Resolucije ali sklepi splošnega shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju meseca maja 1877. F. Cerkvena umetelnost. III. Premišljevaj6, da zamore le koristiti, ako vsak dnhovnik, kakor tudi sploh ako katoliški veiniki ved6, koliko je sv. Cerkva glede umetalnosti storila, potem ako umevajo razvitek krščanske umetelnosti in iz tega zajemajo večje spoštovanje do Cerkve; premišljevaje, da so dijaška semenišča predstopnje do dnhovniških semenisč, da mora za dubovnika velikega pomena biti, ako razumeva zgodovinski zazvitek za cerkvo potrebnib umetnijskih reči, kakor tudi popolno izraženje cerkvenih resnic v ustvarbab umetelnosti; premišljevaje, da 80 ustmena predavanja, pojasnjena z primernimi sredstvi, ne dajo popolnem dobro nadomestiti po nobenem zasebnem še tako marljivem prebiranju strokovnjaškib listov; premišljevaje, da so bogoslovske vednosti itak že v mnogovrstni dotiki in tesni zvezi z umetelaostino zgodovino in starinoslovjem; premišljevajč, da se od dnbovnika, v starinoslovju cerkvene umetelnosti izvedenega, da pričakovati izvrstno čislanje in skrb ohranjevanja spomenikov cerkvene umetelnosti srednjega veka; premisljevajfe, da dubovnik, kateri je v tej reči izveden, kaže jako zaželjeuo sposobnost, ljudstvu, s katerim je v nejbližnji dotiki, biti voditelj in uPnik v umevanju in ljubezni za blažji umetnijski ukus, da se torej nadejanja Cerkve, države in človeske družbe glede jihovih skupnib koristi pri umetelnosti in jeDem napredku v tem poduku vjemajo; premišljevajč, da tudi na protestantskih vseučiliščib v Nemšketn od vlade nastavljeni profesorji učijo starinoslovje cerkvene umetelnosti, da je torej nekaj enakega tem več pričakovati od vseučilišč in od učilnih zavodov v katoliških državab: izreka shod avstrijskih katoličanov željo, naj bi se od odločevalne cerkvene strani, kolikor je to mogočo, mislilo na priredjenje predavanj iz zgodovine iu starinoslovja krščanske umeteluosti v duhovniških semeniščih iu bogoslovnicah po zgledu škofij, katere že kaj takega imajo, pri kateri reči se pa še posebič mora priporočati, naj se v dijaških semeniščib poduk v risanjn kot obligateu zaukaže in tako uravna, da bo zamogel kot predstopnja za bodoči poduk v cerkveni umetelnosti v bogoslovju služiti. IV. Premišljevajč, da se zarad znane topografične in narodne različnosti v cesarstvu ima centralno delovanje za krščausko umetelnost boriti 2 znatuimi težavami, ia da zlasti različnost jezikov krepek vspeb centralnega lista za umetelnost zabranuje; premišljevaje, da bi tak centralen list, odtegnjen lokalnim potrebam inprašanjem, potrebne podpore poprej pogrešal, kakor pa list namenjen menjšim krogom, ki pa mu podajajo mnogo naravnih pogojev obstanka; premisljevaje, da tako od mnogib oddaljeno podvzetje pravega umevauja iu prizadevanja za umetaluost po vseh delih cesarstva vendar nebi pospeševalo, med tein ko pa lokalni listi laglje lokalnim potrebam ustrezajo in lokalno prizadevanje za umetelaost vzbujajo in podpirajo: sklene sbod avstrijskih katoličanov izdavanje centralnega lista v zadevi cerkvene umetelnosti za celo česarstvo opustiti ter na izdavanje iii podpiranje večib iu lokalno opravičenib listov delati.