zastopnice jugo-
Članom OUZD.
Cesto se dogaja, da delavci, ki so zaposleni v zavarovanju podvrženem delu, ob obolenju, porodu, nezgodi in smrti ne prejmejo zakonitih predpisov oziroma pogojev, ki omogočajo nemoteno dodeljevanje pripadajočih podpor. Nepo-znanje tozadevnih predpisov povzroča tudi neljube spore med člani in upravo OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je, hoteč temeljite seznaniti svoje člane z vsemi predpis) o postopku ob obolenjih, nezgodah, porodih itd., izdal knjižico dr. Jože Bohinjca »Pomoč delavce m«, katera v pregledni obliki našteva vse zakonite predpise in navodila, kako naj član ravna, kadar potrebuje pomoč od zavoda. Knjižici je priložen tudi tabelaričen pregled odtegljajev, ki jih mor« plačati delojemalec v posameznih mezdnih razredih od svojih prejemkov na mesec, teden in dan. Istotako vsebuje knjižica navodila o prijavi delavcev ir nameščencev v zavarovanje in drugil) dolžnostih delodajalcev ter je koristna tudi delodajalcem. Zakaj tudi delodajalci opuščajo iz nevednosti in nepoučenosti marsikaj, kar ima za posledico, ds njih uslužbenci ne dobe zakonitih podpor. Krivdo pa nato zvračajo nehote eni in drugi na urad. Poznanje zakona m drugih določb utegne, če že ne popolnoma, vsaj večinoma odpraviti neprijetna r.esporazumlienja, krivice in s po re. Vsem, ki se jih tiče zakon o zava-rovanju delavcev, priporočamo, da ^ nabavijo knjižico »Pomoč delavcem« Dobiva se pri OUZD v Ljubljani in vseli njega ekspoziturah po nabavni ceh) Din 4.—.
Prekmurski med.
Med najvažnejše izvozne predmet® Prekmurja spada »tekmurski med. Čebelarstvo je v Prekmurju zelo razvito ter producirajo tamošnji čebelarji izboren med, ki pa je žal še premalo P?' znan. Cene medu so zelo ugodne ter j< želeti, da bi se zanimali zanj tudi naši trgovci. Natančnejša poročila daje rade-volje oddelek za kmetijstvo na sreskeif poglavarstvu Maribor, IcVl Preg.
Trg za ribe.
Danes so se prodajale tonine po 21 Din kg. — Zelo značilno je pa, da so s< prodajali škombri na eni stojnici po D*# 30, na drugi pa po Din 20 kg.
Tombola v Dogošah ne bo 14. julija, kakor je bilo v poncleff kovi številki pomotoma javljeno, ampai v nedelio 14. Junija.
Aretirana
je bila neka Matilda M. iz okolice Šmarij zaradi potepuštva in prepovedanega povratka v Maribor, iz kjer je izgnan« za dve leti.
Poskus samomora.
45ietni zidar A. D. iz Vinarjev v občini Krčevini je sinoči segel po večji do< zi ocetne kisline. Ko pa je začela učitv kovati, je naprosil sosede, da so poklicali reševalno postalo. Možaka so z reševalnim avtom odpremili v splošn« bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Težka nezgoda pri podiranju dreves.
Včeraj popoldne se je v Gradiški pri Zgornji Sv. Kungoti zvrnilo na 50ietnC‘ ga Celcerjevega viničarja Josipa Pukl« padajoče drevo, ki mu je levo nogo docela zdrobilo. Ponesrečenca so z reševalnim avtom odpremili v splošno bok nico. Poškodbe so zelo težke.
Čudna znamenja na nebu.
Kaj to pomenijo? Astronomi napovedujejo za jutri v soboto 13. t. m. me« 9. in 10. uro zvečer, da *se bodo prikazala ravno nad vzhodnim Pohorje)]! prečudna znamenja, ki bodo vidna t# iz Maribora. V mavrično prelivajočih se barvah in v bengalični luči bodo z višjega vrha ožarjala nebo in metala h«' beško svetlobo doli do mesta. Razlag«'0 jih za meteor, komete, mi pa pravih1?: da je to »gloriola« Pohorskega dom®< , bo drugi dan otvorjen. K njemu vodii0 iz Reke začasne trikotne belordeče rhhf' kaciie, postavljene v kratkih presledkih na drevesih.
Avtobusni promet v nedeljo do.R®^*"
V nedeljo 14. t. m. povodom otvoritve Pohorskega doma vozijo mestni avtobusi ob 4, 5, 5.30, 6 in 6.30 z Glavnega trga preko Hoč ha Reko. Vožnja z aV‘ tobusi iz Reke v Maribor se bo vrstia £0 potrebi od 20. ure naprej.
L
i D o r u, caič i_.
j \ 'c 'L ;• ;	;	s	,	j...	i
—hhmuih —H1'
Ce v Ameriki pogine slaven
pes . . .
Amerika je pokazalo zopet svojo originalnost. Med tem, ko je na stoti-soče delavcev brez posla, ko tisoči in dsoci rodbin stradajo radi ekonomske krize, ko se vrste dan za dnevom strahovite tragedije lačnih, Amerika objokuje smrt — psa. Amerikanski Časopisi so prinašali na prvi strani, z Velikimi črkami v črnem robu pretuž-no vest, da je najpopularniji pes ba svetu, ki je seveda Amerikanec, hubljeni Iglooi last admirala Byrda, Dpjfinil radi vnetja pljuč. Sledile so biografije tega psa. kakor da bi šlo za %ve kakšno veliko osebnost. Nekake žene, ljubiteljice živali, so ob tej strašni vesti padle celo v nezavest, orezdvomno je bil Igloo popularna »osebnost« v Zedinjenih državah po-svojega glasovitega gospodarja PVrda ki je preletel oba zemeljska Dola. Tudi mali terrier igloo. si je pridobil slavo na ta način, da je spremljal Svojega gospodarja na vseh njegovih kvarnih potovanjih ter je kljuboval strahoviti polarni zimi. Sedaj pa je do ®*1 nenadoma gripo v Bostonu, težko j® obolel na vnetju pliuč in je po nekolikih dneh že iztegnil tace in — pre-btiflil. Vse zaman so bili poskusi znamenitih zdravnikov, zaman je bila gospodarjeva nežnost — Igloo je podlegel bolezni. Igloo-ja je poznala vsa Amerika in je torej umljiva velika žalost vseh Yanke-jev. Byrd ni potoval nikamor brez Igloo-ja, ker je bil trdno Prepričan, da mu prinaša ta pes srečo. Igloo pa je spremljal Bvrda tuni pri vseh proslavah, tako da je bil soudeležen pri ovacijah svojega gospodarja. Fotografski reporterji so ga slikali za časopise m ilustracije, kakor vse ostale člane antarktične ekspedicije. Našli so se tudi slikarji in kiparji, ki so upodobili Igloo-ja. Velika oljnata slika, ki predstavlja Igloo-ja. je nameštena v galeriji slik v Philadel-Ohiji.
Amerikancem nikakor ne gre v Slavo, kako je mogel podleči Igloo Prehlajenju v Ameriki, ko pa je polni
dve leti kljuboval mrazu 60 do 70 sto pinj in je bil navajen na polarno zimo. Da bi bila žalost še večja, sporočajo časopisi, da je bil za časa Igloo-jcve smrti Byrd odsoten in ni mogel biti poleg smrtne postelje svojega psa. Niti slutil ni, da je smrt tako blizu, ko je prepustil svojega psa v varstvo ve terinarjem in odpotoval v Springfield, da bi predaval o poslednji polarni eks pediciji. Baš, ko je končal predavanje in ko so se vršile priprave za svečanost na čast slavnega raziskovalca tečajev, je dospel brzojav, ki je javil, da je preminul Igloo. To je slavnega raziskovalca tako potrlo, da je takoj odpovedal vse svečanosti v znak žalovanja ter se je ves potrt vrnil v Boston, da bi prisostvoval sprevodu svojega nepozabnega Igloo-ja. Novinarjem je izjavil Byrd. da je s smrtjo Igloo-ja zapečatena njegova usoda, češ. da je to najboljši znak, da ga je zapustila tudi sreča, ko je preminulo bitje, ki je to srečo prinašalo. Opustiti namerava vsa nadaljnja podjetja, pa tudi polet preko Oceana. Brez psa lahko računa sigurno na nesrečo. Byrd bo žaloval cele tri mesece za svojim psom ter se bo udal samoti. Za tri meseca je odpovedal vsa najavljena predavanja, Boston, veliko ameriško mesto, se je bilo zavilo v črnino, ko so spremljali Igloo-ja njegovi obožavatelji do groba. Na pogreb so prišli ljudje iz daljnjih krajev. Prisostovali so tudi odposlanec ministrstva mornarice Zedinjenih držav Severne Amerike in vsi člani poslednje^ antarktične ekspedicije ter mnogoštevilni Byrdovi prijatelji in člani raznih društev za zaščito živali. Mrlič je počival na velikem vozu, natrpanem z venci. Ob velikem ganotju vseh prisotnih, ob globokih vzdihih in pridušenem ječanju je bila spuščena majhna rakev v zemljo na bostonskem pokopališču Pine Ridgu, kjer počivajo ostanki mnogih psov glasovitih ljudi.
Noua enciklopedija o Židih
obstojali dve enciklopediji o Zidih in to v angleškem in ruskem leziku. V obeh je sistematski ponazorjeno življenje, ohičaii zna tiost in kultura Zidov Enciklopedija Da, ki bo izšla v kratkem v nemščini bo daleko prekašala obe omenjeni’ ako po obsegu kakor po sistematskem pregledu. Enciklopedijo urejujete dr. Jakob Klatzkin in profesor dr, *• Elbogen. To delo naj bi obsegalo Rodovino in sedanje stanje Zidov v svetu. Dosedaj je izšlo sedem zvezkov tega monumentalnega dela in sicer v nakladi Verlag Eschkol A.-G., Berlin.
Enciklopedija je urejena po sistemu monografije, tako da bodo obdelana poedina vprašanja v njihovem organskem razvoju od najstarejših dob pa do danes. Pisca sta si zadala nalogo, obdelati posebno temeljito celo vrsto področij, katera so bila dosedaj še precej nerazčiščena Tako D0^ročie židovske umetnosti, folklore, demografije, statistike o poklicih itd O mnogo razpravljanem področju židovske znanosti, 0 raziskovanju biblije bo v glavnem izne-šeno vse, kar se je dosedaj o tem pisalo in prenašalo po ustnem izročilu. Od vseh spornih, internih židovskih stvareh bodo podana samo obširna informativna dej'-Iva. O organizaciji Zidov v sedanjosti bodo objavljeni Prispevki njihovih sedanjih predstavnikov. Redaktorja enciklopedije bosta skušala kolikor mogoče izločito ob-lavo prevelikega števila portretov, kakor je to za leksikon neizogibno, Zato pa se bo polagalo težišče na tabele in umetniške produkcije, ki lahko mnogo boljše in intenzivnejše prikažejo razne epohe. Tako nam lahko Prikažejo n. pr. reprodukcije purim-Sr slanosti srednjega veka celotno židovsko religijozno in kulturno benjp v oni dobi. Specijalno po-vje je posvečeno Zidom v Afriki.
Posebno interesanten materijah z mnogoštevilnimi ilustracijami, je zbran v izkopaninah, ki so v poslednjih letih v marsičem osvetlile zgodovino Zidov. Mnogo tega, kar se je smatralo doslej za biblijske legende in pripovedke, se ;e izkazalo s temi izkonaninami kot zgodovinsko dejstvo. V tem pogledu je zbran v enciklopediji dragocen materijah
Novo stališče Vatikana glede duhovni-ških kandidatur.
io->e or Je znano> Je Sveta Stolica leta 26. Pozvala ves škofovski zbor, da naj Kolikor mogoče najmanj dovoljuje kandidature duhovnikov, posebno, če vrše ti dolžnost duhovnega pastirja. Ta naredba se je nanašala tudi na madžarski parlament, v kterem je precej pos!ancev-du-hovnikov. Ob priliki svojega sedanjega obiska v Rima je razpravljal o tem vprašanju madž.arski nadškof primas dr. Se-redi z državnim sekretarjem monsigno-rom Paeellijem, ki je izjavil, da Sveta Stolica ni pricipijelno proti politični delavnosti duhovništva, pač pa prepušča odločitev v poedinih slučajih cerkvenim starešinam duhovnih pastirjev, ki kandidirajo. To stališče ponovno omogoča izvolitev duhovnikov za narodne zastopnike, ker je tudi madžarski škofovski zbor zavzel tiapram temu vprašanju pozitivno stališče, izvzemši škofa v Jegri in SubotiŠtu.
Rusija računa z dobro žetvijo.
tisk objavlja statistike o le-njih izgledih za žetev ter napoveduje ,e" POrast izvoza ruskega žita. Z plugov l'e bilo obdelanih mnogo dosltej zapuščenih predelov zemlje^ m posejanih z žitom. Letošnja žitna žetev bo celo prekoračila višino pridelkov, predvidenih v petletnem gospodarskem načrtu Zelo ugodna so tudi poročila o stanju bombaževih nasadov ki jih sovjeti še vedno spopolnjujejo, da’ bi se kar najbolj emancipirali od uvoza bombaža.
Specialisti za lepoto u Hollyu;oodu
V Hollywoodu imajo dvoje specija listov za lepoto, ki uživata velik sloves. Vse operacije, ki sta jih doslej izvršila, so imele najlepši uspeh pri vseh moških in ženskah, ki so se dali polepšati ali pomladiti. V prvi vrsti so to filmski igralci in večina si da preoblikovati nosove. Zadnji, ki si ga je dal operirati, je bil bivši boksarski mojster Carpentier. Za časa njegove beksaške karijere je dobil njegov nos toliko nemilih udarcev, da je bil popolnoma razploščen in brez oblike. Ko je prišel k filmu, se ni smel nikdar slikati v profilu in mu je vsled tega pretila nevarnost, da izgubi svojo vrednost v filmskem kraljestvu. Car pentier je odšel k specijalistu, ki mu je popravil nos, da je sedaj naravnost lep človek in ima v službi mnogo več uspehov. Naravno, da se je sedaj nje gova žena dvakratno zaljubila vanj.
Zelo znane korekture nosov so se izvršile na Rikardu Dixu in Bebi Da-nielsovi. I)ix je imel skrivljen nos, ki pa je sedaj popolnoma raven. Nos Bebe Danielsove ni bil niti mal niti ve lik, niti tanek ali debel, ni pač imel lepe oblike, vsled česar je mnogo trpela lepota igralke. Dala se je pregovoriti in si popraviti svoj nos, ter je po srečno prestali operaciji silno napredovala v svojem poklicu. Prav tako pa lahko prinese korektura nosu igralcu škodo, kot se je zgodilo Otonu Ledererju. Vselej je nastopal v vlogah žida, ter je s svojim ogromnim nosom osvojil vse, smeha željne gledalce. Ko se mu je posrečilo dobiti zelo dober angažma, je bil mnenja, da ne more storiti nič boljšega, kot če si pusti operirati svoj ogromen nos. Po izvršeni operaciji je v svoje največje zadovoljstvo konstatirah da je dobil krasen grški profil. Baš so imeli zanj pripravljene velike židovske vloge, ali ko so ga videli z grškim profilom, so bili silno iznenadeni, ter so ga odpustili, ker bi bil s svojim klasičnim profilom za te vloge popolnoma nemogoč. Hotel je vložiti tožbo za odškodnino, toda advokat mu je svetoval, naj to misel opusti, ker se je po svoji zunanjosti res izpremenil in ni več oni Lederer, ki ga je družba angažirala. Kot grd človek bi napravil karijero. a kot lepemu mu je karijera uničena.
Mnoge igralke se skušajo pomladiti s težkimi kurami za shujšanje, z odpravo gub na licih itd. Na ta način se je rešila Francozinja Renee Ado-rec- ki se je vsled odebelosti bala, da izgubi angažman. Sedaj zopet nastopa kot zvezda neke velike družbe.
Sokoli obiščejo Pariz
Na seji izvršnega cdbora saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je bilo sklenjeno, da se udeleži jugoslovensko Sokolstvo z veliko deputacijo 5Cietnice francoskih gimnastov. V delegaciji bo nad 500 članov in članic v kroju. Proslava se bo vršila v Paflzu, kjer se bodo naši Sokoli poklonili francoskemu neznanemu junaku, obiskali kolonijalno razstavo in razne francoske institucije. Ob tej priliki se bo vršila v Parizu tudi velika mednarodna telovadna tekma. Ju-goslovenski Sokol se bo teh tekem udeležil z vzorno tekmovalno vrsto, v ka-,-eri bo tudi naš Tošo Primožič. Delegacija bo odpotovala v Pariz 10. julija. Prijave udeležencev sprejema pisarna Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
V sovjetski Rusiji si privoščijo marsikatero novost. Tako so ustanovili nedavno v Moskvi koncentracijsko zbiralnico ženskega mleka, v katero oddajajo svoje mleko matere, ki ga imajo več kot ga potrebuje njihova deca. Po podatkih, ki jih objavlja sovjetski tisk, je bilo zbranih od 30 žena 722 litrov mleka, ki so ga plačali po pet rubljev liter. Poleg tega dobivajo matere, ki oddajajo mleko v centralo, še posebno doklado pri preskrbi z živili. Seveda so žene, ki stoje v poslovnih odnošajih s to centralo, pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Na ta način zbrano mleko razdeljujejo v prvi vrsti med delavsko decor
Spori
Mednarodne rokoborbe
so končale včeraj, šesti večer, sledeče: napeti boj med Čontasom (Sedmogra-ška) in Saksoncem Frankom je po izjed -čeni borbi končal v 25. min. neodločno. Drugo srečanje rumunskega mojstra Pecascu in van de Borga (Nizozemska) je po 14. minuti končalo z zmago žilavega Rumuna, ki je iz: učenega van de Borga z lepim trikom položil na lopatice. Zadnji par sta tvorila Belič (Bolgarija) in Orzsowsky (Poljska). Ves napor in brzina ni Beliču pomagala, nasprotnik je bil pretežak in preširok za njega. Tudi dvojne nelsone mu je raztrgal. Po večih kočljivih situacijah za oba je borba končala po 25 minutah neodločeno. — H konkurenci se je pismeno prijavil tudi nek rokoborec iz Zagreba, ki pa noče izdati svojega imena in bode nastopal kot »Črna maska«. V slučaju poraza pa bode odložil masko in javil svoje ime. Prvič nastopa že jutri 12. t. m. proti Nizozemcu van de Borgu. Kot drugi par nastopata Poljski »lev« Or* zsowsky in šampion Sedmograške Con-tas. Ze dolgo vlada za ta boj med občinstvom poseben interes. Tudi zadnji par bode nudil izredno zanimiv boj; vrši se odločilna borba med Rumunom Pecascu in simpatičnim tehničarjem Fran* kom (Saksonska). V soboto, dne 13. t. m. se rokoborbe radi koncerta »Drave« v dvorani »Union« prično šele ob 22. uri. T okrat nastopi tudi prvič Mariborčanom dobro znani zamorski mojster Toro Sayer.
Državno lahkoatletsko prvenstvo moštev.
Končni placement moštev v tekmovanju za državno lahkoatletsko prvenstvo je naslednji: 1. Concordia 78.910.25 ročke, 2. Hašk 78.329.43,	3. Primorje
46.894.92, 4. Ilirija 22.966.45, 5. Maraton (Zagreb) 15.792.92, 6. Makabi (Za-greb) 6978.40.
Tenis turnir za prvenstvo Jugoslavije.
V Zagrebu se vrši nacijonalni tenis-turnir za prvenstvo Jugoslavije. Udeležba tekmovalcev je jako velika. Najvažnejši rezultati včerajšnjega dne so naslednji: gdč. Ravnikar (SK Celje) Dela Schweighard (Hašk) 6:3, 6:4, Šivič (SK Ilirija) :Kopsa (Zagreb) 6:2, 6:2, De Monti (Split)-Kumanudi (Beograd) :Ko-vač (Hašk)-Radovanovič (Z. K. D.) 7:5. 6:4. Največ izgledov za naslov prvaka v kategoriji dam posamezno ima Slovenka Ksenija Ravnikova (Celje), ‘v kategoriji juniorjev pa Ljubljančan Šivic.
SK Železničar, nogometni odsek.
Prvo moštvo igra v običajni postavi v soboto, dne 13. t. m. ob 16.30, v nedeljo pa ob 18. uri. Vsi igralci morajo biti najmanj 1 uro pred začetkom tekme na igrišču. Rezerva Mahajnc in Pezdi-ček I. Mladina igra v nedeljo ob 14.30 proti mladini SK Rapida. Postava je razvidna na deski v garderobi. — Načelnik.
SK Železničar, lahkoatletska sekcija.
Lahkoatleti, ki so določeni za štafetni tek, morajo biti najkasneje ob 10.30 na igrišču ISSK Maribora. — Načelnik.
Nov svetovni plavalni rekord.
Francoski plavalni rekorder J e a T a r i s je lastni svetovni rekord v plavanju na 800 m od 10:19.4 zboljšal na 10:172.
Lahkoatletski damski miting priredi SK Rapid v nedeljo, dne 14. junija na lastnem igrišču.
Sokolstvo
Župni izlet.
Prosim starejše brate vseh maribor* skih edinic, naj mi javijo na dopisnici do 16. t. m., da prevzamejo dolžnost reditelja na Izletu. — Dr. Irgolič.
Zaročenec rumunske princeze Ileane v Zagrebu.
S svojim letalom je pristal na boron-gajskem letališču Anton Habsburški, zaročenec princeze Ileane. V Zagrebu’ se bo mudil nekaj dni in se je nastanil pri haronu Nikoliču.
Stran 1
Mariborski V E C E R N I K Jutra
VMariborn, dne 12. VI. 1931
ML Zersccot
V senci jezuita
IgndttvIaiM tmnk
130
Tako govoreč, Manfred, sem uprla svoje oči v slgnoro Lukrecijo. Črte njenega obraza so bile vse izčrpane od sovraštva...
Mnogo človeških obrazov sem videla potlej, ki so izražali srdita čustva, toda na nobenem nisem videla več tako neutešenega sovraštva. Toda nisem se bala.
Narobe! Rekla sem si, bo ta močna žena znala držati svojo besedo, in da mi otme sina, ako ji pomorem.
Zdelo se je, da jo zadovoljuje moja gorečnost; rekla mi je:
»Mož, ki ga imam v mislih je...«
Prekinila se je in dejala:
»To'da, če me kdaj izdaš...«
»Ko se bojite, da bi vas izdala, signora, mi izročite mojega sina smrti, pa umrem tudi jaz, in vi ste brez skrbi!«
»Dobro torej... Ta mož je vitez De Ragastan, ki je postal grof Alma in gospodar Montefortski. In tista žena je njegova soproga, kneginja Beatrice. Njiju bivališče je grofovska palača v Montefortu. Srečna sta. Tort* }&. hočem uničiti njuno srečo...«
»Kaj je treba storiti? ...« vzkliknem jaz. »Vešča sem umetnosti strupov... ako hočete ...«
»Strup! Mislim, da poznam tudi jaz vse tajnosti njegove ... toda strup je za Beatriče Še vse premalo in premalo za Ragastana!«
Čakala sem, ugibaje, kako muko je pač namenila ta strašna ženska tema dvema človekoma, ki ju jaz niti ne poznam.
Ona pa je izpregovorila naposled:
»Poslušaj... Ta Ragastan je imel dva otroka... Oba sta mu umrla... Rodil se mu je tretji... sin je. In ta bo živel, zakaj podedoval je vso silo svojega očeta... in ta otrok je bog svojih starišev; oba živita samo zanj.«
»Zdi se mi, da vas razumem, signora... tega otroka naj umorim?«
Prav hladno jem rekla to; in prisežem ti, Manfred, brez pomisleka bi bila umorila otroka grofa Alma, da rešim svoje lastno dete — samo Če bi bila ukazala sig-uora Lukrecija. Toda njena volja ni bila takšna.
»Ne prekinjaj me,« je dejala. »S tem, da umoriš otroka, jima je prizadejana brez dvoma velika bolečina... toda čas bi ublažil po malem to muko... Kar je mrtvo, je imrtvo, in človek pozabi to — vsaj v teku let... Ako pa je nasprotno otrok izgubljen za njiju in vesta kljub temu, da živi . . . potem si lahko misliš, da bo pekel slajši od njunega življenja! Gotovost, da se potika njihov sin, ugrabljen po ciganih, po svetu semter-tja, nesrečen in tepen, in da umira polagoma... Predstavljaj si, kako sedita zvečer ob svojem zapuščenem ognjišču in govorita med seboj: Kakšne muke trpi naiin otrok v tem trenutku? Na katerem kraju sveta? Pod katerim nebom? ... Ah, nikdar ne bova vedela tega L. Da, da, to je kazen, to je kazen, ki sem jo bila izmislila za njiju!«
»Torej naj ukradem otroka,« sem vprašala jaz.
»Da: ukradi ga, odnesi ga, napravi iz njega cigana !n razbojnika, ki pogine nekoč na morišču!«
»Vse to storim!« sem ji odgovorila.
»Toda pokazati mi boš morala otroka.«
»Kako boste vedeli, da je res on? Kdo vam dokaže, da vam nisem pokazala drugega, kupljenega otroka...«'
»Tvoje vprašanje mi dokazuje, da se ti bo posrečilo; všeč mi je. Bodi brez skrbi, kako bom spoznala Ra-gastanovega otroka: poznam ga. Videla sem ga dovolj natanko, da vem, da me ne boš mogla prevariti. Pridi torej po tem k meni in mi pokaži otroka.«
»Tukaj?«
»Ne! Pridi v Feraro, zakaj v Mantovi ostanem samo še par dni. Ako se ti posreči, dobiš 500 zlatnikov.«
»Zlato je lepa reč, signora, toda če mi vrnete sina, ne zahtevam ničesar drugega.«
Po teh besedah sem se poslovila od signore Lu-krecije.
Takoj sem se odpravila na pot, sama brez spremljevalca.
Zdelo se mi je, da se v taki reči ne smem zaupati nikomur razen sebi. Svojemu možu sem napovedala sestanek v Marselju, v Provansi; to je veliko mesto kjer ostaneš izlahka neopažen v množici ljudi* ki jih izkrcavajo ladje, prihajajoče od vseh vetrov.
šla sem torej in dospela čez deset dni v Monte-forte, ki ga krase prelepi vrtovi in krasna vojvodska palača. V gorah leži in težak mu je dohod.
Še tisti večer, Manfred, sem dospela tjakaj, in se mi je posrečilo priti skrivaj na vojvodski vrt.
In tam sem videla otroka, ki sem ga hotela ukrasti.
Tisti otrok si bil ti, Manfred!
Morda — rekla bi, gotovo — me boš sovražil zaradi tega priznanja. Da, sovražil me boš. Toda tvoje sovraštvo, Manfred, me ne briga. Nič mi ni več dragocenega na tem svetu, zdaj, ko < ;m že zdavnaj izgubila svojega sina, zaradi katerega sem privolila v zločin, ki je tolikanj izpremenil tvojo usodo. Po vsem, kar sem pretrpela, pa si lahko predstavljam, kaj sta pretrpela tvoja roditelja.
Sovraži me torej Manfred, saj zaslužim...
Toda upoštevaj, da me nič ne sili pisati ti to pismo, in da ne bi izvedel resnice nikoli, ako ne bi hotela jaz! Vzrok tega je to, da sem te sčasoma vzljubila, dasl ti nisi nikoli zapazil tega. Saj mi je bilo tudi malo mar, kazati ti gorkoto, ki se je vnemala do tebe v mojem srcu. Ali ženske ne morejo živeti brez ljubezni. Saj ni, da bi morala vsaka negovati kakega otroka... Priznam pa, da so bili dnevi, ko sem se spraševala z resnobo, ali mi nisi kakor pravi sin.«
In zato želim, da bi ti bila odslej dodeljena sreča v življenju.
Moja kazen bo misel, ki jo bom mislila še v zadnjem trenutku, da me sovražiš!
Toda nežna postajam in ganjena... Ne, ne... drugačno je moje delo.
Torej, kakor sem ti dejala — že prvi dan se mi je posrečilo videti otroka, njegovega očeta in njegovo mater, ne da bi me bil kdo opazil.
Oče in mati sta res oboževala svoje dete! O tem se nisem mogla varati — predobro sem poznala roditeljsko ljubezen.
Razlagati, kaj sem storila, da sem dobila otroka, bi bilo preobširno; vedi samo to, da sem se morala v to svrho poslužiti pomoči mladega Napolitanca, ki je bil takrat v Montefortu... On mi je pripomogel, da sem peti dan zvečer odhajala iz Monteforta z otrokom v naročju.
Potrebovala sem osem dni, da sem prišla iz Monteforta v Feraro.
Vsega skupaj sem bila odsotna dvajset dni — deset dni manj, nego mi je bila dovolila signora Lukrecija Boržija.
Kakor hitro sem prišla v Feraro, sem te odvedla k signori. Pogledala te je zamišljeno in mrko. Nato je zamrmrala:
»Res je on!«
Nato mi je naštela 800 zlatnikov, ne pa samo 5ti0, kakor mi je bila obljubila.
Dve uri na to sem objela svojega sina, ki ga je bils dala prepeljati iz Mantove v Feraro.
Pogodili sva se, da te odpeljem v Pariz la te iW vrnem nikoli več v Italijo.
Lukrecija Bordžija mi je dejala, da pride v Pari* prepričat se, ali sem prav ubogala njena navodila.
Odšla sem torej s sinom in s teboj ter prispela v Marselj, kjer sem našla svojega moža. Nato smo poto vali po raznih ovinkih v Pariz, kjer smo se naselili V Dvoru Čudežev...
Zal, da si s tem zločinom nisem pomagala mnogi« kajti... toda ostalo ni tvoja briga.
Kar se tiče tebe Manfred, bi bilo odveč omeniti, da si jokal mnogo in mnogo klical svojo mater, nazad' nje pa si vendarle popolnoma pozabil Italijo.
Ostalo ti je znano...
Svojega očeta viteza De Ragastana in svojo matet kneginjo Beatrice, si videl te dni in govoril z njima. Vedeti moraš torej sam, kje Jn nitjdei.
Manfred, povedati ti nimam ničesar več.
Poslavljam se od tebe na veke. Ako se me spominjaš katerikrat, sovraži me, ako hočeš, a misli tudi na to, da nisem nikoli izpolnila svoje obljube, da te hočem mučiti... nikdar ti nisem marala storiti zlega... In misli na to, koliko je pretrpela starka, ki ti piše te vrstice ... Oh koliko!
Z Bogom Manfred!« ' •	'	F
— — — — — — — — —
Takšno je bilo pismo, ki ga je držal Manfred v drh» teči roki in ga čital večkrat zaporedoma.
Pričalo mu je, da je storila Ciganka sicer strašen zločin, njeno srce pa da vendar ni bilo popolnoma po-kvarjeno. Romanopisci slikajo pogosto docela hudobni značaje. Toda varajo se; nič ni na svetu absolutnega, niti v duši, niti v srcu človeškem; življenje se sestavlja iz nasprotij, ki jih je mnogokrat težko razumeti. AH nismo videli, kako se je veliki profos izpreobrni} pred našimi očmi?... Sicer pa samo pripovedujemo in «'• mamo drugega namena, kakor jasno opisati zgodbo, W se nam je zdela dovolj genljiva za dolgo povest.
Ko je čital Manfred Cigankino pismo, je bil preveč razburjen, da bi opazil, da ni omenila Lantneja niti enkrat, čeprav se je zdelo vedno, da ga ima rajše kakoi pa njega samega.
Dušnvno stanje mladega moža, ko je bos: ve kolikokrat prečital nepričakovano sporočilo, je bilo v prv) vrsti polno radostne presenečenosti.
NIC več ni čutil svoje rane.	^
Tudi na Ciganko ni mislil več.	x
Dogodki zadnjega časa so se obnavljali’ v njegovem spominu.
Z razburjenimi koraki se je Izprehajal' po sobi sem* tertja, Margentlna pa je gledala to njegovo vedenje.
Izkušal si je predstavljati kneginjo Beatriče, ki jo je bil videl le mimogrede v hiši v ulici Sen-Deni, a ga je vendar že takrat živo presunila njena lepota lil do. stojanstvo.
Priden In pošten pekovski pomočnik, dobra moč, išče takoj nameščenje. Naslov v upravi Večernika. 4000	V hotelu »Orel« se sprejmejo za nedeljo zvečer dne 14. junija natakarji in natakarice za pomagat. 1702
Vslad odpovedi mojega dosedanjega lokala sem bil prisiljen premestiti svojo trafiko na Tržaško cesto 4 (poleg znane gostilne Žohar) in prosim svoje prijatelje ln od-	
	Lepo 3sobno stanovanje s kopalnico in ostalimi pritiklinami oddam s 1. Julijem. Poizve se v upravi lista. 1708
jemalce, da ml blagohotno ohranijo svojo naklonjenost. Priporoča se Friderik Pirc. 1698	Železni štedilnik, dobro ohranjen, kupi kantiner v kasarni Kralja Petra, Maribor. 1688
KONCERT
V nedeljo dne 14. funlja v
gostilni Tomie
v Pekrah
Točijo se pristna Pekerska vina po 12 in 16 Din, pivo vrček 3.50 Din, ocvrti piščanci 26 Din
Pozor!
Poceni telečje mesi
I, vrsta kg Din 12-—•	II. vrsta Din 10*<
pri mesarju
Marku Zalokar
Maribor, Meljska cesta 60
411 že veste, da pere »Triumf« nlke tako lepo, da
Pave! Nedog ovrat-Izeledajo kot novi?
SOKLIČ
iMtopnild m (prejmejo
Odol steklenice
kupuije galanterijska trgovina Drago Rosina. Vetrinjska ul. 26.	134$
Lepo stanovanje v novi hiši in lokal, pripraven za čevljarja ali krojača, na prometnem kraju, četrt ure od Glavnega trga oddam. Naslov v upravi Večernika. 1703
Prodam
brezhiben pianino, radio aparat zs spalnico in jedilnico. Tattenbachovs ulica 21.	1692
Vinotoč
Kokosdtlnegg
Počehova odprt
Vino liter od Din 8*— do Din 10*-, traminec 14 Din.
Lochert—Bojane
Meljski hrib
Se 3 tedne toči pristno kapljico!
Zahvala
Za prisrčne Izraze sočutja in soialja, ki smo Jih’ prejeli osebno ali pismeno ln ki so nam ob prerani Izgubi pašega, nad v*e ljubljenega
sinčka, oziroma brata
Molan Radovana
lajSall našo neizmerno bol, se tem potom najlskreneje zahvaljujemo. —■ Posebno zahvalo izrekamo gospodu Šolskemu upravitelju Hrenu za ganljive besede, ki Jih Je Izrekel malemu v slovo. Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem in znancem za darovane vence In cvetje In končno vsem, ki so našega ljubljenega sinčka spremili na njegovi poslednji poti.
V Studencih, dne 11. Junija 1931.	1689
ŽaluloCa rodbina MOLAN.
/fvi&Ja	S^Ltablla*’1*	”**4«tav»lk.	lldaiaipJj*	in	JPFAN	BRO	ZOVlC	v	Mailbuiu.	liska	Mariborska	tiskarna	d*	cL	oreUsiaviiik	S	l	ANKO	DETELA
« Maribori