Posamezna številka 6 vinarjev.
siev. 212, lzven Ljubljane 8 vin. v L]abl]anl. v M, 16. sepiemora «
Leto XLL
=s Velja po pošti: =
Za oelo lato naprej . , K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— ta ostalo Inosemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani aa dom:
Za celo lete naprej . . K 2V— sa en mese...... 2'—
V	opravi prejema > mesečno „ 1*70
=. Sobotne izdaja: ~
sa celo let ...... ?•—
sa Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo inosemstvo „ 12'—
Inseratt:
Enostolpna petltrrsta (72 m): za enkrat . ... po U v za dvakrat .... „ tt a za trikrat .... „ 10 m sa večkrat primere« teptat,
PrnfM iznaiin. zaknto. bshM IU:
enostolpna petltrrata po 18 vla.
■ Poslano: ■ »!■'■
enostolpna petitvrsta po 30 Tin.
Izhaja vaak dan, IsTseait nedelje in prasnike, ob 5. nrt pop.
Redna letna prlloia Toni nI
KjT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankIrana pisma aa ne bb sprejemajo. — Drednlikega telefona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 8. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.787, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Pred koncem druge balkonske vojske.
Carigrad, 16. septembra. Bulgarski delegati so se že odpovedali Lozcngia-iu. Pričakuje se, da Bulgarija prizna Turčiji tudi Dimotiko. Jutri se po vsej priliki vprašanje m?je delinitlvno nredl. Tako se v kratkem konča zadnja faza druge balkanske vojske.
Pred kilfllsko-lopoflsko vojsko?
Brnselj, 15. septembra. Iz Šangha-ja poročajo, da jc izbruh vojne med Japonsko in Kitajsko lc še vprašanje kratkih dni. Na Japonskem jc razburjenost tako velika, da sc ljudske strasti tudi z zadoščenjem iz Pekinga nc bodo dale potolažiti. Tucli nekatere za-padno-nemške veletrgovine so bile po-svarjene, naj vpričo povečane japonske bojevitosti ne prevzamejo dalekosežnih obveznosti.
Newyork, 15. septembra. »Sun« poroča iz Šanghaja: V Nankingu je ljudstvo zopet napadlo štiri Japonce, ko so zapuščali konzulat. En Japonce je ubit. Konzulati v Nankingu so nujno zahtevali vojaško varstvo. V Šang-haju jc večina Japoncev zbežala v ja-oonski in ruski konzulat.
Peterburg, 15. septembra, iz Ir-lcutska javljajo, da je na sibirski in južnomandžurski železnici ves blagovni promet zaradi vojaških transportov ustavljen. Oficiozno izjavljajo, da se čete prevažajo zaradi manevrov.
Peking, 15. septembra. Japonska vlada zahteva šc, da kitajska vlada odpokliče generala Čangsuna iz Nan-kinga.
Pariz, 15. septembra. Pariški »Hc-rold« brzojavlja iz Tokija: Japonski vojni minister jc ukazal, da se vpo-klicanje rezervnikov pod orožje mora nadaljevati, dasi je Kitajska odnehala.
Tokio, 16. septembra. Dve japonski Križar ki sta odpluli proti Nankingu. Pri Kvangčensu-u jc prišlo med Kitajci in Japonci do spopada. Japonske čete so napravile mir.
Hrvatsko vprašanje.
Zagreb, 16. septembra. Kraljevi komisar baron Skerlecz je odpotoval v Budimpešto, da z merodajnimi krogi konferira glede razpleta hrvatske kri-
i 1111 • •
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Len ar d.
(Dalje.)
»Ali je moja stvar?« je skomizgnil t rameni, »eden kriči, drugi joče in nič ne uboga.«
»Ker je še neumen ... Mihaelova že gre,« in naglo je pospravilo posode z mize.
Ko sta se pozdravili in komaj da je sedla, je že pritekla sosedova hčerka Jaguša in se opravičevala, da ie prišla tako pozno, Šelog je pa šel napregat konje.
Ko je sedala na voz in še s sedeža je naročala gospodinja Jaguši, naj skrbi za otroke, hišo, krave, teleta ... med potjo sta pa neprenehoma opominjali druga drugo, če ni morda katera kaj nozabila, čc jc vse v redu, kakor treba.
iVštrie hiše okrajnega glavarja so se ustavili vozovi iz Tesne in pet žensk se je pripravilo, da gredo prosit, da bi smeli postaviti križ-. Vsaka je imela v roki poln jerbas. Ko so ondotni Judje to zagledali, so sc začeli približevati,
zc. Kakor se zagotavlja, so tozadevna pogajanja ugodno potekla.
Poizkušen atentat na slovensko posest.
Maribor, 15. septembra 1913.
Na okoliški šoli Krčevina-Lajtcršperg sc dogajajo zadnji čas slučaji, ki so popolnoma podobni turško - ogrskim razmeram. Vrste sc škandali, kot jih še nismo doživeli. Nadučitelj, renegat Tomaž Wernitznigg, varovanec Schulvereina, član Volksrata in politični varovanec c. kr. okrajnega šolskega sveta in njega načelnika pl. Weissa, hoče uničiti tamošnjo slovensko šolo.
Do nedolgo tega je bila krčevinsko-lajtcršperška šola utrakvistična ali pravzaprav slovenska. To pa je Nemcc in nem-škutarje silno bodlo. Tako dolgo so rova-rili, da so dobili nemške paralelke. In sedaj sc je začela gonja, gonja na življenje in smrt zoper slovensko šolo. Najprvo so jo hoteli prestaviti nekam proti Pesnici blizu Dervušekove opekarne, da bi nc imela dovolj otrok, Ko so se temu Slovenci pod vodstvom S, K. Z. odločno uprli, je šola ostala v starih prostorih. Reklo sc je, da bodo nemške paralelke prestavljene proč v neko novo stavbo. A tudi to se ni zgodilo. Letos se je k dosedanji šoli prizidala nova stavba, in sicer zadaj na dvorišču stare šole, Določeno je bilo, da pride v te prostore.nemška šola, slovenski razredi pa ostanejo v dosedanjih prostorih. A zgodilo se je drugače. Čez noč je v soboto bila slovenska šola deložirana, vržena na dvorišče in to menda na povelje renegata Wernitz-nigga. Vse vun, kar spada k slovenski šoli! In ko se je nato v nedeljo, dne 14. t. m., in v ponedeljek, dne 15. t. m., vršilo zapisovanje otrok, slovenski starši niso bili o tej protipostavni izpremembi poučeni. Za nemško šolo se je vpisovalo v prostorih nekdanje slovenske šole, dočim je bilo vpisovanje slovenskih otrok zadaj na dvoriščnem poslopju, česar slovenski starši niso znali.
Wernitzniggov namen je bil jasen: Vsi starši bodo pripeljali svoje otroke v nemško šolo, tam se jih bo vpisalo in slovenska šola bo ostala brez otrok. Eksistenca slovenske šole bi bila s tem gotovo uničena, Wcrnitznigg, Volksrat, okrajni in krajni šolski svet, Schaffer, Pessl in pl. Weiss bi svoj namen dosegli.
Že so starši v ponedeljek zgodaj v jutro vodili svoje otroke v šolo. Že je Wer-nitznigg čakal na svoj plen, kakor roparski jastreb na pišče, že si je rnel veselo roke, češ, sedaj sem uničil predmestno okoliško
povpraševali so, kaj imajo in pričeli kupčevati.
»Pojdite, nimamo nič na prodaj,« je zaklicala Mihaelova in sunila od jer-basa Judovo roko.
»No, kako da nič, ako pa imate nekaj v jerbasu ... jaz kupim, mati.«
»Zate nimam nič,« je zamrmrala je;mo.
Ko tudi druge ženske niso marale prodati, je vprašal neki posebno radoveden Jud:
»Mati, za koga pa imate vi te reči? Morda za glavarja?«
»Kaj tebi mar?« odvrnila jc druga.
»Vam pa jaz povem, da glavar nc jemlje takih reči, raje prodajte nam, njemu pa dajte denar.«
»Boš šel, ti----« jc zaklieal neki
kmet.
»No. čemu kričati, čc ni treba, ni treba; takega blaga dobi pri nas.«
»Viktal« zašepetal je Šelog, ko jc odhajal, »pazi in previdna bodi z jezikom ...«
»Nc boj se, saj vem, da grem k razbojnikom,« se jc nasmehnila možu.
»Saj se ne bojim za sebe, ampak za tebe, Vikta.«
»Nič mi ne bo... ne bo se upal biti... pojdimo torej,« se je obrnija k ženskam.
slovensko šolo, sedaj jc vaš napor, Slo-• venci, zaman. Res, čc bi se bili starši pustili sami, bi mnogi neuki viničarji verjeli sladkim besedam nemškutarskih agitatorjev in bi dali vpisali svojo deco v nemško ,Wermtzniggovo mučilnico. A k sreči je
bila Slovenska krneči--n zveza po nekaterih starših opozorjena na rvetečo nevarnost in je takoj poslala nekaj svojih ljudi na lice mesta, da pojasnijo slovenskim staršem, kam se jim jc obrniti. Med temi odposlanci sta bili tudi dve korajžni slovenski gospodični. Ti dve sta nedaleč od šole pripovedovali — bilo je med pol 8. in 8. uro — kje sc vpisujejo slovenski otroci in kje jc vhod v dotično sobo; kar prileti na ulico ves razjarjen in razgret od svete nemške jeze nadučitelj renegat Wernitznigg. Kar nad obe mirno stoječi Slovenki ga vodi njegova »pravična« jeza. V svojem odurnem tevton-skem tonu je začel vpiti, kričati in tuliti kot kak divjak nad mirnima dekletoma. Kričal je, naj se takoj pobereta proč, naj zapustita to »sveto« mesto, da ju bo dal zapreti, da bo šel po župana in policaja itd. A hudo jo jc skupil! Slovenki nista hoteli oditi, smejali sta sc divjaku porogljivo in mu dale v odgovor par tako vročih, da so jo g. Wcrnitznigg odkurili. Navzoči starši so majali z glavami in dejali: >*Ne, k takemu divjaku in neotesancu mi svojih otrok nc damo v šolo. In mnogi, ki bi sc sicer vpisali v nemško, so dali svoje otroke vpisati v slovensko šolo.
Obe Slovenki sta korajžno, kljub Wer-nitzniggovim grožnjam in neolikanim pret-njam, korakali pred šolo po Kokošincko-vem drevoredu gor in dol. Šc parkrat so se odprle duri šole in pokazala sc jc jezična postava renegata Wernitznigga, a Slovenki kljub njegovemu vpitju nista zapustili svojega pozorišča. In tudi potem, ko je Wer-nitznigg naročal na cesti nekemu možakarju: »Diesc zwei Damen agitieren fiir dic windische Schule, gehen sic den Biirger-meister und Gemeindedicner holen,« tudi tedaj naši Slovenki še nista izginili.
Predrznost, neotesanost in zbesnelost Wernitzniggova je znak poosebljenega renegatstva. Tako divjega »olikanca« še nismo videli. Tako je torej pri nas v Avstriji: kar čez noč se vrže slovenska šola iz svojih prostorov, starši se o novem lokalu ne obveste z namenom, da se njihovi otroci polove v nemško šolo; tako naj se naša stara last, slovenska šola, uniči, samo vsled želje nemškutarjev! In če se najdejo dobri ljudje, ki staršem pravilno svetujejo, pa si dovoljuje v svoji nemški oliki nadučitelj take nesramnosti! C. kr. oblasti, kje ste!? Ali naj bo slovenska deca brez .šole, brez pouka na ljubo Volksratu in Schulvereinu?
Med potjo so sklenile, da bo bolj varno, ako gredo najprej h glavarjevi ženi ter jo, kakor je svetovala ,Vikta, pridobe z darovi.
Prišle so na dvorišče, koder so, kot po navadi, hodili stražniki, čakali kmetje in Juclje.
Ko so kmetje zagledali pet nosečih žejnsk, so si takoj mislil, da prihajajo z veliko prošnjo, a eden izmed njih jc povedal .Vikti, da je glavar doma ter jo vprašal:
»S kakšno prošnjo pa ve?«
»E, to jc naša babja stvar...« in pustila jc druge in svoj jerbas na dvorišču, sama je pa šla v kuhinjo poizvedovat.
Kmalu se je vrnila in zašepetala drugim:
»Naša je pri njem v službi, pojdimo v kuhinjo.«
Služkinja jc bilo oblečena no mestno in na vprašanje, kakšna jc glava-rica, je odgovorila:
»Ni hudobna ženska, četudi je Mos-kalka, samo skopa je.«
»Hm ... ali ima otroke?«
»Celo krdelo, petero jih jc in kriče, da ušesa bole, zdaj hodi pa s šestim.«
»Mora biti skopa, ako jih mora toliko preživeti in vzgojiti.« jc spregovorila ena izmed žensk,
In starši so prihajali z otroci. Oni dve gospodični pa svojega hvaležnega dela nista več vršili sami, ampak pridružil s« jima jc še nek Slovenec. Sedaj se je videla vsa Wcrnitzniggova korajža v pravi luči! Ko jc videl, da imata Slovenki — »die Damen — spremljevalca, si ni več upal na svitlo, v šoli je sikal od jeze. A pač, pokazal sc jc še, in sicer, ko se je nehalo zapisovanje. Poslal je dva mlada človeka — biciklista — za našimi, ki so se vračali v mesto. Kakor da bi se nemškutarji bali za življenje Slovenccv, spremljali so slovensko trojico po vseh ulicah, kjer so le-ti šli. In šc pred hišami, kjer so se naši mudili, so čakali, V mestu se jim jc potem pridružil še tretji in tako je šlo naprej. Vemo, kaj bi ti ljudje radi, a ne bodo nas! Paša nemškularski — Wernitznigg — ne razburjaj sc! Slovenska šola je bila, ko tebe ni bilo tukaj in bo še ostala! Zavednost naših okoliških staršev nam jc porok za to. Naša organizacija si je vzgojila več vrlih slovenskih rodbin, katere širijo narodno zavest. Povemo vam: Ugnati se ne damo, čc sc Wcrnitznigg in vsi njegovi še desetkrat bolj penijo od jeze.
LETOŠNJE VELIKE VAJE.
Tabor, 15. septembra. Današnji dan je bil zato presenetljiv, ker so vajo predčasno končali. Zmagala jc Auffen-bergova stranka. Po prekinjeni vaji se je ukazala nova vaja in sicer napad dveh armad proti sovražniku, ki se markira. Čete, ki se nahajajo v mane-verskem ozemlju, bodo tvorile štiri armade; dve bosta predstavljali napadalca, dve pa sovražnika. Višje poveljstvo za ofenzivo določenih armad prevzame prestolonaslednik nadvojvoda F rane F c r d i n a n d sa m, načelnik njegovega generalnega štaba bo načelnik generalnega štaba Conrad Hotzen-dorf. Prvič sc izveclc v avstroogrski armadi vaja v tako velikem slogu, prvič pa prevzame tudi vodstvo vaj prestolonaslednik. Dozdaj nista niti cesar niti prestolonaslednik sama poveljevala. Govori se, da je nadvojvoda prestolonaslednik poveljstvo zato prevzel, ker je bil pred kratkim imenovan za. generalnega inšpektorja vse oborožene sile in je hotel zato prvo priliko izrabiti, cla sam vodi pri vajah del zbrane armade. Odtrobili bodo vaje najbrže dne 17. t. m. opoldne.
Praga, 15. septembra. »Bohemia« poroča: Trdi sc, da namerava po končanih vajah general pehote pl. Auffen-berg stopiti v pokoj. Nadalje sc govori, da namerava tudi načelnik generalne-
»Kako pa z možem?« je vprašala Vikta.
»Po navadi jo uboga, čeprav kriči in razsaja.«
»Torej veste kaj,« obiiiila se je Vikta k tovarišicam. »postavimo tu na, mizo, kar ima katera. Vzela bo, ker je skopa, pa tudi to je dobro, da jc v drugem stanu.«
Položile so na mizo štruce masla, sira, zelenjavo, jajca, na tla pa piščeta, mlade race in gosi.
»Kot rojakinja,« jc rekla Vikta slu?.» kinji, »nam stori še to prijaznost in prosi gospo v kuhinjo ter reci za nas dobro besedo.
Tudi brez prošnje bi to storila, saj smo rojaki. Res, da jc gospod prepovedal prihajati v kuhinjo s prošnjami h gospej, toda bo že kako. Vzela bo gotovo, mcBi je zelo žal, da imate tako škoclo,« jc rekla in pogledala nevoščljivo na darove, hm . . . povejte, za kaj hočete prositi.«
»Gre nam za križ ob poti.«
»Oj, to bo težko,« je vzdihnila, »to-da morda vam ona pomore.«
Kmalu je prišla v kuhinjo nizka ženska v ponošeni nočni suknji, zanikrno počesana ter je pogladala na mizo, na perutnino ,ki se j(> nemirno nregiba-la po tleh, in vprašala:
»Česa Da želite?«
ga štaba Conrad pl. Ilotzendorf odstopiti in da mu bo sledil generalni major C s i e s c r i c s, ki se je kot ataše udeležil i uskojaponske vojske.
KONFERENCA AVSTRIJSKEGA EPI-SKOPATA.
Solnograd, 15. septembra. Letošnje Konference avstrijskega episkopata se lirično začetkom novembra v dunajski knč-sscnadškofijski palači. Episkopat povabi starosta avstrijskih cerkvenih knezov solnogra.ški kardinal Katsch-tiialei'. Na konferenci , bodo razniotri-vala tudj .cerkvena vprašanja, ki se tičejo juga monarhije in so v zvezi z zadnjimi dogodki na Balkanu, o katerih sc zdaj tudi pri apostolski stolici v Rimu posvetujejo.
PRED ZASEDANJEM BOSENSKO-
HERCEGOVSKEGA SABORJA. —
ORGANIZACIJA STRANKE PRAVA DOVOLJENA.
Sarajevo, 15. septembra. Bosensko-hercegovska vlada jc odnehala glede na vprašanje ustanovitve klubov stranke prava, člani Udruge so pred dvema dnevoma sklenili, da dokler vlada ne odneha glede na ustanovi* tcv pravaških klubov, člani Udruge nc vstopijo v nameravano delovno večino. Nato je pa vlada preklicala svojo prepoved glede na ustanovitev pravaških klubov.
POMAŽAROVANJE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 15. septembra. Dve aferi vzbujata osobito zdaj. ko se toliko govori o sporazumu med Mažari in Hrvati, splošno pozornost. Prva se tiče seznamka telefonskih naročnikov. Šc pod banom dr. Tomašičem so bile v Zagrebu velike poulične demonstracije, ker jc bil seznam sestavljen mažarsko. Dr. Tomasič je interveniral v Budimpešti. Ogrska vlada je to kršitev pogodbe takrat popravila. Zdaj je pa zopet izšel seznam s samomažarskim besedilom, kar je Hrvate umevno zelo razburilo. Druga afera jc pa še resnejša. V Zagrebu je obstajala dozdaj ena sama mažarska ljudska šola za otroke železničarjev. To šolo je zdaj ravnateljstvo ogrskih državnih železnic razširilo v petrazrednico. Peti razred je pa ogrski naučni minister pripoznal za prvi razred srednje šole. ker se tudi latinščina poučuje. Jasno je, da so tako lokavo po ovinkih ustanovili mažarsko srednjo šolo, ne da bi jo bila hrvaška vlada dovolila. Težko bi mogla hrvaška vlada tudi dovoliti mažarsko srednjo šolo, ker bi to biloiv protislovju z avtonomno hrvaško šolsko postavo. Hrvaško časopisje zahteva, naj vlada takoj nepostavno mažarsko srednjo šolo zatvori. Tu z veliko napetostjo pričakujejo, kako se ti zadevi rešita, ki pač ne moreta Skcrlctzu pridobiti zaupanja.
INDUSTRIJCI OBSODILI NAŠO ZUNANJO POLITIKO.
Ustje, 15. septembra. Včeraj je tu zborovala 26. glavna skupščina osrednje zveze avstrijskih industrij cev; danes pa zborujejo avstrijski in nemški industrijci v Lipskem. Brez razprave in z velikim odobravanjem so sprejeli
Vikta se je priklonila, poljubila gospej roko, kar so posnemale tudi druge; ko so se pa postavile pri vratih v vrsto, je stopila nekoliko naprej in izpregovorila:
»Prišle smo do jasne gospe z veliko prošnjo za milost in usmiljenje, kajti ako nam jasna gospa ne pomore in sc za nas ne postavi, nimamo več druge pomoči.«
»Zakaj pa gre? Gotovo za može.« »Ne upale bi se priti k jasni gospej radi naših mož, naj si vsak pomaga sam ... me smo noseče ženske, h komu naj se zatečemo, ako ne k jasni gospej? Moški ne rode otrok in radi tega ne ra-zumejo, da sc pri porodu gre za življenje in smrt in da jc vedno težko in nevarno.«
Tovarišice govornice so vzdihovale in pokimavale z glavami, pa tudi gospa sama jc postala otožna in jc sočutno pogledala po navzočih ženskah, Vikta jc pa govorila dalje:
»Kakor vsaki ženski, jc tudi nam potreba varstva in pomoči božje in radi tega smo sklenile, postaviti ob poti križ na večjo slavo božjo in na korist nam revnim ženskam, da si izprosimo milost in usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Potrebne papirje imamo že narejene in našo prošnjo tudi. Prosimo torej jasno gospo, da bi gospodu glavarju rekli dobro besedo, da bi dovolil nam, nosečim ženskam, postaviti znamenje Gospodove muke.
Ko je končala, sc jc poklonila iu poljubila gospej roko, za njo pa šc vse druge.
(Dalje/1
sledeči predlog člana gosposke zbornice W. Ginzkerja glede na vodstvo in zastopstvo naše zunanje politike! Ko je zaključena perioda vojnih dogodkov, smatra avstrijska industrija} da je upravičena in dolžna z vso resnostjo izjaviti, da smatra smer naše zunanje politiko za zgrešeno. Namesto da bi zunanja politika delovala za gospodarsko ekspanzijo, je postopala ravno nasprotno in .jo iztisnila našo trgovino iz njenega slaroobičajnega ii) dragocenega posestnega stanja. Zahtevamo, da se določi zunanji politiki smer, da so bo mogel prebitek naše produkcije izvažati v inozemske trge.
VPRAŠANJE OBISKA KRALJA PETRA NA DUNAJU.
Dunaj, 10. septembra. Avstroogrski poslanik v Belgradu Ugron pride na Dunaj, da konferlra z merodajnimi krogi glede eventualnega obiska kralja Petra na Dunaju.
STRANKARSKI SHOD NEMŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Jena, 15. septembra. Strankarski shod nemške socialne demokracije jc pričel danes svoje stvarne razprave. Za načelstvo je poročal poslanec Schcidemann, ki ,jc izvajal, da bodo z vso silo pospeševali mladeniško organizacijo in da bodo izvolili komisijo, ki bo proučavala agrarna vprašanja. Govornik se je nato pečal z vprašanjem splošne stavke iu nagiašal, da sc more taka akcija mas le glede na prusko volilno pravo izvesti in da se mora z vprašanjem splošne stavke računati. Splošno stavko bomo imeli tisto uro, ki nam bo boj voditi zapovedala. Prusko ljudstvo si trajno ne pusti vsega dopasti.	. . .
Balkonski dogodki.
BOJI SRBOV Z ALBANCI.
Bari, 15. septembra. Iz Skadra se poroča, da .je došel s Kosovega neki Albanec, ki so ga ranili Srbi v zadnjih bojih. Mož pripoveduje, da so Srbi povabili glavarje gorskih rodov k sebi, da se o važnih vprašanjih z njimi posvetujejo. Glavarji so se na sestanek podali, pri Katovi jih je pa zajel močan srbski oddelek, ki je streljal nanje. Več Albancev jc bilo ubitih, ostali so pa bili ranjeni. Nadalje se poroča, da oblegajo Malisori Tuzi in da se vsak dan bijejo boji.
OBMEJITEV SEVERNE ALBANIJE.
Skader, 15. septembra, člani mednarodne komisije, ki naj določi mejo med Črnogoro in Albanijo, se še danes podajo na mejo, da jo prično določevati.
SRBI, ČRNOGORCI IN GRKI.
Belgrad, 15. septembra. Srbsko-grški in srbsko-črnogorski spor se ugodno reši. Grki so zavzemali stališče, da se morajo besede mesto, vas in kraj natančno vzeti in da n. pr. mesto Gjevgjeli samo pripade Srbiji, južna okolica pa Grški. Srbi so pa tolmačili tako, da sc pod Gjevgjeli ne sme samo mesto razumeti, marveč tudi posesti meščanov v okolici. Atenska vlada se je končno pridružila naziranju Srbov, V kratkem določijo srbsko-grško mejo definitivno. — Tudi srbsko-bulgarska obmejna komisija svoje delovanje kmalu dovrši. — Tudi glede na pogajanja o srbsko-črnogorski meji se kmalu doseže sporazum. Diference so nastale, ker so tako Srbi kakor Črnogorci zahtevali mesto Prizren, Djakovico in Poč. Srbija je voljna ta mesta črnigori izročiti, a le pod pogojem, da bi Srb-stvo zato škode ne trpelo radi Albancev. Srbska vlada je zato Črnigori predlagala tesno zvezo Srbije, s Črno goro, da sc za Črno goro odstrani albanska nevarnost. Zdelo sc je žc, da sklene črna gora unijo, a iz dinastič-nih razlogov so imeli v Centinju proti pretesni zvezi s Srbijo pomisleke, cla bi smotrena belgrajska politika črnogorskih src ne odtujila sedanji črnogorski dinastiji. Srbska vlada jc zato izvajala posledice in izjavila, da Prizrena, Djakovico in Peči Črni gori ne odstopi, ker dvomi, čc je črnogorska armada sama močna dovolj kako albansko vstajo v teh krajih potlačiti. Baje jc žc Isa Bo-Ijetinac zopet več vstaških čet organiziral. Albanske nevarnosti tucli v Ceti-nju ne podcenjujejo. Črnogorski brigadir Bezovič v Peči je na primer obvestil srbskega majorja Mcsiča, da naj brezobzirno neglede na črnogorsko-srbako mejo proti Albancem operira. Sploh tud; v Cetinju nič več na razsodišče ne mislijo, marveč hočejo obmejne diference naravnost skupno s Srbijo rešiti.
Belgrad, 15. septembra. »Politika« poroča, da se čez dva ali tri tedne prično zopet o črnog.-srbski meji pogajati, kar se v Belgradu iskreno pozdravlja.
DR. DANEV.
Soiija, 15. septembra. »Agence tele-graphjque bulgairc« poroča: Belgrajska poročila, cla pride dr. Danev radi vele-izdajo pred sodišče, so popolnoma izmišljena.
DR. PACAK UMIRA.
Dunaj, 15. septembra. Iz Kutne Gore se poroča, cla umira bivši minister dr. Pa ca k.
KOLERA V BOSNI IN V SLAVONIJI.
Zagreb, 15. septembra. V okuženem ozemlju jo zopet 18 oseb na znakih kolero obolelo. V Bošnjakih od i. t. m. nadalje ni bilo nobenega novega slučaja. Najbolj okužci jo zdaj Kocmin v Slavoniji, kjer je zadnje dni zopet devet oseb za kolero zbolelo V Mitrovici je obolela neka z Ogrskega došla deklica, v Vukovarju pa dr. Štefan Klin-gcr. ki se je udeležil vojske na Balkanu; v Bclovarju jc pa obolel neki iz Tuzle došli trgovinski potnik.
Sarajevo, 15. septembra. Brčki sta zopet dve osebi za kolero umrli.
KOLERA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 15. septembra. Notranje ministrstvo poroča, da je v provinci zopet obolelo 12 oseb na znakih kolere.
OTROČJE ODPOČIVALIŠČE NA SEMMERINGU.
Dunaj, 15. septembra. Notranje ministrstvo je dovolilo dr. Kuppehvieser-ju na Dunaju, da sme ustanoviti otročje od počivališče na Kreuzbergu v sein erinškem gorovju.
ROPARSKI UMOR V LWOVU.
Lwov, 15. septembra. Včeraj je neki neznanec zaklal in oropal 2'iletno branjevko Weisstein, pri kateri jc kupoval sadje.
VSTAJA V MEDINI.
Carigrad, 15. septembra. Radi agrarnih vprašanj je izbruhnila v Me-dini vstaja. Turška vlada je odposlala vojake v Meclino.
NOVA HELMSKA GUBERNIJA.
Helm, 15. septembra. Ustanovitev nove helmske gubernije jc izvedena in se je ta dogodek praznoval z velikim slavljem.
OROPANA NEMŠKA VARIETETNA PEVKA V PETROGRADU.
Petrograd, 15. septembra. Dva elegantno oblečena moška, ki sta se predstavila kot grof in kot baron, sta nemško varietetno pevko Eberhard zvabila v neko sobo, kjer sta jo oropala.
MENELIK ŠE ŽIVI. — LAHI V ABESI-NIJI.
Rim, 15. septembra. »Giornale d' Italia« objavlja, da abesinski cesar Menelik še živi, a da vlada cesarica Toutu.ker cesar boleha na paralizi. Na abesinskem clvoru je v službi veliko Italijanov; inženir Castagnu je bil še pred dvema letoma minister za javna dela, odvetnik Balassari pa zunanji minister. Ko so izvedli reorganizacijo, so ministri postali Abcsinci, a bivši laški ministri so ostali na dvoru kot svetovalci vlade.
Dnevne novice.
—	Shod rekrutov pri Sv. Joštu nad Kranjem se je dobro obnesel. Zbralo se je v nedeljo nad 100 k vojakom potrjenih lantov iz vseh krajev. Duhovno opravilo je imel g. ravnatelj Ivan Traven, ki je v Iep«yn govoru opozarjal fante na nevarnosti, ki prete pri vojakih verskemu in nravnemu življenju. Po sv. maši se je vršilo pred cerkvijo zborovanje. Prvi je govoril g. Karol Kokalj, superior c, kr. vojne mornarice. Razjasnil je fantom, da se tudi po vojaških predpisih nc sme zaničevati versko prepričanje in pošteno življenje. Najvažnejša dolžnost vojaka je pokorščina nasproti predstojnikom. Zanesljivo pokorščino pa je iskati le v Bogu zvestem kristjanu. Nato sta govorila še gg. jurišta Janez Perne in Jožef Basaj, oba doslužena vojaka. Priporočala sta fantom, da vojaška leta porabijo ne le v korist države, ampak tudi v lastno korist. Naj omenjamo, da je večina rekrutov prejela sv. zakramente in da so sc vsi obnašali dostojno. Srečen jc bil tedaj ta predlog g. župnika Mikša na pastoralni konferenci v Kranju in le priporočamo, da bi se sličen shod sklical vsako jesen.
—	V okr. cestni odbor v št. Vidu nad Ljubljano je bil v nedeljo g. Anton Belec, župan, soglasno izvoljen,
—	Za občino Ježica in Št. Jakob je bil v nedeljo g. Anton Vilfan, po domače »Aleš« z dvema tretjinama glasov izvoljen v okr. cestni odbor.
—	Razpis učiteljske službe. Na dvo-razrednici v Šturiji je razpisano nadučitelj-sko mesto. Rok za prošnje do 13. oktobra.
—	Dom na Vršiču se zapre 22, kimov-ca za to leto. Za slovo priredi podružnica v Kranjskigori izlet na Vršič v nedeljo, dne 21. t. m.
—	Iz uradniške službe na južni že* leznici. Postajenačelnik v Postojni je postal višji revident Ivan Gnezda. — Premeščeni so: Asistent Teodor Drove-nik iz Maribora v Ljubljano in uradniški aspirant Valentin Celan iz Postojne v Rakek. V službo je kot uradniški aspirant sprejet Ignac H« izinger (Logatec).
—	Tramvajski štrajk v Zagrebu
traja dalje. Ker sc kljub pozivu nobeden štrajku.jočih uslužbencev ni oglasil za sprejem, jo družba sklenila najeti popolnoma novo osobje. Skušalo se bo nastaviti samo Hrvate.
—	Za boj proti jetikt namerava hrvaška deželna vlada s sodelovanjem zagrebške mestne občine uvesti večjo akcijo.
—	Umrl je v Zagrebu 711etni glasbeni učitelj in koralist v zagrebški stolni cerkvi Ivan Nep. Stioiad, rojen Čeh. V stolnici je deloval celih 43 let.
—	Oblak se je utrgal med postaja-jama Ivan in Konjiča v Bosni. Naliv je bil tako silen, da .je železniško progo v dolgosti 000 m zasulo do 2 m visoko s kamenjem in zemljo. Železniški promet, je silno oviran, ker morajo potniki prestopati in iti peš čez nasipino.
—	Aretiran poštni načelnik, V Osjeku so aretirali poštnega načelnika Manojloviča, ker sc je dognalo, da je poneveril mnogo denarjev, ki so jih amerikanski izseljenci poslali svojim domačim. Prisvojil si je tudi nek tuj' po pošti poslani revolver.
—	Mažarska šola v Osjeku. Dr. Vladimir Kovačcvič, ki ,jc v »Narodni Obrani« s številkami dokazal, da mažarsko šolo v Osjeku obiskuje večinoma hrvaška mladina, je mestnemu svetu podal vlogo, naj mestna občina prevzame nadzorstvo nad hrvaško mladino, ki obiskuje tuje šole.
—	Novomeški zagovornik svetnik Smole na zatožni klopi. Toži ga radi žaljenja časti orožniški stražmojster iz Čcrmošnic, da je kot zagovornik nasproti drž. pravdniku trdil, da je stražmojster tatu Pachingerja prisilil, da je zločin priznal, ker ga je orožnik suval. Priča drž. pravdnik Kremžar popiše cel dogodek, raztolmači pogovor in poudarja, da je bil zagovornik zelo vsiljiv, da jc vedno silil v njega in slednjič raz-žalil orožnika. Pri dne 13. t. m. vršeči se obravnavi je zagovornik deloma dokazal resnico, deloma pa poudarjal, da je imel kot zagovornik po določilih zago-vorniških navodil uporabiti vsa sredstva v prid pooblaščenca, cla torej ni ravnal v svojem lastnem interesu ali v namenu koga žaliti. Sodišče ga je oprostilo.
—	Kapelnik je odšel, namreč iz Novega mesta. Mož jc bil zelo nacionalen in je pošiljal prispevke »Suclmarki«.
—	Ljubezniv mož. V Žabji vasi bli-zo Novega mesta živi mizar Murn s svojo ženo v vodnem prepiru in sovraštvu. Zato pa ima mož tudi dovolj vzroka. Dne 14. t. m. mu je žena zopet ušla od doma — z njo je šlo tudi nekaj kronic. Prišedša v Novo mesto že »v rožcah«, jc zašla v gostilno k »Vinski trti«. Tu je dobila svojo sošolko Neči-mer. Pili in pili sta ter čakali. Sin pa jo je opazoval pri vrtnih vratih. Ko le ni mogel dočakati matere, je skočil po očeta. Ta je v razburjenosti jel Neči-merko obdelavati. Razbil je litersko steklenico na njeni glavi ter jo tudi po tleh valjal, da je omedlela. Hotel jo je daviti, kar so pa preprečili domaČi. Murnovka mu jc ušla, Nečimrovko pa so morali polivati, cla se je zavedla. Murn se bo moral zagovarjati pred sod-nijo, kakor se je že večkrat moral. Murn je skopuh in premožen, posoja denar po 10%. Žena pa to uporablja ii včasih kako kronco stisne, Nečimer je težko poškodovana.
—	Krka in crknjene živali. Čez Novo mesto teče lena Krka. V njej vidiš vsak čas kako crknjeno žival, tu crknjenega prašiča, tam mačko, psa, pa tudi ovco. Naši ljudje vso erkovino po-mečejo v Krko. mi sc pa kopljemo v tej luži in jo požiramo. Zelo dobro bi bilo, cla bi se radi toga kaj ukrenilo. To store ljudje, mislim, ie radi konjederske pristojbine, ne mislim pa, cla bi to storili vsled malomarnosti. Kaj takega, mislim, da ne vidiš povsod — zato upam, cla se tudi v Novem mestu to opusti.
—	Novomeški kolodvor. Dne 11. t. m. sem se šetal po kolodvoru in slišal nekega uradnika v nemškem jeziku pripovedovati: »Houte ist alles beim Gerichte, alles vvird geklagt, die Deut-schen halten besser zusammen, wie die »Bindischen«. — Hndnveden sem bil, kaj se je pripetilo in zvedel, da sta se uslužbenca Jerančič in Tscharf spored
la. Očitala sta si raznovrstne pikant-nosti in si slednjič skočila v lase ter se prav temeljito potolkla. Treba je bilo pomoči, da sc nista šc huje. Oba sta morala k zdravniku. Zdravnik pa je zadevo ovadil. Državno pravdništvo ju je citiralo. Ker pa nobeden noče biti kriv, je poklicalo priče. — Isti dan, ko se je to godilo v gostilni Muller, je pa v Novem mestu pomagal pri natakarju kolega prejšnjih dveh, to je Može. Bil jc dokaj dobre volje. Zato je vedno na-govarjal Potočarja, posestnika iz Po-točarske vasi, naj menja konje za par volov, katere ima neki Klemenčič. Ta dva sta bila prišla ravno v gostilno. Potočar je bil zadovoljen in je dejal, da prida 100 K. — Teh 100 K je izročil Možetu. Može je posredoval pri kupčiji — potem sc pa zgubil iz gostilne. Ko je prišel nazaj, ga je Potočar opomnil, naj izroči bankovec menjalcu. Ta pa je odgovoril, da pa nima več, da naj ga preiščejo. Ker to niso hoteli storiti, je šel sam po orožnike in jih pripeljal v gostilno — seveda bankovca za 100 K niso dobili, ker ta čas je bil že na varnem. Može pravi, kako bi zamogel on vzeti bankovec, ker je pri železnici in ima tam večkrat po 10.000 K v roki. Ali bo ta izgovor kaj pomagal, se pa ne ve.
— Rudniški arhiv v Idriji. Pod tem
poglavjem je izšla v Vašem cenjenem listu z dne 21. avgusta t. 1., št. 191., kritika, vsled katere pošljem resnici na ljubo sledeči popravek: Radi prevelike namnožitve sedaj brezpomembnih uradnih listin je c. kr. ministrstvo za javna dela odredilo skartiranje istih. Po skrbni in vestni izvršitvi tega dela se je povabilo gospoda muzejskega ravnatelja dr. Mantuanija v Ljubljani, da pregleda in eventualno prevzame listine, katere so za izločitev eventualno za uničenje namenjene. To povabilo je prejel gospod dr. Mantuani posebno radi tega, ker jc v zadevi dobave starin, ki so bile v lasti rudniškega i-avnatelj-stva, nekaj let preje za deželni muzej uspešno posredoval. S tem činom je bila naloga rudniškega i*avnatcljstva pravilno dovršena. Neglede na obsežno večletno delo so se z dobrohotno podporo gospoda rudniškega pi*edstojnika, dvornega svetnika Billeka, manj obsežne listine administrativnega, ne rudarskega značaja, posebno zaznamovale,- in da se ni delo skartiranja zavleklo, pregledovale izven uradnih ur. Te zaznamovane listine se niso lc pri rudniku ohranile, ampak tudi interesira-nim, višjim duhovskim in juridičnim osebam v pregled prepustile. Obširna, v zadnjih letih zbrana in do sedaj le v malem obsegu objavljena zanimiva dela pričajo, da ni res, da bi erar ne bil pokazal nobenega zmisla za porabo ar-hivnili aktov, dasi arhivne študije nikakor ne spadajo v delokrog državnega industrijalnega podjetja. O zameta-vanju in hranitvi listin v kritikovanem zmislu ni nič znanega, odslej pa po dokončanem skartiranju in vknjiženju je vsaka zloraba izključena. Kar pa se je pred več desetletji vslecl nerazsodnosti v Idriji in drugod zgodilo ali zgoditi moglo, ne zadeva več sedanjosti. Rudniški muzej, ki obstoja od zadnjih let, ima lepo urejeno in zelo obširno mineralogično in geologično zbirko ter ne zanima samo strokovnjaka, ampak vsakega omikanca, ki ima za naravoslovno vedo zanimanje in razumnost. Neumevno je torej, .zakaj se gospod kritik, če ima res kaj veselja do naravoslovja, tako močno zanima le za oni prostor v gradu, ki služi kakor v vsakem večjem poslopju, da se ohranijo v njem najraznovrstnejše manjvredne, ne več nujno uporabne stvari in sc radi tega v šali imenuje muzej. Nekaj malo stvari, ki so jih Francozi po njih begu iz Idrije še pustili, je bilo oddanih z dovoljenjem ministrstva primerno njih namenu, in sicer zadnja partija deželnemu muzeju v Ljubljani. Na vse razstave, tako tudi na letošnjo Adrijo-razstavo na Dunaju in umetniško obrtno razstavo v Lipskem, so sc poslali docela le novi, pri rudniškem ravnateljstvu napravljeni razstavni predmeti rudarske stroke. Ni torej res, da bi se slike in drugi za rodni kraj važni predmeti pošiljali po razstavah, ne da bi se vrnili. Nasproti navajam, da se je pred nekaj leti skušalo 18 starih slik, last rudnika, po domačem umetniku restavrirati, a ker se jc delo popolnoma ponesrečilo, je bilo na novo oddano z znatnimi stroški prvemu restavraterju pri zbirki slik v c. in kr. umetniško - historičnem dvornem muzeju na Dunaju. Vrh tega se je pomnožilo tudi to zbirko z nakupom specifičnih idrijskih slik, prav tako sc je tudi knjižnica bogato izpolnjevala. Gospod kritik markira dalje v svojem dopisu nedelavnost baje neveščega tujca, katerega vsaka neumnost bolj zanima kakor delo za ljudstvo. Koliko jc vred-
na ta trditev, je razvidno iz sledečega: Glavno delo pri ministrstvu in pri tukajšnjem rudniku se koncentrira na strokovnjaško in gospodarsko izpopolnitev rudarskih, žgalniških in drugih strojnih naprav ter izboljšanje obratnih dispozicij, da rudnik nc podleže v konkurenčnem boju proti živosrebrnim rudnikom v Španiji in Italiji, ki delajo pod ugodnejšimi geologičnimi razmerami. V tem obsegu se razvijajo vsa dela, brez zavisti, kakor jo gospod kritik omenja. S tem trudapolnim delom se hoče idrijski rudnik obvarovati pred propastjo. S številkami sc d d namreč dokazati, da bi bH rudnik s prejšnjimi obratnimi napravami spričo gospodarske povzdige delavstva, blagotvornih naprav, padanja cen srebra in podražitve materijala ter obratnih sredstev lansko leto zaključil s prav majhnim dobičkom, letos celo z izgubo. Nadalje presojati o tem, kaj pomenijo za obstoj mesta Idrije in bližnje okolice do sedaj izvršena in za prihodnjost nameravana dela, oziroma preuredbe rudnika, je ravno tako nepotrebno, kakor o lju-beznjivi besedi »neumnost«, ki jo jc gospod kritik rabil za izvršena dela pri rudniku v označenem prizadevanju. Ne da bi o namenu kritike še bolj razmišljali, priporočamo gospodu kritiku edino, naj si ogleda svet z odprtimi očmi ter tudi sam poprime za delo v prid človeštva. S praznim besedičenjem brez koristnega efektivnega dela se ne bo ustreglo našemu ljudstvu, ki sc naj dvigne v blagostanje in kojega obstoj je zagotoviti, šc manj pa pomagalo. — Idrija, dne 12. septembra 1913. — Ivan Tušar, c. kr. rudniški kontrolor.
—■ Razstava in semenj. Dne 25. t. m.
se vrši v Sodražici pri Ribnici, kakor lansko leto, prvi semenj na Kranjskem, združen z razstavo za plemeno goved, in sicer za krave, telice, male in velike bike muricidoljske, murodoljske in montafonske pasme. Kakor kaže, bo udeležba mnogoštevilna ter bode na prodaj zlasti veliko telic, tudi brejih, ter večjih in manjših bikov. Živina, ki se pase na zadružnem pašniku, bode tvorila posebno skupino, da se lahko vsak prepriča o uspehu od lanskega leta. Kdor potrebuje lepo iti dobro kravo, telico ali bika sivega plemena, naj se potrudi dne 24. t. m. v Sodražico, kjer si bo lahko zbral žival po svojem okusu. Pa tucli drugi živinorejci iz Gorenjske in Notranjske naj bi si ogledali razstavo, ker jim gotovo nc bo žal. Lansko leto je bilo prignano okoli 400 glav, samih lepih živali. Tudi se jc precej živine prodalo po primerni ct»ii. Za letos se je nadejati kupcev iz Dalmacije. Razstava se prične ob 11. uri dopoldne, prodaja živine pa ob 1. uri popoldne. Na zahtevo se pošljejo vozovi k vlaku na postajo Ortencg proga Grosuplje—Kočevje.
—	New-York. V newyoršjki naselbini dobro znani in priljubljeni župnik rev. An-zelm Murn je prestavljen na novo slovensko faro v South Betlehem, Pa., kamor je že odpotoval. Rev. Murn je opravljal službo pri fari sv. Nikolaja na 2. cesti v New-Yorku tri in pol leta; deloval je ves čas za povzdigo tukajšnje slovenske cerkvene občine in je bil osobito naklonjen slov. pevskemu in tamburaškemu društvu »Domovina«, koje mu je priredilo odhodnico. Sedaj bo pastiroval pri šele na novo ustanovljeni župniji v South Betlehemu, Pa., kjer prebiva več tisoč ogrskih Slovencev. Želimo mu mnogo uspeha in blagoslova v novem vinogradu Gospodovem!
—	Vodovodna naprava nad bohinjskim tunelom. Veliki bohinjski predor, ki združuje železniški postaji Bistrica — Bohinjsko jezero in Podbr-do, preplavljajo včasih velike množine vode. Spomladi, ko sc v hribih taja sneg, vdere tuintam v ta predor do dva tisoč litrov vocle v eni sekundi. Samo-obsebi umevno je, cla ta množina vode marsikdaj prav občutno ovira železniški promet. Istotako večkrat velere voda v bohinjski predor ob hudem deževju in nalivih. Da se pride temu v okom, so zgradili na sosednih hribih vodovodno napravo. Železniški inženirji so v juliju lanskega leta pričeli z delom, ki se utegne letos v oktobru dovršiti. Inženirji so našli na Črni prsti v višini kakih 1350 metrov kotel, v katerem so zgradili okrogli vodni revervar, ki zbira vse vodne odtoke sosednih višin ter jih odvaja po zgrajenem žlebu nizdol. Ta žleb se razprostira kakih 1000 metrov globoko, kjer sc voda odteka v normalne struge. Na nekem kraju sc jc moralo za ta betoniran žleb razstreliti skalovje, na drugem zopet sc jc vsekal v zgornje plasti skal vodovodni kanal. Pri tem podjetju je izvrstno služila pri letošnjem vodnem deževju koča na Mangartu, ki leži v višini kakih 1400 metrov. Posebne težave jc povzročal transport gradbenega materiala v to višino, ki so ga vseskoz morale prinašati mule. V zadnjih tednih jc delo liitr.o napredovalo in vodovodnega
nala je izgotovljenega že kakih 600 metrov, ki vodi množino vode ob pobočju Črn« prsti. S tem utegne biti preprečeno vedno oviranje železniškega prometa po vdirajoči vodi.
Šlojerske novice.
š Hajdin pri Ptuju. Pred durmi mesta Ptuj, v narodni Hajdini se je dne 14. t. m. vršila velika slovesnost. Otvoril se je Kmečki društveni dom. Navzoči so bili državni in deželni poslanci dr. Korošec, Brenčič, Ozmec. Slavnostni govor je imel dr. Hohnjec, ki jc v vznesenih besedah proslavljal prosvetno delo naše krščansko-socialne struje in njene uspehe. Poslanec dr. Korošec je omenjal, da so Kmečki domovi znak samostalnosti kmečkega stanu. Nekdaj so delali kmetje štafažo, sedaj si sami zidajo svoje društvene domove ob absenci liberalne frakarije. Č. g. kaplanu Šketu sc je izročila častna diploma zaradi izrednih zaslug pri zgradbi. Petje in dve gledališki igri sta poveličali krasno narodno slavlje.
š Nesreča na mariborski postaji. Ko je vozil ob 4. uri 20 min. popoldne proti postaji vsakdanji redni osebni vlak iz Gradca, je zapustil postajo neki tovorni vlak. Pod prehodom ob zgornjem delu postaje, ki pelje proti vili Alwies, sta sc vlaka srečala. K sreči je pa osebni vlak privozil do premikališča še predno je zavozil tovorni vlak z vsemi svojimi vozovi na izhodni tir. Tako se je zgodilo, da je stroj osebnega vlaka zavozil v zadnje vozove tovornega vlaka, katerega je potiskal neki stroj. Dva prazna vozova sta bila razbita, tretji, zadnji pred strojem, obložen z žitnimi vrečami, je pa vsled trčenja skočil iz tira. Osebni vlak, katerega stroj je seveda tudi precej trpel, ni mogel naprej. Potniki so morali izstopiti in so šli peš na kolodvor. Tudi razbite vozove tovornega vlaka so spravili proč. Največ časa je še trajalo, da so spravili omenjeni naloženi tovorni voz zopet na tir. Še ekspresni vlak, ki pripelje okrog petih v Maribor, ni mogel takoj na postajo. Čakal pa ni dolgo in promet je bil zopet urejen. Težko ranjen pri nesreči ni bil nihče, samo male praske in male bunke so dobili nekateri potniki vsled sunka, ki ga je povzročilo trčenje. Kakor pravijo, se jc nesreča pripetila, ker je kazalo železniško znamenje na »odprto«, a je bilo to prezgodaj, ker tovorni vlak še ni odpeljal.
š Osebna vest. Dne 16. t. m. je dokončal radgonski okrožni dekan, duhovni svetnik Franc Pinterič, mestni župnik v Radgoni, 80 let svojega življenja.
š Brežice. Istočasno kot na Krškem, ali morebiti malo poprej, je tudi na koru mestne župnijske cerkve v Brežicah izginilo veliko muzikalij. Od nekaterih je uzmovič pustil ovitke, ki so nosili ime lastnika — cerkve ali organista.
Primorske vesli.
p Slovensko gledališče v Trstu prične svojo letošnjo sezono v nedeljo, dne 28. t. m. Kot otvoritveno predstavo bodo igrali trodefansko dramo Srgjana Tučiča: »Gol-goto«, ki je že žela obilo priznanja.
p Povodenj v Trstu. Čudno se to sliši, a vendar je bila. V ponedeljek ob 11. dopoldne jc namreč počila na Miramarski cesti vodovodna cev drugega reda in kmalu je bila zemlja dvignjena in cesta poplavljena. Vode je bilo v par minutah na cesti toliko, da je bil ustavljen promet s tramvaji. Sreča je bila, da je počila lc postranska cev, sicer bi bil oni del mesta poln vode. Občinski uslužbenci so do večera cev popravili in povodenj omejili.
p V pokoj je stopil prejšnji poveljnik tržaškega mornaričnega okraja podadmiral vitez Kohen. Pri tej priliki mu je cesar podelil vitežki križec Leopoldovcga reda. Vpokojeni podadmiral se naseli v Trstu.
p Pred rovinjsko poroto jc bila 52-letna vdova Katarina Branjuka obsojena na osem let težke ječe, ker jc letos spomladi zadala svoji svakinji z velikim kuhinjskim nožem za vrat tako težke telesne poškodbe, da je umrla. Obsojenka je živela s svojo svakinjo že dolgo časa v hudem navskrižju radi neke dedščinc. Predno se je usodnega dne napotila k svoji svakinji, je veliki nož, s katerim ji je zadala smrtne poškodbe, nabrusila. Porotniki so vprašanje, se jc li zgodil umor, zanikali, potrdili pa, da se je zgodil uboj.
p Razpisano srednješolsko mesto. Na slovenski gimnaziji v Gorici je zasesti s 1. oktobrom suplentura iz latinščine, nemščine in slovenščine. Prošnje ravnateljstvu takoj.
Ljumjanske novice.
lj Služba božja v ljubljanskih cerkvah. Dodatno k temu se nam poroča: Na Rakovniku sc vrše svete maše ob nedeljah: ob 6„ pol 7. (čc jc mogoče), pol 8. in pol 10. s pridigo. Obhaja se med vsako sveto mašo in po potrebi. Spoveduje se od 5. naprej. — Popoldne jg ob noj, i. p.ridisa, naio iiianiie
in po litunijah ura molitve. Vsako tretjo nedeljo v mesecu jc popoldne po službi božji shod salez. sotrudnic, vsako četrto pa pridiga za vajo srečne smrti. Spoveduje se tudi popoldne od 5. naprej in v delavnikih vselej, kadar kdo pokliče.
lj Podmaršal Ktinnen iz Inomosta je včeraj došcl v Ljubljano.
lj Z dopusta se je vrnil predsednik ljubljanskega deželnega sodišča Elsner.
lj Bivši hotelir »Tivolija« gosp. Henrik Kcnda je obiskal včeraj Ljubljano. Godi se mu, kakor jc pripovedoval, v Sofiji dobro.
lj Umrli so v Ljubljani: Martin Gre-gorin, tovarniški delavec, 64 let. — Vin-cenc Bonča, čevljarjev sin, 9 mesecev. — Anton Kocjan, posestnikov sin, 4 mesece, — Frančiška Dovžan, delavka, 63 let. — Silva Sernjak, hči delavca tobačne tovarne, 8 mesecev. — Anica Scagnetti, posest-nikova hči, 9 tednov.
lj Obsojeni jud. Včeraj je stal pred tukajšnjo okrajno sodnijo jud G., ki je na zvit način hotel oškodovati domačega trgovca z moko g. Vrečka. G. Vreček je kupil moko po ceni, kakor jo je prodal g. Fran Zorcu, žid pa jc šel in prenaredil kupni list ter ga nesel g. Zorcu in mu dejal, naj on g. Vrečku pokaže kupni list, katerega je pri vagonu zvišal na 100 K. Sodnik uvidi krivico in škodo, ki bi jo imel nositi g. Vreček v znesku okroglo 300 K ter hoče obsoditi prekanjenega Žida. Žid pa predlaga poravnavo. Sodišče razsodi, da mora plačati vse sodne stroške, ki so visoko na-rastli, zraven pa plača kot odškodnino 150 kron g. Vrečkotu. H koncu bodi še omenjeno, da je gori omenjeni žid pred kratkim precej predrzno napadal nekega poštenega trgovca ter je moral vsled tega dati svoto 20 K za uboge otročiče in plačati stroške dveh advokatov. Upajmo, da mož ne bode v prihodnje več tako postopal proti domačim slovenskim trgovcem.
lj Nogometna tekma »Ilirija« s I. Fuflball-Atbletiksportklubom iz Celovca. Kakor smo že poročali, igra I. moštvo »Ilirije« dne 21. t. m. z najboljšim koroškim moštvom I. Fullball- und Alhletiksportklubom iz Celovca. Ker je v zadnjem času 1. moštvo »Ilirije« pridno in sistematično treniralo in sc vsled tega precej spopolnilo, tako da je danes v najboljši formi. Na drugi strani so pa Celovčani od lanske tekme precej pridobili, kar se imajo v prvi vrsti zahvaliti svojemu soigralcu in trainerju Bela Dcutschu, ki je preje igral v budimpe-štanskih prvorazrednih klubih in hoče igro prvorazrednih moštev tudi pri celovških atletih vpeljati, kar sc mu je deloma že posrečilo. Kajti Celovčani se danes že bore za drugo mesto v alpski nogometni zvezi. Vse podrobnosti bomo priobčevali tekom prihodnjih dni.
lj Tatvina. Predvčerajšnjim okoli pol desete ure dopoldne je bilo izpred hiše številka 4 na Privozu ukradeno ključavničarskemu mojstru Megliču že obrabljeno kolo. Policija po tatu nima nikakega sledu.
lj Trpinčenje živali. Ko je danes dopoldne peljal nek Ranzingerjev hlaj pec s tovornim vozom mimo Vodnikovega trga, se mu jc vdrlo kolo. Ker konja nista mogla voza izpeljati, je ubogo žival tako pretepaval, da se je nad tem zgražalo občinstvo.
lj Skesan tat. Pred mesecem je bil na Vodnikovem trgu ukraden ročni voziček Heleni Prevtnik. Včeraj pa je bil voziček zopet na prostoru nazaj, kamor ga je gotovo pripeljal skesan tat.
lj Pri balinanju sta se sprla v Bur-ski ulici na Glincah Ivan Kovač in Rudolf Jereb. Med prepirom je Kovač udaril Jereba pod oko in ga telesno poškodoval. Kovača jc vzela policija v varstvo.
Razstava živine no Dunaju.
Nižjeavstrijska kmetijska družba je priredila dne 12., 13. in 14. t. m. na Dunaju razstavo živine in poljedelskih strojev. Razstavo je otvoril poljedelski minister ekscelenca Cenker. Navzoči so bili sekcijski šefi in drugi uradniki poljedelskega ministrstva ter mnogoštevilni živinorejci in živinorejski veščaki vseh avstrijskih dežel.
Minister jn v enournem govoru razložil važnost živinoreje v Avstriji ter poudarjal, da se bo ministrstvo pričelo intenzivno pečati v vseh kronovinah z živinorejo. Posebno poživlja avtonomne oblasti in kmetijske korporacije na intenzivno sodelovanje. Minister zelo priporoča rejo na užitek, vpeljejo naj se preizkusne molže, kontrolna društva, slaba živina naj se počasi proda mesarju. Nadalje priporoča pašo tam, kjer se izplača. Vpeljejo naj se v vseh deželah v pripravnih krajih središča za iz-rejo plemenske živine in vzrejevališča za bike. Potreba jc temeljitega pouka o živinoreji.
Razstavilo se jc 2000 glav govedi, veliko prašičev, perotnine, kuncev, koz in ovac ter poljedelskih strojev.
Razstavile so živino vse avstrijske dc-ick, raj.en KrAfliške,.Gfirj&c ig Dalmacije.
Največ se je pripeljalo živine s Poljskega in Moravskega. Posebno se je odlikovalo na razstavi domače poljsko rdeče pleme govedi ter vzbujalo splošno pozornost. Ta živina je prav dobra za mleko, je trdna in zdrava, dokaz, da se da veliko doseči z domačo živino. Moravska je razstavila veliko in težko živino berniške pasme. Češka je razstavila simentalsko pleme, katera živina je bila po večini last velikih grajšča-kov. Razmeroma slabo so bile zastopane alpske dežele. Videlo se je precej lepih pincgavcev in eštalcev. Drugi so zbujali precej pozornosti. Tudi nemški deli Štajerske dežele so razstavili že lepo izrejeno domače pomursko pleme in križance pomurske pasme z montafonsko, kateri so se dobro posrečili. Švica je razstavila simentalsko in freiburško pleme. Živina je bila sicer lepa, toda videlo se je, da se je žc dalj časa v ta namen debelila.
Splošno je bila razstavljena živina lepa, opazilo pa se je, da imamo v Avstriji veliko preveč pasem in da se dela dosti preveč s tujimi plemeni, ki se pri nas nc sponašajo dobro. Potreba bo pričeti gojiti domača enobarvena plemena; z umno rejo in dobrim izbiranjem bodemo dosegli več kakor s temi modernimi pasmami.
Dosti več se je pa pričakovalo o prašičih, katere so razstavile Štajerska, Avstrijska, Moravska in Češka. Le škoda, da sc niso razstavili kranjski prašiči, gotovo bi bili odnesli vsa darila. Po sliki te razstave se pač lahko sodi, da imamo na Kranjskem najlepše prašiče v Avstriji.
Perutnine se je razstavilo prav veliko, toda izjemoma čeških gosi in rac, je bila slabejša in močno pomešana.
Naravnost krasna razstava pa je bila kuncev in golobov.
Poljedelsko ministrstvo jc dovolilo za to razstavo 75.000 K, od katerih se je razdelilo za darila 35.000 K.
V nedeljo ob 10. uri dopoldne sc je /brala velika množica avstrijskih in tujih živinorejcev na zborovanje v cirkusu Buschu. Vršil se je takoimenovani avstrijski živinorejski dan. Navzoč je bil tudi poljedelski minister, kateri jc v svojem krasnem govoru poudarjal veliko važnost stika in skupnega posvetovanja živinorejcev v Avstriji. Razpravljalo se je o zelo važnih živinorejskih vprašanjih in skušnjah različnih dežel. Želeti bi bilo, da se uresniči želja komerc. svetnika Povšeta, da sc priredi deželna razstava za živino na Kranjskem, samo naj bi sc pritegnile še druge slovenske dežele.
— Umrl je Franc Turnšck v 24. letu starosti v Zagorju ob Savi. Pogreb bo v četrtek, dne i8. t. m., iz Kisovca na pokopališče.
Zadnje vesli.
SENZAČEN POTEK VELIKIH VAJ.
Tabor, 16. septembra. Velike vojaške vaje so se zato nenadoma prekinile, ker se .je južni armadi pod poveljstvom bivšega vojnega ministra Auffenberga posrečilo celo severno armado tako obkoliti, cla bi bila vjeta, če. sc ne bi bile vaje ustavile. Danes se južna in severna armada združita, da izvedeta jutri pod osebnim poveljstvom prestolonaslednika skupno vajo proti markiranemu sovražniku. Prestolonaslednik jc gonera-'u Auffenbergu na uspehu čestital.
CESAR VILJEM V AVSTRIJI.
Opaav, 16. septembra. Cesar Viljem se jc na potu h knezu Liclinov-skrmu peljal tu mimo in mu je občinstvo v špalirju priredilo velike ovacije.
PRESTOLONASLEDNIK ODLIKOVAN.
Berolin, 16. septembra. Nemški cesar bo avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki pripada žc 25 let pruski armadi, odlikoval s pruskim zaslužnim križcem.
LAŠKI ŽUPAN V ZADRU LAŽE.
Zader, 16. septembra. Nasproti de-mentiju zadrskega župana Ziliotta, da se v Žarim ob priliki kongresa laškega dijaštva niso vršili nobeni izgredi, objavlja državna policija komunike, tla so sc izgredi vršili, tla jc bilo 12 oseb aretiranih, tla jc bila potrebna žauriar-n.crijska asistenca in da so Lahi enemu policistu nevarno pretili.
BOJI MED ČRNOGORCI IN ALBANCI.
Dunaj', 16. septembra. Med Črnogorci in malisorskima plemenoma Iloti in Gruriu je prišlo vnovič do krvavega boja. Malisori so ubili črnogorskega častnika Spasiča in tri vojake, tri pa ranili.
DEMENTI.
Bukarešt, 16. septembra. N est o sestanku meri Majorescom in grofom Borchtoldom se uradno riementuje.
AVIATIČNI REKORD.
Pariz, 16. septembra. Aviatik Gouil-I&nt, ki je včeraj preletel pot iz Savig-nyja v Pariz, jo napravil 230 km v oni uvi, kar pomeni« svetovni rekord v tem oziru.
Jr	UMOR.
Inomost, 16. septembra. Včeraj so našli umorjenega kmeta Ivana Zenka. Poškodbe kažejo, da je bil z vilami ubit. Ker so našli pri truplu 2200 K, se sumi, da sc gre za maščevanje.
SAMOUMOR.
Dunaj, i6. septembra. Vpokojeni polkovnik Edvard Sclilogcl se je zaradi živčne bolezni vrgel iz četrtega nadstropja n aceslo in mrtev obležal.
KLOFUTAJOČEGA ČASTNIKA NA LICU MESTA USTRELIL.
Berolin, 16. septembra. Danes se jc vršil v kazini častni sod v aferi slikarja profesorja Massa proti komorniku, rit-mojstru Westernhagen. Šlo se je za neko notico v neki reviji, o kateri jc rit-mojster trdil, da jo je Mass proti njemu iz zlobe objavil. Ko sta se Mass in Wc-stCBinhagen na hodniku v kazini srečala, je ritmojster Massu prisolil klofuto. Mass jc nato potegnil revolver in Westernhagna ustrelil, da je na licu mosta mrtev obležal.
Iz slovonskeoo sveto.
—	Brat nemške cesarice v Slavoniji.
13. t. m. jc dospel v Osjek brat nemške cesarice Ernsl Schleswig-Hollsteinski in sc v spremstvu dvornega mojstra grofa Aor-mana podal v Narmance, kjer se bo pri grofu Rudolfu Normann udeležil velikega lova.
—	Prof. dr. Murko v Bosni. V minolih počitnicah se je graški vseučiliški profesor dr. M. Murko več tednov mudil v Bosni, kjer je proučaval zadnje ostanke jugoslovanske narodne pesmi. Posnel je več pesmi v fonograf in fotografiral kakih 20 narodnih pevcev — guslarjev.
—	Odkup kmetov v Bosni. V soji 6. t. m. jc deželnovladni odsek za odkup kmetov v Sarajevu dovolil 117 novih posojil v znesku 142.100 K. Vsega vkup sc je doslej dovolilo 10.815 posojil v skupnem znesku 19,443.790 K. Površina doslej odkupljene zemlje znaša: 78.581 ha 6099 nv obdelanega polja in 23.591 ha 371 nv gozda, skupaj 102.162 hektarov 6470 m"; od tega jc bilo v obdelovanju kmetov 94.273 ha 5383 nr in 7899 ha 1087 m3 begovskih zemljišč.
—	Tridesetletnico prve češke (Ko-menskega) šole na Dunaju so te dni praznovali Čehi. Slavlje pač ni bilo veselo, saj imajo Čehi na Dunaju po 30 letnem hudem in požrtvovalnem boju na šolskem polju manj pravic nego pred 30 leti.
Putnikova žena umrla. Po dolgotrajni bolezni je tc rini v Belgrariu umrla žena Ljubica vojvode Putnika.
si Pomanjkanje učiteljstva v Srbiji. Da se pomanjkanju učiteljskih sil vsaj nekoliko odpomore, jc srbski glavni naučni svet odločil, tla morejo postati stalne učiteljico tudi ona dekleta, ki so dovršila višjo dekliško šolo.
šabac glavno izvozno mesto. Srbski listi poročajo, da bo v novi avstro-ogr-sko-srbski trgovinski pogodbi za glavno izvozno mesto določen Šabac.
V varstvo rudništva v novih srbskih krajih je srbska vlada izdelala načrt zakona, glasom katerega bo srbska država sama prevzela vsa še prosta ru-dosledstva, tla sc tako zabrani špekulacija. Obenem se jo napravil podroben načrt za iskanje ruti.
Svojega očeta je ustrelil Života Ačimovie iz Kurjače v Srbiji. Vzrok: očetovo nemoralno življenje in surovo postopanje z družino.
Polkovnik umrl na koleri. Minulo soboto jo v Nišu nenadoma na koleri umrl polkovnik Milovan Nedič, ki so jc v zadnji vojski s Turki odlikoval kot poveljnik slavne »leteče divizije«, ki je z neverjetno naglico prodirala v Staro Srbijo in Macedonijo in se z nenavadnimi napadi udeležila vseh bojev. V vojski z Bulgari se je odlikoval pri napadu na Štip. Bil jc povsod priljubljen; Turki so ga imenovali Neda pašo.
Trgovsko - politične zveze med Srbijo in Rumunijo. Priprave za ustanovitev direktne brzojavne zveze mecl Srbijo in Rumunijo so v polnem teku. Brzojavna zveza bo tekla od Turun Sc-verina čez Belgrad in Niš v Skoplje. Obenem sc vrše pogajanja za uniicira-njo blagovnih tarifov v Srbiji in Rumuniji, s čemer bi se utrdila pot bodoči carinski uniji.
Odpust kazni vojakom. Srbski kralj je podpisal ukaz, s katerim sc vojakom, ki so sc v vojni hrabro obnašali, odpuste kazni za prestopke in pregre-ške.
Načrt za srbsko spominsko vojno kolajno jo napravil kipar Mcštrovič. Na oni strani jo podoba kralja Petra na j konju z orlom nad njim, na drugI sira- I ni pa dva klečeča srbska vojaka; v i ozadju .ie gračaniška cerkov in nad njo 1 vila, ki trosi vence.
Izjava eksarhistov. Dosedanji duhovniki eksarhisti v skopoljskem okrožju so poslali na srbsko vlado pis-
meno izjavo o svojem prostovoljnem prestopu pod oblast srbske cerkve.
Premog je pošel srbskim državnim železnicam radi ogromnega prometu v zadnjem času in jc moralo ravnateljstvo otl zasebnikov kupiti za 90.000 rii-narjev premoga. Drugače zadoščajo državni premogovniki.
Za vojaške zgradbe v novih krajih bo srbsko vojno ministrstvo odobrilo kredit 500.000 dinarjev.
isssiti
Tempe! Styria
vrelec. OletetlCna namisna^ pijada b obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo
ln Izmeno snovi. _
Zalo koncentriran medicina-lin »releo, priporodhiv pri kioniduem želodSnemkataro, eaprtju, Brightovlli ledicah, vranlonlk oteklinah. Jetrni trd I u I, rlatici, snovolzmene-kth boleznih, k atarib dihalnih organov.
Zdravilen ireleo največje (temna tvoje vrtte. Zlasti uporaben pri kroničnem drevesnem katarn, obstipa-ciji, žoldnib kamenih, toiSifiol trganju, sladkovnl bolezni.
Zaloga:
Mihael Kastner in H.Šarabon, Ljabljana.
Zahuali.
2838
Prigodom bridke izgube naše ljubljene soproge oziroma matere, gospe
Vere Tauses
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so čustvovali z nami za časa dolgotrajne mučne bolezni in ob smrti rajnice in ki so jo spremili na poti k večnemu počitku. Istotako sc še zahvaljujemo vsem darovalcem šopkov in vencev.
V Ljubljani, dne 15. sept. 1913.
Žalujoči ostali.
□□□□□aancjnaaaannn
§ V,Narodni kavarni'oD
q od danes naprej vsak dan jj
KONCERT
8 dunajske elitne domske Kapele g
Vstop prost. D 0
Q Začetek ob 8. □ '
D Za obiskovalce koncerta zlasti prikladna Q
! restavracija Jato«" i
jj poleg „Narodne kavarne" jj
H s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi	[]
n vini in izbornim češkim pivom.	n
U Priporoča se slavnemu občinstvu ter	U
prosi za obilen poset	Q
8
^ 2840	Fran Krapeš. D
G	D
za špecerijsko trgovino želi kupiti Fr. Vogrlnec v Očeslavcih, pošta Ivajncl, štajersko. 2786
so sprejmeta na stanovanje cvcnt. tudi hrano. Vprašanja pod št. 1000 L, 2716 na upravnlštvo Slovenca".	2716
mr Hiša
obstoječa iz štirih stauovanj in vrtom se poceni proda, v Kožni dolini št. 227. cesta IV. pri Ljubljani.	2662
Naravna
Biliiia Mi voda
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na piiača. O vrednosti bilinske izvolite vpraskti hišnega zdravnika. 3851
Kranjske klobase
po 20 in 40 v komad najboljše vrste razpošiljam po povzetju od 10 kron naprej; pri večjem naročilu poštnine prosto ter prodajam iste tudi vsako sredo in soboto na trgu v Ljubjjani. Josip Prime, gostilničar in izdelovalec klobas, Selo štev. 23 pri Ljubljani.	2753
V smislu sklepa občinskega odbora se raz-pisuje služba
občinskega sluge
spojena z več drugimi službami. — Plača primerna. Pismene prošnje je vlagati do 30. t. m. na podpisani uracl.
Občinski urad v Šmartnem pri Litiji,
14. septembra 1913. 2831	Zupan: L. Hostnik.
oženjen, 30 let star, Išče službe. - Sprejme tudi kako drugo primerno službo. -- Ponudbe na upravo lista pod št. 2830,
fif '
Obrniti se je na gdč. Capini, Gledališka ulica št. 10, X. nadstropje, levo stopnjfce
od 11. do 12. ure dopoldne.
primeren za manufakturno trgovino in trgovino z obleko na najbolj prometnem kraju v Ljubljani
S 8
Ponudbe pod »Lokal W. N. 7564« na Rudolfa Mosse, Dunaj I. Seiler-stStte 2 .	2837
ali vzamem v najem malo trgovino katerekoli vrste (specerija je izvzeta) v Ljubljani event. se udeležim pri kakem večjem podjetju. Obširne ponudbe pod »Laibach W. M. 7563« na Rudolfa Mosse, Dunaj I, Seilerstatte 2.	2836
Šest dni? Senzacija!
srede, dne 17., do pone-
dellka, dne ll sepfembia:
Socialni igrokaz v treh delih. Pretresu-joča vsebina, krasno igrano igrano, sijajne scenerije Benetk, Milana in Pariza.
Pradstavs vsak dan ob 3., pol 5.,
6., pol 8. in 9. ari, tih
Kinematograf ld@al.
Št. 20.208.
Prodaja slame
28 39
m
V sredo, 17. t. m. ob pol 3. uri popoldne sc bode prodajala v cukrarni večja množina slame potom javne dražbe. Vhod čez dvorišče na Poljanskem nasipu. Kupci sc vabijo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. septembra 1913.