Zdruieiiih dbŽAfak »m leto • • • $6.00 leta.....$3.00 w York celo leto • $7.00 Za inoxenutro celo leto $7.00 GLAS IM slovenskih . .delavec Y Ameriki. I The largest Slovenian Daily ta the United State«. ■ lamed every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TmJETOH: OQBTLAHDT 2879 NO. 247. — &TEV 247. »s »wad 01— Matter. September n, 1908, at tka FotOffics at Mew York, H. Yn under Act of OoBgrasg of March 1,187» NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 20, 1928. — SOBOTA, 20. OKTOBRA 1928. TELETOM: OORTLAKDT S870 ■ ' i" r ■ VOLUME XXX VL — LETNIK XXXVI. Hoover govori o prosperiteti. V TEJ KAMPANJI GRE EDINOLE ZA NAPREDEK IN PROSPERITETO Hoover vztraja pri trditvi, da je prosperiteta veliko kampanjsko vprašanje. — Nominiranec je pedal tvoje nazore o prosperiteti delegaciji eks-porterjev, ki ga je obiskala v njegovem glavnem stanu v Washington!!. SKRAJNA VOLILNA NAPETOST V DRŽAVI NEBRASKI WASHINGTON, D. C., 19. oktobra. — Her-bert Hoover je pojasnil včeraj delegaciji eksporter jev, da sta prosperiteta in napredek edini resnični kampanjski vprašanji. Republikanski nominiranec se je poslužil sijaj no opremljene plesne sobe v svojem glavnem stanu v M oran Hiši kot pozorišca za svoje kampanjske argumente. Obiskovalci so sedli na pozlačene sto le, nakar je stopil Mr. Hoover iz svojega privatne ga urada, sprejel njih pozdrave, jih vrnil ter pričel govoriti: Rekel je: . Kampanje so bile napolnjene s številnimi vprašanji in argumenti, ki nimajo temeljno stika s prosperiteto in napredkom dežele in največje važnosti je, da se popravi javno mnenje v očeh mož, ki se brigajo za bodočnost dežele. Hoover je nato rekel, da bo v slučaju izvolitve nadaljeval s Coolidgeovo politiko do takega obse. da bo prosperiteta v resnici vse, kar šteje poli. tično in vladno. WASHINGTON, D. C., 19. oktobra. — Tukaj domnevajo, da bo predsednik Coolidge stopil v predsedniško kampanjo na dramatičen način, da Lrani svojo administracijo pred obdolžbami gov. Smitha, da ni "Coolidgeova ekonomija" nobena resnična ekonomija ali varčevanje. Predsednikov govor ne b o predstavljal le o brambe administracije, temveč tudi kampanjski govor za Herberta Hooverja, ker se opira slednji na administracijski rekord. Predsednik Coolidge se je obotavljal stopiti v kampanjo, kljub želji, da pomaga Hooverju. Znano je, da je razmišljal o tem, če se spodobi, da bi se predsedniški urad porabil za kampanjo. Le en precedent je za aktivno kampanjo, katero je vodil predsednik Roosevelt za William Howard Tafta. Drugi predsedniki so odklonili zapustiti svoj predsedniški urad ter prevzeti politične vloge. Vsled tega se je obotavljal Coolidge, ki je hotel slediti vzgledu drugih. Ponovni napadi demokratskega predsedniškega kandidata pa so izpremenili položaj, — kot zagotavljajo njegovi prijatelji. Smith je napadel administracijo ter izbral Coolidgea osebno v svojih obdolžitvah. 1 j Jljtl — Predsednik Coolidge bo šel danes v Fredericksburg, Va., da ima kratek govor, a ta ne bo političen. Hoover je nadaljeval s svojimi konferencami s političnimi voditelji ter je sestavljal govor, katerega bo imel v New Yorku v ponedeljek zvečer. Republikanci kot demokrat je v Nebraski priznavajo, da je postal položaj skrajno kočljiv in da je razmerje glasov precej enako. OMAHA, Nebraska, 19. oktobra. — 1 ako re publikanci kot demokratje izjavljajo, da je Nebraska letos tako enako razdeljena, da bo šlo njenih osem elektorskih glahov na to ali drugo stran. Tako tesno je ravnotežje glasov J v državi, da so odlični možje z o-beh strani zagotovili poročevalcu, da bo driava pripadla Smitbu, če bo izgovoril senator Nwris, vsta-ski voditelj odločilno besedo. Celo brez te be^edr pa smatrata obe strani državo kot zelo tes-no.S mith je nekoliko oviran od vere m do gotovega obsega od prohj-bieije. Njegovi napredni nazori in njegov stališče glede farni erske od pomoi* i, obenem, s podporo velikega dela nemških glasov. pa ga delajo najmočnejšim demokratičnim kandidatom v Nebraski izza "Wilsona. William J. Bryan se je boril proti Šmtit^u, Tammany in pijači tako kot proti oveluciji do svojega zadnjega dne in sedaj bo mogoče pripadla država, ki-ga je oboževala tako dolgo, inkarnaciji vsega tega, kar je sovražil. lUzventega pa je Smithov najmočnejši borilec v tej državi Brva-nov brat Charlie, ki se zopet poteza za mesto governerja na demokratičnem tiketu." . Nadaljni faktor je governer ilc-Mtileiii, republikanec, ki je pričel z u->odepolniiii farmerskim j>oho-dom v Kansas City, da prepreči nominacijo Hooverja. Tehnično podpira MeMuIlen Hooverja, a ne dela glede tega nobenega hrupa. Nemško-ameriške skupine so in-dosirale Smitha. Ta kamj»anja pa je abnormalna in Smith bo mogoče izgubil številne glasove radi njegove vere in ra-ditega, ker je mokrač. ■ Žensk« so tukaj aktivne tako močno kot kjerkoli drugod. Demokratična narodna komitejniea je resignirala, otanje aero-plana ter videli par minut pozneje svetel plamen. Ta plamen je bil najbrž eden onih, katere je spustil Ilobson na tla, da osvetli teren spodaj. Hopson je letal celih osem let ter je bil uslužben pri National Air Transj>ort. ki obratuje zračno poštno črto med New Yorkom in Cliicagom. Mrtvi pilot je stanoval v Clevelandu. Justični minister Koch za odpravljenje smrtne i kazni. _ STUTTGART. Nemčija. 19.'okt. Svicarki letalec Ilans AV i rt h je poletel /. enim potnikom \/. Stifttgartia v Vilnn. na razdaljo 780 milj. To je 125 milj dalje kot dosedanji rekord za aeroplan istega razreda. Sedem ranjenih v aeroplanski nesreči. veiieiji Investments Bankers Ass. je bilo danes težko ra-njenih, ko je padel neki aeroplan, .v katerem se je nahajalo osem .-osah, iz višine 60 čevljev, dva nadaljna sta bila lahko poškodovana in eden je odšel nepoškodovan. FORDOVA TOVARNA ZA TRAKTORJE. DE TROIT. Micli., 19. oktobra. Tukajšnjo tovarno, v kateri je Ford'izdeloval traktorje, bodo preselili v Cork na Irskem. Odkar izdeluje Ford avtomobile novega modela, je prenehal izdelovati traktorje. HICKMAN SE JE SPOKORIL ZA SVOJ GREH. LONDON, Anglija, 18. oktobra. Angleška zidarska organizaeija je zahtevala odstop svojega tajnika, ki je izstavil člansko karto zaklad-niškemu tajniku Churchillu. BERLIN, Nemčija, 19. oktobra. Državni justični minister dr. E. Koch je obvestil danes državno-zborski odsek za predelanje kazenskega prava, da je za razveljavlje-uje smrtne kazni. — Kljub opustošenjem vojne, — je rekel, — revoluciji in inflacijski dobi prebiva - , - 0 , - , solarico Marion Parker, je bil da- v nemškem narodu visok etnični . . nes obešen. SAX QUEXTJK, Cal., 19. oktobra. — Dvajsetletni William Hiek-man, ki je usmrtil dvanajstletno Premoganska mezdna lestvica v Indiani. TERRE HAUTE, Ind., 10. okt. Skupni mezdni komitej Indiana Coal Operators in ipremogarjev, se je po več tednih pogajanj dogovoril glede mezdnega kontrakta, ki določa $6.10 ca »» 91 centor oa uro za toaine delavce. in mora bi i čut. 0 DRZNEM ANGLEŠKEM LETALCU NI PRAV NOBENEGA SLEDU O poročniku MacDonaldu ni nobenega sledu, in upanje zanj je izginilo. — Le majhna prilika za rešitev je še ostala. — Optimisti menijo, da je • pristal na kakem osamljenem ozemlju. LONDON, Anglija, I 9. oktobra. — Ime poroč nika H. C. MacDonalda je bilo dodano k dolgem seznanu onih, ki so izginili, ko so skušali poleteti preko Severnega Atlantika. Le malo upanja je še ostalo, da bi mogel biti živ. ECKENER PRI C00LIDGEU Dr. Hugo Eckener je bil pri predsedniku Coo. lidge-u ter mu pri pove. doval o svojih načrtih glede zrakoplovstva. WASHINGTON, I). C., 19. okt. Dr. Hugo Eckener in več njegovih tovarišev z nemškega zrako-pliva Graf Zeppelin, je dospelo danes zjutraj semkaj iz Philadel-phije. da zavžije zajtrk v Beli hiši. Dr. Eckener je rekel, da bi rad povabil Henry Forda, da ga spremlja na njeirovem poletu v četrtek . Po zajtrku s predsednikom Cool-idgem so se obiskovalci oglasili pri Herbert Hooverju ter so bili gor-ko .pozdravljeni od nominiranca. Zgodnje jutranje množice so pozdravljale Eekenerja povsod, kjer se je prikazal. Dr. Eekener namerava zapustiti Lakehurst v Graf Zeppelinu zgodaj v sredo zjutraj ter leteti na S co 11 polje v Belleville. 111. kjer namerava ostati preko noči. V četrtek bo poletel preko Chi-caga. Detroita in Clevelanda. nakar se bo vrnil v Lakehurst v četrtek ponoči. Eckener je rekel, da bo Tielleville edino postajališče na celi poti. V Evropo namerava odpotovati v soboto, dne 27. oktobra. LAKEHURST. N. J.. ID. okt. — Predmet .splošnih razprav tukaj je bila natančna narava zanimanja Henrv Forda za Graf Zeppelina. Tajnost obdaja identično>t mož, s katerimi je razpravljal dr. Hugo Eekener o svojih načrtih za trans-atlantiško potniško službo. Sam v majhnem Moth aerupla nu je od letel iz Harbor Grace, Nova Fundlandija v sredo malo pred puldiie, .po newyorskem Času. Parnik "Ilardenberg" je sporočil "Leviathanu", da je letel maj hen a^roj>lan preko njega v č-iztek zjutraj, več kot 700 uulj iztočno od (Nove Fundlandije. Med to točko in irsko obal jo je moral zadeti mali aeroplan na viharje, kajti vetrovi so pihali z naglico štiridesetih do petdesetih milj na uro. Ob celi irski obali-so iskali danes sledove aeroplana, a brez vsakega uspeha. Le malo je bilo takih, ki .so imeli kaj upanja v mano srečo MacDonalda, ki je bil že v številnih stisk-.h ze poprej, a se vedno >n e-no rešil iz njih. Ti optimisti .so izjavljali, da je vihar mnjroee zanesel njegov aeroplan proti severu in da je celo mogoče pristal na Islandiji. Večina opazovalcev, ki so poznali psi h o letalcev, pa je prepričana. tla je MacDonald mrtev, raz-ven če f?a je pobrala kaka ladja, kini opremljena z brezžičnim !>r-zojavom. . V malem Iveu^ipglon domu. kjer živita njegova žena in edini otrok, pa je upanje še vedno živelo. ,— Prepričana .sem, da bo prišt-1 semkaj, — je rekla žena MacDonalda. Njene oči so bile .podplate s krvjo radi nespečnosti in bila je nervozna, a imela očividno največje zaupanje, v svojega tihega in plahega moža, ki je odšel na svoje veliko pustolovstvo. ROJAKI* NABO0AJTS SE NA • i "GLAS NAB0DA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNE V TIK V ZD 8, DRŽAVAH Razkritja o salonski protekciji. PHILADELPHIA. Pa., 19. okt. Povest o kolektiranju skladov od ■salonerjev, ki so si kupili protek-cijo proti plačilu $55 vsakih štirinajst dni, je bila razkrita pred veliko poroto, ki je nadaljevala dane« a tvojimi zaslišanji. Protužidovski izgredi v Budimpešti. DUNAJ. Avstrija, 19. oktobra. Neki židovski dijak je bil pretepen do nezavesti in-številni drugi so bili .poškodovani pri protisemit-skih izgredih, kot javljajo sporočila iz Budimpešte. Izgredi so -bili posledica protestov proti sklepu vzgojnega ministra Klebetebnnga, ▼pisanje več Židov r vseučilišče. K vislicom ga je spremil katoliški jetniški kaplan Rev. A, Frem-jming. Navzočih je bilo dvesto gle-;dalcev. Dva med njimi sta omed-jlela. " . ŠAHOVSKI TURNIR V BERLINU. BERLIN. Nemčija, 19. oktobra. Danes je bilo zaključeno tukaj sedipo kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Zmagal je Gapa-ki je dovolil (blanca. Premagal je Betija t 42 potezah. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... % 18.40 2,500 ....... $ 45.75 " 6,000 ....... $91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ...........$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 .......... $54.60 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da šmo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3J6 na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zn?skov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih naka-silih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. izplačila po poŠti so reono izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, P BI 8 TOJBINO SAKSER STATE B CORTLANDT STREET, -NEW T TBLKPHONS: OoaTLANDT WI ' ^ ' ' ^ ■ r - - ■---•'- N. T, T1& iiSiiŽ "v. HdSMSSS MM i v . GLAS NARODA, 20. OKT. 1928 GLAS NARODA (BLOTENB DAILJ) ŠPORTNEGA SVETA Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Salter, President Louia Benedik, Treasurer Place of busine« of the corporation and addresses of above offieera: 02 Cortiaudt St., Borough of Masliattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo lei o velja list za Ameriko in Kanado __________________________$6.00 Za pol leta ____________________43.00 Za četrt leta ........................-M.50 Za Ne-ic York za celo leto —$7.00 Za pol leta ____________________________.%3£0 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta ...................... Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement.___ "Glas Karoda" izhaja vsaki dan jevzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfajo bhraliSče naznani, && bitreje najdemo naslovnik«.__ •*OLAS NARODA", 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876 zadnji ostanki nekdanje si*ave ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI Nove odredbe glede dokaza o zakonitem prihodu. Važno za prilto\i ž*n in otrok in navodil, jo mora poslati pri. o. I posije po pošt; ameri- I\a ^liki vidite IT. H. Kanusuya. jHxTpredsednika T*. S. Golf Association. ki izroča Miss Glenni Collctte iz Provittenee, li. 1.. krasen -srebrni pokal. Miss CoHett je začasno najboljša igralka golfa v Združenih državah. Iz Jugoslavije. 'Lov za kaznjencem, 24. septembra se je. na novosad->kih ulieah In dvoriščih odigral senzacij ona len lov za pobeglim ob-sojencem. Mož je bil obojen zaradi razžalitve kralja na 3 leta ječe. Ko je .sodnik prečita! obsod-bo. se je obsojenec nenadoma spu-sil v beg. Sele po dolgem zasledovanj« in iskanju .so ga stražniki zopet prijeli in ga odvedli v zapor. Obsojenec je bil neki Miha .Nagv, po poklicu vrtnar v Novem valnem zaporu, zato so sodniki zahtevali, da nastopi kazen takoj po razglasitvi obsodbe. Nagv je hotel zapustiti sodno dvorauo še prv-den je bila ohsodba razglašena. Sodni sluga ga je pa zadržal. Xa zahtevo predsednika je sluga odšel v ječo po oboroženega jetniškega stražnika. Komaj je sluga zapustil dvorano, že je obtoženec po- Kraljem, cesarjem in podobnim je pričel klenkati mrtvaški zvonec. Oni, ki so se vživeli v dull časa in drugačne razmere, so bodisi odstopili, bodisi so se prilagodili razmeram. Nekaj jih je pa, ki še vedno vztrajajo pri svoji cesarski časti, dasiravno skoro stradajo pri tem. Med tem spada bivša avstrijska cesarica Cita, ki še i)i izgubila upanja. žalostno vlogo je igrala tudi Marija Peodorovna, ki je pred kratkim umrla. 3ila je znana pod imenom "jokajoča se ^ospa". Niti življenje cesarice Evgenije ni bilo bolj polno žalosti iri obupa. Vse kaže, da sta bili obe kot tistvarjeni, da dokažeta svetu, da vodi pot posvetne slave edinole do groba — pa naj bo to pri kraljih, cesarjih ali navadnih ljudeh. Člani cesarskih družin niso v nobenem oziru zavarovani proti trpljenju in težavam. Pokojnica je bila rodom danska princesa Dagmar. Usoda jo je seznanila z ruskim carjevičem Nikolajem. in usoda ga ji je vzela, še predno je bila poročena ž ^ri ^kozi'odprte vrata njim. * Umrl je za pljučno boleznijo par tednov pred dogovorjeno poroko. Na smrtni postelji jo je prosil, naj se poroči z njegovim bratom, kar je tuidi storila dne 26. oktobra 1866. Petnajst let pozneje so njenega tasta carja Aleksandra II. usmrili nihilisti, ko se je peljal po petrograjskih ulicah. Njen mož, ruski car Aleksander III., je umrl leta 3894 v starosti devetinštiridesetih let. Njen sin je užival dvomljivo slavo in čast, da je bil zadnji ruski car. Temu svojemu sinu je bila rekla nekoč: — Nikolaj, car postani! In postal je car ter je sklical prvo haaško konferenco za mir. Njegovi državniki niso bili tako miroljubni. Še predno je počil usodepolni strel v Sarajevu, so se temeljito pripravljali na vojno. Vršil se je preobrat za preobratom. Z nastopom boljševikov je carju odzvonilo. Njega in vse člane njegove družine so poslali v Ekaterinburg, kjer so jih usmrtili ponoči v temni kleti. Ves svet je bil prepričan o carjevi smrti, edinole mati Marija Feodorovna ni verjela vanjo. Uverjena je bila, da se mu je posrečilo pobegniti, da te neznanokje skriva. V tem upanju in v tem prepričanju je umrla. Pokojnica je bila priča, kako se je zrušilo silno rusko carstvo, zgrajeno na krvi in žuljih ubogega mužika. Vlada boljševikov se ji je zdela nekaj prehodnega, ki &e mora prej ali slej končati. V tej veri ne je sicer motila, toda umrla je v nji. ... „, _ , „ .kovina ni: o pripusc-eni v Združene drza-i». , , skenm konzulu, ozuaeeitemu v prošnji. Jnozemee nlom plačati potrebno poštnino in priložiti .« prošnjo znamke v določenem zn«-skn (5 eentov). Ddrugib pristojbin ni. Ako iz zapiskov ni mogo če potrditi zakonito pripustitev, se znamke in prošnja povrnejo prosilcu s primerno pripombo. Dopis. C i raid, Ohio. Znano je že slehernemu rojaku v Girardu. kakor tudi v okolici, da priredi naš slavni operni pevec Anton Šubelj svoj koncert 27. okt. ob osmih zvečer v Slov. Domu. Naš slavec je že tako razglašen med našim narodom kakor tudi med ameriškim, da smo lahko vsi ponosni nanj. Ta umetnik nam je prinesel v to deželo naše mile pesmi iz naše rodne domovine, in je naš narod povzdignil na kultur- v<-. Drnjya polov i ca kvoti- je re-serviraua za te prednostne priseljence. Da konzul podeli to prednost. se mora on prepričati, da je bil mož oziroma oče. stanujoči v Združenih Držav, zakonito pri-puščen v to deželo. Kako se j«' to do sedaj dokazovalo, smo opisati v nedavnem članku; namreč konzul sam se je pismeno ali brzojavno obračal na priseljeniško oblasJ v pristanišču prihoda in zahteval potrdilo, da je dotičnik zakonito prišel v Združene države. Kakor smo tedaj omenili, je bilo mogoče. da se to postopa nje pred ruga-či. To se j^ sedaj zgodilo in bile so izdane nove odredbe glede postopanja v takih slučajih. Prošnjo za dokaz o zakonitem prihodu. Ista prošnja valja za d nižine dvhomihfrr, profestn'jrr in prednostnih pol jedeh-1 r. Tiskovina Form -17-1 .»<- bo oki KONCERTI JL 21. oktobra, Collicwood, O. $7. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, CfcUfeolm, Min*, novembra, Duluth, Minn. Gal*. Na obali pri Swansei so našli steklenico, vsebujočo dve moški fotografiji, pismo in dragoceno iglo za ovratnieo. Pismo je datirano na ogromnem potniškem parniku "Titanieu", ki se je potopil 15. aprila 1912, ker je zadel |ob ledeno goro; od 3150 potnikov jih je utonilo 1635. Pismo slove: Zadnji trenotki "Titanica" so tu. Nahajam se s svojim svakom Johnom na krovu ladje, d oči m nas je zapustil zadnji rešilni coin. | Godba še vednft igra. Častniki hite sem in tja po krovu. Več potnikov je zblaznelo. Skupin« ' moš je zbrana okoli Sapnika, ki kleče moli." Ortali del pisma je nečiteljiv. Nič rev zakonske pokorščine Kakor poročajo iz Varšave, je cerkev spremenila za poljsko državo veljavno formulo pri porokah, po kateri je morala žena obljubiti možu "Zakonsko pokorščino." Ta formula je veljala od 1. 1614. Javnost je izpustitev tega pasusa sprejela z zadovolj stvom. Novost ROŽA EOT PREROK Is Evrope smo ravnokar dobUi veliko nenavadno novost, ki je niste videli Se nikdar v Uvljenjii Nekaj čudovitega in presenetljivega! To je rota-ba-rometer ki se izpreminja v tri ra»lične barve, rdeio, modro in vi-injevo predno se ixpremeni vratne. Ta RQŽA napove s veako barvo i*-premembo vremena neoporečno 14 ur vnaprej. To je čudo vi t ta ROŽA v loncu. ki nikdar ne »vene. ampak je vedno iiva -brea vode. Kamorkoli jo postavi te. bo vedno krasita prostor in sanima la vsakogar. To čudovito ro*o vam bomo p«faH po vnaprej plačani poŠti, ko dobimo od vas M centov v »tovial ali Money Order. Znamk At ifcMjemamo. Tri roia s« fl.ZS. Agentje Imajo i bea popust. VAKIKTY UiM tm N. Dete '(• stodu katrana Nedavno je neka ženska šla mimo neke nove zgradbe v Londonu. Videla je tri otroke, ki so stali ob sodu. kako s palicami drezajo v gosto tekočino. Žena jih je vprašala, kaj delajo. Xeki d<č-ko je odgovoril: "Skušamo otipati našega Dicka..' Ženska je mislila. da govori fant o kakšnem psu in jo poza vala delavce. Ko je nekdo potisnil lopato v tekočino. je na splošno začudenje izvelekel nekega štiriletnega dečka, ki bi se skoro zadušil. Brž so ga odnesli v bolnico, kjer so ga zdravniki po nekoliko urah spravili k zavesti in mu rešili življe-nje. Tudi v ljubezni sv sklepajo kup-•ije in rajzne trgovske transakcije. Vse je seveda sigurno ter zaščiteno proti izgubi. L'e rečeš naprimer ljubljeni devici. mtj ti da poljub, ti ga najbrž ne bo dala kar tjavemlan. — Oa i Le dam. — bo rekla. — I no, pa mi enega ali dva posodi. — ji -moraš odgovorit i. Boš vide!, takoj bo zadovoljna. — Posodim ti J t it lahko, kolikor hočeš, samo da mi jih bo« še enkrat tako vrnil. Tako se bo glasil njen odgovor, le pa baš tako ne bo rekla, si lahko prepričan, da misli tako. V slovensko gostilno v l)o\vu-tow mi je stopi i rojak. Tako je bil jezen in razburjen, da je kap belo gledal. — šndiiš... fiksdiiš.. vavduš... — je srkal >ko/.j zobe. — Kaj pa je.' Kaj pa jef — so vpraša-lL — -hiz»*n ^eni, strašno sem jezen. V>e me jezi, vsaka malenkost me jezi. — Le pomiri se. Ali boš koza-reo vina l — Ali me hočete zopet dražiti? Zakaj mi ponujate kozarec, ko sem vendar povedal, da me vsaka malenkost razjezi. Nič kozarec*: Ga-lono na mizo! V Indijo je dospela posebna angleška komisija. koje namen je najprej .preštudirati, potem pa izboljšati indijske raizniere. Indijsko prebiva-lstvo je tega tako veselo, da morajo biti člani komisije neprestano pod policijskim vaTstvom. Neredno aH Bolestno Uriniranje starih olajšano s Santal Midy Uspešno-neikod- »Jivo. Naprodaj v vseh lekarnah. ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER S9 NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! ki Izvirajo Iz poslovanja v velik« obrata, v korist. nafcaiilm so manjši, »sled tekat pri agenta sU uvoda, ki m« t iz vršenje t N«r York. poslovanja je nedosegljiva, radi lahko ndrinJcM tafcd obširne zveze, ■ai*ečja SAKSER STATE BANK tonttjusryr btbeet. wsw toek fcV K- Rojak je takole modroval: — Poleti na.^ je vročina zniagovala, pozimi nas bo pa vino. Xeka ljubeznjiva čitateljica me prosi, da bi ji kaj o ljubezni ali kaj podobnega napisal. C'e .se prav spominjam, sem že dosti pisal o tem predmetu, toda, da ji ust,režem, objavljam sledeči Zemljepis zakona. Državo, ki se imenuje zakon, obdajajo na severu uničeni Ideali, na vzhodu meji nanjo uklenjena Prostost, na zapadu Enoličnost, na joig-u pa Dolgočasje. Glavno mesto te države se imenuje Kesa nje. Druga mesta so: Razočaranje, Brezupnost, Odpoved. Sta tudi dve mali -vasici, Ljubezen in Vdanost po imenu, ki sta pa ta.ko neznatni, da običajno ne prideta vpoštev. Onostran zapadne meje je čudovito krasno mesto Ločitev po imenu. , Iz vsakega najmanjšega kraja Zakona vozijo v to mw»to neprestano bnzovlaki. Pač, dva kraja sta izvzeta: Ljubezen in Vdanost. Iz teh dveh krajev ne vodi no-Iug: noben mi ni prav ugajal in 5e kmalu odpustil. Ob neki priliki mi mmhI Jii-auf priporočil slovečega .slugo-ve-likana — napol bcduinskega porekla. Pristal in kmulu na to mi je privedel človeka, ki je bil zares pravi ober. Ko je prišel dr> praga, .se je bil moral .skloniti, da je lahko vstopil v .soho. Ni l»il .samo vi-sok. marveč tu.li širok in nilšičasf ; mifl je oLTomnc rrvojo močjo storil komu kaj zalega. Oblečen je bil v umazano ou-nja*to obleko; noge je obnl v rde-e«, usnjate sandale, ki pa niso bi-1»» njegova la.st. .saj je komaj .stlačil vanje svoja lopatasta stopala. Dvomim, da bi bil človek s takimi nogami sploh dobil v Kairu primerne sandale. Tudi roke je imel lopataste; skoro so mu visele na mogočnih ramenih iti >e videlo, da mož ne ve, kam bi jih dial. Videlo >c je. da so mu v ne prilik o. Govoreč z menoj, je venomer stiskal pest in jo zopet odpiral. kakor da bi bil po neč"ni fcogal. V tem stanju so se mi nje-go\> roke videle kakor dve ogromni tipki velikega pisalnega stroja. Zarjavelo obličje je bilrt zaraščeno z gosto, rjavo brado, ki je poganjala tako bujno, kakor je h' redkokdaj vidiš pri Egipčanih. Vzlie mogočni postavi in divji vnanjosti se mi je ob pogledu na Sol ima na zdelo, da je pošten in dobrodušen možak. Ta vtisk je postal se silnejši. če sem ujel miren pogled njegovih modrih oči. ki so pri Arabcih kaj redke. Zrle so okoli sebe tako dobrohotno in nedolžno, kakor oči štiriletnega otroka. Soliman si je brž pridobil moje zaupanje i" ^ni ga rad sprejel v službo. Dvajset frankov ratiaeč-no .kakor se je bil že Jusuf z njim domenil, ni bilo nič preveč; koristi. ki mi jih j,» obetala v mojem lovskimi poklicu njegova zajetna fostava, so mirno odtehtale ta denar. Edin pomislek, ki se mi je tisi i hip za ril v glavo, je bil; koliko neki srve tak-le sluga? Zares se mi prehranjevanj,* tega človeka ni videlo kdo ve kako mikavno. Soliman ibn Ha.>an j** tedaj,j vo klopotanje. a kla .se je posebno bal; umivaje po. valjale po prej>rogi med stekleni-sodo, si je v potu svojega obraza prti zadev ad. da ga ne bi zlojhiil. vilic temu jt» zadostoval en sam neokreten dotik in steklen ali riti porcelanast krožnik >e je na mah razbil. Včasi se je pripetilo, da je s prtom brisal to ali ono posodo; ko pe je hotel položiti križnik na mizo, j<» opazil, da ima v prtu črepinje. < V sem ga oštrl zaradi te nepazljh osti. je bil na mah ves v solzah; videč tega velikana jokati. sem se omehčal in Sol ima nu odpustil. Nekega dne me je bil spremil v me>,to na trg. Med drusrim sem kupil par golobov in izročil ptici Solimanu. da ju odnese domov. Posebej sem ga bil oj>ozoril. da mora biti na moč previden, zakaj eroloba se mu lahko izvijeta in odleti ta. To se sicer ni zgodilo; ko sem se bil vrnil domov, sta ležala nepremično na mizi. Soliman ju je bil od strahu, da mu ne odletita, tako stisnil v pest, da je revežema ušla sapa in sta poginila. mi črepinjami. Ves solzan je gledal Soliman sadove svoje nerodnosti; ni vedel, kaj zdaj sto- šili za časa kajzerja, toda orožje, ki se ga Xemci pri tej priliki poslužujejo, je kaj priprosto. Tanki, naiprimer, ki jih vidite n« sliki, so napravljeni iz lesa in papirja. , . . .. j , . , J lahnega sna glasovi, ki so priče-' glavo. Kdo pa sploh ušiva hije- Tak je bd tedaj moj sluga So- J VflHj (]a ^ je zyer bližala liman ibn Hasan. Xo. *ema streloma. Pu- plašen o obličje. 44 Ali luno meso T . ... , . , ...p0!'aS1. Xi bn° treba posebnega truda:' Tedajci s- je Solimanu z bla-je bil vendar le nekoliko priv jutra. g«pod ?" — me je vprašal lila- jii samastojnejsi. Kmalu sera ... . A . ' 1 , , . , t Ukrog petih zjutraj sem s0 vz-! stno. spoznal, da mi je vdan iz dna svo- „ . . . . , ' . _ . , . , . dramiL Prva skrb mi je bila, da Kaj pa. da ne. — saj nima jegra poštenega srca,- zdaj pa zdaj , .. . 1 ^ , , . , * ji v spravim hijeno med veliko ka- cene. Le odnesi hijeno iz mesta je pokazal to vdanost z odločno _ ,. . , . .. . • , , , .v menje in jo ondi dobro skrijem, m jo wkopai v pesek'" obrambo mojih koristi, pri eemer , . , . i _ ' 1 ..... . da se je ne bi med mojo odsotno-1 "To bi bila prehuda škoda'" se ni oziral niti na me, ce se mu ,. . ... ^ , . . 1 stjo polastili mrharji. Potlej je rekel in postal spet preplašen je zdelo, da je ta ali ona reč v sem sP vrnil ▼ mesto. moj prospeh. Drugače pa je bil vrlo ucogljiv in pokoren; mojaj Prišedši domov, sem takoj pn-beseda. je veljala pri njem več si al Solimbana s tovornim oslom od korana, čigar zapovedi si si- po plpn in mu velel, da mi bije-j cer ni preveč jemal k srcu. (V.jnino truplo nepoškodovano pripe-sto je moral čuti očitke moslim- Ije domov. ski h sosedov, čes, da je versko nemaren in da se ne udeležuje skupnih molitev. Soliman se je v takih primerih izmotaval z lažjo in je trdil, da opravlja svoje molitve Ob drugi priliki me je trapila doma. Pri tem se je drzno sk^i- Opoldne se je mož vračal. Vi del sem ga z daljnogledom, ko .se|~a \irodam- je bližal mestu, a glej — kje neki in mrk. 44(V ne maraš mesa, pa ga pokloni meni; bi mi bilo na moč v korist.*' "Kaj boš pa ž njim, bedak, saj vendar ni užitno?" "Kaj pa, da je," je rekel Soliman, "če mi ga daruješ, ga vse-Mar ne vidiš koliko nanj ta m-le pred ■ II Človek pride včasih v položaj, da miri denar za kak nepričakovan fartatek. Č« zahteva slučaj vet denarja kol ga je na razpolago, je navadno mogote dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano jr. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal Ivans) po 36c.'c in še vet na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je. da »o delna odplačila za Mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že Številnim našim strankam, ki so s« obrnile na nas. po- magali ii začasna denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno pom—ao, ker so ie mnogo t asa poslužujejo naae banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnik obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa d> eh mun poznanih oseh ali kritje v vrednostnih papirjih. 11. pr. zavarovalna potica itd. Vse proMnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTIANDT STREET NEW YORK, N. Y. DRAGOCEN KROMPIR ljudi čaka hišo y „ je Soliman. za katerim se je vsu- ustavil pred mojimi vratmi. Brž dajati hijenino meso. sem jib odpahnil in ga pustil nu neka očesna bolezen, ki zlasti v ceval na me kot pričo. poletnem ča.su kaj rada nadlepod Schmalstich obso-spod SclimaLstich je Sel eelo tako jen na jilačilo l.r>0 mark tožitelji-jdaleč. da je radi ich treh krom- <•>. ker je bila odpustitev iz slu-pirjev eelo obdržal vse njene stva- žbe brez odloga nepravična, ker ri. Toda. ko se je prikazala Frida tožiteljica ni pač mogla vedeti, da .s polocijo, jih je moral vrniti; za j«1 bila v krompirju skrita tako plačo fiO mark in za prehanjeva- dragocena vsebina. Tako ni pri-nje. za kar je zahtevala 90 mark. šel ubogi gospod Schmalstich sapa je morala poklicati na pomoč mo ob .svoje diamante in priprav-delavsko sodišče. Pred prehodom no gospodinjo, ampak bo moral Iv k obravnavi je skušal predsedu- plačati 150 mark in sodne stročke. joči pripraviti obtoženca k temu.! ---- da bi se spravil s tožiteljivo in ii Ko jf (Isptrinicntiraf r rdtčitn plačal zahtevanih 150 mark; ker j fosforjem itak ni nobene podlage za brez-} _ odložno odpustitev tožiteljice ra- J Dunajski kemik dr. Ferdinand di treh zavrženih gnilih krompir- Ri„ger eksperimentira že dalj čajev. bi a Ja nič mehkejša od novega pod-lahko nasiti š. za cenen denar. (V-jplata na obuvalu. Ker nisem prav je bil velikan, sem se ven-J smel gledabi v luč. nisem vedel, dar nadejal, da ne ho treba potieb-('ako mrhovino in počakam s pu- Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $!.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša 2% oziroma naj man je 60 centov za nakazilo. SAKSER STATE BANK ' : New York, N. T. 82 Oortl&adt Stresi ško v roki, kdaj bo zverino zamikal nji tolikanj prijeten duh. Vrnil sem se domov in razložil Solimanu svojo namero. Hotel sem mu pokazati prostor, ki sem si ga bil izbral, zato sem naslednjega dne vzel slugo s seboj e puščavo. Ko je videl, kje naj odlaga vabo. sem mu velel, da naj od jutri dalje vsak dan prinaša na to mesto po dva kilograma mesa. da se hijena navadi na tisti prostor. Ce bo opazil, da je hijena ponoči vabo odnesla ia požrla, naj me brž obvesti. Tri naslednje dni mi je Soliman javljal, da je vaba nedotaknjena; potemtakem so ležali ondi trije veliki kosi mesa, ki se je zaradi vročine takoj do dobrega posušilo. Četrtega dne pa so vsi kosi izginili ; številne stopinje v pesku so kazale, da je prišla hijena. Vestno je bil Soliman položil tja še četrti kos. Naslednjega dne je tudi ta izginil. Zvečer sem Sel sam pre-žat na pustfhjsko strašilo. Skril aem Se ob dobrem vetrn med tremi velikimi kamni ia čakal potrpežljivo nekaj ur. Zaman. Okoli esajate ure so ne predramili is "Tako je. kot sem narodi iz-(rekel; dovolite mi vsaj. da vam pojasnilo: Ko se je pred tremi tedni vrnil s potovanja v Amsterdam. je prinesel s seboj tudi tri krompirje, v katerih pa se je na- Butali so o bvrata in nestrpno vpraševali, kedaj se bo začelo pro- slabi dovtipi. "Kaj s0 to pravi. Rešitev te uganke je dokaj pre-[delati slabe dovtipe?" je dejal dvor, oba pa sva se morala r_i j prosfa . Schmalstich ie lometrov od poslednjih hiš mesta f ^ " ™ mohamedanski — • — - — -TJel Z vsakoV1eTeV' t* S°'redn° ?*laj0 Žen0' VeC' k°|W vložim, in .sami baste vide- U in bušnila v obraz in na ro- 1 o hI P VVma katera °tr0k- b0lj je pri ljUd1H' kak° bridk* ^-!ke. kier je gorela dalje. Ves nor * V« ni,/-, a k"! i *" o, i ^ ^^ ^ mOŽ to je p0tIal sledeC'e P*™™^™ od bolečine je tekal po sobi in kli- ^a aslu je res bila hijena. Slu-] kaj kmalu ostavi. Zato si žene " ' J ! ga jo je z vrvjo trdno privezal k j izmišljajo razna sredstva, da bi sedlu. — da pa se ji ne bi medjbile bolj rodovitne, pa tudi mož-potjo kaj pripetilo, je vzel s se jje jih radi podprejo z lastno iz-boj v pustinjo fino pokrivalo is j naj dl j i vast j o. Globoko se je vko- kameline kože, zavil van i žival in jo privezal na sedlo, na vrh pa je pokril še veliko pastel j no rjuho, ki jo je bil na robeh nekajkrat preluknjal in potegnil skozi luknje platnene trake. s katerimi je moj plen še enkrat zvezal pod oslovim vampom. Na rjuhi in na pokrivata so bili madeži strjene krvi. Ko sem videl, kakšno nerodnost je bil spet Soliman storil s predmeti moj& garderobe, me je minilo vse veselje in sem se togot-no zadri nad njim: "Kakšno neumnost si mi zopet storil, bedak; kdo nek" ti je dovolil vzeti na pot moje perilo?" "Prosim te gospod, nikar se ne huduj in ne jezi; to bo samo škodovalo tvojemu zdravju. Sicer pa si mi velel, da naj ti pripeljem hijeno nepoškodovano domov." "Prav", sem odvrnil, "toda zakaj nisi mrho zavil v vreče." "Nak'\ je rekel nedolžno kakor otrok, "vreče bi bile premajhne; vrhu tega sem moral vzeti a seboj še kaj, da ne bi med potjo posedle mahe na hijeno in odlo-aile ▼ ranah svoja jajčka. Že med potjo bi se bili rarvili črvi in meso ne bi bilo za prodajo; usmra-dilo bi se." To me je presenetilo, pa S sem rekel odločno, da mi ni mar za ; flo mi je le xa koio in tal reninila prazna vera da žena sigurno zanosi, če povžije magari še tako majčken košček hijenine-ga mesa. To. da sem bil ponoči ustrelil hijeno in paslal Solimana ponjo, se je po zaslugi Sol i mano veča bahštva razneslo že na vse zgodaj po okolici. Množica žena. mož in otrok je nestrpno čakala, kedaj se bo pojavil Soliman s hijeno. Zadeva >ne je kmalu spiti vila v dobro voljo. Ne samo, da sem dal Solimanu vse meso, tudi vrata sem bil odprl na stežaj in sluga je lahko vsakemu radovednežu pokazal .ustreljeno hijeno. Rekel pa je, da bo šele naslednjega dnf* prodajal meso insieer po 1 pija-ster kakor škatla za vžigalice velik košček, kdor pa hoče kupiti na veliko, dobode sto takih ko ščkov za zlatnik po dvajset frankov. Solimanu je kupčija imenitno uspela. Pred hišo je stala se tja do večera množica kupcev; naposled so ostale od hijone samo kosti, želodec in črevesa. Soliman je zvečer zanesel drob v. mesto zato pa se je vrnil s tremi dobršnimi kosi ovčjega mesa, ki ga je urno razkosal in mirno prodajal naslednjega^ dne kot hijenmo Še vea toati dan so hodilo 2e- novun izumom te •bi bil še bolj praktičen nego navedeni. Te dni je mešal v porcelanski posodi nbvi fofcfor in neke drugo lahko gorljive snovi. Pri tem mu je mešanica eksplodi- eal na pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so ugasnili gorečo snov s po-močo plaht. Za srečo je imel dr. Ringer med eksperimentiranjem hajalo osem diamantov, ki jih je zataknjena očala, tako da so mu v tem mestu kupil. "Xe radi carine, gospod predsednik, ampak samo. da bi kamni ohranili svoj sijaj", jo hitel zatrjevati g. Schmalstich. "Nevarno se smehljajoč je poslušalo sodišče in poslušalstvo razburjeno govoričenje obtoženca, dokler ni slučajno navzoči zlatar potrdil, da je vend.tr nekaj resnice na zgodbi. Kajti že staro opazovane uči. da zgubijo diamanti mnogo svojega bleska, če ležijo dalje Časa v baržu-nastih ali svilenih etuijih; radi tega imajo amsterdamski trgovci navado, da hranijo dragocene kamne v izdolbenih krompirjih, kjer obdrže vedno svoj ogenj. Ko se je Schhnalstich vrnil iz Amsterdama, je položil vse tri krompirje, ne da bi svoji gospodinji kaj povedal o njihovi vrednosti, na pisalno mizo. Ko je odšel, je pospravljala gospodinja kakor navadno sobo in je vrgla krompirje v čeber, ki ga je pozneje izpraznila v na dvorišču stoječi zaboj ■■■ _ _------ ■■■_ _■ ,-- -■ ,' '-v-- -___v _- ■- -, ne po "hijenina meso", ki naj pomore k rodovitnosti. Soliman ga je postrežljivo prodajal, dokler ni poala zadnja zaloga. Pozneje se je bahal da je zasluzil pet liber šterlingov v zlatu.— trikrat vee nego sem' dobil jaa za kožo izt za lobaajo. _ , vsaj oči astale nedotaknjene. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral dolgo zdraviti, a obraz mu bo za vse življenje skvarjen. Slab počitek v noči? Mr. August Mitchell, McMillan, Mich , pravi: ".laz nisem mogel mirno počivati ko st-ni »pat. Po končanem d«lu sem komaj šel domov zvečer. Noge so mi uslahelp in vse kosti so me bolele, postal sem zelo suh. Xuga Tone je naredil iz mene novega moža In sedaj s« počutim zopet mlad. Ničesar me ne boli sedaj.'* Poskusite to "Narodno zdravilo" ak3 ste slalti in čutite bolečine, ste suhi. bledi, izmučeni, nervozni nezadovoljni, ali ako imate bolne obisti in mehur. Nu-ga Tone tudi povrne spanec, povrne ala« do jisli, pomaga prebavi, daje moč, Jafa splošni sistem in poveča težo. suhim In izčrpanim ljudem. Nuga Tone je na prodaj v lekarnah in vam mora pomagati ali vas ne Mane nič. Prečitajte jamstvo na vsakem zavitku. (AdV.) Agitirajte ta "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik * Ameriki. PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kupuje; kdor ktg prodaja; prav vsakdo priznava« da imajo £udoyit uspeli — MALI OGLASI VG!a« Naroa*" i pp I ' ■■ e - i. GLAS NAHODA, 20. OKT. 1928 Njegova žena ROMAM IZ 2mJSKJA. Za "Glaa Naroda" priredil O. P. 33 (Xuvojo roko. On pa jo je trdno držal. —. Izpustite mojo roko, — jaz hočem iti sama naprej! — Ali Me znoreli? — je vzkliknila zopet V istem trenutku pa se j«- preril -kozi grmičevje neki Slovak. Moral je >l'ašati klic Felieite. skrčiti -■v o jo pot ter preleteli preko trate. Z enhn stmim pogledom je preniotril položaj. Njegove oči -o /ažareb> v divji j^zi v >jMt«~eni obraz Forsta in žile na njegovih temenih M) se visoko na[>ele. Forst je izpustil »-(»ko 'Felieite. ka»korhitro >e je prikazal Hitter. Hitter je stopil tik k njemu. Ali niste čuli, gosjM»d i>oročnik Moja žena se zahvaljuje za vaš«' .spremstvo, — je rekel z rezkim glasom, Forst je stopil (nehote nazaj. Kilter mu je sledil. Stala stročnik Forst ! Dvakrat, sem že zapazil, da .st?1 bili nadležni moji ženi. Jaz sem sicer odločen nasprotnik dvobojevanja, — a ee vas najdem še »-tikrat na poti moje žene in proti njeni volji, — potem se bom zna! temeljito poslužiti .svoje pravice! Da ne storim te-jia že sedaj, delam to le iz obzira na življenje vaše bolne žene, ki L i bilo ogroženo v>led najmanjšega razburjenja. Nato st* je hitro obrnil od [»opolnoma prepadenega častnika, stopil z naglimi koraki ob stran Felieite, jvoložil njeno roko skrbno v svojo ter jo odvedel proč. — Bilo je vendar dobro, da sem prišel na misel iti tebi nasproti, — je r«-k«-l. popolnoma mirno, da ji vrne samozavest. ("util je. da se je tresla na eelem životu in vedel, da je zelo raz-1 urjena, »Vprav ni uganil resničnega vzroka njenega razburjenja. Bilo je to prvikrat, da je prišel Hans Hitter, poln nejasne skrbi, Feiieiti nasproti, ko je bila slednja pri Ellen. Nato ni mislila ona poprej, tekom prizora s Forstom. v svojem raozburjenjii. Ko je stat llans naenkrat pred obema, se je prestrašila prav do globine svojega srca. Ali je slišal llans njen pogovor s Forst om? O je si Sal'vse, — potem je bil dvoboj med njenim možem in Forst o m neizogibna po-tltdiea tega -.popada. To .ii je postalo takoj jasno. Ko je nato videla, da se je njen mož mož s For.stom odstranil ter govoril pritajeno ž njim, se je izpre-iii e nil ta strah v gotovost. Njeno sree se ji je skrčilo v brez imenskem strahu. Kot hčerki vojaka se ji je zdelo popolnoma gotovo, da ni bilo mogoče izogniti se dvoboju. Vedela je. da se je že pogosto dvoboje valo dvoboje za dosti bolj ničeve stvari — in vedela, da posežejo moški le prehitro in nepremišljeno k orožju. Srce ji je ležalo kot kamen v prsih. Sovražila je Forst a v tem trenutku kot povzročitelja tega novega neizmernega zla, katero je pričaral nad njo. Tresla se je za življenje svojega moža. katerega je ljubila, bolj globoko in vroče, kot je kdaj ljubila Forsta. Njeni nogi sta skoro od]>ovedali -vojo .službo. Z velikim naporom se je vlekla ob strani svojega moža in nobena uboga besedica ni našla i>oti preko njenih ustnic. Zrla je z velikimi, plašnimi očmi ob strani k njemu navzgor. Njegov obraz je izgledal mrzel in nepremičen, njegova usta .so bila napol zaprta. Oči pa so zrle trdo iz{M>d stisnjenih obrvi. Tako sta odšla počasi proti domu. % "v. Šestnajsto poglavje. Harry Forst je ostal še dolgo časa nepremično na svoiem mestu ter zarl z motnimi očmi za odhajajočim zakonskim parom. Fe ga je zaničevala, — ljubila je pač svojega moža. On je vedel za vse to — in torej mu je v>e priznala. Sedaj pa sta odšla oba na-prej, priročno. — d oči m je stal on tukaj kot izobčenec, obsojenec. Le iz obzira na njegovo bolno ženo ni jnustil Hitter, da bi prišlo med obema do kravala — da ne ogrozi življenja Ellen — Življenje Ellen ■ Ali je bilo ogroženo? Da. — le nikakega razburjenja" — je rekel .zdravnik. Ah, kaj se je brigal sedaj za Ellen? V rjegovih prsih je divjal vihar, ki je vse mandral pred seboj. Fe ga je zaničevala. — bil ji je prenizkoten, da bi ga sovražila. Ta občuti--k -e ji je zdel previsok zanj! In vendar jo je ljubil -— zve-stčjše kot ona njega, kajti on je dal le svojo roko neki drugi, — a ona je dala svoje srce in roko nekemu drugemu. Stal je pred Hitter-jeni kot ozmerjan šolarček in si je moral pustiti reči take besede! On je moral biti celo vesel, da je Hitter preprečil škandal — ra-!i Ellen. Prieel je škrtati z zobmi ter odšel počasi in s težkimi koraki proti domu. Sedaj pa ni bil zmožen obiskati svojo ženo ter govoriti ž njo. V strašnem ra*položenju se je umaknil v svojo sobo ter sedel tam na stol. S podprto glavo je zrl mrko in nepremično predse. Elen ga je slišala prihajati domov ter čakala nestrpno, da bo prišel k njej. Izprva .je mislila, da se preobleči. Ko pa je poteklo pol ure, ne da bi prišel k njej. se ni mogla več vzdržati od nemira m ne-Mrpnosti. Ne da bi pomislila na svoj položaj, je skočila z divana. Pri tem pa se je zapleteta v svojo dolgo obleko ter padla na tla Nekaj easa je ostala nepremič-na. nezmožna dvigniti se Od pad-ea je bila zelo prestrašena in srce j-i je utripalo urno in neredno. Tu-di ji je postalo naenkrat zelo slabo. Nato pa se je dvignila z naporom ter skušala s smehom pregnati svoj strah. — Ah. jaz ne smem niti povedati Harrv-ju, da sem padla. Zmerjal bi me radi moje nestrpnosti, — si je mislila. Ko je stala nekaj .'asa ter pritiskala svoji roki na burno utripajo.'« sree, je kone^-no zapustila ^vojo sobo. da se napoti v sobo svoje ga moža. i>i>otonia je morala pa parkrat obstati kajti prevzela jo je čudna, omotica, kot da so ji tla odzeta izpod no». Borila pa se je pogumno proti svojemu uerazpoloienju ter smehljaju stopila v sobo svojega moža. Našla ti. J prešle "v govorico Indijancev krog Zadnja leta pa so prišla na dan leta 1290. To ni nobena tiskovna odkritja, ki niso .sicer uničila v.so pomota; letnica je 1290. d vest o-njegove slave, pač pa so docela indve leti pred oficijelnim odkrit-izpremenila pomen njegovega de-'jem Amerike. In novejša razL-la. Najlepše na vsej .stvari }e skavanja bodo premaknila začetek dejstvo, da tega nihe«' ne ve. ra- kulturnega vpliva, ki je zapustil zen nekaterih znanstvenikov prve te tuje besde in običaje, še za pri-vrste. Novo odkrita dejstva nam- bližno dvesto let nazaj, reč dokazujejo, da Kolumb nika-' Trvjomna pred Krištofom Kolumbom. kor ni prvi odkril Amerike. am-| pak so ga prehiteli drugi, ki so i ' »-t - i • Istina je, da .so že razni uč*> Novem svetu izvršili čudovite J ' ;• , , ... n „ njaki domnevali, da .so drugi mož-,,n drn-° eksotično blago. Znano v reei. nim trgovskim brodovjem; vzdr- j zeval': .so r«*den promet ter neprestano prodirali v nova trgovska področja. ' Odkritja so bila na dnevnem redu, ker so bila neizogibna. Neizogibna pa so bila, zakaj trgovce itst^ga časa je gnala največja gonilna sila sveta — ne morda želja po pustolovščinah, kakor .so nas nekdaj učili, ampak želja po dobičku, po novih virih bogastva. Romantika teh naj-zgodnjih odkritij tiči v tem. zakaj so si vso dolgo dobo prizadevali. da bi ostala tajna, tako strogo tajna, da so skoro docela izginila iz zgodovinskih poročil. Fgotovljeno je danes, Sitipping News 13. oktobra: Rellanc«, Chtrbourv, Bajibnrf 14. oktobrf: Aqultanla. Cherbourg Leviathan, Cherbourg1, Bremen 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Brem*p XT. oktobra: France, Havre (J A. M.> lleleenUuid, Cherbourg. Antwerp Majestic, Cherbourg l>eut*chland. Cherbourg, Hamburg Volend&m, Boulogne iur Mer. Kot-terdatD 41. o*t«bra: Bercngarla, Cherbourg Prea. Raiding. Ch«rboura. Bremen 1. novemh'- ■ Albertic, Havre Columbus. Cherbourg:. Premen 3. novembra: Pur is. Havre rlzlet) Olympic, Cherbourg 1'ennla.nil, Clierbourc. ntvrerpen Mirui^WHSku Cherbour-p Cleveland. Cherbourg-. Hamburg Cunte Bianciimano, N'^poli. Cenna t Vtmidam, Buulugiie Sur Mer. Kot- ' terdam C. novembra: Saiurnia. Trat 7. novem1--«: Alauretania. Cherbourg President, Hoo«elvtrit. Cherbourg, Bremen t. november: AIu«-r.cht-n. Cherbourg, itoma, .Napoti. Genoa Bremen Odkfnl arabske 'iujkc r indijanskih narečjih ? je prehiteli Kolumba ]»ri o?e ka in odkril je, Amerike". Avtor šala, ee trdimo, da ljudje katere- ta^n0- ^'»ok Pe -i" hil ta: Vo\nn mu je Leo Wiener .s Harvardske gakoli veka. tudi našega, radi po- hi1u »;•*»♦»» 11 — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY 10. novembra: Homeric. Cherbourg l.apland. Cherbourg Antwerpen Hamburg. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Presidente Wilson. Trst 14. novembra: Aqultania, Clu-rbourg Leviathan. Ciierbourg 16. novembra: lJeriin. Ituvre 17. novembra: lie d« France. Ha\-re MajuslSc Arabif, Cherbouig Mlnnctonku, Cherbourg Conic Crande. N'upoll Oenova Albert Itullin, Cherbourg, Hamburg Kotterdam. Kuul'^n- aur M^r. Hot-terdam Gei.rge Washington, Ctierbourg, Kremen. 21. novembra: Herengaria. Cherbourir Am.-rtoa. t'tirrbourif. Bremen 22. novembra* Meijaritic. Havre r>rrsd^n. Cherbourg Bremen 24. novtmura; Olympic Cherbourg New York. Cherbourg, Hamburg Augustus, Napoll. lienov« Vew Amsterdam. Boulogne tur Mer, notterdum ' ' 28 novembra: .-j Maurt-tttiila, Cherbourg foiumbox. Oherb'o mu bili -na razpolago — do prvih poskusnih Zapiskov o teh narečjih, ji so jih izvršili trgovci in jezuiti-misijo-narji. ki >.0 sledili K or tez u. w - * ■ r*. Kakšno je bilo "Wienerjevo začudenje, ko je spoznal, da imajo ti indijanski jeziki zelo mnogo mornarji mnogo let pred Kolum- zakrivali nepoklicancem. Njih bora jadrali po Atlantskem ocea-'IadJe na Tihem «nuknile iz nu na sever, na jug in zapad; da|D:ePPe"a in Rone,va- n^ l'5,xa te vožnje niso bile slučajne, am- jl'OZiieje so se prav tako na tihem pak vsakdanji pojav in da so sej^pet pojavile; le malokdo izven trgovci evropskih Ink bavffi z ^ovskih krogov je vedel. kj». so razpleteno prekomorsko trgovino.f^tile^ipudile med odhodom in Ti nesumljivo zgodnji trgovci so;l>ovra^om' razpolagali z imenitno organizira-j \ JDalje prihodnjič.) KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ZBORI: Planinske, U. gv. (Uriwrnar) .. .45 Trije mešani zbori, Udals Glasbena Matica .....................49 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) .............«1 Izdala G Glasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharaar) četvero in petero raznih glasov .... .45 laz bi rad radetih rož, m očki zbor z bariton solum in priredbo za dvospev ......................jg§ V pepeUtiiai noi« (Sattner), ksn- tan ta za soli. zbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovee), za moški zbor m bariton solo ..........JM Cupletl (Gram). Učeni Mihec, — Kranjske Bege ln navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....4« Na£i himni ,'Marold), dvoglasno • spremi jeva njem klavirja ...... .19 PES>3ARICE GLASBENE MATICE: 1. fesnarin, uredil Hubad ....151 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikar««) U 2., in 3. sv. skupaj ............................L— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................41 rovnik), 3 zvezki skupaj ......M Slaviek. zbirka iolskib M J* ____ (Dalje prihodnjič.) v .. MALE PESMARICE: ŠL 1. Srbske narodne himne .... J5 Št.la gto čntli, Srblne ftuinl.....15 St. 2. Zrinjski Frankopan.........15 r. 1». Pogled v nedolžno oko .... .15 Št 10. Na planine ..............JI št. XJ■ 2veter Št. 12. Vasovalec ..............JI Narodne pesmi sa mladina (Žl-.... (Medved) ....................JB5 Vojačke narodne pesnd (Kori) .. M Narodne vojafike (Ferjančič) .... JM (Pregelj) ..................l.M Lira. srednjeiolska, 2 zr^mmm paJ •........*.».......•■....*«J.■1 Troglasni mladinski zbmrl Mešani in naoilrf ihtd (Aljaft) — 3. tvezek: Psalra 118; TI veaelo poj; Na dan ; Dim nn£.........4# 5. zrezek: Job; V mraka; Dneva nam pripelji tar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ....... 8. zrezek: Opomin k veselja: Sveti noi; StraiDiki; Hvalite Oo> spoda ; Občutki; Geslo ........ 7. zvezek: SlavCek; Zaostali p ti«; Domorodna iskrica; Pri arrdbl; Pri mrtvaškem sprevoda; Geslo 8. zvezek: TI osrečiti jo hotl (me. lan abor); TI oarečltl jo botl (moSkl zbor) ; Prijatelji ln senca (mefian zbor) ; Stoji, aolnčlca •tojj Kmetaki bUl •••••VM.#, cerkvene pesmi: Uumači glasi, Cerkevene pesmi sa meSan zbor ...................1.— 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____M Maine pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ....................JS§ Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ...... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster) ............. 13 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori. (Gerbič) ..............M Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu J«fzusovem. (F. Kimovec) .. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................44 10 obhajilnih in S v test presv. Sr. cu Jezusovemu. «Grum> ......JU Missa In bonorem St. Joseph! — (Pogachnlk) ...................44 Utanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .44 Oremns pro PontUico .......*.... .44 Kyrie ...........................44 K svetemu Reinjemu telesu — (Foerster) .................... .40 SVa NlkOlftJ •••tsssssssstftsststt mM& note za citre: Buri pridejo, kocačnica ..........JE8 Slovenski citrar, (Wllfan) ......JU Sarafan. Ruska pesem. (Wllfan).. JU note za tamburice: Slovenske narodni rački zbor in petje. (Bajuki____1.34 Bom M na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk)............L44 Na Gorenjskem Je (letno........1^— NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-V AN JEM KLAVIRJA: Uspavanka.....................71 .44 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 (Psvfič) .....................L— Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .4» LJnbsvM UeManJft, Polka masor- ka, (Jaki) .....................49 Priimki tteevL Factailja. — {Breznik) ....................J« MabeL Intermezzo > Aletter) ____JM At m Penguin's Picnic. I" te rinemo. (▲letter) .....................JBt RAZ GLEDNICE; Basllčno, docat ...... M Bosllftm. ducat .... Al Zemljevidi: Slovenija ...................25 Zemljevid Gorenjske............ .25 Zemljepisni Atlas S.H.S.........L8t Canada....................40 Združenih driav, veliki...........« Mali ....................................15 Nova Evropa ..........................JM Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, —'vsaki per.... JE5 Zemljevidi: > Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin. Weo* Virginia. Ohio, New York— vsa. ki po . . ;.....................4« Velika stenska mana Evropa .. 2.44 V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA z naiiml malimi parnikl: YORK, ALBERT BA1UK, ■AMBtmo, DtinSCHLANO, KMOLUTE, ZZLUSCK, CUVILAND, wntraAtiA, THinuNou Ncnadkriljiva postreioa In ku-hinjs v vaeh razredih. $ 198.- I a NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) HITRO POSILJANJLE DENAf*. ja po nizkih Cenah Za povratna dovoljenja in druge Infonuacije se obrnite na lokalnega agenta aJf na — Hamburg-American line 39 Broadway New York 6 DNI PREKO OCEANA 1 Najkrajia ln najbolj ugodna pet za potovanje na ogromnih oarnlklh: France.............. 26, okt. Paris — 2. nov. — 30. novembra lie de France 16. nov. ; 7. dec. (Ob polno«!.) NaJkraJSa pot po ieleznld. Vsakdo jo v posebni kabini s vseoil moder nlml udobnosti. — Pijača ln alavna francoska kuhinja. Izredno VpraSaJle kateregakoli 9ooblaac*B»«r« acenta sil FRENCH UNE - 1» 8UU Strte*. H«w York. T._ Kako se potuje v stari kraj in nazaj Ameriko. A Naročilom j* priloMi denar, bo dui v gotovini, Money Order alt poitne tnamke po 1 al 2 centa. C* pošljete gotovino, rekomandirajte pitmo. ~ Ne naročajte knjig, kaUrih M t ceniku. Knjige pošiljam* poitnlnš proti*. "GLAS NARODA" B2 OortUadt St.. VavYork Kdor Je namenjen potovati v sta* ri kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi ln druglti stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam mi zainoremo dati naj-boljSa pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljeuje ali permit lz Washingtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v. Washington, C., na generalnega naselnlSkega komisarja. . ? ; , h* i iLi ducat kraiev, ducat M ducat •,,,„„,,„ NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj« vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. 1. s parnikom lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE SE C AS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na SAKSER STATE BANK • NEW YORK, N. T, Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 31. julija 1928 se nikomur več ne pofilje permit p6 poAtt, ampak ga mora Iti iskat ve a k prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlškl u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breš dovoljenja, potuje na sv«, jo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi do* va anferiška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Ženo ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter amer&ke državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poroCene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša 9e vodno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rldi ameriških državljanov, možjo ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma feoe ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih no. državljanov, ki so bill postavno prlpuSčeni v to deželo za stalno bL ▼anje tu. Vsi ti imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vaake prednosti ▼ Isti, pa ae na •prejema nikaklla proienj aa ama- rlkufke rise j«. STATE BANK « Čutita* Sto* NEW YORK 82 CORTLANDT STREET __________•_____•. J.'^ IDYSRTimINOLAS NAMQBA