BEj konoplan lliduplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXXIII. MAJ 1984 Delavski sveti so sklenili Kaj je pomlad? Temno rdeča žareča sončna krogla se počasi kotali za hrib. Nebo je višnjevo. Rahla sapica beži med drevjem in se igra z mehkim zelenim listjem, ki je komaj poka-zelo svojo nežnost. Pogledam skozi okno. Umirajoči pomladni dan se šele prav hipec pred koncem, nekaj trenutkov preden za vedno umre, pokaže v vsej svoji lepoti. Da pomlad! Sonce, ki je še pred kratkim čemerno gledalo krpe snega pod seboj, je dokončno opravilo z njim, jih spremenilo v vodo, le to pa je željno popila zemlja, sedaj že vsa topla in mehka in pripravljena na tisočera porajanja novega in mladega in nežnega in lepega. Vsako cvetlico je vso dolgo zimo pestovala v svojem varnem naročju in jo nato s svojo materinsko ljubeznijo poslala na svetlo, da od sedaj naprej sama kljubuje dežju, vetru, soncu in mrazu. Sprehajam se po gozdu. Ptice žvrgole svojo pesem ljubezni in rojstva. Preletavajo z veje na vejo v tistem rahlem živčnem drhtenju in hrepenenju, ki je tako dobro znano zaljubljenim. Drevje se počasi odeva v mehko zelenilo, v nežo pomladansko svatovsko oblačilo, da zakrije in priduši bolečine porajajočih živalskih samic in veselje rojenih, ki stopajo novemu — trpkemu in lepemu — naproti. Hodim po mestu. Ljudje so oblečeni v pisana oblačila in nekakšna svetloba veje iz njih. Iz obrazov žari veselje. Oči so vlažne, široko odprte, svetijo se. Ustnice so rahlo priprte in željno okušajo vlažen gost pomladni zrak. Tu in tam hodita po ulicah fant in dekle, mlada, zaljubljena, z roko v roki. Porajanje, rojstvo, cvetje, ljubezen — to je pomlad! Vsa nova, lepa, sončna, svetla. Še mlada, nezrela deklica, ki bo vsak hip postala lepo, stasito dekle, polno življenja, polno brstenja, polno mladosti in ljubezni. Darja Pleše DOPISUJTE V KONOPLAN Delavski sveti TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS in zbor delavcev TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija so dne 11. 4. in 12. 4. 1984 sklenili: — vrednost drobnega inventarja manjše vrednosti se določi v znesku din 1.000,00 in velja od 1. 1. 1984 dalje; — evidenca o osebni zadolžitvi delavcev za varstveno obleko in obutev ter službeno in delovno obleko se v knjigovodstvu TOZD ukinja. Evidenco o nabavi in zamenjavi navedenih sredstev vodi služba za varstvo pri delu; — razpiše se referendum za spremembo »Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD in DSSS.« Sprememba navedenega pravilnika gre na glasovanje na referendum v obliki, kot je bila prvotno predložena. REFERENDUM BO DNE 18. 5. 1984. Za predlog spremembe Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD in DSSS je v javni razpravi po samoupravnih centrih sodelovalo 672 delavcev. Od tega je bilo za spremembo pravilnika oz. uvedbo dodatka za delo v popoldanski izmeni v višini 8 °/o 639 delavcev, 33 delavcev je bilo proti uvedbi dodatka, podanih pa je bilo tudi nekaj dodatnih predlogov. Iz pregleda rezultatov javne obravnave sledi, da gre predlog navedenega pravilnika na referendum v obliki, kot je bil prvotno predložen, z varianto, in sicer se spremeni: 52. člen — Za delo preko polnega delovnega časa, ZA DELO V IZMENI (DELO POPOLDNE), za nočno delo ... Doda se: 53. a člen — Za delo v času popoldanske izmene gre delavcu dodatek v višini 8 0 „. Do dodatka v 1. odst. tega člena ni upravičen delavcev, ki v času popoldanske izmene opravlja nadurno delo. Če delavec redno opravlja delo v času dopoldanske izmene in nadaljuje z delom v času popoldanske izmene, kar je posledica premakljivega delovega časa, mu dodatek, naveden v 1. odst. tega člena, ne pripada. Če je delavec razporejen k delom oz. nalogam, ki se opravljajo v času dopoldanske izmene in popoldanske izmene in jih delavec na lastno željo opravlja samo v času popoldanske izmene, mu dodatek po 1. odst. tega člena pripada samo za čas, ko opravlja delo glede na izmensko razporeditev v času popoldanske izmene. — Samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost konfekcijske industrije Jugoslavije in Samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost za razvoj, proizvodnjo, promet in oskrbo opreme in sredstev za civilno zaščito in službe opazovanja in obveščanja se posredujeta v javno obravnavo. Referendum za pristop k navedenima poslovnima skupnostima se razpiše za 18. 5. 1984. Zaradi skupnega zadovoljevanja raznovrstnih, vendar določenih interesov, lahko delavci združijo svojo OZD tudi v poslovno skupnost. To pravico daje delavcem določba 388. čl. ZZD. Pogoj za takšno združevanje je proizvodnja, delovna ali poslovna povezanost pri uresničevanju njihove dejavnosti in razvoja. Razlogi za združevanje pa so po navedeni določbi ZZD lahko različni in sicer delitev dela, vzajemno zboljšanje pogojev za delo in poslovanje, preučevanje trga, vsklajevanje proizvodnje določenega blaga in storitev, skupno nastopanje na domačem in tujem trgu, skupna skrb za znanstveno raziskovalno delo, izobraževanje kadrov, zdravstveno varstvo in drugi določeni skupni interesi pri delu in poslovanju. V našem primeru gre za dve poslovni skupnosti, organizirani — ustanovljeni za območje celotne SFRJ. S pristopom k prvemu SS bomo tako postali člani: — POSLOVNE SKUPNOSTI KONFEKCIJSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE, S pristopom k drugemu samoupravnemu sporazumu pa člani: — POSLOVNE SKUPNOSTI ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO, PROMET IN OSKRBO OPREME IN SREDSTEV ZA CIVILNO ZAŠČITO IN SLUŽBE OPAZOVANJA IN OBVEŠČANJA. Naše obveznosti za delovanje obeh poslovnih skupnosti, gre za sredstva, namenjena njunima strokovnima službama — delovnima skupnostima, so zanemarljiva v primerjavi s prednostmi, ki nam jih takšno združevanje lahko da. Že samo na področju oskrbe z osnovnimi reprodukcijskimi materi- ali, je v današnjih razmerah takšno sodelovanje več kot nuja. Podrobno razčlenjevanje prednosti takšnega združevanja zato ni potrebne. Namen združevanja v posamezne skupnosti je razviden že iz njunih uradnih nazivov. — razpišejo se volitve v samoupravne organe, ki bodo dne 18. 5. 1984. Na skupnem zasedanju delavskih svetov: DO, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS, dne 24. aprila 1984, pa so bili sprejeti sledeči sklepi: — periodični obračun za prvo tromesečje leta 1984 se sprejme v predloženi obliki, — predlog za povečanje vrednosti sestavljenosti del in nalog se posreduje v javno obravnavo, — čistopis seznama del in nalog se posreduje v javno obravnavo, — za predlog povečanja vrednosti sestavljenosti del in nalog se razpiše referendum dne 18. 5. 1984, In še kratka obrazložitev v zvezi s sprejetim sklepom o razpisu referenduma za povečanje vrednosti sestavljenosti del in nalog Predlog povečanja vrednosti sestavljenosti del in nalog predstavlja zaokrožitev linearnega povečanja vrednosti vseh del in nalog v naši delovni organizaciji v preteklem letu in pol dni za 100 točk. Že ob prvih dveh povečanjih, to je 1. 10. 1982 in 1. 11. 1983 je bilo poudarjeno, da gre za začasne sklepe o povečanju vrednosti sestavljenosti del in nalog delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki, saj so bili ti ob nenehnem padanju vrednosti dinarja že socialno ogroženi. Zavedamo se, da tudi predlagano linearno povečanje, to je za vsa dela po 100 točk, pomeni sicer počasnejše, pa vendar vztrajno korakanje v uravnilovko, zato se bo nujno, v kolikor toliko bolj stabilnih in boljših pogojih gospodarjenja, ponovno treba spoprijeti z ocenjevanjem vrednosti in sestavljenosti del in nalog. Sedanji trenutek temu ni naklonjen, zato smo se zopet prisiljeni zateči h kompromisni rešitvi, ki odstopa od določil Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo v posameznih TOZD in DSSS. Pri tem je treba poudariti, da smo še vedno vezani na določila družbenega dogovora in zato mase osebnih dohodkov ne moremo povečati po lastnem preudarku. Po merilih, ki so bila s pravilniki postavljena, postavljena pa so bila po dolgotrajnem proučevanju in vrednotenju, bi morala biti razmerja med enostavnejšimi in bolj zahtevnimi deli večja. Največje bi tako moralo biti 1 :4,20. Po predlagani spre- membi bi to razmerje znašalo 1 : 3,01, sedaj po dveh začasnih povečanjih pa znaša celo samo 1 : 2,97. Iz navedenega je razvidno, da so predvsem dela, ki so nekako na sredi vrednostne lestvice, preslabo ocenjena (zahtevnejša kvalificirana dela in mojstri za pripravo dela), kar se odraža tudi pri organizaciji proizvodnje. Zato je nujno, da to pomanjkljivost sedaj, ko imamo to priložnost, odpravimo. Kako izgleda popravljena vrednostna lestvica in koliko točk bo dobila posamezna kategorija del s predlaganim povečanjem, ter koliko so z začasnimi sklepi zborov delavcev že dobile posamezne skupine del in nalog, je razvidno iz predloženih tabel, ki se nahajajo pri vodjih samoupravnih centrov. Dokončna odločitev mora biti namreč po predhodni obravnavi na samoupravnih centrih sprejeta na referendumu. Veljati pa bi najprej lahko začela s 1. 6. 1984 dalje. — za obračun akontacij osebnih dohodkov se od 1. 4. 1984 dalje upc> rablja vrednost točke v višini 0,165 din, — pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev in dela ter trajnem poslovnem sodelovanju z dobaviteljem sukancev MTT Maribor. Za podpis Samoupravnega sporazuma se pooblasti tov. direktorja, dipl. ing. Srečka Berganta. —- k Samoupravnemu sporazumu o združevanju oziroma odkupu deviznih sredstev za nabavo nadomestnih delov za izdelavo spektrometra se ne pristopi. ČE ZNAMO KRITIZIRATI, MORAMO ZNATI TUDI POHVALITI Na račun članka ČESTITAMO TI, REPUBLIKA, ki je izšel v decembrski številki KONOPLANA, sem slišala marsikatero pikro besedo, kot da bi bila sama kriva za slabo udeležbo na proslavi v čast 29. novembra, vendar mi ni žal, da sem ga napisala. Na proslavi, ki je bila 26. aprila v čast praznikov, ki so pravkar minili, pa sem bila prijetno presenečena nad veliko udeležbo, verjetno pa so bili prav tako presenečeni in veseli vsi nastopajoči in pa tisti, ki so pripravljali proslavo. Velik vzrok za dobro udeležbo je bil že sam čas, saj se je proslava pričela že ob 13.15. Res je bil prijeten pogled na polno jedilnico, ki nam je služila kot dvorana. Mislim, da se ne bom veliko zmotila, če rečem, da je bila to ena najboljših proslav v zadnjem času. Naša kulturna skupina je dokazala, da lahko z malo truda in dobre volje pripravi kvaliteten program za vsako priložnost, mi vsi pa smo s svojo udeležbo na proslavi pripomogli k še slavnejšemu izgledu in počutju. Tudi zborček pevcev iz OŠ Radomeljske čete Preserje, je lepo zapel nekaj pesmi in popestril celoten program. Upam, da se bo še kdo pridružil moji zahvali vsem, ki so pripravili in izvedli program, z željo, da nam ga pripravijo še Tudi oddelek konfekcije v Mengšu je zatrpan s proizvodnjo šotorov. Razveseljivo je bilo predvsem to, da v času našega obiska niti eden šivalni stroj ni miroval in je delo nemoteno teklo. Nadaljevanje dobrih rezultatov iz zadnjega tromesečja preteklega leta Pozitivna gibanja, ki smo jim bili priča v zadnjem tromesečju preteklega leta, so se nadaljevala tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta. Žal velja zgornja ugotovitev le za finančne rezultate, medtem ko količinska proizvodnja ni sledila s planom predvidenih ciljev in je za njimi zaostajala za 10 %. Solidnim finančnim rezultatom je botrovala visoka udeležba izvoza v celotni prodaji, ki je v prvem tromesečju letos dosegla zavidljivih 62 % in tudi omogočila, da je bila s planom predvidena prodaja presežena za 13 %. Dobri poslovni rezultati so tako omogočili izplačevanje osebnih dohodkov v -višini doseženi ob koncu leta in tudi osnovo za aprilsko 10% povečanje. Sočasno pa so se občutno povečali tudi skladi ob začasni razporeditvi dohodka ob periodičnem obračunu. Sicer pa so posamezne TOZD dosegle naslednje rezultate: TOZD PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN Celotni prihodek TOZD je bil v obravnavanem obdobju dosežen s prodajo tkanin, storitev in udeležbo v skupnem prihodku na domačem trgu, izvozu na konvertibilno področje ter z drugimi prihodki. Kljub temu, da smo v primerjavi s preteklim obdobjem izvozili za 53 % več, je bil plan izvoza na konvertibilno področje dosežen le 79 !l o. Na klirinško področje smo izvozili za 274 % več kot v I. trimesečju preteklega leta, kar je za 8 % več kot smo načrtovali s planom. Na domačem trgu smo prodali za 40 % več kot smo predvidevali s planom in za 168 % več kot v istem obdobju lani. Iz strukture prodaje je razvidno, da se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta v celotnem prihodku zmanjšal delež prodaje na domačem trgu in konvertibilnem področju in sicer za 1,1 oz. 10,2 odstotne točke, medtem ko se je delež izvoza na klirinško področje povečal za 11,1 odstotne točke. TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vrednosti 403 milijone 962 tisoč din, kar je za 13 " j, več kot smo predvidevali s planom in za 168% več od celotnega prihodka doseženega v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov, za katere je TOZD že prejela plačilo oz. instrument za zavarovanje plačila in izredne prihodke. Iz celotnega prihodka pokrijemo najprej materialne stroške lin amortizacijo po z zakonom predpisanih minimalnih stopnjah. Materialni stroški (variabilni in fiksni) so v obravnavanem obdobju znašali 214 milijonov 265 tisoč din, kar je za 1 % več od predvidenih s planom in za 157 % več od doseženih v preteklem letu. Amortizacija je bila obračunana v vrednosti 10 milijonov 588 tisoč din iin je v primerjavi s planom za 6% večja, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 25%. Ko iz celotnega prihodka pokrijemo materialne stroške in amortizacijo, nam ostanek predstavlja dohodek TOZD, ki je bil dosežen v višini 179 milijonov 109 tisoč din in je za 33 % večjii od predvidenega s planom in za 202% večji od doseženega v I. tromesečju preteklega leta. Iz dohodka pokrijemo najprej tako imenovane obveznosti iz dohodka, in sicer: obveznosti za skupne in splošne potrebe širše družbene skupnosti, obveznosti do delovne skupnosti, obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva, zavarovalne premiej, članarine, prispevek za varstvo okolja iin prispevek za LO in DSZ. V obravnavanem obdobju so navedene obveznosti znašale 30 milijonov 803 tisoč din in so bile v primerjavi s planom višje za 11,7%, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 116,3 odstotka. Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti, nam ostanek predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 148 milijonov 306 tisoč din in je v primerjavi s planom višji za 39%, v primerjavi s preteklim letom pa za 230 %. Čisti dohodek je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in za rezerve. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 45 milijonov 58 tisoč din, kar je v primerjavi s nlanom za 6% več, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 73% več. V sredstva skupne porabe naj bi se po predlogu razporedilo 3 milijone 439 tisoč din, in sicer od tega 864 tisoč din za stanovanjsko izgradnjo in 2 milijona 575 tisoč din za druge namene skupne porabe. V sredstva rezerv po določilih zakona razporejamo 4 % doseženega dohodka, kar v našem primeru predstavlja 7 milijonov 164 tisoč din. Ostanek čistega dohodka v vrednosti 92 milijonov 645 din pa razporejamo v poslovni sklad. TOZD KONFEKCIJA Celotni prihodek TOZD je bil v obravnavanem obdobju dosežen z udeležbo v skupnem prihodu in s prodajo samostojnih proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu ter z drugimi prihodki. Na domačem trgu smo prodali za 36% več kot smo predvideli s planom in za 56 % več kot v istem obdobju lani. Izvoz na konvertibilno področje je bil za 8 % pod planiranim in za 2% višji od doseženega v prvem tromesečju preteklega leta. Največja rast je bila dosežena pri klirinškem izvozu, ki je bil v primerjavi s preteklim obdobjem za 422%, višji oz. za 13% nad planiranim. Iz strukture prodaje je razvidno, da se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta v celotnem prihodku zmanjšal delež prodaje na domačem trgu in konvertibilnem področju, in sicer za 12,7 oz. 20,6 odstotne točke, medtem ko se je delež izvoza na klirinško področje povečal za 32,1 odstotne točke. TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vrednosti 142 milijonov 752 tisoč din, kar je za 14% več kot smo predvidevali s planom ter za 196 % več od doseženega v preteklem letu. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov, za katere je TOZD že prejela plačilo oziroma instrument za zavarovanje plačila in izredne prihodke. Iz celotnega prihodka pokrijemo najprej materialne stroške in amortizacijo po z zakonom predpisanih minimalnih stopnjah. Materialni stroški (variabilni in fiksni) so v obravnavanem obdobju znašali 42 milijonov 326 tisoč din, kar je za 10% manj od predvidenih s planom in za 116% več od doseženih v preteklem letu. Amortizacija je bila obračunana v vrednosti 2 milijona 182 tisoč din in je v primerjavi s planom za 13 % nižja, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za lO111',, višja. Ko iz celotnega prihodka pokrijemo materialne stroške in amortizacijo, nam ostanek predstavlja dohodek TOZD, ki je bil dosežen v višini 98 milijonov 244 tisoč din in je za 29% večji od predvidenega s planom in za 269 % večji od doseženega v preteklem letu. Iz dohodka pokrijemo najprej tako imenovane obveznosti dohodka, in sicer obveznosti za skupne in splošne potrebe širše družbene skupnosti, obveznosti do delovne skupnosti, obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva, zavarovalne premije, članarine, prispevek za varstvo okolja in prispevek za LO in DSZ. V obravnavanem obdobju so navedene obveznosti znašale 16 milijonov 302 tisoč din in so bile v primerjavi s planom višje za 12,9%, v primerjavi s preteklim letom pa za 92 %. Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti, nam ostanek do- hodka predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 81 milijonov 942 tisoč din in je v primerjavi s planom višji za 33%, v primerjavi s preteklim letom pa za 352 0čisti dohodek je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in za rezerve. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 21 milijonov 725 tisoč din, kar je na ravni planiranega, v primerjavi s preteklim letom pa za 64 % več. V sredstva skupne porabe naj bi se po predlogu razporedilo milijon 952 tisoč din, in sicer od tega 418 tisoč din za stanovanjsko izgradnjo in milijon 534 tisoč din za druge namene skupne porabe. V sredstva rezerv po določilih zakona razporejamo 4% doseženega dohodka, kar v našem primeru predstavlja 3 milijone 930 tisoč din. Ostanek čistega dohodka v vrednosti 54 milijonov 335 tisoč din pa razporejamo v poslovni sklad. TOZD MALOPRODAJA Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 6%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 92%. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 15%, v primerjavi s prvim tromesečjem preteklega leta pa za 790TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla ostanek dohodka v višini 4 milijone 930 tisoč din, kar je za 65 % več, kot je bilo predvideno s planom in za 107 % več kot v istem obdobju preteklega leta. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 13 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 48%. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 12%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 41 %. TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla ostanek dohodka v višini 236 tisoč din, kar je za 27% manj od doseženega v istem obdobju preteklega leta. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Celotni prihodek je dosežen s svobodno menjavo dela, to je s plačili posameznih TOZD za opravljena dela in z lastnimi prihodki. Celotni prihodek je bil dosežen v višini, predvideni s planom, kar je za 62% več od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Iz celotnega prihodka delovna skupnost pokrije materialne stroške, ostanek pa predstavlja dohodek. Materialni stroški so v primerjavi s planom nižji za 11%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 25 % višji. Dohodek je tako za 1 % višji od predvidenega s planom in za 67% višji od doseženega v prvem tromesečju preteklega leta. Dohodek delovne skupnosti se razdeli na prispevke, ki se plačujejo iz dohodka iz brutto osebnih dohodkov in čisti dohodek, ki je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Franci Velepec Na poti proti zračni hali smo postavili nov rastlinjak. POROČILO O IZIDU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE GRADNJE IN OBNOVE DRUŽBENIH OBJEKTOV V OBČINI DOMŽALE Krajevna skupnost Vpisanih volilcev Skupaj glasov. % Nevelj. Glasov. Glasov. PROTI glasov. ZA % Dragomelj—Pšata 442 360 81,60 20 202 138 31,72 Trzin 1.499 1.345 92,57 4 156 1.185 81,56 Mengeš 3.744 3.404 92,87 58 1.344 2.002 54,62 Preserje 818 689 88,22 19 342 328 48,00 Homec—Nožiče 755 665 90,60 18 390 257 35,01 Ihan 1.205 1.118 97,81 5 348 765 66,93 Jarše—Rodica 1.225 1.075 91,65 64 443 568 48,42 Trojane 363 340 97,70 3 166 171 49,14 Blagovica 378 358 97,02 24 160 174 47,15 Češnjice 53 48 100,00 2 19 27 56,25 Krašnja 438 382 92,05 13 144 255 54,22 Lukovica 692 592 89,43 25 302 265 40,03 Prevoje 608 527 90,55 10 229 288 49,48 Zlato polje 157 128 84,77 7 34 87 57,62 Rafolče 218 213 100,00 3 118 92 43,19 Peče 318 295 95,78 15 87 193 62,66 Vel. vas—Dešen 218 208 100,00 4 70 134 64,42 Moravče 1.608 1.361 86,85 64 664 633 40,40 Vrhpolje—Zalog 479 395 85,50 10 152 233 50,43 Krtina 484 434 90,99 7 186 241 50,52 Dob 1.066 887 85,62 20 369 498 48,07 Rova 302 278 95,87 14 148 116 40,00 Radomlje 989 896 93,82 12 285 599 62,72 Vir 2.346 2.079 90,63 30 619 1.430 62,34 S. Šlandra Domž. 4.479 3.743 84,46 67 1.470 2.206 50,25 S. Jenka Domžale 1.616 1.270 81,05 19 625 626 39,95 V. Perka Domžale 1.874 1.615 90,07 41 700 874 48,75 SKUPAJ 28.374 24.705 89,77 578 9.772 14.355 52,16 Vodilo v življenju - dobra volja V četrtek, 19. aprila 1984, smo se zbrali na krajši slovesnosti in počastili odhodk delavk v pokoj. Bergant Zofija, Božič Valči, Lisjak Marija, Cerar Ivanka, Vidmar Slavka, Levec Amalija, Gabrič Marija, Florjančič Marija, Osolin Francka, Plevel Slavka, Borec Ivka, Tratnjek Terezija, Topolovec Pavla in Pavlič Marija so bile zveste INDUPLATI od 30 do 35 let, kar je hvale vredno. Zanimivo je, da so šle v zasluženi pokoj to pot same ženske, kar pa niti ni tako čudno, saj je večina delavcev v DO ravno žensk. Dobra volja in prisrčen nasmeh sta bila glavno vodilo v vseh dosedanjih letih in bo tudi v prihodnje, ko se bodo imele čas bolj posvetiti svojim domačim, sebi in hobijem. Tudi na poslovilnem srečanju je bilo dosti smeha in dobre volje, pa spominov na leta nazaj, ko so prišle v tovarno še kot mlada dekleta, delale na različnih delovnih mestih, ko je bilo marsikdaj težko, pa so na to hitro pozabile in so ostali v glavnem le lepi spomini. FLORJANČIČ MARIJA Zaenkrat se počutim dobro in mi ne bo dolgčas, saj pazim na vnuke, tudi na vrtu bo treba kaj postoriti, poleg vsega dela, ki ga ima gospodinja, saj veste, da gospodinji nikoli ne zmanjka dela. Pogrešala pa bom sodelavke, mojstre in ob-ratovodjo, saj smo se zelo dobro razumeli vsa leta. Bojim se, ker sem tako navajena, da bom nekega jutra spet sedla na kolo, kot vsa leta doslej, in se odpeljala na »šiht«. To bi me gledali! Vsa leta sem delala v predilnici. Vse skupaj je zelo hitro minilo, saj sem bila v glavnem vedno dobre volje in sem se hitro prilagodila. Tudi z mladimi sem se razumela in so večina pridne delavke. Na izlete do sedaj nisem hodila, Florjančič Marija sem se raje posvetila otrokom, sedaj pa bom rada prišla na srečanje upokojencev, da se bomo spet srečali in poveselili. Želim, da bi vi, ki še ostanete v DO, delali tako, kot smo mi, da bi spoštovali drug drugega in predpostavljene in pa, da bi bolj pazili na material. TOPOLOVEC PAVLA V Induplati sem pričela z delom v suhi predilnici, nato v mokri, nakar sem šla v šivalnico, ki je bila takrat še v Jaršah, pa naprej v šivalnico Mengeš in nazadnje v ceradni oddelek. V glavnem sem se s sodelavkami razumela in hodila tudi na izlete. Z mladino danes pa je tako: če jo sprejmeš kot sebi enako, je v redu, se da delati z mladimi. Če pa delavke v obratu nimajo pravega odnosa do mladih, tudi mladi ne bodo taki, kot bi od njih pričakovali. Doma mi sedaj ne bo dolgčas, saj imamo pujske, kokoši in pa malo njive, tako da je vedno dosti dela. Delo pa bom pustila doma takrat, ko bo izlet ali srečanje upokojencev, saj bom rada prišla. Želim vam, da bi bilo še naprej vsaj tako kot je sedaj, pa bo za vse dobro. OSOLIN FRANCKA Sedaj se počutim dobro, dolgčas pa bo zelo, saj se je okrog mene ponavadi vse smejalo. Tudi sodelavke, s katerimi sem se dobro razumela, so mi rekle, da me bodo pogrešale. V INDUPLATI sem prišla leta 1951 v mokro predilnico, sedaj pa odhajam v pokoj iz sukal-nice. Vedno sem delala z dobro voljo in veseljem. Spomnim se, ko ni bilo dela, da smo delali vse »sorte«: v kamnolomu v Lukovici smo nakladali pesek, pomagali smo Osolin Francka pri prekrivanju menze (jaz sem bila pa v »kikli«), prav tako smo pomagali pri ribanju zelja, jaz sem ga pa tlačila. Prijeli smo za vsako delo in vse delali z dobro voljo. Vedno sem se dobro razumela tudi z mojstri in obratovodjem, kakor tudi z mladimi. Mlade delavke so pridne, tudi južnjakinje. Vse to bom pogrešala, čeprav je doma za žensko vedno dosti dela po hiši, na vrtu in njivi, zato bom tudi rada prišla na izlet z upokojenci. Moj nasvet: predvsem dobre volje, potem je vse bolje! TRATNJEK TEREZIJA V INDUPLATI sem od leta 1953, ko spm pričela z delom v tkalnici in ostala tam 19 let, nakar sem odšla v šivalnico. Zaradi večkratnih bolniških izostankov sem težko dosegala normo, pa mi je bilo zaradi tega hudo. Drugače sem se s sodelavkami dobro razumela in v vseh teh letih je bilo lepo in težko, tako kot je ponavadi v življenju. Sedaj pa bom v glavnem gospodinja, tudi vrt čaka, malo se bom posvetila vnukom, rada pa bom prišla na izlet upokojencev. Mladi danes so različni, eni dobri, drugi ne. Na koncu vam želim: bodite srečni, pridni, zadovoljni še naprej! LISJAK MARIJA V tovarno sem prišla leta 1948, pa sem bila premlada. Potem sem se vrnila leto kasneje in sem najprej šest mesecev delala v tkalnici, nato pa vseskozi v špulariji. Vedno smo se dobro razumeli in bili dobre volje vsi, delavke in mojstri in pridno delali. Moram pa povedati, da je bilo včasih bolj veselo in družabno, kot pa je danes. Hodili smo na izlete, ogledali smo si Lisjak Marija, Tratnjek Terezija :o varne, bili pa smo tudi bolj ikromni, saj smo bili velikokrat zadovoljni s sendvičem za cel dan. Danes so mladi vse »sorte«, eni zelo pridni, drugi ne. Zdaj se počutim še kar dobro, čeprav je majhna pokojnina, pa če -t» -Z- mm Bergant Zofija, Pavlič Mimi, Plevel Slavka, Borec Ivka bo zdravje, bo še kar šlo. Časa ponavadi gospodinji še zmanjka, saj mora poleg gospodinjskih del opravljati še celo vrsto drugih, največkrat v vrtu. Za en izlet pa si bom vzela čas, saj me bo doma tako vse počakalo. Za naprej vam povem, treba je delati, tako, kot smo morali mi. BERGANT ZOFIJA Luštno je doma, ko lahko malo dalj poležiš, luštno je bilo v tovarni, čeprav so bila vmes tudi razočaranja. V tovarno sem prišla 11. februarja 1954 v tkalnico, kjer sem delala vsa leta. Ko sem prišla v tkalnico, nisem imela pojma, kaj je to stroj, votek, osnova itd. Vsega sem se morala naučiti in privaditi. Potem sem dolgo vrsto let delala na 12-strojnem sistemu, katerega danes ni več. To ni lahko delo, ves čas stoje, pa tudi mi- sliti je treba zraven, saj 12 strojev ni majhna številka. Z leti se človek privadi in že po glasu veš, ali stroj dobro teče ali ne. Bili smo vsi skupaj bolj prizadevni. Tudi pri sindikatu sem bila, v izvršnem odboru. Bilo je luštno in bolj v redu, ko je bil še en sam sindikat, sedaj pa smo vsi razdeljeni po obratih. Saj smo vendar vsi ena tovarna! Mladi naj se zavedajo, da če ne bodo dobro delali, tudi zaslužka ne bo. V tkalnici naj bodo mojstri bolj potrpežljivi z mladimi tkalkami, saj ni nihče padel učen na svet. Nad-mojstri pa naj tudi kdaj preverjajo izjave mojstrov, saj je že marsikatera tkalka odšla stran zaradi slabih odnosov z mojstri. Mlada dekleta so pridna, rade delajo, tudi južnjakinje, vendar se vedno ne znajdejo, če jih mojstri kar naprej nadirajo. (Vsi mojstri seveda niso taki). Sedaj se bom malo več posvetila vnukom, pa na njivo bo treba, de- la tako nikoli ne zmanjka. Na izlet upokojencev pa bom šla, saj sem rada v družbi in vesela. Želim, da bi v INDUPLATI še naprej uspešno poslovali, tako kot takrat, ko je bila še stara generacija, pa še bolje. Lepo pozdravljam vse sodelavke v tkalnici! PAVLIČ MARIJA V tovarno sem prišla 16. junija 1948. Devet mesecev sem delala v planskem oddelku, potem pa vseskozi v knjigovodskem. Vseh 35 let sem delala v INDUPLATI in moram povedati, da sem zelo rada hodila v službo. Ko sem ostala doma, sem imela kar malo krize, ker mi je bilo dolgčas po delu v službi in pa po sodelavkah, s katerimi sem se dobro razumela. Aktivna v DPO, sindikatu in drugih komisijah nisem bila, ker to ni zame, le od leta 1980 dalje sem vodila knjigovodstvo za vse sindikate. Sedaj doma pač delam vse, kar dela gospodinja, velikokrat pa me obiščejo tudi živahni vnuki. Ra_da tudi berem in mi je zelo všeč, da si sedaj lahko vzamem več časa za to. Mlada dekleta so mlada, šole imajo, in če bodo pridne še naprej, bo vse v redu. Vsi smo bili enkrat mladi. Za naprej pa le to: delati je potrebno, če hočete uspeti. Delo — pridnost človeka drži pokonci. Tako smo poklepetali z nekaj delavkami, ki so šle ali gredo v kratkem v pokoj. Vse imajo približno enake želje za naprej, enako delo doma in pa obljubo, da se na srečanjih upokojencev spet vidimo, poklepetamo, poveselimo. Torej, vsi naši upokojenci — nasvidenje v septembru! Duša USPELO SREČANJE S ŠTIPENDISTI Zanimive teme so pritegnile štipendiste k pozornemu poslušanju V preteklem mesecu smo mladinci, po posvetovanju z OK ZSM Slovenije—Domžale, prvič organizirali srečanje s štipendisti naše DO. Vabilu se je odzvalo večina le-teh, saj se jih je zbralo kar 25. Za uspelo srečanje se zahvaljujemo predvsem mentorju OO ZSMS v DO Induplati, tov. Vinku Kurz-weilu in šefu kadrovsko organizacijskega sektorja Maksu Lavrincu, ki je predstavil delovno organizacijo, proizvodnjo, delovne uspehe in težave, s katerimi se srečujemo. V razgovoru, ki je sledil, je štipendiste najbolj zanimala možnost zaposlitve v naši DO, dogovarjali pa smo se tudi o možnostih medsebojnega sodelovanja na raznih delovnih akcijah, mladinskih delovnih brigad, dopisovanju v Konoplan ... Po končanem srečanju je sledil še ogled delovne organizacije, proizvodnih prostorov in dogovor o čimprejšnjem ponovnem srečanju. Boris Delo med prvomajskimi prazniki Kdor je med prvomajskimi prazniki mimogrede pogledal na parkirni prostor pred Induplati ali v kolesarnico, je bil morda presenečen, kajti nekaj delavcev je delalo tudi med sicer delaprostimi dnevi. To, kar je v zadnjih desetih lagodnih letih izgledalo neobičajno, bo prav gotovo v prihodnje postalo nekaj povsem vsakdanjega. Sprijazniti pa se bomo morali še z nekaterimi nepriljubljenimi ukrepi, sicer značilnimi za ostali svet, če bomo hoteli izplavati iz vrtinca težkih gospodarskih razmer, saj se tuji partnerji ne ozirajo na naše notranje težave, ampak od nas terjajo poslovno obnašanje, kamor brez dvoma v prvi vrsti spadajo dobavni roki in dogovorjena kvaliteta. Prav to pa v našem domačem gospodarskem prostoru najbolj pogrešamo. Zato bo ob naši pretežni izvozni usmerjenosti, ki je eksistenčno gledano edino pravilna pot, potrebno temu posvetiti največjo pozornost. V tej luči moramo gledati tudi na delo v sicer delaprostih dnevih in na druge organizacijske ukrepe. Sicer pa poglejmo, kaj so o tem menili nekateri obratovodje in tisti delavci, ki so med prazniki delali za stroji: — Ručigaj Tone (predilnica): V času prvomajsih praznikov je v su-kalnici delalo 13 delavk, in sicer na previjanju in dvoj en ju preje N m 401 Pes bombaž za Nm 40 5. Vsa preja, ki jo dobimo, je na vvarkops navitkih in tako nastaja problem navijanja. Da pa bi tekom meseca maja sukalna stroja Savio delala brez zastojev, je bilo to delo nujno. Previto se je 4000 kg preje in podvojilo 2000 kg. To prejo v tkalnici porabijo za izdelavo artikla 8019 za izvoz v SSSR. — Kotnik Janez (tkalnica): Zaradi povečanih potreb po tkaninah iz bombaža se je v času od 26. 4. do 3. 5. 1984 delalo v tkalnici in pripravljalnici v naslednjih dneh: 27.4.; 28. 4.; 30. 4. in 2. 5., od tega sta bila 27. 4. in 2. 5. praznična dneva. Delalo je 70 delavcev v dveh izmenah in to v pripravljalnici, tkalnici in čistilnici blaga. Stkanega je bito cca. 16.000 m tkanin artiklov 2178 — 152, 2177 — 150, 2177 — 107, 2193 — 175, 8033 — 152, 8033 — 175 in 8019 — 157. Obratovalo je 45 statev. V pripravljalnici se je delalo na pripravi votka za tkalnico in previjanju 401 poliester bombaža za artikel 8019. V čistilnici blaga so se čistili pretežno zgoraj omenjeni artikli in artikel 3556 ter razne markize. Ugotavljam, da je bito delo dobro opravljeno, da je bito precej narejenega in da se je dobro delalo ter da bo vse to pripomoglo k večji proizvodnji in poslovnemu rezultatu. Zato se vsem tem delavcem zahvaljujem za trud, ki so ga vložili in upam, da bomo v primeru, če bo tako delo še potrebno, tudi drugi prisluhnili potrebam in skupnim interesom kolektiva. — Katja Kham (oplemenitilnica): Z ozirom na dejstvo, da so v konfekciji delali med prazniki, smo morali delati tudi v obratu oplemeni-tilnice, da smo zagotovili šotorsko in ceradno platno za njihovo nadaljnjo nemoteno proizvodnjo. Tudi sicer je širinsko razpenjalni stroj ARTOS, na katerem obdelujejo to blago, kljub štiriizmenskemu delu večno ozko grlo v oplemenitilnici in je bila to edina prilika, da kupe zastajajočega blaga malo zmanjšamo. Tudi pri delavcih, zaposlenih na ARTOS-u smo naleteli na pripravljenost, da bi med prazniki delali. Žal smo jih morali spomniti na 97. člen Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Proizvodnja, kjer je določeno, da se dela oziroma naloge impregniranje, apretiranje in sušenje na ŠRS redno opravljajo tudi na dan nedelje in praznikov, kajti njihovo delo je štiriizmensko, zato so dolžni delati tudi v času praznikov. Tako smo s precejšnjimi težavami le organizirali delo med prazniki, ki pa je trajalo le štiri dni, in sicer od 27. do 30. 4. 1984. Pri tem zaslužijo vso pohvalo trije delavci OE oplemenitilnice, ki so bili pripravljeni med prazniki vskočili v »posadko« ARTOS-a, saj so sicer razporejeni na druga dela in nalo-le, a bi brez njihovega sodelovanja obratovanje stroja bito nemogoče, kajti od osmih redno razporejenih na SRS so bili trije kljub vsemu na dopustu, eden pa v bolniški. Poleg tega je bito nujno pripraviti blago za barvanje na SRS, zato sta na praznik 27. 4. v dopoldanski izmeni v navijalnici blaga delala tudi dva delavca. — Delavci za stroji pa so povedali: — zdi se mi, da je delo potekalo kar dobro; ljudje so to vzeli resno, sicer pa se vidi, koliko je narejenega; — tisti, ki smo delali, smo bili praktično brez praznikov. Mislim, da bi se morali zmeniti tako, da bi delali vsi, ali pa nihče; — v predilnici smo delale samo nekatere, ker se je zelo mudilo za material. Jaz in še nekaj drugih smo delale prostovoljno. Tako mi je vsaj čas hitreje minil; — delali smo pač, kot vse druge dneve, le da nas je bilo manj; — ja, bolj žalostno je delati med prazniki. No, pa saj nismo bili edini; — ni bilo hudega, saj smo navajeni; — malo bolj praznično vzdušje je že bilo, delali smo pa ravno tako, kot ostale dneve ... Stanovanjska posojila V zvezi z razpisom natečaja za dodeljevanje stanovanjskih posojil je na komisijo za reševanje stanovanjske problematike prispelo 60 vlog. Glede na razpisano višino sredstev, priloženo dokumentacijo in rezultate ogledov, je komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev vse prosilce z utemeljenimi vlogami razvrstila v dve skupini na podlagi dejanskih razmer, v katerih živijo. Pri posameznih prosilcih tako ni mogla upošte- vati števila točk kot kriterij za določanje zneska posojila. Ker je vsota zaprošenih zneskov za ca. 3-krat oresegala višino razpisanih sredstev, je komisija sestavila predloge na podlagi vrednosti točke (400 din) in števila zbranih točk, kar je bila edina možna podlaga za enak kriterij. Delavski sveti oz. zbora delavcev TOZD in DSSS so na svojih sejah sprejeli sklep, da se posojila razdelijo naslednjim prosilcem: Zap. št. Priimek in ime Višina posojila — din Zap. št. Priimek in ime Višina posojila — din 1. Kralj Frančiška 263.200 1. Habjan Elizabeta 306.800 2. Orehek Ciril 227.600 2. Grošelj Valentina 290.800 3. Majdič Majda 238.400 3. Šega Anica 264.000 4. Kokalj Milena 233.200 4. Križman Jožefa 263.200 5. Orehek Milena 227.600 5. Vodlan Dragica 237.600 6. Smrkolj Marija 206.800 6. Kladnik Zdenka 219.200 7. Narobe Lado 194.400 7. Sebanc Alenka 210.400 8. Jemec Bernard 167.400 8. Avbelj Ivanka 180.800 9. Korant Marta 160.800 9. Cigula Jera 136.000 10. Komatar Bernarda 154.400 10. Podboršek Terezija 115.200 11. Cerar Martin 149.200 11. Oštir Valentin 113.200 12. Kovačič Vera 147.200 12. Gardaševič Gordana 107.200 13. Stražar Anton 142.000 13. Juras Milena 98.400 14. Kotnik Janez 114.600 14. Hrovat Jožefa 95.200 15. Zupan Vida 128.800 15. Pavli Janez 93.600 16. Trobevšek Marija 121.600 16. Peterka Francka 78.400 17. Zupan Ivana 109.600 17. Kos Mojca 80.400 18. Rahne Ana 109.600 18. Knep Jože 35.000 19. Kavčič Majda 113.000 19. Rogovič Miro 40.000 20. Kotnik Suzana 114.600 — 21. Peterka Ivo 78.400 DSSS- 22. Bleje Franc 50.000 23. Peče Regina 40.000 1. Svetec Stane 204.800 24. Grošelj Ljudmila 40.000 2. Fleischmann Marija 192.800 25. Osolnik Ivanka 40.000 3. Avguštin Helena 156.000 26. Sevnik Ana 40.000 4. Selan Milena 148.000 27. Janc Angela 50.000 5. Zaimovič Ahmed 147.600 28. Knep Ana 35.000 6. Kavčič Rajko 113.000 29. Hribar Anton 40.000 7. Vodnik Vinko 108.000 30. Kralj Miha 50.000 8. Kosmač Janez 25.000 31. Galun Kristina 20.000 9. Kosmač Albinca 25.000 TOZD RESTAVRACIJA: TOZD MALOPRODAJA: Jemec Marija 167.400 Urbanija Irena 214.400 Kje si, dober dan Vrata se bučno odpro in Janez plane v stanovanje kot bi ga gonilo tisoč vragov. »Hvala bogu, da je teden za nami. Bilo je res naporno. Ali mame še ni?« »Saj veš, da je danes petek in gre po službi še nakupovat. Sicer pa, najprej dober dan.« »Daj no, oče, ne bodi no tako malenkosten. Saj veš, da to ni več moderno, pa tudi moj »živijo« ti ni všeč, saj si mi to že povedal.« »Saj ni potrebno, da vržeš iz sebe samo živijo, tudi dober dan ni tako težko izgovoriti. Ali vas v šoli niso učili, kako je potrebno pozdravljati starejše, pa tudi pozdravljati nasplošno. Fant moj, kar »Bonton« v roko, pa se še malo uči.« »Pa ja ne misliš, da se bom pri svojih osemnajstih še učil pozdravljanja. Kdor me pozna, tako ve, kakšen sem, za druge pa ni važno, kaj mislijo o meni.« Med tem časom Janez oddivja v kuhinjo in hiti prazniti hladilnik. »Kaj pa v podjetju, kjer delaš. Ali nikogar ne pozdraviš?« »Seveda pozdravim, saj je to olikano« zavpije iz kuhinje, potem pa pride v dnevno sobo z zajetnim sendvičem in se usede poleg očeta. »Veš, je pa tudi tako, da vsak še odzdravi ne! Kako se ti pa to zdi?« »No, ja, priznati moram, da je tudi to grdo, pa vendar bi bil ti lahko boljši. Zakaj pa bi se zgledoval po slabših?« »Veš oče, danes je že tako, da smo ljudje preveč vsak zase, pa potem tudi pozdravljanje velikokrat odpade.« »Tudi v tem se ne motiš dosti, a kljub temu mislim, da bi se z malo truda dalo tudi to izboljšati. Namesto da »odfrčiš« sam na mopedu v kino, povabi s seboj sosedovega Marjana. Pojdita peš, saj ni tako daleč, pa bosta med potjo morda srečala še koga in že boste družba. Po kinu pa namesto da greš sam v disko, pojdite skupaj.« »Saj v disku srečam tudi druge, pa se kaj pogovorimo.« »Verjetno se v disku bolj malo pogovarjate, ko pa je glasba tako naglas, da še sam sebe komaj slišiš.« »Za naše pogovore je kar v redu, sicer se pa pogovarjamo tudi tu, doma. Uh, kdaj bo prišla mama? Jaz sem še tako lačen, pa še kuhati bo morala.« »Boš pač moral počakati, morda ima pa kaj že pripravljenega.« V tem se zasliši iz predsobe odpiranje vrata in mama stopi v stanovanje vsa otovorjena z vrečkami. »Dober dan, mama. Ali je bil hud naval v trgovinah? Daj, da ti pomagam odnesti vrečke v kuhinjo.« Mama začudeno gleda v Janeza in se nato napoti v dnevno sobo k očetu. »Kaj pa je danes z našim fantom. Še celo pozdravil me je?!« Med tem tudi Janez pride v dnevno sobo in smeje se odgovori mami: »Veš mama, pozdraviti je vljudnost, odzdraviti pa je dolžnost.« Duša Štipendiranje (Nadaljevanje iz prejšnje številke Konoplana) Delavci TOZD podeljujejo štipendije za redno šolanje učencem in študentom tistih šol, ki izobražujejo kadre, potrebne za izvajanje sedanje inperspektivne dejavnosti TOZD. Štipendije se dodeljujejo po razpisu in v skladu s plani TOZD. Pri izbiri štipendistov se upoštevajo kriteriji ustreznega samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji, h kateremu je pristopila TOZD, zlasti pa: — da imajo prednost kandidati z boljšimi rezultati testiranja oziroma z boljšimi učnimi uspehi, — da lahko zaprosijo za kadrovske štipendije kandidati v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 75 % neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji. Izjemoma se lahko podeli kadrovska štipendija mimo prej navedene omejitve, če za študij določenih programov ni dovolj ustreznih kandidatov. Pri dodeljevanju štipendij imajo prednost prosilci z nižjimi osebnimi dohodki na družinskega člana, ob enakem socialno ekonomskem položaju pa imajo prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin. Za določanje višine kadrovskih štipendij veljajo kriteriji učnega uspeha učencev in študentov in enotna lestvica točkovnih vrednosti štipendij, kot to določa samoupravni sporazum o štipendiranju. Število točk oziroma višina posamezne štipendije se določi vsako leto na novo, tako da se upošteva učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen za učence in študente v prvem letniku, kjer je enotna točkovna vrednost (za štipendiranje učencev 480 točk, za študente pa 650 točk). Štipendistu, ki predčasno uspešno konča študij, se izplača štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ko bi mu pripadala po pogodbi. Vrednost točke se usklajuje v začetku vsakega šolskega leta z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SRS in velja v višini, kot jo določi skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma. Kadrovske štipendije so vezane na dobo šolanja, ki je za posamezne vzgojno-izobraževalne organizacije določena s predpisi, do dneva, ko je štipendist dolžan začeti delati v TOZD v smislu sklenjene pogodbe. Štipendijska razmerja se urejajo s pogodbami, po katerih je bilo v letu 1983 29 našim štipendistom izplačanih 1.212.395,70 din. V šolskem letu 1983/84 ima delovna organizacija 22 štipendistov na srednjih šolah in 7 na višjih oziroma visokih šolah ter fakultetah. Od teh 22 štipendistov se šola na: — poklicni oblačilni šoli — 5 učencev, — poklicni šoli za strojno ključavničarstvo — 5 učencev, — srednji tehnični tekstilni šoli — 2 učenca, — ekonomski srednji šoli — 5 učencev, — elektro tehnični srednji šoli — 2 učenca, — kemijski srednji šoli — 1 učenec, — izobraževalnem centru Rudolfa Maistra — 2 učenca, in sicer na naravoslovni matematični smeri — 1 učenec, in na račun. fin. smeri — 1 učenec. Na višjih oziroma visokih šolah ter fakultetah pa študira naslednje število štipendistov, in sicer na: — višji šoli za organizacijo dela — 1 študent, — višji šoli za zdravstvene delavce — 1 študent, — fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — 2 študenta, — ekonomski fakulteti —- 2 študenta, — medicinski fakulteti — 1 štu- Vinko Vodnik Najnovejši proizvodi dosežki predstavljeni na Zagrebškem velesejmu Za nami je tradicionalni spomladanski zagrebški velesejem, ki je bil od 9. do 15. aprila na prostoru zagrebškega velesejma v Zagrebu. V okviru 12 specializiranih sejemskih prireditev je na 210.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora predstavljalo najnovejše proizvodne dosežke 1.590 razstav-ljalcev iz vseh naših republik in pokrajin in 228 tujih razstavljalcev iz 18 dežel, skupno torej 1.818 razstavljalcev. V okviru spomladanskega velesejma so bile naslednje specializirane sejemske prireditve: 30. mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, 22. mednarodni sejem prehrambene industrije in opreme za prehrambeno industrijo, 9. mednarodni sejem tekstilne industrije, strojev in opreme za tekstilno industrijo, 9. mednarodni sejem pohištva in notranje opreme, 3. mednarodni sejem opreme za kmetijstvo, ri-barstvo in gozdarstvo, 24. mednarodni sejem malega gospodarstva in obrti in drugo. Posebno močno sta bili na sejmu zastopani prehrambena in tekstilna industrija kot potencialni izvozni panogi, ki ustvarjata velik dohodek. Na sejmu prehrambene industrije je nastopilo nekaj več kot 300 razstavljalcev, kateri so velik del svoje ponudbe namenili prav izvozu. Podobno je tudi s tekstilci, ki so v preteklem letu v skupnem izvozu izvozili kar za 13,5 v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami. Kot posebnost spomladanskega velesejma lahko omeni mi tradicionalno izložbo izumov in tehničnih napredkov ter novitet »Inova 84« v paviljonu št. 19. Na razstavnih prostorih izložbe je svoje izdelke predstavilo 11 SOZD iz SR Slovenije, SR Bosne in Hercegovine in SR Hrvatske, 26 delovnih organiza- cij, 96 TOZD, 5 znanstvenih inštitutov in 25 posameznikov. Obiskovalci so imeli možnost videti ca. 400 novitet. Poleg tega je svoja dela prikazalo tudi 93 likovnih amaterjev. Kot del »Inove« je bila v paviljonu 36 tudi šesta manifestacija Narodne tehnike mesta pod imenom »Znam — hoču — mogu 84« katere težišče je v delu mladih na področju tehnične kulture. Tako so obiskovalci lahko videli razstavljene izdelke izdelane v klubih mladih tehnikov. Naš razstavni prostor je sedaj že tretje leto v 20. paviljonu. Na površini 54 m2 razstavnega prostora smo prikazali našo kolekcijo za leto 1984. Iz razgovora z našimi poslovnimi partnerji in obiskovalci sejma smo lahko ugotovili, da so jim naši izdelki zelo všeč, vendar vsi menijo, da jih je na trgu zelo težko dobiti ali pa sploh ne. V tem tekstu namerno nismo nič govorili o sklenjenih pogodbah, številkah itd., ne samo zaradi tega ker to lahko izvemo iz dnevnega časopisja in ostalih sredstev obveščanja, temveč smo se trudili kar najbolj plastično prikazati vlogo in mesto takega velesejma v našem sedanjem družbeno ekonomskem trenutku. Potrdilo takega odnosa smo dobili, kar je najvažnejše tudi od gospodarstvenikov, ki menijo da same številke dajo napačno sliko v vlogi sejma, saj se to več ali manj dogaja pred ali po takih prireditvah. Bolj pomemben je splošni vtis, ki ga daje naše gospodarstvo zbrano na enem mestu, ker je to pravzaprav svet v malem z vsemi svojimi značilnostmi, protislovji in resničnostmi. Soočenje tržnih in planskih gospodarstev se najbolj očitno vidi prav na kvaliteti proizvodov, ki se razstavljajo. Ponekod je jasno občutiti administriranje v gospodarskih odnosih, vse to pa daje pečat odnosom, ki sc vzpostavijo. Marinka Hribernik Nagradna križanka REŠITVE POŠLJITE V KADROVSKO-ORGANIZACIJSKI SEKTOR DO 25. MAJA 1984. IZŽREBALI BOMO TRI REŠEVALCE. NAGRADE — 500, 300 IN 200 DIN. obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Marjan Sušnik, not. tran. v pripr., vstopil 2. 4. 1984, 2. Milena Bodirogič, tkalka, vstopila 5. 4. 1984, 3. Zorica Markovič, tkalka, vstopila 5. 4. 1984, 4. Samira Hadžič, predilnica, vstopila 9. 4. 1984, 5. Desa Kuzmanovič, predilnica, vstopila 9. 4. 1984, 6. Anka Hiti, tkalnica, vstopila 16. 4. 1984, 7. Milka Mamič, predilnica, vstopila 16. 4. 1984, 8. Nazifa Rastoder, tkalka, vstopila 11 .4. 1984. Izstopi: 1. Jože Topolovec, not. tran. v priprav., izstopil 4. 4. 1984, 2. Srečo Jug, not. tran. v tkal. izstopil 4. 4. 1984. 3. Mile Topič, električar, odšel v JLA 5. 4. 1984. TOZD KONFEKCIJA Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. Terezija Tratnjek, šivilja OE Mengeš, izstopila 30. 4. 1984, 2. Pavla Topolovec, del. v težki konf., izstopila 30. 4. 1984, 3. Ana Bale, šivilja, OE Mokronog, izstopila 19. 4. 1984. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI 1. Marija Poljanec, premeščena v TOZD Proizvodnjo TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Sprememb ni bilo. POROČILO O GIBANJU OD ZA MAREC 1984 Vrednost točke za mesec marec je znašala v btto vrednosti 0,150 din. Pregled osebnih dohodkov za me- sec marec 1984, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog. RAZRED Q Š 81 Q ti n-2 «4 q 15 m N C cn GO OJ2 o O O ° GO HFl, Q 14000—16000 21 30 16000—18000 68 53 3 18000—20000 91 6 2 69 1 20000—22000 99 10 3 54 2 22000—24000 106 7 7 27 8 24000—26000 63 2 2 17 9 26000—28000 37 1 7 10 28000—30000 16 2 1 5 8 30000—32000 15 1 2 10 32000—34000 4 1 7 34000—36000 4 2 7 36000—38000 3 6 38000—40000 3 2 10 40000—42000 1 1 5 NAD 42000 1 2 18 Skupaj 531 29 18 270 101 najnižji OD 14356 18134 19377 15530 17393 najvišji OD 53335 41173 41687 49378 64742 povprečni OD 22120 22994 24541 20228 32801 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU MARCU 1984 >N 'u >N d 1 2 > •°> C TOZD o > 11 ■°> »O e> 2 = a® C/3 >o r g" £ Štev. zapos Bolez v »/o ■SdŠ, P sas g* ure Izpac Proizvod, izdelkov iz sintetičnih vlaken 551 6,12 0,36 0,67 0,09 1,83 9,07 9.195 Maloprodaja 29 6,15 — 1,66 — — 7,81 428 Restavracija in poč. domovi 18 3,90 — — — — 3,90 133 Konfekcija 287 7,51 0,51 1,36 0.18 2,18 11,74 6.198 DSSS 107 2,60 — 0,85 0,08 1.40 4,93 972 ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Ob izgubi dragega očeta FRANCKE NIEDERWANGER IVANA ROBNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije Mengeš za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije Radomlje za podarjeno cvetje, izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. hčerka Dora Korošec hčerka Joži Berdajs Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 992 delavcev Izostanki zaradi bolezni 6,11 % Izostanki zaradi nesreč 0,35 % Izostanki zaradi nege druž. člana 0,90 '/o Izostanki zaradi spremstva 0,11 % Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta 1,79 °/o Skupaj: 9,26 % Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDASEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).