Pottnina plačana v gotovini.
107.	V Ljubljani, dne 30. novembra 1925.	Letnik VII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
V a e bi n a.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
357.	Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita administrativno-arbivskih uradnikov ministrstva za poljedelstvo in vode.
358.	Razpis o navodilih za osnovo in voditev uslužben-skih listov.
! 359. Naredba glede posojila 2,000 000 Din mestne občine ljubljanske za zgradbo zasilnih stanovanj.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
tz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 269 z. dne 23. novembra 1925.:
Objava dvornega marSalata z dne 21. novembra 1925.: Ob smrti Njenega Veličanstva angleške kraljice - matere Aleksandre je odredil Njegovo Veličanstvo kralj desetdnevno dvorno žalovanje, in sicer od dne 21. do vštetega dne 30. t. m.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27ega oktobra 1925.: Po členu 234. uradniškega zakona sta postavljena v stanje pokoja: dr. Avgust Žigon, upravitelj licejske knjižnice v Ljubljani, uradnik v 4. skupini I. kategorije; dr. Ivan Avgust Ž i -b e r t, kustos narodnega muzeja v Ljubljani, uradnik v 4. skupini 1. kategorije.
Odloka ministra za vere z dne 8. oktobra 1925.: Stolnima kanonikoma v 4. skupini I. kategorijo Alojziju Arzenšku in drju. Maksu V r a b e r j u v Mariboru se mora izplačevati od dne 1. septembra 1925. osnovna plača 4. stopnje iste kategorije.
Objave ministrstva za notranjo posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smejo izstopiti zaradi sprejema avstrijskega državljanstva:
1.	) Pavla W e i m a n n, zasebnica v Innsbrucku, rojena v Selcah in pristojna v Podčetrtek, srez šmarski;
2.	) Marija Šiloc, vdova v Gradcu, rojena v Ribnem in pristojna v Biš, srez mariborski;
3.	) Ivan Wonischinger, poslovodja južne železnice v Gradcu, rojen na Prevaljah in pristojen v Slovenjgradec, skupno z ženo Katarino in malo-letno hčerko Matildo;
4.	) Leopold F e r 1 i n c, brivec v Fohringu, rojen v Laškem in tja pristojen, skupno z ženo Ivano;
5.	) Uršula K r ö p f 1, služkinja v Gradcu, rojena v Staršah in pristojna k Sv. Janžu na Dravskem polju;
6.	) Anton S c h a w o r a, privatni uradnik v Gradcu, rojen v Središču in tja pristojen.
se po razsodbi državnega sveta izpreminja odlok o njegovi prvotni razvrstitvi.
Odlok ministra za finance z dne 3. novembra 1925.: Pri glavni carinarnici I. vrste v Zagrebu je postavljen po službeni potrebi za carinika v 4. skupini II. kategorije Dragotin U k m a r, carinik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Ljubljani.
Številka 271 z dne 25. novembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. novembra 1925.: Ustanovljena sta: 1.) sreski hidro-tehnični oddelek s sedežem v Mariboru za sreze Maribor, desni breg, Maribor, levi breg, Prevalje in Slovenjgradec; 2.) sreski hidrotehnični oddelek s sedežem v Ptuju za sreze Ptuj, čakovae, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo.
Odlok ministra za prosveto z dne 24. oktobra 1925.: Za profesorja verouka na ženskem učiteljišču v Mariboru s pravicami uradnika 8. skupine L kategorije je postavljen Fran Osterc, kanclist škofijskega ordinariata v Mariboru.
Odlok ministra za notranje posle z dne 9. oktobra 1925.: Za arhivskega uradnika v 3. skupini IH. ka-tegorije je postavljen pri policijskem komisariatu v Mariboru Ciril B r e m e c, policijski kanclist v 4. skupini ITT. kategorije pri istem komisariatu.
Številka 272 z dne 26. novembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. oktobra 1925.: Za komisarja železniške in obmejhe policije v Mariboru v 2. skupini II. kategorije je postavljen po službeni potrebi Anta B a n o v i č, komisar železniške in obmejne policije v Kotoribi.
Odlok ministra za notranje posle z dne 9. oktobra 1925.: Za sreskega komisarja v 8. skupini I. kategorije pri sreskem poglavarstvu v Novem mestu je postavljen dr. Josip O r o ž i m, pripravnik v 9. skupini L kategorije pri istem sreskem poglavarstvu.
Izpremembe v osebju.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje dne 14. novembra 1925., Z. br. 48.320, je postavljen B a s s i n a za zdravnika-pripravnika pri v Ljubljani.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 18. novembra 1925., Z. br. 49.202, jo postavljena dr. Dušica Lukič za zdravnico zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani.
Dr. Katičid s. r.
Josip Cilenšek je imenovan za paznika v 3. skupini zvaničnikov na mariborski moški kaz-
Dt. Munda s. r.
Uredbe osrednje vlade.
357.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem ta-lo
Pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita administrativno-arhivskih uradnikov ministrstva za poljedelstvo in vode.*
Člen 1.
Izpit za administrativno - arhivske uradnike opravljajo kandidati z izobrazbo 111. kategorije uradnikov.
Člen 2.
Pravica, opravljati izpit, se pridobi po dovršenih dveh letih začasne državne službe. Ce je prestopil kandidat iz druge službe, mora prebiti v resortu ministrstva za poljedelstvo in vode najmanj tri mesece, da pridobi pravico, opravljati ta izpit.
Izpit se mora opraviti najkesneje do konca tretjega ali četrtega leto začasne službe (če odobri komisija za ocenjanje '-uradnikov, da sme ostati kandidat še leto dni začasen).
Člen 3.
Glede administrativno-arhivskih uradnikov, ki hočejo z izpitom, opravljenim že v drugem ministrstvu, prestopiti v to ministrstvo, odloči minister za poljedelstvo in vode po členu 64. uradniškega zakona in na pismeno prošnjo dotičnega kandidata, ali mora prosilec opravljati to državni strokovni izpit.
Člen 4.
Prošnjo za opravljanje državnega izpito morajo predložiti . kandidati po svojih 'nadrejenih s torej*, šinah ministrstvu za poljedelstvo in vode. Starej-šina odpremi prošnjo s svojim poročilom o uspehu, ki ga je pokazal kandidat v službi.
Člen 5.
Izpiti se opravljajo pred izpraševalno komisijo ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 6.
Clane izpraševalne komisije in njih namestnike postavlja minister z odlokom za eno leto.
Izpraševalno komisijo sestavljajo predsednik, dva člana izpraševatelja in zapisnikar.
Predsednik komisije je po činu in službenih letih najstorejši član ter vodi izpit.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. novembra 1925., št. 265. (LXVI. — 1925.)
Številka 270 z dne 24. novembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. no-nbra 1925.: Po členu 141. uradniškega zakona so itavljeni v stanje pokoja: Rado J e g 1 i č, tajnik ; dr. Egon !. skupini H. kategorije pri direkciji pošte in tele- državni splošni bolnici ia v Ljubljani; Matija Štiglic, poštni in tele-ifski uradnik v 2. skupini H. kategorije pri pošt-n in telegrafskem uradu v Celju; Maks Velc-č, poštni in telegrafski uradnik v 2. skupini kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v , tbljani 1 — vsi na prošnjo; po točki 1.) člena 133. | člena 151. uradniškega zakona Josip H rast-k, poštni in telegrafski uradnik v 2. skupini kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v riboni 2.
Odlok ministra za socialno politiko z dne 10. no-nbra 1925.: Na novo je razvrščen dr. Anton • a k, višji komisar pri oddelku za socialno poko v Ljubljani, v 6. skupini I. kategorije, s čimer
358
Razpis ministra pravde
povezkom vred starejšim novega urada; če pa iz-premeni uslužbenec tudi resort, se pošlje tudi izvod, ki je v jnjegovem centralnem povezku, novemu vrhovnemu centralnemu uradu.
6.) Oba izvoda uslužbenskega lista veljata za originalna izvoda ter se morata vedno in v vsem tekstualno ujemati. Razlike smejo biti samo v da-
Člana komisije in zapisnikar morajo biti stalni uradniki I. kategorije.
Vsa ustna priobčila daje v imenu komisije predsednik; korespondenca, ki jo podpisujeta predsed- 0 navodiiih 2a osnovo in voditev uslužbenskih nik m zapisnikar, pa se vrši po ministrstvu za polje-	...	*
delstvo in vode.	'	,	llstov-
Zapisnikar vodi zapisnik o poslovanju komisije '	l*0 odredbi člena 115. zakona o civilnih uradni-
ter opravlja vse administrativne posle, ki se tičejo ^'h in ostalih državnih uslužbencih je treba za vsa-1 t,urnu podpisu poznejših ovorovitvenih pristav-izpita.	*	j kega^ državnega uslužbenca osnovati in voditi kov. En izvod se mora označiti za «področnega»,
Člani komisije, ki so s kandidatom v dokazanem uslužbenski list, od katerega mora biti en izvod drugi pa za «centralnega». Ce bi se pa vendar kdaj sovraštvu ali v sorodstvu (člen 100. uradniškega x vrhovnem centralnem uradu njegove stroke, primerilo, da se ta dva izvoda ne ujemata popolni rugi pa pri uradu, kjer službuje.	j noma, se mora smatrati za avtentičnega «centralni».
Državna tiskarna v Beogradu je izdala sedaj j 7.) Uslužbenski list spremlja v dveh enakoglas-I formularje uslužbenskega lista po omenjenem za- nih izvodih državnega uslužbenca v vsej dobi nje-Minister odloči, ali je kandidat izpolnil vse po- konslfm predpiSU’ in sicer en obrazec za vse govega službovanja, pe uslužbenčeva služba pre-
zakona),,ne smejo sodelovati kot izpraševatelji.
Člen 7.
goje za opravljanje izpita.
Po izdani odločbi odredi predsednik komisije dan izpita, o čemer mora po ministrstvu po pristojni poti obvestiti ostale člane komisije in kandidata.
Člen 8.
Ta strokovni državni izpit je praktičen izpit, s katerim naj dokaže kandidat znanje o vseh poslih administrativno-arhivske službe.
Člen 9.
Izpit za administrativno - arhivske uradnike je samo usten ter obseza obči in strokovni del.
I. Obči del.
1.	) Zakon o taksah.
2.	) Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v glavnih potezah.
3.	) Uredba o razdelitvi države na oblasti.
4.	) Uredba o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode.
5.	) Znanje o političnem zemljepisu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
H. Strokovni del.
Znanje o vseh poslih administrativno-arhivske službe.
%	Člen 10.
- Predsednik komisije ima pravico, dajati vprašanja iz vseh predmetov, člana izpraševatelja pa vsak iz svojega predmeta.
Člen 11.
Uspeh izpita oceni izpraševalna komisija z večino glasov.
Odločitev o oceni se mora glasiti, da je opravil kandidat izpit: «z odličnim» (sa odličnim), «dobrim» uspehom ali da ga «ni opravil» (nije položio).
Člen 12.
resorte.
Da bo postopanje pri osnovi in vodit vi uslužbenskega lista enotno, izdajam ta-le navodila:
stane, se mora poslati področni izvod s povezkom vred vrhovnemu centralnemu uradu, kjer se položi in shrani v arhiv s centralnim izvodom in povezkom
1.) Vsak uslužbenec si mora takoj nabaviti po vred. Če se uslužbenec pozneje vrne v državno dva izvoda uslužbenskega lista ter ju na podstavi službo, se pošljeta izvoda uslužbenskega lista z originalnih ‘dokumentov izpolniti tako, da sc po- iznova razločenima povezkoma vred novima ura-polnoma ujemata, ju datirati in podpisati ter potem doma, področnemu in centralnemu, kolikor nista izročiti svojemu neposrednjemu starejšim z vsemi ostala ista. in vpisovanje se nadaljuje tam, kjer je originalnimi dokumenti, iz katerih so zajeti podatki prestalo.
za uslužbenski list.	j 8.) Vsak vpis v uslužbonskem listu izvrši dr-
.2.) Starejšina preizkusi ob svoji osebni odgovor- žavni uslužbenec sam. Pisava mora biti, glede na nosti pravilnost in točnost podatkov v uslužben- m;di prostor v razpredelkih, drobna, vendar pa skem listu, brez izjeme samo po originalnih doku- j čitna. V razpredelkih, ki imajo, samo eno polje, ker mentih. Uslužbencu, ki nima originalnih dokumen- n'so razdeljeni na redne številke ali podobno, ki tov, odredi rok, da jih nabavi. Ta rok ne sme biti Pa se morajo glede na svojo vsebino dopolnjevati daljši nego mesec dni. Če izjavi uslužbenec takoj s poznejšimi vpisi,, kakor n. pr. razpredelki št. IV., ali po preteku tega roka, da mu ni mogoče nabaviti VIII., XI., XV., XVI. in XX., se vrši vpisovanje od originalnega dokumenta, predloži starejšina njegov zgornjega konca, ne pa od srede ali na spodnjem predmet neposredno vrhovnemu centralnemu uradu, delu. Razpredelki, za katere predhodno ni podatkov da odloči o vpisu podatkov, za katere uslužbenec (n- Pr. razpredelki. št. XL, .XIII. ali XV.) se puste
nima originalnega dokumenta.
3.) Ko je starejšina na podstavi originalnih dokumentov preizkusil pravilnost in točnost podatkov,
prazni ter se ne izpolnjujejo z besedami: «nima», «ni» itd. ter se tudi ne prečrtavajo.
9.) V datumu je treba napisati številko dne v
jih overovi v obeh izvodih uslužbenskega lista; pri mesecu in edinice in desetico v letnici z besedami-
Datum se postavi točno tako, kakor je postavljen v dotičnom dokumentu (krstnem listu, ukazu itd.); vendar pa je treba pri tem označiti, ali je datum po novem ali po starem koledarju (z označbo: «po
tem označi po vrsti vsak razpredelek, ki ga overovi. Za te overovitve je določen prostor na koncu uslužbenskega lista; z njim je treba varčevati čim bolj, ker se bo vršilo po prvi sestavitvi uslužben
skega lista overavljanje tudi pozneje, v vsej služ-;n- h.» ali : «po st. k.»). Datumu po starem koledarju beni dobi, kadarkoli se primeri izprememba, ki jo jp treba dodati (v oklepaju) ustrezni datum po je treba vpisati v uslužbenski list.	1 novem.
4.) En overovljen izvod pusti starejšina v svo- |	19.) V razpredelek št. 1. se vpišeta ime in priimek
jem uradu v uslužbenčevem področnem povezku, tako, kakor se glasita v poslednjem dekretu, drugega pa pošlje vrhovnemu centralnemu uradu., 11.) V razpredelku št. II. se mora označiti oblast, da ga shrani v uslužbenčevem centralnem povezku. | v kateri leži srez in rojstni kraj, tako, kakor je Kadarkoli se pokaže pozneje potreba za nov vpis | nazvana v zakonu o razdelitvi države na oblasti, v uslužbenski list, obvesti oni urad, bodisi vrhovni, I 12.) V razpredelku št. III. se razumeva pod tako bodisi področni, ki povzame iniciativo, o vpisu zvano pristojnostjo (zavičaj n ostjo) pripadnost k iz-drugi urad zaradi vpisa v paralelnem izvodu; pri , vestni občini.
tem mu označi točno besedilo vpisa in vselej po-1	13.) Za točne podatke o teku celokupne civilne
udari, da se vrši vpis na podstavi originalnega državne službe je določen razpredelek št. XVII. Da | dokumenta. Izjema iz druge točke tega razpisa bi se pa moglo videti takoj na prvi strani, ki mora O poteku izpita vodi zapisnikar za vsakega | velja tudi za ta primer. Drugi urad obvesti prvega,' navajati najvažnejše označbe, na kakšnem položaju kandidata poseben zapisnik, v katerega vpiše kraj da j0 izvršil vpis v paralelnem izvodu. Vpis po ob- je dotični uslužbenec v trenutku, ko se jemlje in dan izpita, ime, priimek in zvanje članov komi- vestilu se mora smatrati za izvršenega na podstavi njegov uslužbenski list v roke in čita, je treba sije, zapisnikarja in kandidata, ustna vprašanja in originalnega dokumenta ter se mora kot tak overo- tukaj pod tretjim razpredelkom označiti oni usluž-posamezne ocene izpraševateljev in odločbo komi-1 viti. Tudi za uslužbenca, ki službuje takoj od po- j benčev položaj v državni službi, na katerem je v sije o tem, ali je kandidat izpit opravil in s kakšnim četka svoje službene kariere pri vrhovnem central-
uspehom, ali ga ni opravil.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
Člen 13.
Izid izpita se priobči kandidatu takoj, zapisnik ali pismeno poročilo o poteku izpita, izidu in kandidatovih ocenah pa pošlje komisija pristojnemu oddelku ministrstva za poljedelstvo in vode, ki vpiše odločbo komisije v uslužbenski list ter o tem obvesti neposrodnjega starejšino, v čigar uradu je shranjen drugi izvod uslužbenskega lista dotičnega kandidata, da se prav tako vanj vpiše odločba komisije.
Člen 14.
nem uradu, se morata osnovati dva izvoda uslužbenskega lista, če bi bil uslužbenec pozneje premeščen v podrejen urad.
5.) Če so premesti uslužbenec v drug urad istega resorta, se pošlje izvod uslužbenskega lista, ki je v njegovem področnem povezku, službeno s tem
trenutku, ko se uslužbenski list sestavlja; prav tako je treba pozneje, vselej, kadar se njegov položaj iz-premeni, novi položaj vpisati v naslednjo vrsto, tako da Im kazala v bodoče poslednja vrsta poslednji položaj. Položaju je treba vselej dodati kategorijo, skupino in kraj službovanja, tako da vse skupaj ne jemlje več prostora nego ono vrsto. N. pr.:
Sodni beležnik, I. k., 9. sk., pri okrožnem sodišču v Novem Sadu. Sodni beležnik, I. k., 8. sk., pri sreskem sodišču v Pančevu.
Državni tožitelj, I. k., 7. sk., v Pančevu.
Prvostopni sodnik, I. k., 6. sk., pri okrožnem sodišču v Subotici. Prvostopni sodnik, I. k., 5. sk., pri sreskem sodišču v Subotici. Apelacijski sodnik, I. k., 4. sk., v Novem Sadu.
14.) Ko se osnuje uslužbenski list, mora prilepiti uslužbenec prvo fotografijo na prostor, določen za Če kandidat opravi izpit, mu izda ministrstvo na' fotografijo, in sicer iz poslednjega časa in izdelano podstavi poročila izpraševalne komisije potrdilo o po velikosti določenega prostora, na ono polje, ki
ustreza po vrsti deceniju službovanja, v katerem je uslužbenec v tem trenutku; t. j. če nima še deset službenih let, jo prilepi na prvo polje, če ima več nego deset, a manj nego dvajset službenih let, na drugo polje itd. Nad fotografijo postavi uslužbenec leto, ko se jo dal slikati, na fotografijo pa svoj podpis. Starejšina overovi na koncu, ko overavlja ostale razpredelke, izrečno tudi fotografijo, pri čemer označi številko dotičnega decenija. Vsako deseto leto, šteto od leta, ki je označeno nad predhodno fotografijo, se prilepi na naslednje polje
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. novembra 1925., št. 265. (LXVI. — 1925.)
uspehu z oceno: odličen, dober ali da izpita ni opravil.
Člen 15.
Predsedniku, članoma in zapisnikarju izpraše-vaine komisije pristoji kot nagrada po 10Ö dinarjev od izpita. Te vsote položi kandidat zapisnikarju, preden se začne izpit.
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo z današnjim dnem.
V Beogradu, dne 9. novembra 1925.; št. 42.238/1.
Minister za poljedelstvo in vode:
K. Lj. Miletič s. r.
nova uslužbenčeva fotografija, izdelana v tem letu. Kar je rečeno za postavljanje letnice in uslužben-čevega podpisa, velja za vso naslednje fotografijo. Na oba izvoda uslužbenskega lista se prilepljata isti fotografiji.
15.	) V razpredelek št. IV. vpišejo muslimani, ki imajo več zakonitih žen, ime, prejšnji priimek in eventualni poklic teh žen. Pri uslužbencih rimskih katoličanih se razumeva pod «pristojno ločen» (nadležno razveden) tako zvana ločitev od mize in postelje.
16.	) V razpredelek št. V. se vpišejo vsi otroci, o katerih govori člen 42. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in sicer samo oni, za katere po drugem in tretjem odstavku tega člena uslužbencu še ni prestala pravica do doklade.
17.	) V razpredelek št. VI. se vpišejo uslužbončev oče, njega mati (ded, babica), sestra, brat, če žive v skupnem gospodinjstvu z neoženjenim državnim
uslužbencem (neomoženo državno uslužbenko) v njegovem (njenem) stanovanju in jih on (ona) vzdržuje (glej člen 38. uradniškega zakona).
18.	) V razpredelek št. Vlil. se vpisujejo podatki po odredbi člena 100. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
19.	) Čo državni uslužbenec v trenutku, ko se sestavlja uslužbenski list, še ni služil v rednem kadru, se označi v zgornjem, praznem delu tega razpredelka nad besedilom ob kratkem, ali je oproščen vojaške obveze definitivno ali samo začasno, in v drugem primeru, dokaj; pri tem se označi tudi dokument, ki ga ima o tem.
20.	) V razpredelek št. X. se vpiše, ali in kakšno službo je opravljal med minulimi vojnami v civilni službi ali v vojski.
21.	) V razpredelku št. XI. je treba povedati, na predlog katerega ministra jo dobil odlikovanje. Če je v ukazu o odlikovanju rečeno, za kakšno zaslugo se je podelilo odlikovanje, je treba semkaj vpisati tudi to.
22.	) V razpredelku št. XII. je «obča šolska izobrazba» (opšta školska sprema) ona izobrazba, ki se dobiva v osnovni in srednji šoli (gimnaziji, realni gimnaziji in realki), «posebna strokovna izobrazba» (naročita stručna sprema) pa so šole, ki so namenjene strokovni vzgoji, kakršne so univerza, učiteljišče, trgovska šola itd.
23.	) V razpredelku št. XIV. se razumeva pod «popolnim znanjem» (podpunim znanjem) tujega jezika spretnost v govoru in pisavi, ki se približuje znanju materinega jezika. «Druga posebna znanja in veščine» (druga naročita znanja i veštine) so n. pr. znanje stenografije, daktilografije itd.
24.	) V razpredelku št. XV. «Izredna dela v stroki» (vanredni radovi u struci) niso samo dela v literaturi dotične stroke, nego tudi priznano sodelovanje pri izdelovanju zakonskih projektov, delo v specialnih komisijah, svetih, poverjeništvih, delegacijah, izvajanje odličnih tehničnih del, organiziranje cele stroko ali njenih važnih delov in naprav, zlasti ob težkih ali nevarnih razmerah.
25.	) Razpredelek št. XVI. je namenjen v glavnem strokovnemu delu v privatnem (svobodnem) poklicu, potem v samoupravni službi in v službi, za katero ne velja zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, kakršna je n. pr. tudi vojaška državna služba, ki ni istovetna z redno vojaško obvezo, nego je služba aktivnih častnikov, podčastnikov itd. Vse to je treba podrobno navesti in točno označiti, kčliko časa je trajalo.
26.	) V razpredelku št. XVII. se popiše potek celokupne državne službe, in sicer samo civilne, ker so v predhodnem razpredelku št. XVI. navedeni podatki o eventualni prejšnji državni službi druge vrste. Važno je, da uslužbenec ne pozabi vpisati tudi odločbo o prevedbi in razvrstitvi po novem zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ko je popisal potek službe do tega prestopa. Ko se vpiše ta odločba, je treba prvikrat označiti v poljih, določenih za to, kategorijo, skupino, stopnjo osnovne plače in stanarino. Pri vpisih odločb, ki so bilo izdane pred prevedbo na novi zakon, se vpišejo namesto kategorij in skupin razredi, činovni razredi, plačilno stopnje, periodični poviški itd.
_ 27.) V razpredelek št. XVIII. se vpisujejo tudi redni odmori, izmed odsotstev in bolovanj pa samo ona, ki so daljša od treh dni, bolovanje tudi, najsi ni s posebno odločbo naprej odobreno, zaradi okrevanja. Vpisi se začno z dnem 1. januarja 1924. ali pa od dne, ko je uslužbenec vstopil v službo, če se je zgodilo to pozneje.
28.	) Razpredelek št. XIX. se začne i oceno za leto 1924., če je bil uslužbenec v tem letu že v službi in ocenjen.
29.	) V razpredelku št. XX. se razumevajo pod «drugimi kaznimi» tudi eventualne lažje kazni po kazenskem zakonu, ki nimajo za posledico izgube službe.
30.	) Razpredelki št. XVIII., XIX., XX. in XXI. so izpolnijo najprej pri vrhovnem centralnem uradu v centralnem uslužbenskem listu, potem pa na podstavi poročil v področnem izvodu uslužbenskega lista. Ta vpis izvrši sam starejšina področnega urada, kjer dotični uslužbenec službuje, ali pa oseba, ki jo starejšina odredi za to.
31.	) Izmed originalnih dokumentov, po katerih so se izvršili vpisi v uslužbenskih listih, so priloži po en overovljen prepis centralnemu uslužbenskemu
listu. Ce ni sestavljen dokument iz prejšnjega časa v službenem jeziku, mora biti prepis obenem prevod. Overovljeni vpisi v uslužbenskih listih s temi overovljenimi prepisi (prevodi) vred nadomeščajo odslej vso originalne dokumente, na katere se nanašajo. Če se 'področni izvod uslužbenskega lista izgubi ali uniči, se sme po tako opremljenem centralnem izvodu obnoviti. Če se dogodi to s centralnim, je mogoča obnova samo na podstavi originalnih dokumentov.
32.	) Pokvarjena mesta se morajo popravljati, brisati in črtati tako, da se vidi, kaj je popravljenega.
33.	) Med poediuimi uradi se smejo pošiljati uslužbenski listi samo službeno, po pošti ali po uradnem organu, uslužbencem samim pa se no smejo izdajati, da bi jih odnašali.
34.	) S temi navodili naj seznanijo pristojni sta-rejšino vse podrejene uslužbence ter naj skrbe za to, da se povsem postopa po njih, in sicer ne samo sedaj, ob prvi obči osnovi uslužbenskih listov, nego tudi pozneje ob postavljanju novih uslužbencev.
35.	) Dan 31. decembra 1925. so določa za skrajni rok, do katerega mora biti osnova uslužbenskih listov po novem zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih dovršena.
36.	) Ta navodila se izdajajo na podstavi pooblastitve v členu 251. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
V Beogradu, dne 11. novembra 1925.;
št, 72.069.	' ,
Minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
Uređlie velikega lupana ljubljanske oblasti.
359.
Naredba velikega župana ljubljanske oblasti
glede posojila 2,000.000 Din mestne občine
ljubljanske za zgradbo zasilnih stanovanj.
Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano in v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani mestni občini ljubljanski, najeti posojilo do 2,000.000 (dveh milijonov) dinarjev za zgradbo zasilnih stanovanj v Ljubljani proti najugodnejšemu obrestovanju in amortizaciji v 100 semestrih.
• V Ljubljani, dne 20. novembra 1925.;
U. br. 11.525/1.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za £as od dne 1. do vštetega dne 31. decembra 1925.*
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I. br. 28.501 z dne 21. novembra 1925., ker so menjava vrednost listin, izdanih na zlato in inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto:
1 napoleondor ....	. Din 217'-—	
1 turška lira v zlatu .	.	*	245—
1 angleški funt ....	. »	273—
1 ameriški dolar ....	. »	56-25
1 kanadski dolar ....		56-—
1 zlata nemška marka . .	. >	13-40
1 poljski zlat			8-50
1 avstrijski šiling .	.	.	. »	7-93
100 francoskih frankov .	.	. »	224—(
100 švicarskih frankov .	.	. »	1088-—.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 25. novembra 1925., št. 271.
100	italijanskih lir ....	. Din 226—	
100	belgijskih frankov .	.		255-—<
100	nizozemskih goldinarjev	. »	22621—
100	romunskih lejev .	.	.	. »	26—
100	bolgarskih levov .	. .	. »	41—
100	danskih kron ....	. »	1404—
100	švedskih kron ....	. »	1505—
100	norveških kron .	. .	. »	1147—■
100	španskih pezet ....	. »	801 —
100	grških drahem ....	. »	75—
100	češkoslovaških kron .	.	. »	167—
1,000.000	madžarskih kron . . .	. »	788—1
Ti kurzi morajo veljati za čas od dne 1. do dno 31. decembra 1925.
Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse.
Iz pisarne generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 21. novembra 1925.; I. br. 28.501.
Cenovnik,
po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.*
Velja od dne 1. do dne 15. decembra 1925.
	Imenovanje predmetov			Količina	Cena
	In domačih proizvodov				v dinarjih
1	Pšenica, natovorjena na po-				
	stajah v Srbiji in Bosni . .			100 kg	240 —
	na ostalih postajah ....			100 »	250 -
2	Rž				100 .	150-
3	Ječmen ....			100 .	150-
4	Oves				100 .	160- —
5	Koruza ( ^ stara			100 .	150-—
	l b) nova			100 »	110 -
6	Koruza .posušena			100 .	ISO- —
7	Bela moka za luksusno pecivo.				
	zdrob	. . .			100 »	420 •-
8	Bela moka za luksusno pecivo				
	št. 0				100 .	400 •-
9	Bela moka za luksusno pecivo				
	št. 2				100 .	360 -
10	Krušna moka št. 4 in 5 . . .			100 .	320 -
11	Črna moka št. 6			100 .	250 •-
12	Črna moka št. 7			100 »	190-
13	Obloda ....			100 .	150-
14	Otrobi				100 .	130-
15	Koruzna moka .			100 .	150 —
16	Konji za klanje.			vsak	300 -
17	Konji težki za vprego (slo-				
	venski) . . .			»	5.000--
18	Konji lahki za vprego ....			>	4.000 •-
19	Konji hribovski mali (Južne				
	Srbije)....			•	1.800--
20	Osli				>	900 •-
21	Mezgi				»	1.800- —
22	Krave				vsaka	2 700 -
23	S/rÄ'lLoWi.g l » » 900 » navzgor .			vsak > >	3.000" — 3 800- -4.800--
24	TpIM» f d0 30 k8			vsako	600 •—
	\ od 30 do 70 kg . .			»	800 —
25	Ovni				vsak	200 • —
26	Jagnjeta ....			vsako	100--
27	Pra- r par od 140 kg do 220 kg šiči V » » 220 » navzgor .			vsak »	1.000 -1.200--
28	Koze				vsaka	240 •-
29	Mast				100 kg	1 800--
30	Suho svinjsko meso (rebrca) .			100 »	1 800--
31	Salame turistovske (poletne) .			100 »	1.800" —
32	Salame (zimske):				
	iz debelo razsekanega mesa			100 »	3.200 •-
	iz drobno razsekanega mesa			100 .	4.200" —
33	Slanina nasoljena			100 .	1.800 -
34	Slanina sveža . .			100 >	1.800 -
35	Slanina povojena			100 »	1.800--
36	Gnjati				100 >	2.500 -
37	Zaklani prašiči razpolovljeni .			100 •	1.600 -
38	Svinjsko meso sveže ....			100 .	1.200 -
39	Goveje meso sveže				100 »	1.000--
40	Ovčje meso sveže			100 .	1.200--
41	Jagnječje meso sveže ....			100 .	1.500- —
42	Domača klobasa (mesena) . .			100 .	1.600 -
43	Krvave, jetrne "klobase....			100 »	600--
44	Bohi slanine {	! !			100 . 100 »	100 -800 -
45	Kozje meso nasoljeno . .			100 .	700--
46	Notranjščina glave, debela				
	koža				100 .	200--
47	Suha čreva (1 lopta	= 100 sež			
48	njev = 1>/, kg)			100 »	3.000--
	Osoljena čreva .			100 .	150--
49	Suhi slepiči, suhi sečni mehurji				
	Itd., svinjski in goveji . . .			100 .	1.200--
		bušak iz			
50 51	Koža goveja sirova Koža kravja sirova	Južne Srbi je In Bosne		100 . 100 .	1.400--1.400" —
52	Koža junčja sirova	20 V, ceneje ....		100 .	1.400- —
53	Koža telečja sirova			100 .	2.800 •-
54	Koža jagnječja sirova . . .			100 .	2.800--
55	Koža kozlovska sirova .			100 »	5 000" -
56	Koža ovčja sirova			100 .	2.800 •-
57	Koža kozja sirova			100 .	3.500 -
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 28. novembra 1925., št. 274.
il	Imenovanje predmetov	Količina	Cena
	In domačih proizvodov		v dinarjih
i ! 58	Koža zajčja sirova		kos	12--
59	Koža dehorja sirova		»	70' —
i 60	Koža jazbečja sirova		»	100 • —
! 61	Koža divje mačke		>	100-—
1 62	Koža volčja		>	110--
I 63	Koža lisičja		»	280- —
1 64	Koža kunja		»	750 •-
65	Koža sobolja		>	750--
66	Koža vidrna		»	750--
67	Koža goveja suha		100 kg	4.500 —
i 68	Koža konjska suha		100 .	2.600 •-
69	Slive suhe ,0/„, vložene v vre-		
	čah		100 .	600'-
70	Slive suhe M/u, vložene v vre-		
	čah		100 .	570--
71	Slive suhe M/,oo (stotinke), vlo-		
	žene v vrečah		100 •	550 •-
72	Slive suhe 100/1J0 (uzanca), vlo-		
	žene v vrečah		100 .	520'-
73	Slive suhe 1,0/1M (merkantilne),		
	vložene v vrečah		100 .	475'-
74	Silve suhe (etuirane), vložene		
	v zabojih		100 .	#
75	Suhe hruške		100 .	150--
: 76 Suha jabolka			100 .	200--
77	Konservirano f s sladkorjem .	100 »	2.000 •-
	sadje	V brez sladkorja	100 .	1.000 -
78 Pure žive			vsaka	40--
79	Gosi žive		M	50- —
80	Race žive		9	20--
81	Kokoši žive		9	15--
82	Pure zaklane		100 kg	1.500' —
83	Gosi zaklane		100 .	2.000' —
84	Race zaklane		100 »	1 800 -
85	Kokoši zaklane		100 .	1.600 —
1 68	Jajca sveža (zaboj s 1440		
	jajci)		zaboj	2.200'-
! 87	Konoplja v povesmih (sirovo		
	predivo) 		100 kg	20'-i
88	Predivo		100 .	800'—I
	r odpadki pod 10 cm v		
! £Q	Drva ' Premeru • • • • •	10.000 kg	1.300 -
	J razklana polena in		
	v okrogla polena. . .	10.000 .	1.800' —
90	Lesno oglje		10.000 >	7.000 • —
91	Lesno oglje (odpadki — prah)	10.000 »	1.000 —
j 92	Stavbni les jelkov in smrekov,		
	razžagan (deske, letve, kolci, plohi, grede)		m*	450' —
93	Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od 8/, do 18/,0		9	250'-
! 94	Stavbni les jelkov okrogel (ja-		
	drenikl, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove):		
	do 25 cm srednjega pre-		200'-
	mera		9	
	preko 25 cm srednjega		350'-
	premera		*	
95	Stavbni les borov, razžagan .	9	700'-
96	Stavbni les borov, obtesan . .	9	350'-
97	Stavbni les bukov, razžagan,		
	obtesan in okrogel (hlodi):		550'-
	oparjen		9	
	neoparjen		9	250 • —
98	Stavbni les hrastov, razžagan	9	1.200'-
! 99	Stavbni les hrastov okrogel		
	(hlodi)		9	350--
	r 1 • 60 do 2 ’ 20 Hrastovi pragi: 2'50 do 2'70 { specialni . .	kos	25 -
100		9	40' —
		m*	1.300 -
101	Pragi bukovi		kos	20'-
102	Stavbni les, razžagan, orehov		
	in drugih plemenitih dreves	m*	1.100--
103	Stavbni les, lipov		9	650'-
104	Stavbni les, razžagan, brestov		
	in jesenov		9	850--
105	Doge		vedro	70-
106	Telegrafski drogi, od 7 do 9 m		
	dolgi			kos	40'-
107	Cement iz Srbije		10.000 kg	5.500 —
101	Cement beočinski		10.000 »	5.500 —
10S	Cement hrvatski in slovenski	10.000 .	5.500'-
lic	Cement dalmatinski		10000 .	3.500' —
111	Bavksit (dalmatinski) . . . .	110.000 .	200'—
	* Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive		
V	vrečah.		
Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Ce so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za (inance v Beogradu,
dne 25. novembra 1925., I br. 28.700.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. br. 1305.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. novembra 1925*
I
1	Brežice		1	1		
	Črnomelj		1			
	Kamnik		3	.	3	
	Kranj		4	.	2	
j	Krško		21		2	
	Ljubljana (mesto) .	1		.	
	Novo mesto . . .	4	2	,	
	Radovljica ....	2	1	1	
Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti Še
Srez	Ostalih	[ Na novo j obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Ošpice. —		Morbilli.			
Brežice		1				1
Črnomelj		3		3		,
Kočevje		40		20		20
Kranj			ii	.		n
Laško 		2				2
Litija		12		7		5
Ljubljana (mesto) .		i		i	
Litija
Šen. — Erysipelas.
•I 1 I • I •
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Črnomelj...........
Kastav.............
Kranj..............
Laško
Ljubljana (okolica).
Ljubljana (mesto) .
Skupina tifuznih bolezni.
1		.	
3	3	.	
2	,	2	
1			
2			
3	i	2	
2
1
2
19
1
6
2
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Krško
I 1
1
2		,	
1	.		.
	i		
i		i	•
Griža. — Dysentcria.
Kranj............
Laško ...........
Ljubljana (okolica)
Radovljica ....
Škrlatinka. — Scarlatina.
Kamnik...........
Kastav...........
Kranj............
Krško............
Laško ...........
Ljubljana (okolica).
Ljubljana (mesto) .
Novo mesto . . .
Daviva. — Diphteria et Group.
Brežice ....
Črnomelj....
Kranj..........
Krško..........
Ljubljana (okolica)
Ljubljana (mesto)
Novo mesto . .
Radovljica . .
V Ljubljani, dne 20. novembra 1925.
3		1	
3	i		
3	,	3	
5		1	
2		,	
1		1	
11	4	3	
6	5		
4		2	
	i		
i		.	
i		1	
i		1	
3	4	2	
	2		
2	.	2	
2
4
4
2
12
11
Veliki župan ljubljansko oblasti: dr. Baltič s. r.
P. br. 15.105.
težo kubičnega metra.
Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda.
Obmejno carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža, če so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza.
Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori.
Razglas o vlaganju prošenj za pripustitev k teoretičnemu izpitu po točki 1.) člena 245. zakona o civilnih uradnikih.
Po členu 10. pravil o opravljanju teoretičnega izpita po točki 1.) člena 245. zakona o civilnih uradnikih (Uradni list z dne 15. oktobra 1925., št. 319/96) so roki za te izpite v mesecih januarju, maju in septembru.
Kandidati, ki namerjajo opravljati teoretični izpit za III. ali II. uradniško kategorijo in službujejo v področju ljubljanske oblasti, naj vlože prošnje, naslovljene na velikega župana ljubljanske oblasti, prosvetni oddelek, v Ljubljani, in pravilno kolko-vane, pri svojem nadrejenem oblastvu, tako da
dospejo k prosvetnemu oddelku najkesneje do dne 2 0. decembra za januarski rok, do dne 2 0. aprila za majski in do dne 20. avgusta za septembrski rok. Prošnjam je treba priložiti vsa srednješolska letna izpričevala.
Po členu 5. omenjenih pravil morajo plačati kandidati za III. kategorijo državno takso v kolkih kakor privatni učenci nižje, takso za II. kategorijo pa kakor privatni učenci višje gimnazije. Kolki se prilepijo na prošnjo.
Ta taksa znaša po zakonu o taksah in pristojbinah tar. post. 317. za nižje razrede po 40 Din, za višje razrede po 60 Din. Kdor se pripusti k izpitu za več razredov, mora plačati takso za vsak razred, o katerem dela izpit, po 40 Din, odnosno po 60 Din.
Ker daje uspešno opravljeni teoretični izpit kandidatom pravice po členu 6. zakona o civilnih uradnikih, jo smatrati ta izpit glede prevedbe za enakovrednega nižjemu, odnosno višjemu tečajnemu izpitu, in je treba plačati razen gorenjih taks tudi takso slično kakor za nižji, odnosno višji tečajni izpit, v znesku 40 Din, odnosno 60 Din. Tako n. pr. plača kandidat, ki je uspešno dovršil I. do III. razred srednjih šol, za teoretični izpit za III. kategorijo takso 40 Din (IV. razred) in 40 Din (nižji tečajni izpit); kandidat, ki je uspešno dovršil I. do VI. razred srednje šole, plača za teoretični izpit za II. kategorijo 120 Din (VIL in VIII. razred) in 60 Din (višji tečajni izpit).
Kolek za izpričevalo izpita za III. kategorijo znaša po tar. post. 311., točki 4.), 20 Din, za II. kategorijo pa po tar. post. 311, točki 5.), 30 Din.
V	Ljubljani, dne 24. novembra 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r.
U. br. 1690/1.
Razpust društva.
j «Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju žužemberškem» s sedežem v Žužemberku jo razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker nima članov, torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 19. novembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Vet. br. 956.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 27. novembra 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Sustave c.
'Logatec: Bloke (Lahovo 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežice; Pišece (Pišece 6 dvorcev). Črnomelj: Loka (Čudno selo 3 dvorci, Svibnik 1 dvorec), Talčji vrh (Lokve 2 dvorca). Kastav: Kastav (Beliči 1 dv.). Kočevje: Stari log (Stari log 1 dvorec). Krško: Škocijan (Brinove 1 dvorec, Telče 6 dvorcev). Novo mesto: Orehovica (Tolsti vrh 1 dvorec), Prečna (Dolenja Straža 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: Kastav (Rubeši 1 dvorec). Kranj: Šenčur (Hotemaže 1 dvorec), Škofja Loka (Škofja Loka 1 dvorec), Preddvor (Breg 1 dvorec), Stražišče (Zgornje Bitnje 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrova (Šujica 1 dvorec), Št. Jošt (Št. Jošt 1 dvorec), Vrhnika (Blatna Brezovica, Verd in Vrhnika po 2 dvorca). Novo mesto: Šmihel - Stopiče (Gotna vas 1 dvorec). Radovljica: Gorje (Zgornje Gorje 1 dv.).
V	Ljubljani, dne 27. novembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 9219/5.
Razglas.
Andrej V ö r Ö s, dosedanji občinski gorent v Žitkovcih, srez dolnjelendavski, je na lastno proš-
njo razrešen gerentske dolžnosti. Istočasno je razrešen svoje funkcije v isti občini dosedanji gerent-ski sosvet.
Za novega gerenta je imenovan Ivan Berden, posestnik v Žitkovcih št. 56; za člane v sosvetu pa so imenovani: Štefan Repič, Franc V ti t e k, Peter Neubauer, Martin N e m e t, Emerik K i -r a 1 y in Ivan L a č i — vsi v Žitkovcih.
V	Mariboru, dne 16. novembra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Starfc s. r.
U. br. 15.056/6.
Razglas.
Na podstavi § 2. zakona z dne 14. junija 1866., staj. dež. zak. št. 19, v zvezi s členom 1. uredbe o razdelitvi države na oblasti z dne 26. aprila 1922. (Uradni list z dne 15. maja 1922., št. 134/49) je občina Sv. Rupert sporazumno z velikim županom ljubljanske oblasti v Ljubljani izločena iz območja okrajnega zastopa laškega ter prideljena okrajnemu zastopu v Celju, in sicer z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1926.
V	Mariboru, dne 17. novembra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Starš s. r.
L. št. 1/43.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15 do dne 21. novembra 1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravelih j	Umrlih !	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje			4		2		2
Čakovec 		1				1
Gornji grad. . . .	2	•	.		2
I Konjice		6	1	1		6
Prevalje		2	•	•		2
Prelog		2	•	•		2
S Ptuj			.	1		1
Slovenjgradec. . .	1	.			1
Skupaj .	20	1	4	•	17
Griža. —		Dysenteria.			
Konjice		3	.	1		2
1 Maribor, levi breg.	5		1	1	3
j Ptuj		1		1		
Skupaj .	9	•	3	1	5
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		1	1			2
Celje (mesto). . .	l	1		.	2
j Čakovec .... -	28		4	1	23
Domja Lendava . .	1	3		1	3
Maribor desni breg		1			1
j Maribor (mesto). .	6	1			7
Murska Sobota . .	1			1	
Prelog		9				9
Ptuj 		1		i	.	
J Slovenjgradec . .	1			.	i
j Šmarje pri Jelšah .	1			.	1
Skupaj .	50	7	5	3	49
Ošpice. —		Morbilli.			
Maribor desni breg	1		1		
Maribor levi breg .		2	1		i
Maribor (mesto). .	2	5	1		6
Ptuj		11	22	15		18
Ptuj (mesto) . . .		5			5
Skupaj .	14	34	18		30
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Celje (mesto). . .		1			1
Konjice		i	,	i		
Ljutomer		2		i		1
Maiibor desni breg		i			1
Maribor levi breg .	i	.	i		1
Maribor (mesto). .	2		i		1
Murska Sobota . .	4	3	4		3
Ptuj		 .		1			1
Slovenjgradec. . .	i		.		1
Šmarje pri Jelšah .		2	1	i	
Skupaj .	n	8	9	•	9
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro-		
spiuahs epidemica.					
Celje		•	1	•		1
Skupaj .		1			1
Šen. — Erysipelas.					
Šmarje pri Jelšah .	3	•	2	.	1
Skupaj .	3	•	2		1
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Ptuj		1	■			1 1
Slovenjgradec. . .		1	.		1
Skupaj .	1	1	.	• 1 2 ,	
Vranični prisad. — Anthrax.
Čakovec
Skupaj .
V Mariboru, dne 25. novembra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 997/51.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 28. novembra 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Celje: Gotovlje (Gotovlje 1 dvorec). Maribor, levi breg: Zgornja Sv. Kungota (Plintovec 1 dv.).
Garje konj.
Celje: Sv. Rupert (Velike Grahovče 1 dvorec). Konjice: Vitanje (Vitanje 1 dvorec).
Steklina.
Šmarje pri Jelšah: Rogaška Slatina (Rogaška Slatina 2 primera).
Svinjska kuga.
Celje: Braslovče (Orla vas 1 dvorec). Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 19 dvorcev), Dobrovnik (Dobrovnik 17 dvorcev), Žitkovci (Žitkovci 1 dvorec). Maribor, desni breg: Lobnica (Lobnica 1 dvorec), Pobrežje (Pobrežje 1 dvorec). Maribor, levi breg: Zgornji Duplek (Zgornji Duplek 2 dvorca). Ptuj: Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 1 dvorec). Ptuj, mesto; 1 dvorec.
Svinjska rdečica.
Celje: Višnja vas (Jankova 1 dvorec). Ptuj: Gorenjski vrh (Gorenjski vrh 1 dvorec), Hajdina (Spodnja Hajdina 2 dvorca).
V Mariboru, dne 28.novembra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 13.703.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
Ime bolnice	Datum	Število oskrbovan- | cev v vseh ' oskrbovalnih razred h
Splošna bolnica v Ljubljani	O	552
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani		81
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani		261
Blaznlca-hlralnlca v Ljubljani .	-'J	203
Bolnica za duševne bolezni na Studencu	O.	394
Splošna bolnica v Mariboru. .	o	277
Javna bolnica v Celju		§*	212
Javna bolnica v Brežicah ....		74
Javna bolnica v Slovenjgradcu.	»u	70
Javna bolnica v Murski Soboti.	3	97
Javna bolnica v Ptuju		n	48
Hiralnica v Ptuju 			3	106
Hiralnica v Vojniku		O*	168
Ženska javna bolnica v Novem mestu		62
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji	CD to	67
Javna obča bolnica v Krškem . . .	pl	48
Skupaj	.. •	2720
V Ljubljani, dne 23. novembra 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje;
dr. Katičić s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 9369.	2087
Razglas.
«Vzajemna pomoč», posojilna in gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 21. novembra 1925. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 21. novembra 1925.
Tov. št. 3572/1.	2046 3—2
Razpis.
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje na dan 2 8. decembra 1 9 25. ob 11. uri ofertno licitacijo za oddajo naslednjih odpadkov in slamnate
ambalaže v enoletni zakup:
Odpadki od	konopcev......... 1.500	kg,
Odpadki od	motvozov......... 3.000	kg,
Odpadki od	jutnega platna... 5.000	kg,
Odpadki od	domačega platna	....	500	kg,
Odpadki od	trojnika.......... 300	kg,
Odpadki od	jutnih niti ........	5.000	kg,
Odpadki od	bele lepenke..... 9.000	kg,
Odpadki od	rjave lepenke.... 20.000	kg,
Odpadki od	mešanega papirja	....	30.000	kg,
Slamnata ambalaža od tobačnih bal
(Štorje)................ 5.000	kg.
Interesenti - tuzemci naj polože do 10. ure na dan licitacije kavcijo v znesku 5 %, inozemci pa 10 % ponujene vsote pri blagajni tobačne tvornice v Ljubljani.
Razpisani material kakor tudi specialni pogoji so na vpogled v ckonomatu tobačne tvornice v Ljubljani.
Iz pisarne tobačne tvornice v Ljubljani,
dne 18. novembra 1925.
Preds. 1173/4/25—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto izvršilnega uradnika, poduradnika ali sluge pri okrajnem sodišču v Murski Soboti in vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
2 5. decembra 192 5. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 106.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 17. novembra 1925.
Preds. 1203/4/25—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru; prav tako se oddado vsa mesta jetniških paznikov in slug, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Za mesto jetniškega paznika se zahtevajo pogoji za zvaničniško, za mesto slug pa pogoji za služi-teljsko službo (člen 10. uradnega zakona).
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
6. januarja 192 6. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pisma j ter priložiti prošnji; rojstni in domovinski list, zad-! nje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, : morebitni poročni list in krstne liste otrok.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
Preda. 1386/4/25—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Novem mestu; prav tako se oddado vsa druga enaka mesta, ki bi se izpraznila.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj so vlože naj-kesneje do dno
2 5. decembra 192 5. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 105.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 16. novembra 1925.
U VIII 1058/25—3.	2102
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Alojzij K r m e k je kriv, da ni imel dne 18. avgusta 1925. v svoji trgovski obratovalnici v Močni niti sumarno niti podrobno označenih cen življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
S tem je zagrešil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato se obsoja po navedenem členu na 12 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIII.,
dne 21. oktobra 1925.
U VIII 1165/25—3.	2083
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 21. oktobra 1925., tla je Ferdinand Nedeljko, rojen leta 1864., gostilničar in posestnik v Jarenini, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dva tedna koncem meseca avgusta in začetkom meseca septembra 1925. v svoji gostilni v Jarenini niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim jedilom tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki so izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIII.,
dne 14. novembra 1925.
U VIII 1544/25—3.	2104
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče jo razsodilo s sodbo z dne 23. novembra 1925., da je Marija Verlič, rojena dne 23. julija 1877., vdova v Mariboru, Fran-kopanova ulica št. 10, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestno spekulacije, storjenega s tem, da ni imela dne 25. oktobra 1925. v svoji trgovini v Mariboru niti sumarno niti podrobno označenih cen nekaterim življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. navedenega zakona na 6 ur zapora in na 25 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 12 ur zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIII.,
dne 24. novembra 1925.
U VIII 1484/25—4.	2103
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 18. novembra 1925., opr. št. U VIII 1484/25-3, da je Elija S i h e r 1, rojen dne 19. julija 1886., trgovec z mešanim blagom v Mariboru, Stritarjeva ulica št. 5, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 22. oktobra 1925. v svoji trgovski obratovalnici v Mariboru niti sumarno niti podrobno označenih cen nekaterim življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 6 ur zapora in na 25 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 12 ur zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek Vlil.,
dne 18. novembra 1925.
U 202/25—7.	2086
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrožno kot vzklicno sodiščč v Mariboru je razsodilo: Anton Vivat, mesar v Mežici, je kriv prestopka po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., Uradni list št. 5	ex	1922.,	storjenega s	tem,	da je
zahteval v času	od	dne 6.	do dne 12.	junija	1925.
v Mežici kot prodajalec življenskih potrebščin za teletino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček. Zato se obsoja po istem členu na 3 dni zapora in na 1000 dinarjev denarno kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 20 dni zapora, po §§ 389. in 390. k. p. r.	na	povračilo stroškov	kazenskega
postopanja I. in	II. stopnje	in izvršitve	kazni	in po
tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo sodne takse 20 dinarjev. Po členu 13. citiranega zakona se prepoveduje obtožencu nadaljnjo poslovanje za dobo dveh mesecev, po členu 19. istega zakona pa se objavi razsodba v Uradnem listu ob njegovih stroških.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek III.,
dne 27. avgusta 1925.
S 29/25—9.	2093
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini |«Sloge», nakupovalne in prodajne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani, registrirane pod isto firmo.
Konkurzni komisar: Josip Janša, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Ciril Golmajer, privatni uradnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 133 dne 7. decembra 1 925. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 2 8. decembra 192 5. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dno 11. januarja 192 6. ob desetih.
Deželno kot konkurzno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 25. novembra 1925.
S 16/25—38.	2106
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Stojan Jenko, posestnik in trgovec v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 16/25 o prezadolženčevi imovini, je po § 166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 27. novembra 1925.
S 19/25—229.	2107
Odprava konkurza.
Prezadolženec:	Franc Majdič, trgovec v
Kranju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 19/25 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, kor se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 27. novembra 1925.
S 1/25—56.	2077
Odprava konkurza.
Prczadolženka: Justa Repič, omožena Kramar, bivša trgovka na Polzeli, sedaj v Kamniku.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/25—1, o imovini rečene prczadolženke, je po sklenitvi prisilne poravnave v zmislu § 157. k. r. odpravljen.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju,
dne 11. novembra 1925.
S 12/25—J34.	2079
Potrditev prisilne poravnave v konkurzu.
Odobruje se poravnava, sklenjena dne 7. novembra 1925. med prezadolžencem Jankom Gabro-n o m, trgovcem v Trbovljah, in njegovimi upniki za 30 % njih sodno ugotovljenih terjatev, plačljivih v treh dvomesečnih obrokih, poČenši s prvim obrokom v dveh mesecih po pravnomočni odobritvi poravnave.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju,
dne 11. novembra 1925.
A 216/25—4.	2545 3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Franc Apih (Appich), 59 let star, obvdovel krojač, je dne 3. aprila 1919. v Bukarešti umrl. Poslednja volja se ni našla.
Kot zakonito dedično je vpoštevati zapustnikovo sestro, Ano Apihovo, ki je bivala pred več leti v Mostaru.
Ker njeno bivališče sodišču ni znano, se Ana Apih pozivlje, naj se v enem letu od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Alojzijem Lipužičem, kanclistom tukajšnjega sodišča, ki se je postavil odsotni dedični za skrbnika.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I.,
dne 16. novembra 1925.
T 64/25—6.	2081
Amortizacija.
Na prošnjo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih kuponskih pol, ki jih je ta banka baje izgubila: Kuponske pole dveh kumulativnih delnic št. 85.171—85.180 in 85.181—85.190, in delnic št. 5713, 24.540, 24.541, 24.542, 24.543, 24.545, ki so last Ivana Dinka Iliča, s kuponi za leta 1925. do 1934.
Imetnik teh kuponskih pol se pozivlje, naj jih v oklicnem roku založi pri sodišču. Tudi drugi udeleženci morajo uveljavljati svoje ugovore zoper predlog, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so kuponske pole brez moči, in sicer po preteku enega leta po plačilni dospelosti vsakega kupona, vendar pa ne pred enim letom po prvi objavi tega oklica^
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 17. oktobra 1925.
Nc I 154/25—3.	1930 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Frančiške Kurentove, delavke v Mengšu št. 51, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 43.114 z vlogo 6622 Din 24 p, glaseča se na ime: «Filijalka Klaverjeve družbe za afrikan-ske misijone».
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, sicer bi se po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 23. oktobra 1925.
E 114/25—7.	1911
Dražbeni oklic.
Dne 17. decembra 1925. ob enajstih bo na licu mesta v Dolenjem Jezeru št. 48 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenja vas, vi. št. 500 in 513.
Cenilna vrednost: 20.400 Din; vrednost prite-kline: 1180 Din: najmanjši ponudek: 15.053 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 20. oktobra 1925.
E 425/25—0.	8012
Dražbeni oklic.
Dno 14. decembra 192 5. ob devetih so bo vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: vi. št. 223, 129, 224, 245, 284, davčna občina Lakoš, in sicer: njiv, travnikov in pašni •>? brez premičnin in priteklin v cenilni vrednosti 6G0t Din. Najmanjši ponudek: 4434 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sedišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j* nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi,
E 634/25—7.
Dražbeni oklic.
2091 I E 635/25—11.
Dne 14. decembra 192 5. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Volčji potok, polovice vi. št. 160.
Cenilna vrednost: 7846 Din 45 p; najmanjši po-nudek: 4521 Din 30 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 4. novembra 1925.
E 273/25—7.	1929
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba: a) polovice nepremičnine vi. št. 948, katastralna občina Velika dolina, sestoječe iz parcele št. 774 (njiva), b) vse nepremičnine vi. št. 979, katastralna občina Velika dolina, sestoječe iz parcele št. 1300/17 (gozd).
Cenilna vrednost: 3496 Din 25 p; najmanjši po-nudek: 2330 Din 90 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 26. oktobra 1925.

2019
E 246/25—10.
Dražbeni oklic.
Dne 21. decembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičninske polovice; zemljiška knjiga Čatež, vi. št. 670.
Cenilna vrednost polovice: 2965 Din 50 p s pri-teklino vred; najmanjši ponudek: 1977 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	»
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 9. novembra 1925.
Dražbeni oklic.
E 442/25—6.	2014
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Dekmarca, vi. št. 162 in 248, katastralna občina Lastnič.
Cenilna vrednost: 57.267 Din 50 p; najmanjši ponudek: 38.180 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 5. novembra 1925.
E 886/25—8.
2080
Dražbeni oklic.
Dne 9. decembra 1 925. ob devetih bo pri
24 dražba polovice Šmihel, vi. št 42,
podpisanem sodišču v sobi št. nepremičnin: zemljiška knjiga 43 in 44.
Cenilna vrednost: 23.743 Din; najmanjši ponudek: 15.828 Din 67 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,	,
Okrajno sodišče v Novem mestu,
Dne 17. decembra 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin: zemljiška knjiga Slovenska Bistrica: 1.) vi. št. 321: celo zemljišče, 2.) vi. št. 106: polovica, 3.) vi. št. 109: polovica, 4.) vi. št. 462: polovica, 5.) vi. št. 499: polovica; zemljiška knjiga Zgornja Bistrica: 6.) vi. št. 145: polovica.
Cenilna vrednost: ad 1.) 495.052 Din, ad 2.) 82.875 Din, ad 3.) 13.610 Din, ad 4.) 4179 Din, ad 5.) 4527 Din 50 p, ad 6.) 5811 Din 37 p, premičnin ad 2.) 2055 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 330.034 Din, ad 2.) 55.252 Din, ad 3.) 9074 Din, ad 4.) 2786 Din, ad 5.) 3020 Din, ad 6.) 3875 Din.
Nepremičnina sestoji: ad 1.) iz jahalnice in njive, ad 2.) iz dveh hiš, gospodarskega poslopja, drvarnice in vrta, ad 3.) do 5.) iz zemljiških parcel, ad 6.) iz gozda.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 10. novembra 1925.
E 320/25—15.	2059
Dražbeni oklic.
Dne 14. decembra 1925. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga za Suho, vi. št. 55: a) poslopja, cenilpa vrednost 76.358 Din, najmanjši ponudek 38.179 Din; b) zemljiške parcele, cenilna vrednost 72.079 Din, najmanjši ponudek 48.053 Din; c) pritekline, cenilna vrednost 6235 Din, najmanjši ponudek 4.157 Din;
2.	) zemljiška knjiga za Godešič, vi. št. 95: zemljiške parcele, cenilna vrednost 422 Din,* najmanjši ponudek 281 Din;
3.	) zemljiška knjiga za Puštal, vi. št. 66: zemljiške parcele, cenilna vrednost 4399 Din, najmanjši ponudek 2933 Din;
4.	) zemljiška knjiga za Puštal, vi. št. 156: zemljiške parcele, cenilna vrednost 21.757 Din, najmanjši ponudek 14.505 Din;
5.	) zemljiška knjiga za Stari dvor, vi. st. 161: a) poslopja, cenilna vrednost 10.000 Din, najmanjši ponudek 5000 Din; b) zemljiške parcele, cenilna vrednost 14.718 Din, najmanjši ponudek 9812 Din;
6.	) zemljiška knjiga za Stari dvor, vi. št. 198: a) poslopja, cenilna vrednost 214.924 Din, najmanjši ponudek 107.462 Din; b) zemljiške parcele, cenilna vrednost 6428 Din, najmanjši ponudek 4286 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sedišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 13. novembra 1925.
2092 pisana v «Službenih Novinah> št. 248, 253 in 255 z j dne 29. oktobra, 4. novembra in 6. novembra 1925. ' in v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» 99, 101 in 102 z dne 28. oktobra, 4. novembra in 7. novembra 1925.
j Predpisano kavcijo je položiti do dne 21. decembra 1925. ob 12. uri pri blagajni uprave jetniščnice v Ljubljani.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 28. novembra 1925.
I
Št. 616.449—VI.
Razglas o podaljševanju veljavnosti legitimacij za državne uslužbence.
Po členu 90. pravilnika o voznih olajšavah na državnih železnicah, objavljenega v Uradnem listu z dne 17. novembra 1924., št. 336/105, podaljšuje veljavnost legitimacij državnih uslužbencev, upokojencev in njih rodbinskih članov ono oblastvo, pri katerem je uslužbenec dne 1. januarja naslednjega leta v službi ali od katerega prejema pokojnino.
Pri podaljševanju je treba vpoštevati zlasti odredbe člena 92. pravilnika.
Do legitimacij za polovično vožnjo imajo pravico vsi aktivni državni uslužbenci, ki so po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923., nadalje častniki in vojaški uslužbenci, ki so po zakonu o ustroju vojske in mornarnice iz leta 1923. postavljeni za državne uslužbence.
Kontraktualni uslužbenci, s katerimi je sklenjen formalni dogovor po poslednjem odstavku člena 139. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, imajo pravico do legitimacij samo zase, ne pa tudi za rodbinske člane.
Dnevničarji in honorarni uslužbenci nimajo pravice do legitimacij.
Upokojeni državni uslužbenci in častniki, nadalje njih vdove in sirote imajo pravico do legitimacij, dokler prejemajo pokojnino in draginjske doklade.
Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev, častnikov in upokojencev, t. j. žene in zakoniti otroci, imajo pravico do legitimacij, dokler prejema uslužbenec ali upokojenec zanje rodbinske doklade.
Veljavnost modrih legitimacij za ak-I tivne državne uslužbence in častnike se podaljša ; tako, da se overovi na 3. strani legitimacije z žigom in s podpisom uradnega starejšine zgornja rub-I r i k a; v sivih legitimacijah za upokojence in rodbinske člane aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev pa je treba na 7. strani na isti način overoviti dve rubriki, in sicer zgornjo in spodnjo.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 27. novembra 1925.
2055
L I 4/25—13.
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 8. oktobra 1925., opr. št. L I 4/25—11, je bil Matija Ciglar, posestnik v Petanjcih št. 58, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Anton Pajžlar, posestnik v Petanjcih.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek L,
dne 18. novembra 1925.
Št. 4711—4925..
Razglas o zvišani mostnini na savskem mostu pri Trbovljah.
Lastniku savskega mostu pri Trbovljah, ing. Moricu Kirchschlagerju, se dovoljuje glede na izredna popravila, ki so jih provzročile poškodbe po visokih vodah, izza dne 1. decembra 1925. leta pobirati deloma zvišano mostnino po nastopnem c e n o v n i k u:
1.	) od osebe.............................Din 0-50
2.	)
3.	)
4.	)
5.	)
6.	)
7.	)
8.	)
9.)
10.)
Vse
od
od
od
od
od
od
od
od
od
Prod s. 1067/16/22—48.	2105 3—1
Razpis.
Glede na člen 94. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila, ker prva ofertna licitacija ni uspela, dne
2 2. decembra 192 5. ob enajstih v pisarni ravnateljstva jetniščnice v j Ljubljani nova ofertna licitacija za dobavo kruha j ljubljanski jetniščnici v I. poluletju 1926. ob istih I pogojih kakor prva ofertna licitacija, ki je bila raz-
enovprežnega voza................»	1-50
dvovprežnega voza................»	2-50
živine............................... o-so
drobnice............................. 0-25
kolesa...........................»	0-50
motocikla........................»	!•—
ročnega vozička...................... 0-50
ročnega vozička z	lestvicami	. .	»	1«—
avtomobila........................... 4*__
cene veljajo za	enkratno	prekoračitev
mostu.
Mostnine so oproščeni vojaštvo, vojaška in državna vozila kakor tudi šolarji na poti v šolo in nazaj.
Ta cenovnik velja samo do dne
.31. decembra 192 8. ob pogoju, da vzdržuje lastnik most vedno v dobrem uporabnem stanju, kar bodo nadzirala pristojna ob-lastva.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 21. novembra 1925.
Gradbeni direktor: ing. M. Krajc s. r.
St. 1981/23.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. novembra 1925.:
1 delavska knjižica na ime: Čuden Mici, izdana po mestnem magistratu v Ljubljani; 1 usnjena listnica z 262 Din; 1 usnjena listnica, v njej 80 Din, dijaška legitimacija, izkaznica S. P. D. in lovska karta, vse na ime: Hafner Milan, jurist; 1 bankovec za 1000 Din; 1 črn žametni damski klobuk z raj-čico; 200 Din; 1 obrabljena usnjena denarnica, v njej 22 Din 50 p, 4 kuponi in 1 slika; 1 kuverta z naslovom: Vida Štolfa in 300 Din; 1 ročna torbica, v njej 1 zlata ura in 1 rožni venec; 1 desna nova rokavica; 1 črna platnena ročna torbica, v njej 13 Din 50 p in delavska knjižica na ime: Eržen Josip; 1 usnjena listnica s 110 Din; 1 srebrna damska zapestna ura z zlato zapestnico; 1 ročna torbica, v njej črni naočniki, 55 Din in 2 listka drja. Jeršeta; 1 črna denarnica s 175 do 200 Din; 1 ročna torbica, v njej 70 Din in potna izkaznica na ime: Možina Marija; 1 listnica, v njej okoli 12 Din in listek za vožnjo od Ljubljane do Javornika; 1 lok za gosli; 1 listnica s čez 3000 Din in listki z imenom: Miklavčič; 1 velika vozna plahta; 1 usnjena pušica za svinčnike in peresa; 1 črn obrabljen moški dežnik; 1 kukalo; 1 listnica, v njej 620 Din in 1 račun odvetnika drja. Tominška; 1 polsvilen damski dežnik; 1 klarinet; 1 športna čepica; 1 boa iz đehorjeve kože; 1 zlata ovratnica, obrobljena s srebrom in z vdelano koralo; 1 ročna torbica, v njej 1 listnica in 30 Din; 1 zlata ovratna verižica z dolgimi členki; 1 prazna črna usnjena ročna torbica; 1 potni list na ime: Oberwalder Margareta, Domžale št. 24; 1 temnozelena ročna torbica, v njej 1 rožni venec in malenkosti; 1 zlat poročni prstan.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. novembra 1925.:
1 kratka verižica iz rumene kovine; 1 telovadni damski čevelj; 1 lonček z okoli 2 kg svinjske masti; 1 mlad črnkast psiček z malo liso pod vratom; en elektrodinamski stroj znamko Bosch, Type «Itoi», N. 1910—25/12; 1 srednja vsota denarja; 1 manjša vsota denarja; 1 trd moški klobuk; 4 palice; ena aktovka; 1 knjiga «Slovenisches iSprach- und Übungsbuch»; 1 ščipalnik; 1 črna usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 zavitek ženskih ročnih del; 2 knjigi; 1 damski dežnik; 1 moški dežnik; 1 šerpa; 1 pelerina in 1 zelena volnena jopica. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: t srajca, 1 damska ruta, 1 zavitek s podlogo, 7 dežnikov, 1 volnena jopa, 1 zaboj cunj, 1 risalni blok,
1	čepica, 1 škatla, 1 stare hlače, 2 palici, 1 sablja,
2	prazni torbi, 1 vozna svetiljka, 1 otroška čepica in 1 del svetiljke.
Policijska direkcija v Ljubljani, dne 19. novembra 1925.
Št. 2996/1925.	2—2
Razpis.
Odda se mesto šolskega sluge na rudarski šoli v Celju.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljeno prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, najkesneje do dne
15. decembra 192 5. pri podpisanem glavarstvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo navesti v prošnji podatke ter ji priložiti listine, predpisane v členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30ega decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker mora izvrševati šolski sluga poleg svojih drugih poslov tudi manjša popravila na šolskem poslopju, imajo prednost prosilci, ki so vešči takim poslom.
Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani, dno 13. novembra 1925.
Ing. Strgar s. r.
Št. 9564.	2078
Razglas.
Lov šmarjetske občine se bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo 5 let, t. j. za čas od dne 1. januarja 1926. do dne 31. decembra 1930.
Dražba se bo vršila dne 10. decembra 19 2 5. ob enajstih v občinskem uradu v Mokronogu.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo do draž-benega dne med uradnimi urami pri sreskem poglavarju v Krškem.
V Krškem, dne 23. novembra 1925.
Sreski poglavar: Svetec s. r.
cijo, se pozivljejo upniki, naj ji v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve.
V Ljubljani, dne 21. novembra 1925.
Likvidator: Filip Uratnlk s. r.
2018 3—3	Objava.
Kmetijska zadruga za nakup in prodajo v Begunjah pri Cerknici, r. z. z o. z., naznanja, da je sklenila razdružitev.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje terjatve.
Št. 3540.	3—1
Razpis.
Podpisano vodstvo razpisuje po odloku inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z dne 17.novembra 1925., št. 12.840, službo uradnika pripravljalne skupine II. kategorije civilnih uradnikov.
Prošnje, opremljene s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na inšpektorja ministrstva za narodna zdravje v Ljubljani in vlože pri njem do dne 1 0. d e c e m b r a 1 9 2 5.
Vodstvo državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolščici,
dne 20. novembra 1925.
Razne objave.
2100 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. novembra 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 483,916.756'—
Posojila...................... 1.249,985.494'11
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...................... 1.186,367.906'76
Račun začasne zamene. . . .	368,614.005'64
Dolg države................... 2.966,355.034' —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138.377.163' — Saldo raznih računov. . . . ■	950,246 455'32
Pasiva:	9.343,862.814'83
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 28.070 800' —
Rezervni fond................. 6.476.734 52
Novčanice v tečaju............ 5.983,954.690 —
Državni račun začasne zamene. 368.614.005'64 Terjatve države po raznih računih 149,780 101'47
Razne obveznosti.............. 593,867.162'20
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163' —
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	74,722.158' —
9.343,862.814 83 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu zu
en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Št. 2125.	2098
Objava.
Mestna hranilnica v Kranju naznanja, da bo obrestovala izza dne 1. januarja 192 6. hranilne vloge na knjižice po 5 % na leto.
Vlagatelji se opozarjajo po § 8. hranilničnih pravil, da jim je dano na prosto voljo, dvigniti svoje vloge do konca tega leta, ako se ne strinjajo z navedeno obrestno mero.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Kranju,
dne 26. novembra 1925.
2060 Razglas o likvidaciji.
Ker je Slovenska socialna matica na zadnjem občnem zboru sklenila, da preide v likvida-
2097 2-1	Oklic.
Splošna gospodarska zadruga v Mokronogu, registrirana zadruga z omejeno zavezo, se je razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta Aleksander Majcen in Jože Gorjup, oba v Mokronogu.
Upniki se pozivljejo, naj so zglase pri zadrugi. V Mokronogu, dne 12. novembra 1925.
Likvidatorji.
1972 3-3	Objava.
Zadružna elektrarna, reg. z. z o. z. na Vrhniki, se je po sklepu občnega zbora z dne 2. avgusta 1925. razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji priglase svoje terjatve do dne 15. decembra 1925.
Likvidacijski odbor.
2089	Razid društev.
Po sklepu kongresa «Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo» s sedežem v Ljubljani in «Splošne delavske unije» (prej «Unije stavbinskih delavcev») s sedežem v Celju s «Splošno delavsko zvezo Jugoslavije» (Opći Radnički Savez Jugoslavije) s sedežem v Zagrebu, ki se jo vršil dne 7. decembra 1924. v Celju, sta se «Osrednje društvo kemičnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo» v Ljubljani in «Splošna delavska unija» (prej «Unija stavbinskih delavcev») v Celju z vsemi svojimi podružnicami v Celju, na Zidanem mostu, v Štorah, Mariboru, Mostah, Ljubljani, Gotovljah, Hrastniku, Zagorju, Sladkem vrhu, Kranju, Rušah, Tržiču, Litiji, na Prevaljah, v Medvodah, Šmarju, Sevnici, Libojah, Šoštanju in Mojstrani prostovoljno razšli.
Vse te podružnico so stopile v sestav «Splošne delavsko zveze Jugoslavije» (Opći Radnički Savez Jugoslavije) s sedežem v Zagrebu.
Splošna delavska zveza Jugoslavije v Zagrebu, dne 24. novembra 1925.
Predsednik:	Tajnik:
Vilini Haramina s. r.	Josip Beker s. r.
F*oz i v-
Dne 12. in 13. novembra 1925. je zadela Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila vse mesto. Tik pred zimo je ugonobila siromašnemu prebivalstvu obleko, živež in živino ter mnogim porušila domove. Bedni nesrečniki strahoma čakajo trde zime — kam naj spravijo družino, ubogo, nago deco!
Zaupno se obračajo ti trpini do usmiljenih bratovskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne in kolikor toliko tudi prizadete po povodnji, dovažajo dnevno kruh in živež, kar same imajo. Več ne morejo.
Apeliramo na plemenita srca, naj ne odklonijo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni pomoč človekoljubni akciji. Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Pred vsem prosimo pomoči v denarja ali obleki.
Darovi naj se naslavljajo naravnost na «Lokalni pomožni komite v Murski Sofo o t i», ki bo skrbel za to, da pridejo naklonila res v roke onih, ki so podpore najbolj potrebni.*
Lokalni pomožni komite v Murski Soboti.
* Darove za to podporno akcijo sprejema tudi upravništvo Uradnega lista.
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.