154
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz derzavrtega zbora.
]\a Dunaji 1. maja. Danes je bil slovesni začetek deržavnega zbora v prestolni dvorani cesarske palače. Ob 11. uri je presvetli cesar, pred njim vsi ministri (tudi ogerski dvorni kancelar baron Vaj in pa grof Szecsen sta Lila vmes), prišel v dvorano spremljan od nadvojvodov ce-sarjevičev in mnogih velikašev; slava-klici mu donijo od obeh strani že zbranih deržavnih svetovavcov; na dvornem tergu postavljeno kerdelo vojakov naznani prihod cesarjev s strelom, in v tem hipu začnejo po vseh cerkvah zvonovi zvoniti. Njih Veličanstvo cesar se poda na prestol (tron), se vsede, sprejme iz rok višjega svojega komornika pismo, in odkrit bere s prestola sledeči ogovor:
v
Častni udje deržavnega svetovavstva!
Začenjaje pervi Vaš zbor zadovoljin vidim tukaj in jih serčno pozdravljam nadvojvode cesarjeviče, toliko visokih cerkvenih poglavarjev in glavarjev svetlih rodovin cesarstva, kakor tudi slavne može, ki sem jih za čas njih življenja poklical v zbornico gosposko.
Ravno tako serčno pozdravljam vse Svoje gospode poslance. Se sedaj sem veselja ginjen o mnogih zahvalnicah, ki so mi jih poslali deželni zbori. Te razodetja verne uda-nosti in domoljubja so mi porok, da Vas, Gospodje Moji, smem imeti za od njih le-sem napotene poslance na vse strani koristnega porazumljenja in nadepolne prihodnosti, ktero hočemo ustanoviti z vzajemnim zaupanjem, s pravico in djanjem krepkim.
Terdno sem prepričan, da svobodne naprave z vestnim varovanjem in dognanjem ravnoprav-nos t i vseh narodov cesarstva, z enakostjo vseh der zavija nov pred postavo in z udeležbo ljudskih poslancov pri posta vod aj anj u bodo peljale k srečni prenaredbi vesvoljnega cesarstva.
To so načela, ki se imajo v smislu diploma od 20. oktobra  lanskega  leta   in  ustavnih  postav  od   26. svečana
letošnjega leta   z Božjo   pomočjo uresničiti.   (pri teh besedah zaklir jo zborniki   od vseh strani „Pravo!u)
Ta cilj in konec pred   očmi  sem  se  namenil deržavo-
pravno uredbo cesarstva doveršiti na podlagi karkoli je mogoče obširne samostojnosti posamnih dežel, ob enem pa na podlagi tistega edinstva, ktero je potrebno, da se cesarstvo močno obderži (Pravo!) V obojnem oziru pa sem poterdil, da se ima udeležtvo ljudskih zastopnikov pri postavodajanji po skušenih ustavnih (kon-štitucijnih) oblikah ravnati.
To delt) hočem po pravilih odkritoserčne in svobodno-misleče politike (PravoI) v vseh krajih cesarstva enakomerno uravnati, in sicer kakor je pravično in spodobno z ozirom na preteklost posamesnih kraljestev in dežel (Pravo!). Deželni zbori skor v vseh deželah niso le po ustavni osnovi že uredjeni, ampak so že resnica; od leta do leta, ko se bojo ti zbori praviloma ponavljali, se bo ta resnica čedalje bolj poterjevala; zakaj najbolje in najbolj gotovo poroštvo vsake misli je djanje.
Tako bojo dežele skozi usta svojih zastopnikov k Meni govorile; tako bom naravnost zvedil, kaj one za dobro spoznajo; tako bo mogoče, koristne naprave osnovati in postave dajati, da bojo take, kakor jih ljudstva želijo in za potrebne spoznajo. Za letošnje leto pa zamore srečno začeta delavnost deželnih zborov še le pozneje se končati; za zdaj so odloženi, ker se morajo nektere sila potrebne reči splošnega zapopadka po deržavnem zboru rešiti, v kte-rega opravilstvo  one spadajo.
Naloge, ki jih imamo rešiti, so — ne smemo si tega prikrivati —  res težavne naloge.
Al sedaj velja svetu pokazati, da politične, narodne in cerkvene različnosti, ki so v okrožji avstrijanskega cesarstva tako ozko skupaj zvezane, niso tolikšne overe pametnega porazumljenja, da bi se ne dale s posredstvom zvišane omike po prijazni spravi tako premagati , da bo za vse prav. (Pravo!)
Deržava, ktere vlada si za dolžnost spozna, vsako narodnost varovati v njenih pravicah, in ktera hoče, da p o te r pe ž Ij i vos t obvelja pri vseh razmerah pravice in vzajemnega občenja svojih posamesnih narodov, ne pripušča samo dostojnega prostora za neoverani napredek narodnega razvitja, temuč daje deržavi sami najgotovejše poroštvo neodvisnosti in ponosne moči v versti drugih deržav; taka moč od ene strani svoje domače deržavljane zadovoljne dela, ker se opira na svobodo (Pravo!), od druge strani pa odbija vsako skerb proti unajstvu, ker se po naturi svoji ogibuje strastni zavzdigi, ktera se nahaja tam, kodar se vojska začenja le za to, da bi se novih dežel pridobilo. (Pravo!)
V Svojem razglasu od 20. oktobra 1. 1. sem povedal, da pravični previdnosti in domoljubni gorečnosti Svojih narodov s polnim zaupanjem izročajem tečni razvitek in okrep-čanje teh naprav, ki sem jih Jez dal ali saj ponovil.
Vi, tega sem si svest, bote vedili dati posnemanja vredni izgled djanske krepkosti, ob enem pa tudi izgled tistega gospodovanja nad sabo, ki se ujema s pravili po-terpnosti, in tako se bote na koncu tega zbora ne le uterjene v Svojem stanu, temuč tudi počastene čutili s tem, da Vam bo cesar Vaš in domovina Vaša hvaležna.
Pa tudi serca vseh tistih si bote prikupili, kteri v uterjenji ustavnih naredb iščejo novo poroštvo blagostanja in kreposti domovine. Tudi smem pričakovati, da vprašanje zastran zastopništva Mojega kraljestva Ogerskega, Her-vaškega in Slavonskega in velike knežije Erdeljske v deržavnem zboru se bo vsled Mojih dotičnih pisem od 26. sveč. t. I. k malo srečno rešilo (Pravo!). Zaupam o tem od ene strani na pravično reč (Pravo!), od druge pa na previdnost Svojih narodov, ki se bo gotovo kmali izkopala iz obotavljanja in premagala vse overe. (Pravo!) Vem, da kakor hitro bojo razumeli pravi stan potrebe in dobiček po Meni ustanovljenih naprav, ne bojo Mojega upanja poderli, ampak ga djansko opravičili. Kakor nekdaj,   bojo tudi sedaj zvesto stopili na stran svojega po-
155
stavnega vladarja, in gotovo bom zadovoljin v i d i I zastopnike celega cesarstva zbrane okoli prestola Mojega (Travo!).
Nad jam se, da bomo mogli nemoteni vživati blagoslov miru. Evropa čuti, da miru potrebuje, da se spočije od homatij poslednjih let in pride spet v ravno-vago, v kteri bo mogla vso svojo moč oberniti na potrebno zboljsevanje notranjih zadev. Ta splošna in resnična zavest pa naklada vladarjem dolžnost, da dragocenega dobra miru ne pripravijo v kakošno nevarnost. Avstrija priznava, da je to dolžnost vsakega za vse, in je prepričana, da to dolžnost spoznavajo tudi droge vlade. — S toliko boljim uspehom se bomo podali k delu, kterega cilj in konec je, stanovitno osnovati novo srečno dobo s tem, da se povzdigne na vse strani duševno in telesno (materialno) blagostanje po oživljenem poljodelstvu, obertnijstvu in kupčijstvu.
Moje ministerstvo Vam bo predložilo prevdarek der-žavnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto, iz kterega bote razvidili, da se vseskozi prizadeva doseči to, da bi se v rednem gospodarstvu stroški v ravnovago spravili z dohodki.
Ta cilj in konec, kteri se nikoli ni spred oči spustil, se vendar zavolj Vam dobro znanih okoljšin ni še mogel doseči. Al ker se ima samooskerbstvo (autonomija) dežel, okrožij, kantonov (okrajev) in občin (sosesk) kmali kmali vpeljati in stroški za armado zmanjšati, ker pričakujemo, da pravilue mednarodne razmere se bojo sopet ver-nile (Pravo!), bojo po vsem tem se zmanjšali deržavni stroški in nasledek tega bo ravnovaga med stroški in dohodki deržavnega gospodarstva, ktere se nadjamo v ne predolgem času.
Ker Moja vlada namerava v nekterih davkih za-željene prenaredbe vpeljati, se Vam bojo osnove za to postavo v prevdarek in sklep predložile.
Ob enem se Vam bo tudi celi račun dnarstvenega gospodarstva za leto 1860 podala in ž njim opravičenje, zakaj je ministerstvo v silni potrebi brez dovoljenja deržavnega zbora o dnarstvenih rečeh to in uno storilo.
Vašemu modremu in natanjčnemu prevdarku priporočam nasvete, kako bi se dala razmera med deržavo in narodno banko tako uravnati, da bi bila banka neodvisna ud deržave (Pravo!). Tudi še druge imenitne zadeve, ki spadajo v oblast vesvoljnega ali ožjega deržavnega zbora, bojo potrebovale Vaše pazljivosti in resnega prevdarka; zakaj ukazal sem, da se Vam osnove dotičnih postav izročijo.
Dobe zgodovinske, v kterih je narodom dano, da napredujejo po že uterjenih potih, se pretergajo v teku stoletij  včasih po odločivnih zavinkih.
Nam sreča mirne, jasne dobe ni bila mila.
Previdnost Večnega je določila Nam, osodo domoviue čez najtežavniše vseh zavinkov srečno prepeljati (Pravo!). Take naloge pa se ne dajo rešiti brez napetja vseh moči, brez možate sterpljivosti, brez darovanja blaga in kervi; vendar rešene morajo biti (Pravo!).
Vi, Gospodje Moji, mi hočete, tega sem si svest, na pomoč biti s tisto starodavno avstrijansko zvestobo, darlji-vostjo in udanostjo, ktera se je pri vseh narodih cesarstva v najgotoviše znamenje Njih žlahnega jedra ravno v najne-varniših časih najslavniše poterdila (Pravo!).
Moji zvesti narodi so v svojih poslednji čas Meni poslanih pismih s krepkimi besedami izgovorili, da pogoji zveze vseh dežel Mojega cesarstva se morajo vzderžati (Pravo!).
Za Svojo, v obličji vseh Svojih narodov na se vzeto in po onih sporočilih krepko zaterjeno vladarsko dolžnost si spoznam, v diplomu od 20. oktobra I. 1. izgovorjene in po ustavnih postavah od 26. svečana t. 1. izpeljane misli: skupno ustavo (Pravo!) kot nedotakljivo podlago (Pravo!) Svojega edinega in nerazdeljivega cesarstva (Pravo!), zvest v tej slovesni uri storjeni obljubi, s Svojo cesarsko močjo varovati in za Svojo terdno voljo izreči, da bodem vsako
oškodovanje te skupne ustave kot napad na obstoj cesarstva  in na  pravice vseh Svojih dežel, in narodov  (mnogokrat ponavljani Pravo-klici   donijo   po dvorani) krepko zavernil.
In kakor bomo Mi z lastno močjo pomagali pri vzajemnem delu — tako naj Bog, Naš začetek in naše dokončanje blagosloveč, krono in cesarstvo, narode in njih zastopnike varuje in brani s svojo vsegamogočnostjo! — (Celo minuto terpeči slava-klici).
Presvitli cesar je bral ta ogovor glasno, da se je dobro razumel po celi dvorani, pervi del mirno, potem pa posebno tam, kjer je govorjenje o deržavni edinosti in skupni ustavi, s krepko besedo, s povzdignjenim glasom pa zlasti tiste verstice, ki zadevajo cesarsko obljubo in varstvo skupne ustave pred vsakim napadom. Po dokončanem govoru je pozdravljan z živimi slava-klici zapustil s svojim spremstvom dvorano. Branje cesarjevega ogovora je terpelo 17 minut; cela slovesnost je bila ob poli dvanajstih pri kraji.
Drugi dan so se začele seje v obeh zbornicah; v zgornji zbornici, ki se imenuje pri nas, kakor je našim bravcom znano, zbornica gosposka, predseduje knez Kari Auersperg, vojvoda Kočevski, — v doljni zbornici pa, pri nas zbornici poslancov imenovani, dr. Hein: oba od cesarja izvoljena kakor nju podpredsedniki. Dosihmal (7.) maja so bile 4 seje, iz kterih borno povedali ob kratkem, kaj se je v njih godilo.
Od zbornice gosposke je dosihmal le še malo povedati, ker berž v 2. seji se je polastila §. 11 opravilnega reda, po kteri ima zbornica oblast, na skrivnem delati, ako večina zbornice to sklene, in to je res storila že v 2. seji, kar se je tako-le zgodilo: V vseh deželah, kjer je ustavna (konštitucijna) vlada, je že stara navada, da na ogovor prestolni zbornica odgovor da vladarju in mu ta odgovor pošlje v posebnem pismu, ki se adresa imenuje. Ker imamo zdaj tudi mi ustavno vlado, bote obe zbornici poslale cesarju svojo adreso. Gosposka zbornica je tedaj berž v 2. seji (ko si je najpred olajšala delo s tem, da je sklenila ministerstvo prositi, naj ji (na deržavne stroške!) posodi pisavce protokola namesto da bi jih bila izmed sebe izvolila) izvolila 7 odbornikov, namreč gosp. grofa Antona Auersperga, kneza Jablonovskega, kneza Salma-Reifer-scheida, kneza Adolfa Schwarzenberg-a, knezoškofa Viery-a, grofa Hartiga in bar. Lichtenfelsa, ki naj izdelajo osnovo te adrese; potem pa je skor enoglasno sklenila (le grof Anton Auersperg je bil zoper to), naj se posvetovanje o napravi adrese na skrivuem godi, da ne bo Njih Veličanstvo že pred po časnikih ali kakorkoli drugači zve-dilo, kakošno pismo bo dobilo, preden mu bo njemu samemu v roke prišlo, ker to po besedah grofa H a rt i g-a, ki je predlog skrivnega izdelovanja adrese sprožil, bi ne bilo spodobno (čeravno je to v vseh ustavnih deželah navadno in tudi naši deželni zbori niso pri svojih adresah skrivaj ravnali). Ker tedaj skrivnostno delo še ni dognano, se tedaj dosihmal nič dalje ne ve od gosposke zbornice.
Tudi zbornica poslancov bo napravila odgovor (adreso) na prestolni govor in je na predlog dr. Riegerjev po večini glasov izvolila izmed sebe 9 odbornikov, ki naj izdelajo osnovo tega odgovora, ki bo potem v očitni pretres in posvetovanje cele zbornice prišel; izvoljeni so v ta odbor gospodje: dr. Giskra, baron Pillersdorf, dr. Ladislav Rieger, škof Litvinovicz, dr. Wieser, dr. Miihlfeld, Lapenna, dr. Rechbauer in dr. Herbst (Tudi dr. Toman je dobil pri tej volitvi 30 glasov). — Živi pomenki so se vneli v 3. seji te zbornice, ko je prišlo po predlogu dr. Pražaka (Ceha) na to, naj se vsled opravilnega reda napravi 13 razdelkov (Abtheilungen), kterim se bojo posamezni predlogi izročevali pred v pretres, preden pridejo v občno posvetovanje cele zbornice. Dr. Pražak je nasve-toval, naj ti razdelki ali odbori bojo tako sestavljeni, da vsaka dežela ima svoje  zastopnike  v njih,   ker to je
156
treba, da se ne bo v nobeni reči ravnalo enostransko, ampak vse po potrebah in pravicah vsaktere avstrijanske dežele. Dr. Giskra, Brinz in Rvger (Moravan) so se strastno ustavili zoper ta predlog, češ, da tega ni treba, ker deržavni zbor je euota, v kteri ni delati razločkov po posameznih deželah; najbolj se je zoper dr. Pražakov princip hudoval dr. Giskra, ves navdan frankobrodskega duha. Al grof Klam-Martinic, dr. Wieser, dr. Riegcr in dr. Klaudi 80 govorili krepko zoper tak napačni centralizem, ki postavlja posamezne dežele avstrijanske še le v drugo versto, in zmagali so: 85 glasov je bilo za dr. Pražakov predlog, le 67 pa zoper njega.
Važniše reči dosedanjih sej v zbornici poslancov so bile še leti: 1. Predlog dr. Miihlfelda, naj se v pretres vzame nekoliko zbornega opravilnega reda; 2. predlog dr. Miihlfelda, naj deržavni minister zboru pove, kaj in koliko je vlada storila, da bi prišli tudi Ogri, Hervati in Erdeljci v deržavni zbor? Minister Schmerling ni bil foerž pripravljen, na to vprašanje odgovor dati, pa je obljubil, prihodnje dni zboru odgovoriti; 3. predlog dr. Waidela, naj ministerstvo dnarstva pove: koliko je o tem že storjenega, da se zemljišni, hišni in drugi neposredni davki določijo po bolj pravični in enaki meri? — kaj je opravila lanska komisija zastran prenaredbe davka na žganje? — in ali je v primoč kmetijstva pričakovati kmali boljše in cenejše živinske soli? Gosp. minister Plener je obljubil, na vse te vprašanja kmali odgovor dati.
Temu popisu, kaj se je v zbornici poslancov dosihmal godilo, dostavimo le še to, da zbornica ta je štela dozdaj le 162 poslancov, ker vsi poslanci iz Galicije perve dni še niso prišli na Dunaj zavoljo velikonočnih gerških praznikov, ogerska, hervaška, erdeljska, beneška in isterska dežela pa se celo nočejo udeležiti dunajskega deržavnega zbora. Tako deržavni zbor ni p o polen kakor bi mogel biti, in o tem bojo tedaj še važne posvetovanja prišle na dan. Kakor pa zbornica poslancov ni popolna, tako tudi zbornica gosposka ne, ker tudi iz teh dežel, ki se odtegujejo dosihmal deržavnemu zboru, niso izvoljeni deržavni svetovavci za gornjo zbornico.
—   Neugodno vreme je napravilo tukaj toliko za m a-čuhom (tifusom) bolnih ljudi', da so vse bolnišnice polne in   morajo nektere   bolnike celo   prevaževati   drugam.
—  Naši časniki hočejo vediti, da bo udova ministra Brucka dobivala iz deržavne kaše vsako leto 3000 gold. penzije.
Iz Tersta. Občine Kerčanske (Veglia) so poslale cesarju pismo, v kterem obžalujejo, da deželni zbor Isterski ni poslal poslancov v deržavni zbor dunajski in mu zagotovljajo verno vdanost.
—  Presv. cesarica naša pride na poti iz Madeire, kjer je čez zimo bila, 18. dan t. m. v Terst. (4. t. m. je bila že v Sevili na Španjskem.) Cesar pridejo zatega voljo nek že 16. maja lesem.
Dalmacija. Iz Z a d r a. Deželni zbor dalmatinski (to je večina laške stranke) je poslal poslance na Dunaj, (kterim seje pridružil tudi veliki škof dalmatinski), da naj še besedo poterjujejo cesarju, da nočejo biti zedinjeni s Hervati.
Iz Gorice 27. aprila. Danes so tukaj Laha (Domenika Bataja, kupčevavca z zelenino, po nagli sodbi ustrelili, ker je zapeljeval cesarske vojake, da bi pobegnili.
Iz Zagreba 3. maja. Danes se je velika zborna depu-tacija, z banom Sokčevičem na čelu, podala na Dunaj prosit cesarja in kralja našega, da naj tudi Krajina (vojaška granica) pošilja zastopnike v deželni zbor zagrebški, — da se vojaška sodna oblast v Senji berž odpravi — in Dalmacija sklene s Hervatsko. — Zadnje seje našega deželnega zbora so bile zlo važne;   enoglasno  je odbil  povabilo
ogerskega deželnega odbora, ki je povabil 28 magnatov hervaških v svoj zbor, ter je vsakega za izdajavca domovine razglasil, ki bi brez dovoljenja zborovega sel v deželni zbor v Pest ali deržavni zbor dunajski. — O deržavuem zboru dunajskem piše 55Pozor" v 103. listu med drugim tako-le: „Mi nismo ničemu na svietu protivni, ako smjera na pravu i trajnu korist našega naroda, te ne želimo nista željnije nego mirni razvitak u svakom obziru; k tomu treba p rije svega, da se priznaju glavni uvjeti našega držav-noga i narodnoga života, kako su ustanovljeni našimi sta-rodavnoga života, kako su ustanovljeni našimi starodavnimi temeljnimi zakoni i dvostranimi ugovori. Tko neče da sam sebe vara, ili da drugoga prevari, mora priznati, i ako mu je zvanje, očitovati jasno i glasno, da mi bez toga nemožemo s dobre volje ni kud ni kaino."
Ogersko. Kakor raagjarski časniki pripovedujejo, pre-stolni ogovor cesarjev v deržavnem zboru ni Ogrom nič po volji, ker nočejo nič vediti od „ene nerazdeljive deržave avstrijanske/ v ktero ima spadati tudi Ogersko, ki v eno mer terdi svojo )3personal-union.u Bog daj, da bi v svoj lastni prid in v prid vseh dežel Avstrije spoznali Magjari, da kar sebi ne želiš, ne želi tudi drugim, in če njim ni prav, da drugi preveč gospodujejo nad njimi, tudi drugim ni prav, da jih oni hočejo gospodovati v vsem, kar Hervati od njih le predobro vejo. Saj federativno zvez , ki daje Avstrii v potrebnih rečeh pravo moč edinstva, naj bi si napisali na svoje načelo, ne pa tiste rahle „per-sonalnice," po kteri je njim samim propad gotov, Avstrii pa žuga tudi dosti nevarnosti. — Govori se, da dvorni kancelar Vaj se je hotel odpovedati svoji složbi, pa cesar ni hotel sprejeti odpovedbe. — V A r a d so 1. dan t. m. iz Dunaja pripeljali 600 centov smodnika in pa nekoliko skobljenih kanon.
Rusovsko. Naj novejše novice pripovedujejo iz Varšave, da so Poljci vsi omamljeni in da jih je veliko, ki se hočejo z rusovsko vlado spet poprij azniti in sprejeti dovolitve, ki jim jih ruska vlada ponuja. Ta premena, mislijo nekteri, izvira odtod, ker cesar Napoleon o poljskih zadevah zdaj ne reče ne bev ne mev, in Poljci nič ne vejo, pri čim da so. „Ost und Westu piše novico iz Petrograda, da se knez Gorčakov, minister unanjih zadev in nepo-tolažljivi zopernik Avstrije, hoče odpovedati svoji službi in da se potem utegne rusovska vlada spet z e d i n i t i z prusko in avstrijansko. — Na Poljskem je zdaj cela aktivna ruska armada na kupu; vsa dežeiska oblast je v vojaških rokah, ki ljudem brani, da še v cerkev ne smejo na enkrat skupoma priti.
Angležko. Iz Londona 4. maja. Angležka sodnija je v znani pravdi zastran Košutovih bankovcov razsodila, da se ima cela zaloga teh bankovcov pokončati.