34. 17. februarja 2018 od 19h 19. 2., 13. 3. 2018 ob 17.00 Dragi Mengšani! Ob slovenskem kulturnem prazniku Vam želimo, da se udeležite dobre kulturne prireditve ali preberete dobro knjigo ali pesem. Naša bogata kultura je zakladnica, ki nas je ohranila in vodila skozi zgodovino. Prav je, da jo negujemo in smo ponosni nanjo. IO SDS Mengeš NASTOPAJOCI: Veterani Mengeške godbe Gregorji Veseli Begunjcani Andrej Šifrer Prifarski muzikantje ter Mengeška godba s solisti kapelnik Dimitrij Lederer Prireditev bo povezoval Franci Podbrežnik Kazalo 4 Obcina 6 Intervju 10 Reportaža 12 Mengeški utrip 17 Zanimivo 21 Šport 26 Kultura 30 Nekrolog 31 Politika 32 Pisma bralcev 35 Obvestila - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporocila za nenarocene prispevke o dogajanju v obcini Mengeš: clanki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro cenih prispevkov. Nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu clanku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko najvec 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporocljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoci številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 28. februarja 2018. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBCINE MENGEŠ Izdajatelj: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtacnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežic, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Štefan Markovic, Blanka Tomšic; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline. design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slove­nije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Obcina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena. kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplacna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v obcini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Povezovalka prireditve Zala Svete na Slavnostni akademiji Foto: Edvard Vrtacnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 16. marca 2018. Usihanje kulture kot vrednote Ker gre za svobodno razpoložljivo opcijo, si pod pojmom »kultura« lahko vsak po svoje tolmaci zanj idealno definicijo, zatorej ji ne mo­remo pripisati tocno dolocene družbene usmeritve. Ni dolgo, odkar smo s številnimi proslavami in prireditvami, ki po­nujajo bogato in poucno vsebino, seveda, ce le znamo prisluhniti, obeležili slovenski kulturni praznik, pa vendar ga mnogi kljub pompu okolja še vedno ne obravnavajo namenu primerno oz. je zanje zgolj še en dela prost dan. Dandanes je težko razumeti naravnanost volje slehernega cloveka, ki se cedalje manj zanima za tovrstne ponujene »zastonjske« aktivnosti. Ljudje raje segajo po placljivih umetnih vse­binah, ki jim nudijo zgolj zacasen obcutek kulturne napolnjenosti. Bilo bi cudovito, ce bi vsak v sebi imel tisti kancek družbene zavesti, da bi kulturo, ki je pomemben del naše, slovenske identitete, pa naj gre za katerokoli vejo, jemal resneje in ne kot zgolj neko moralno dolžnost, ki ima vedno pogosteje negativno konotacijo. Mogoce premalokrat raz­mislimo, cemu bi se bilo smotrno posvetiti oz. odreci. Žalostno je, da se kultura zato dostikrat znajde na razkolu med njenim vrednotenjem v financnem in tako imenovanim duhovnim vrednotenjem. Vem, da je vcasih na razpotju med voljo in željo težko izbrati pravo, a vendar je treba ravno takrat ostati trden ter vztrajati, saj navsezadnje cilji odsevajo naš kulturni in osebnostni razvoj. Besedilo: Žan Avbelj, predsednik KD Mengeška godba Ali vam delo prinaša dostojno življenje? Delo je po Wikipediji opisano kot zavestno uporabljanje te­ lesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin. Zaradi dela je clovek obstal kot vrsta in se ob tem tudi razvijal ter se ver­jetno že od zacetka zavedanja svojega obstoja spraševal, ali je za svoje delo dovolj dobro nagrajen. V prazgodovini je bila za cloveka sicer že dovolj velika nagrada ujeta žival, ki mu je omogocila preživetje. V današnji moderni potrošniški družbi pa delo ni vec samo stvar preživetja, temvec je tudi stvar ugodja in udobja, ki ju najbolj pogosto merimo z dobrinami, ki si jih lahko kupimo. Slednje je nekakšen civilizacijski stan­dard, ki nam omogoca dostojno življenje. Živimo v družbi in v casu, ki nam ponujata vse višjo raven življenja. To po mojem mnenju zahteva od vseh nas, da poišcemo vse možne poti, da je prav vsak, ki dela, pomemben v procesu dela in zato tudi primerno nagrajen. To je prav gotovo eno izmed podrocij, za katero je vsekakor odgovorna tudi politika. Njena odgovornost je, da postavi minimalne standarde, ki omogocajo cloveku vredno in dostojno živ­ljenje. Ob tem je treba poudariti, da minimalni standard ni odgovor na vprašanje, kako preživeti iz meseca v mesec, temvec odgovor na vprašanje, kako dostojno živeti. Kako zagotoviti delavcu, da ga ne bo strah, ali bo prejel placilo za opravljeno delo ali ne. Da ga ne bo strah, ali bo placilo dovolj veliko, da bo lahko nahranil sebe, svojo družino in še placal položnice. Takšne misli, s katerimi se žal še vedno spo­pada veliko ljudi, so tiste, ki onemogocajo cloveku dostojno življenje. Takšne misli so tiste, ki cloveka duševno ubijajo in unicujejo. In že osnovna placa bi morala odstraniti vso to negotovost. Ne nazadnje za dostojno življenje pravzaprav ne potrebujemo veliko – le takšno placilo, ki nam lahko zagotovi miren spanec, brez skrbi. Vsekakor se zavedam, da vsako delo ne more biti enako ovrednoteno, niti enako nagrajeno. Razumljivo. Vendar se moramo kljub vsemu vsi skupaj boriti za to, da tudi tisti, ki dobijo najmanj, živijo dostojno živ­ljenje. Dostojno življenje brez socialne pomoci, ki bi dejansko morala biti samo korektiv za izredne primere. Ko bomo to dosegli, nam tudi najvišji dohodki ne bodo vec predstavljali takšnih težav in povzrocali takšnih polemik v javnosti. Smo kot družba dovolj mocni in zreli za to? Da skupaj stremimo h ko­lektivnemu zadovoljstvu, v katerem ni strahu, nevošcljivosti, temvec le medsebojno spoštovanje ter spoštovanje do dela vsakega izmed nas. Današnja uspešna podjetja že delujejo v tej smeri. Dosegajo višje cilje s tem, da v razlicne segmente nagrajevanja vpeljujejo tudi se­gment srece, sprošcenosti ter dobrega pocutja. To je tisto, kar delavca poleg placila najbolj motivira za delo. Manj uspešna podjetja pa se še vedno »šlepajo« na brezposelnost in izkorišcajo svoje delavce, da delajo zunaj delovnega casa za minimalno placilo. Spoštovani bralci, želim vam, da vam delo ne bi bilo nuja. Naj vam delo omogoca dostojno življenje, polno veselja, smeha in srece. Besedilo: Bogo Ropotar, podžupan V Malem Mengšu zamenjano avtobusno postajališce Obcina Mengeš je konec leta 2017 zacela in zakljucila zame­njavo avtobusnega postajališca v Malem Mengšu. Novo posta­jališce daje cakajocim zašcito proti dežju in vetru ter s kra­jinsko zasnovo dopolnjuje urejen videz lokacije. Za zakljucek projekta zamenjave neustreznih avtobusnih postajališc v obcini je treba zamenjati še eno postajališce, in sicer postajališce na nasprotni strani cestišca. Sredstva za zamenjavo so že rezervi­rana v proracunu 2018. Stara avtobusna postajališca so bila neustrezna, saj cakajocim niso ponudila zašcite pred vremenskimi nevšecnostmi. V obcini so se zato, po pregledu obstojecih možnosti, odlocili za krajinsko zasnovane nadstrešnice, ki so primerne za postavitev v krajini, tako na postajališcu v Toplah kot v naseljih. Prijeten, topel, alp-ski videz avtobusnih postajališc ustvarjajo ovalna strešnica, kon­strukcija v svetlo sivi barvi in z masivnim lesom obloženi nosilni, jekleni stebri. Avtobusna postajališca so bila izbrana tudi, ker se lahko modularno sestavljajo in ker so v celoti montažna konstruk­cija – postajališce se sestavi na lokaciji. Del avtobusnega posta­jališca so tudi opozorilni znaki za ptice, obvestilo o prepovedi plakatiranja in sedežna klop iz masivnega lesa. V letu 2018 so v proracunu obcine za vsa avtobusna postajališca zagotovljena tudi sredstva za redno cišcenje steklenih površin, predvidoma štirikrat letno ter za pometanje površin postajališc z robniki v bližnji okolici in praznjenje košev za smeti, kar se izvaja predvidoma enkrat tedensko. Poenotena avtobusna postajališca in njihovo redno vzdrževanje so del aktivnosti uprave, da zagotovi urejeno obcino. Besedilo in foto: Obcinska uprava Stanovanjsko-poslovna soseska Glavni trg Mengeš ima novega lastnika, rok za vselitev trgovcev že dolocen Stanovanjsko-poslovna soseska Glavni trg Mengeš, ki je v središcu naselja Mengeš že vec let nedokoncana, je DUTB sedaj prodala projektni družbi Evio, d. o. o., ki sodi v sklop družbe Prva hiša, d. o. o., iz Ljubljane. Nov lastnik je svoje nacrte predstavil Obcinski upravi Mengeš, ki je podprla predlagano casovnico za vselitev trgovcev in stanovalcev. Franc Jeric, župan obcine Mengeš, je na srecanju povedal: »Veseli smo, da bo nedokoncana stavba dobila svojo koncno podobo in da bodo obcani severnega dela Mengša znova pridobili v svojo sredino vecji trgovinski lokal. Tako bo, upamo, rešen vecletni problem severnega središca naselja Mengeš«. Frano Toš, direktor Prve hiše, je projekt predstavil Obcinski upravi in Obcinskemu svetu Obcine Mengeš: »Za nakup smo se odlocili, ker je dokoncanje in prodaja stanovanjsko-poslovnega kompleksa v središcu mesta sicer zahtevna, a dobra poslovna priložnost. Vecji del trgovskega dela objekta, ki ga sicer sestavlja en vecji ter pet manjših prostorov, je že oddanih in bodo predvidoma vseljeni jeseni 2018. Na voljo je še nekaj manjših prostorov. Prodaja stanovanj pa bo stekla predvidoma že maja, ko bodo izpolnjeni nekateri pogoji.« Stanovanjsko-poslovna soseska Glavni trg Mengeš je bila predmet stecajnega postopka gradbenega podjetja MTB in decembra 2015, kot »neunovcljivo premoženje«, prenesena na DUTB. Po prevzemu soseske je DUTB izvajala razlicne aktivnosti, da bi soseska zaži­vela kar se da hitro in s svojo lokacijo, v središcu mesta Mengeš, ponudila dodano vrednost za obcanke in obcane Mengša. Hkrati je DUTB v strategiji upravljanja premoženja za stanovanjsko-poslov­no sosesko Mengeš ocenila, da je najprimernejši prodajni pristop prodaje soseske kot celote. Prek nezavezujocih in kasneje zavezu­jocih ponudb je uspešno zakljucila postopek prodaje s podpisom pogodbe 28. oktobra 2016. Novi lastnik soseske z 80 stanovanji, enim vecjim in petimi manjšimi trgovskimi prostori, Kancevo hišo in podzemno garažo je postalo podjetje Evio, d. o. o., ki sicer sodi med povezane družbe bolj znane Prve hiše iz Ljubljane. Objekt so od DUTB prevzeli decembra in nemudoma zaceli s postopki za iz­dajo gradbenega dovoljenja za Kancevo hišo, ki je zaradi nezacete gradnje že prenehalo veljati. Lastnik objekta je že pridobil soglas­je ZVKDS OE Kranj. Direktor Prve hiše Frano Toš je pojasnil: »Pri obnovi Kanceve hiše bomo upoštevali vsa navodila in smernice s strani pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedišcine ter v najvecji možni meri varovali javni interes in kulturno dedišcino.« Besedilo in foto: Obcinska uprava Mengeš Koledar dogodkov in prireditev v obcini Mengeš - februar in marec 2018 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR sobota, 17. februar, ob 19. uri 34. POD MENGEŠKO MARELO KD Mengeš, Špas teater, Slovenska c. 32, 1234 Mengeš KD MENGEŠKA GODBA cetrtek, 1. marec, ob 18. uri SRECANJE NAJUSPEŠNEJŠIH ŠPORTNIKOV OBCINE MENGEŠ V LETU 2017 KULTURNI DOM MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 32, 1234 Mengeš OBCINA MENGEŠ petek, 2. marec, ob 16. uri - nedelja, 4. marec, ob 16. ur Dobrodelni pohodi na Svetega Primoža nad Kamnikom Sveti Primož nad Kamnikom Študentski klub Kamnik petek, 9. marec, ob 17. uri PRAKTICNI PRIKAZ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA, TRTE IN JAGODICEVJA Na vrtu pri PAVRIC-evih, Rašiška cesta 3, 1234 Mengeš TURISTICNO DRUŠTVO MENGEŠ V zadnjem casu smo tudi v Mengšanu veliko brali o enem najvecjih projektov v obcini, to je izgradnja nove športne dvo­rane. Kaj je osnovni namen tega projek­ta in zakaj menite, da je pomemben za Mengeš? Med velike dosežke štejem prav zacetek gradnje vecnamenske športne dvorane, ki bo prvenstveno namenjena nemotenemu izvajanju športne vzgoje šoloobveznih ot­rok, saj današnje razmere v obstojeci telo­vadnici in prilagojeni avli tega ne dopuš­cajo. Športna dvorna ne bo samo prostor za izvajanje aktivnosti šoloobveznih otrok, temvec bo namenjena tudi društvom in obcanom, ki bodo izkazali interes in vo­ljo do tega, saj si s telesnimi aktivnostmi izboljšujejo kakovost življenja in stanje duha, torej za boljše pocutje in zdravje obcanov. Obenem pa je pomembna za do­koncno rešitev prostorske stiske Osnovne šole Mengeš. Omenili ste pomen športne dvorane tudi za nešolsko rabo. Kakšne bodo možnosti in kdo bo urejal razpoložljive kapacitete? V casu, ko šola ne bo uporabljala pro­storov v vecnamenski športni dvorani, se bo možnost uporabe ponudila zunanjim izvajalcem, društvom, organizacijam in posameznikom prednostno iz obcine Men­geš. Lahko povem, da je povpraševanja že danes zelo veliko, tako da ni bojazni, da dvorana ne bi bila zasedena v polni meri. Pripravljamo tudi organizacijski koncept oziroma najbolj sprejemljiv model nacina upravljanja. Zakaj menite, da je pomembno, da se omogoci uporabo vecnamenske športne dvorane tudi obcanom? V obcini Mengeš imamo številna uspešna društva, ki svojih aktivnosti ne morejo iz­vajati le na prostem, ampak za gibanje in napredek clanov potrebujejo tudi za­prti prostor, kot je vecnamenska športna dvorana. Seveda pa je pomembno gibanje in druženje z gibanjem tudi za vse dru­ge obcane, za boljše pocutje in zdravje. Sam mocno podpiram gibanje in šport, zato si prizadevam, da aktivnosti izvaja­mo tudi v casu, ko sicer zaradi razlicnih razlogov to ni mogoce. Današnji nacin živ­ljenja nam velikokrat ne omogoca gibanja, športnih aktivnosti na prostem, zato je takšen objekt nujen, da lahko v doloce­nem obdobju vse te aktivnosti izvajamo v primernem prostoru, ki je namenjen za to dejavnost. Ste tudi družinski clovek in so vam mladi blizu. Kako gledate na vpliv športa na ot­roke in mladino? Zagotovo bi ob tej priložnosti želel izpo­staviti vidik kakovostne športne vzgoje za mlade, ki se v tem obdobju razvijajo v zdrave in samostojne osebnosti. Eden iz­med osnovnih pogojev za njihov kakovostni razvoj je zagotovo telesna aktivnost, ki je v dobi preobilnega sedenja, nezdrave in ne­redne prehrane še bolj pomembna. Sam te aktivnosti najraje izvajam v naravi, vendar to ni mogoce, ko nam vremenske razmere tega ne dopušcajo. Zato bi želel izpostaviti moje prizadevanje k temu, da dvorano cim prej postavimo. Kaj vse je vplivalo na lokacijo objekta, saj vemo, da je bilo kar nekaj polemike tudi glede tega? Nekateri se sprašujejo, ali je to res edina in najboljša lokacija za vecnamensko špor­tno dvorano. Absolutno je, saj s to lokacijo objekta zagotavljamo in rešujemo proble­matiko športne vzgoje ter prostorsko stisko Osnovne šole Mengeš. Po izgradnji dvorane bomo nadaljevali z reševanjem prostorske stiske v OŠ Mengeš, in sicer v skladu s pro­jektom, ki je bil predstavljen na obcinskem svetu, vodstvu šole, Svetu staršev in Svetu zavoda Osnovne šole Mengeš že leta 2013. Predvsem izgradnja nove šolske kuhinje in jedilnice, reševala se bo tudi prostorska utesnjenost knjižnice, v nadaljevanju pa je želja pridobiti še tri dodatne ucilnice. Za vse to že imamo projekt, ki preureja do­sedanjo telovadnico. Z izvedbo projekta bomo zagotovili prostorske potrebe za ne­moten potek ucnega procesa na šoli. Že v casu projekta je bila dilema tudi o tem, kako velika naj bo športna dvorana, da bo zadostila vsem potrebam. Želja je bilo veliko. Nekateri se še vedno sprašujejo glede iz­brane velikosti. Dvorana bo primerljiva z drugimi športnimi dvoranami po Sloveniji, ki so namenjene izvajanju športne vzgoje za potrebe osnovnih šol ter v skupnosti predstavljajo središce športnih in društve­nih aktivnosti. Projekt je bil na vaši mizi že zelo dolgo. Zakaj je trajalo skoraj deset let, da se bodo zacela prva izvedbena dela? Ta projekt je bil izbran na arhitekturnem natecaju pristojne zbornice že leta 2009. Za izbrani projekt na natecaju smo tudi že pridobili gradbeno dovoljenje in imeli za­gotovljena sredstva v proracunu. Nato smo gradnjo dvorane zamikali zaradi financnih težav in obveznosti do kohezijske politi­ke, medobcinskega projekta vodooskrbe in gradnje vodovoda. V tem casu so se spremenili tudi razpisni kriteriji za prido­bitev sredstev s strani Eko sklada. Tako smo dvorano prilagodili novemu stanju v prostoru, prizidku Osnovni šoli Mengeš in zahtevam razpisnih kriterijev. Kakšen je zastavljen terminski plan izgra­ dnje? Pricakujem, da bomo v spomladanskem delu zaceli z arheološkim izkopavanjem, ki je potrebno na nekaterih obmocjih, za vecinski del terena pa je potreben le arhe­ološki nadzor. Ne gre pa pozabiti tudi na zunanjo ureditev v sklopu projekta, ki vse­buje ureditev igrišca za košarko in rokomet ter tripasovno atletsko stezo. Tako sedanja športna plošcad ne bo okrnjena, na voljo bodo tudi zunanje športne aktivnosti. Kdaj ste se prvic srecali s športom? Ko sem hodil v osnovno šolo. Dolga leta sem bil tudi clan Folklorne skupine Svo­boda Mengeš in akademske folklorne sku-pine France Marolt. Tudi pri plesu je za kakovostno izvedbo potrebna dobra kon­dicija. Znani ste po tem, da imate radi šport in da ste stalni udeleženec nekaterih špor­tnih prireditev. Kaj vam šport pomeni in kako ga doživljate kot Mengšan? Šport mi pomeni nacin življenja, je se­stavni del mojega življenja. V njem lahko uživaš ali trpiš, odvisno od napora, ki ga vlagaš. Pa vendar je šport tisto, kar bi pri­porocal vsem. Naj si vsak izbere svojega po svojih željah in zmožnostih. Naj bo vsa­kemu v veselje in zadovoljstvo. Rad imam športe, ki so primerni mojim letom. Rad kolesarim ali odigram kakšno uro tenisa. Zmeraj bolj so mi pri srcu tudi sprehodi v naravi. Ce bi rekel, da je tudi delo na vrtu šport, bi ga uvrstil v sam vrh, ker mi je to opravilo najljubše in najbolj sprošcujoce. Šport zame predstavlja tudi druženje, po­zitivno energijo, nova poznanstva. To je tisto, kar danes pri tem nacinu življenja marsikomu primanjkuje. Naj omenim zgle­den primer oblike rekreacije in druženja. To sta vse bolj popularna mengeški tek in suhi veleslalom na Mengeški koci, ki se ga tekaci udeležijo ne glede na vreme. Ko sem se pogovarjal z udeleženci, so bili vsi pozitivni in sprošceni. V športu dobiš obilo dobre volje, ki jo tudi daješ naprej. V zadnjih letih se skupaj z ženo in sinom udeležujemo dobrodelnih tekov, s katerimi pomagamo dolocenim skupinam ljudi. Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v sredo, 7. februarja 2018, ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš. Obiskovalce so na poti v kulturni dom pricakale bele svecke in Mengeška godba, ki je pod taktirko Dimitrija Ledererja zacela igrati že pred zacetkom akademi­je, ob 18.30. Tudi v letu 2018 je Zveza kulturnih društev obcine Men­geš na akademiji podelila priznanja zaslužnim posameznikom, srebrnega Matjažu Lobodi, zlatega pa Andreju Levcu in Vinku Jagodicu. Glasbeni del programa so s slovensko himno in pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje pripravili orkester Mihaelove strunce in Ana Tavcar na citrah, plesni del pa Folklorna skupina Mengeš. Program so popestrila besedila Ivana Cankarja iz Zgodb iz doline šentflorjanske, Skodelice kave, Na klancu, Hlapca Jernej in njegove pravice in Kurenta, ki jih je doživeto recitirala Zala Svete. Govornica na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku je bila Germana Leben, predsednica Kulturnega društva Svobo­da, ki je zakljucila z besedami: »Mengeš je odlicna obcina, lahko je zgled marsikateri vecji obcini, saj je kultura, ki nastaja tu, cisto veselje in ker vkljucuje veliko mladih. To je in bo še vidno tudi iz današnjih nastopov.« Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku se je v obcini Mengeš za­cela s himno, ki jo je za obiskovalce zaigral orkester Mihaelove strunce. Sledil je nagovor slavnostne govornice Germane Leben, predsednice Kulturnega društva Svo­boda. Svoje razmišljanje o slovenskem kulturnem prazniku, ki je prav na dan smrti najvecjega slovenskega pesnika, je povzela v besedah: »Nekaj casa smo z dvomom gledali, zakaj praznujemo prav dan smrti. France Prešeren je najvecji slovenski pe­snik, simbol slovenstva postal šele po svoji smrti. Pesniški genij je za casa svojega življenja veljal za prevec custvenega pesnika, zato je tudi napisal »slep je, kdor se s petjem ukvarja ...« Ne glede na to, ali praznujemo rojstvo ali smrt, pa je slovenski kulturni praznik simbol življenja, simbol kulture kot cistega veselja. Posebej se je to utrdilo z dnevom odprtih vrat, ko kulturne ustanove odpirajo svoja vrata in vabijo na ogled.« Izpostavila je tudi odnos med kulturo in posameznikom, saj kultura ni dalec, izven posameznika, ampak je dobrota srca: »Vsak ne more biti kulturnik, nimamo vsi talenta za petje, ples, igro … lahko pa je kulturen clovek, ki v svojem srcu nosi cisto veselje. Prav zato lahko recemo, da kulturen clovek ne more biti slab clovek in obratno, da je dober clovek tudi kulturen clovek.« Svoj govor je zakljucila z besedami: »Kultura je spomin na preteklost in vera v prihodnost. Srecno Mengeš.« Sledila sta glasbeni vencek pesmi, ki jih je Ana Tavcar zaigrala na citre, in podelitev priznanj Zveze kulturnih društev obcine Mengeš, ki sta jih podelila Nataša Vrhovnik Jeric, predsednica zveze in Jože Vahtar, clan Izvršilnega odbora. Najprej je srebrno priznanje za dolgoletno izjemno delo na podrocju kulture, posebej v Kulturnem društvu Antona Lobode, prejel Matjaž Loboda. Matjaž Loboda je bil med ustanovnimi clani društva, dvanajst let njegov predsednik, organizator številnih dogodkov in novih oblik delovanja društva. Še danes je clan Folklorne skupine Svo­boda. Zlato priznanje je za vec desetletno prostovoljno delo na podrocju kulture prejel An­drej Levec. Andrej Levec je glasbenik, pevec, ki je deloval v razlicnih zborih, ki je poklic modelarja zamenjal za poklic pevca. V obcini je aktiven v moškem komornem zboru Zvon in v Mešanem pevskem zboru sv. Mihael. Prav tako zlato priznanje je za vec desetletij dolgo delo in nastope v Mengeški godbi, danes v veteranski godbi, prejel Vinko Jagodic. Vinko Jagodic je bil petdeset let akti­ven clan godbe, nekaj let tudi blagajnik in vzor, pomoc mladim pri vstopu, nastopih v godbi. Danes svoje delo in nastope nadaljuje v okviru Veteranske godbe, v kateri igra trobento. Sledila je pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki jo je zaigral orkester Mihaelove strunce ter recitali besedil Ivana Cankarja, ki jih je pripravila Zala Svete in so jih s svojimi nastopi popestrili clani, pari Folklorne skupine Svoboda. Besedilo: Tina Drolc Foto: E.V. Spominska slovesnost Obcinski odbor Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Mengeš je 31. januarja organiziral spominsko slove­snost ob 74. obletnici poboja talcev na Zalokah za padle Mengšane ter dogodke v okolici Mengša med drugo svetovno vojno. Naj citiram nekaj misli iz govora tajnika zdru­ženja tov. Mirjana Trampuša: »Ko sem razmi­šljal, kaj povedati danes, je prva misel segla v 8. januar 1944, ko so na Zalokah krvavo preminili talci. Mengšani so bili takrat pre­treseni, tudi danes se z bolecino spominjamo krutega dogodka. Število pobitih dokazuje, kako hud je bil predhodni udarec partizanov. Partizanske enote so napadale infrastrukturo, proizvodnjo, nemške obcine in njihove šole. Cilj je bil zaustaviti ponemcevanje in mobi­lizacijo v nemško vojsko. Nemci so besneli, požigali vasi, izseljevali prebivalce in streljali talce. Bolj ko se je bližala svoboda, bolj sov­ražni so bili tudi tisti, ki so svojo prihodnost videli v sodelovanju z okupatorjem. Ljudi pa so povezovale vrednote: domoljubje, antifaši­zem, narodna suverenost, svobodomiselnost, tovarištvo, požrtvovalnost, enakopravnost, solidarnost, humanost, poštenost in socialna pravicnost. Na kratko: svoboda in clovekove pravice. In svoboda je bila v ospredju tudi ob koncu vojne in prvih povojnih letih. Sledilo je obdobje obnove, katerega znacilnost so bile požrtvovalnost in podrejanje svojih ciljev skupnosti. Volilno pravico, ki so jo izbojevale v boju, so ženske dobile tudi formalno z novo ustavo. Ljudje so v obcinskih in interesnih skupnostih lahko uveljavljali demokracijo. Iz partizanske tradicije so se razvili javno zdra­vstvo in brezplacno šolstvo, socialno zavaro­vanje, kar je bilo vkljuceno v ustavo. Vse to je temeljilo na solidarnosti, poštenosti in social­ni pravicnosti. Verjetno smo edini na svetu, ki smo imeli pozitivno izkušnjo s socializmom. Domoljubje se je znova izrazilo v casu osamo­svojitve. S tem so se izpolnile sanje številnih generacij pred nami, ne samo enobejevske, temvec tudi Maistrove in Levstikove. Takrat smo na hitro zamenjali tudi družbeni sistem in za trenutek pozabili na vrednote. Postali smo kapitalisti, brez vedenja, kaj to sploh pomeni. S privatizacijo se je veliko do takrat ustvarjenega premoženja unicilo, veliko pa je prodanega na tuje pod ceno. Ostajajo pa odprta vprašanja socialne države, šolskega, zdravstvenega in pokojninskega sistema. Skupaj z drugimi v svetu moramo poiskati družbeni model, ki bo povezal ucinkovitost kapitalizma in humanost socializma, v kate­rem bi bilo delo, ki je danes generator razvo­ja, enakovredno kapitalu in tudi enakovredno nagrajeno, ki ne bi izhajalo iz grabežljivosti, pac pa iz vrednot. Tistih, ki so nas povezo­vale v povojnem obdobju. Tistih, ki so nas povezovale v casu osamosvajanja. Na kratko: solidarnost, clovekove pravice in družbena uravnovešenost. To bi bil naš prispevek sve­tu. Spoštovani, naj bo misel na vrednote naše vodilo,« je zakljucil svoj govor tov. Trampuš. Sledil je krajši kulturni program, v katerem so sodelovali MPZ Svoboda Mengeš z zboro­vodjem Iztokom Kocenom, Veteranska god­ba Mengeš s kapelnikom Janezom Perom in ucenca 6. razreda Osnovne šole Mengeš Katja in Matic. Vsem se zahvaljujemo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Po koncani slovesnosti pa je bilo krajše tovari­ško druženje s pogostitvijo udeležencev in so­delujocih, za kar je poskrbelo Gostinstvo Per. Besedilo in foto: Janez Ves, Združenje borcev Mengeš Bralni vecer v knjižnici Mengeš Društvo za študije kontemplativnih tradicij tudi letos nadaljuje z branji Pisem pri­ jatelju Luciliju, v katerih stoiški filozof Seneka usmerja tako svojega prijatelja kot sebe k življenju v skladu z notranjo naravo cloveka, to je z razumom. Lahko bi se vprašali, zakaj si moramo pri­zadevati za nekaj, kar je že v naši naravi; zakaj se narava preprosto ne izrazi. Odgo­vorimo lahko s primerjavo: v naravi semena je rastlina, vendar le, ce seme posejemo v zemljo, ga zalivamo, osvetlimo in ga ves cas negujemo. Tako tudi naša narava potrebuje vzgojo in samovzgojo vse življenje. Kdor tako uravnava svoje življenje, živi v soju lastne luci, ki ima izvir v njem samem. Nihce drug nima moci, da bi jo ugasnil, le clovek sam, ce se odvrne od poštenega in dobrega življenja. Ta luc, pravi Seneka v 21. pismu, prinese cloveku trajnejšo in zaneslji­vejšo slavo, kot so castni naslovi in ugledna služba. Ti so le sijaj, ki prihaja od necesa zunanjega in takoj ko jih zgubimo, ugasne. Vabimo vas, da se nam pridružite na nas­lednjem branju, ki bo v ponedeljek, 19. februarja 2018, ob 19.30 v Knjižnici Men­geš. Besedilo: Nevenka Kovac Foto: Regina Bokan 8. letni zbor mladih gasilcev PGD Loka pri Mengšu V ponedeljek, 15. januarja, je v gasilskem domu v Loki pri Mengšu potekal 8. letni zbor mladih loških gasilcev. Poleg gasil­skega narašcaja domacega društva so bili na zboru navzoci tudi predstavniki Gasilske zveze Mengeš, predstavniki sosednjih prostovoljnih gasilskih društev Mengeš ter Topole in kar nekaj staršev. Vse navzoce je pozdravil predsednik mladin­ske komisije PGD Loka pri Mengšu Domen Pirnat ter predstavil delovno predsedstvo: predsednika Marka Malija, clana predsedstva Matica Lipovška in Urbana Dovžana ter pred­lagal dnevni red zbora. Porocilo o delu mladine v preteklem letu so predstavili Žan Luka Burgar, Matic Lipovšek in Žan Mark Loboda. Iz porocila je bilo raz­brati, da je bila loška mladina tudi lani ak­tivna in uspešna na tekmovanjih. Še posebej odmeven je bil nastop na državnem tekmo­vanju v orientaciji, ki je bilo 16. septembra v Gorici pri Slivnici (obcina Šentjur). Ekipa pionirjev v sestavi: Matic Lipovšek, Marko Mali in Maj Purnat je bila med 33 ekipami najboljša in tako osvojila naslov državnih pr­vakov. Mentorja ekipe sta bila Franc Malus in Robert Rucigaj. Na regijskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, ki je bilo 23. septembra v Kamniku, pa je ekipa pionirjev pod mentorstvom Kaje Rucigaj zasedla drugo mesto in si tako priborila nastop na držav­nem tekmovanju v letu 2018. Delovni predsednik Marko Mali je nato k be­sedi povabil predsednika GZ Mengeš Janeza Koncilijo ter predsednika komisije za mladino GZ Mengeš (je tudi predsednik PGD Loka) Roberta Rucigaja, ki sta pozdravila letni zbor mladine, pokomentirala porocilo ter pohvalila rezultate loške mladine. Da se mladi zavedajo odgovornosti in sme­lo gledajo v novo delovno leto je predsednik mladinske komisije Domen Pirnat dokazal s predstavitvijo okvirnega plana dela za tekoce leto. Na koncu je sledila še podelitev priznanj ter pridobljenih cinov in preventivnih znack, ki so jih otroci pridobili na gasilskem taboru GZ Mengeš v Novigradu, v sosednji Hrvaški. Bronaste preventivne znacke so prejeli: Mark Dimic Repanšek, Tilen Dovžan in Urban Dovžan. Cin pionir so prejeli: Matic Lipovšek, Maks Lipovšek, Marko Mali, Anžej Šarc in Žan Luka Burgar, v cin mladinec pa sta na­predovala: Matej Mitrovic in Urban Rucigaj. Zbor mladih gasilcev se je zakljucil z ogledom filma ter druženjem ob jedaci in pijaci. Besedilo in foto: Miro Urbanc Vrtec se veseli novega leta Za nami je najlepši mesec v letu, carobni december. Z okraševanjem smrecice v avli ter igralnic se je carobnost še pove­cala. Lucke so zažarele tudi v oceh otrok, ko smo se pogovarjali o prihodu dobrih mož. Pred tem pa smo opravili tudi svojo dolžnost in napisali svoje pismo želja. V mesecu decembru smo plesali, peli, brali praznicne zgodbe, ustvarjali ter izdelovali vo­šcilnice. Po vrtcu je zadišalo po cimetu, orehih, pomarancah in sveži kavici, ki smo jo zjutraj ob prihodu otrok v vrtec ponujali staršem. Gledali­šce Ku-kuc nam je pricaralo cudovito predstavo z naslovom Praznicna nogavicka. Na koncu pa je sledilo presenecenje, obiskal nas je Božicek, ki je otroke razveselil z darili. Za zakljucek de­cembra smo vzgojiteljice otrokom pripravile pravo silvestrovanje. Po decembrskih dejavno­stih so sledili mirnejši januarski dnevi, ki smo jih izkoristili za bivanje na prostem. Znova pa nas je obiskala plesna skupina AIA, Mladin­skega centra Mengeš, ki nam je polepšala do­poldan z dvema predstavama. Januar se je že Besedilo in foto: Petra Vodlan in Nuša Rogelj Vrtec Mengeš s projektom Pomahajmo v svet odkriva nove razsežnosti pri vzgoji V Vrtcu Mengeš že drugo leto izvajajo vseslovenski projekt Pomahajmo v svet, ki je usmerjen v rahljanje stereotipov, predsodkov, nestrpnosti do drugace mislecih, do tujcev, do ljudi s posebnimi potrebami, do starejših in drugih. S tem bomo pripomogli k vzpostavitvi kakovostnejšega življenja, vecji solidarnosti in spoštovanju, še posebej sedaj, ko postaja svet vedno bolj odprt in dostopen. O projektu smo se pogovarjali z diplomirano vzgojiteljico Matejo Gubanc, ki v vrtcu dela že dvaindvajset let. Zakaj ste se odlocili za sodelovanje prav v projektu Pomahajmo v svet? Projekt Pomahajmo v svet je drugacen, inovativen, zanimiv projekt, saj odkriva nove razsežnosti v vzgoji otrok, tako za ot­roke kot za vzgojitelje. Z izvajanjem predpi­sanih aktivnosti v projektu se spogledujemo z novejšimi teoretskimi pogledi in smernica­mi na zgodnje otroštvo ter iz njih izpeljanimi drugacnimi rešitvami in pristopi. Prav zato odlocitev za sodelovanje v projektu ni bila težka. Lahko kaj vec poveste o omenjenih no­vejših teoretskih pogledih in smernicah na zgodnje otroštvo? Projekt Pomahajmo v svet ima izdelan pro­gram »Pet prstov«, ki nas skupaj z otroki vodi v odkrivanje in spoznavanje razlicnih podrocij – palec: To sem jaz, kazalec: Jaz in moja družina, sredinec: Jaz in moj vr­tec, prstanec: Jaz in moje mesto, mezi­nec: Jaz in moja država. S predstavitvijo omenjenih podrocij spodbujamo temeljne vrednote cloveštva: spoštovanje, razume­vanje, prijateljstvo, iskrenost in strpnost. V okviru projekta tako otroke ucimo o vr­stnikih in kulturah v tujih državah, obicajih doma in po svetu, in sicer brez predsod­kov, ki bi vodili v stereotipe. S tem na­cinom ucenja se izogibamo stigmatizaciji, otrokom pa privzgajamo strpnost do raz­licnih kultur in drugace mislecih ter pri­pomoremo h kakovostnejšemu življenju in vecji solidarnosti. Kako poteka povezovanje s sodelujocim vrtcem? S sodelujocim vrtcem se povežemo prek aplikacije »My Hello«, kjer si veckrat og­ledujemo tudi njihove objave. V aplikacijo objavljamo tudi naše aktivnosti, ki so po­vezane z dolocenimi temami znotraj pro­grama »Pet prstov«. Otroci si izredno radi ogledajo, kaj pocnejo njihovi prijatelji. Kako sprejemajo uporabo interneta, pro­jektorja in racunalnika (ITK-tehnologije)? Recem lahko, da je otrokom ITK-tehnolo­gija že dobro poznana, tudi od doma in jim uporaba le-te v vrtcu ne predstavlja ovire. Otrokom na ta nacin, seveda skladno in z njegovimi zmožnostmi, omogocamo, da pridobivajo digitalne kompetence. Ugota­vljamo, da smiselna in varna uporaba IKT v vrtcu prispeva tudi k boljšemu in ucinko­vitejšemu doseganju zastavljenih vzgojno­-izobraževalnih ciljev. Ali otrokom komunikacija z nekom, ki ga ni v isti sobi, predstavlja problem? Otrokom je javljanje preko Skypa najzani­mivejši del dejavnosti. Polni pricakovanja cakajo na zacetek javljanja, da se predsta­vijo prijateljem in da izvedo, kaj je novega pri njih. Kako otroci med pogovorom, javljanjem, sprejemajo otroke drugih narodnosti? Lahko recem, da jih sprejemajo brez zadržkov in se veselijo vsakega novega klica. Kako pa premagujejo jezikovne ovire? Že vsa tri leta, kar smo skupaj, skušam otroke seznanjati z angleškim jezikom, in sicer prek igre in sprošcenih dejavnosti. Otroci vedo, da v drugih državah govorijo drugace kot mi, zato jim jezik ne predsta­vlja vecje ovire. Zelo radi prisluhnejo pe­smicam v drugem jeziku. Ko smo prvic so­delovali v projektu, partnerski vrtec je bil iz Poljske, smo komunicirali v anglešcini, peli pesmice v poljskem in slovenskem je­ziku ter se naucili celo poljsko rajalno igro. Otroci pa so tudi kasneje z veseljem in navdušenjem ponavljali besede v poljšcini. V okviru projekta tako otroke ucimo o vrstnikih in kulturah v tujih državah, obicajih doma in po svetu, in sicer brez predsodkov, ki bi vodili v stereotipe Letošnje šolsko leto sodelujemo z vrtcem iz Hrvaške. Za otroke je sodelovanje s hr­vaškim vrtcem še lažje, ker je jezik bolj po­doben slovenšcini. Prav lepo je slišati, ko otroci razlicne narodnosti skupaj zapojejo. Ali se otroci v skupini, medtem ko se igra­jo, kdaj spomnijo na otroke iz partnerske­ga vrtca in se želijo o njih pogovarjati? Otroci se veckrat spomnijo nanje in jim želijo po pošti poslati risbice ali svoje iz­delke. Ko smo izdelovali novoletne vošcil­nice, so me takoj spomnili, da moramo eno vošcilnico poslati novim prijateljem na Hrvaško. Sedaj v projektu sodelujete že drugic? Da, v projektu sodelujemo drugic, ker nam je zelo všec in predstavlja nadgradnjo tako za vzgojitelje kot za otroke. Ali sami izberete države? Na zacetku šolskega leta navedemo žele­no državo, nosilci projekta pa se potrudijo ustreci našim željam. Ko smo sodelovali prvic, smo povsem po nakljucju izbrali Poljsko. Letos pa smo se skupaj z otroki odlocili za Hrvaško. Hrvaška je otrokom poznana, saj veliko družin tam pocitnikuje. Kako starši sprejemajo, da njihovi otroci sodelujejo v projektu Pomahajmo v svet? Starši so idejo o sodelovanju sprejeli z nav­dušenjem. Ko smo jih povabili k sodelova­nju in so skupaj z otroki izdelovali lutke, so se resnicno izkazali. Kaj bi še izpostavili, pa sama nisem? Veseli smo, da lahko sodelujemo v med­narodnem projektu Pomahajmo v svet, ki omogoca otrokom, da že v vrtcu pridobijo nove izkušnje in nova poznanstva. Vse to nas plemeniti in bogati. Omenila bi še, da projekt financira Vrtec Mengeš in bi se na tem mestu zahvalila naši ravnateljici go­spe Mateji Hribar Sicherl, da nam je to omogocila. Nosilec projekta pa je FINI Za­vod Radece. Besedilo: Tina Drolc Foto: Mateja Gubanc (Arhiv: Vrtec Mengeš) Smucat je res lepo! Sneg, sneg, sneg je pobelil ves breg, la la la la. Tako prepevamo tudi v vrtcu Mengeš, ampak ... snega od nikoder. Le kam se je skril. To je ugotovilo 29 otrok iz skupin Cebelic, Kapljic, Ribic in Sovic, ki so se s Petro, Ines, Andrejo in Ksenija v ponedeljek, 22. januarja, odpravili v Zg. Gorje. Sneg se je skril na Pokljuko! Tam ga je res ogrooomno. V petih dneh smo se ga dodobra naužili. Prvi dan so smucarski ucitelji preverili zna­nje malih smucarjev in jih razdelili v sku-pine. Drugi dan se je resno delo zacelo že dopoldne. Uro in pol so smucali, padali, vstajali, se jezili, se smejali in med drugim pokusili, kakšnega okusa je sneg. Potem so si privošcili malico in plezanje po kupih snega, kotaljenje, lovljenje po snegu. Sledi­lo je še dobro uro in pol smucanja. Vse dni nas je spremljalo lepo, ravno prav hladno, soncno vreme. Napredek otrok je bil viden iz dneva v dan in v cetrtek so že vsi smu­cali na sidrih. Ce ne veste, je to vlecnica, ki te pripelje na najbolj strmo progo. In ja, prav ste uganili, vsi so jo presmucali. Po-leg smucanja so iskali sladki zaklad, ki ga je skrila Sladkorna vila. Ko je bila že trda tema, smo šli s svetilkami raziskovat oko­lico, na vecerni zabavi so preplesali uro in pol s Tomažem in vsak vecer zaspali do pol desetih, spali celo noc in se zjutraj zbudili dobre volje. V petek, ko so smucarski ucite­lji organizirali tekmo v paralelnem slalomu, so bili prav vsi otroci najhitrejši in vsi so dobili zaslužene medalje in naziv Smukac Vriskac. Otroci so se izkazali kot pravi ko­renjaki, saj so skoraj vse storili sami. Uci­telji so pokazali veliko mero potrpežljivosti, ki se je na koncu obrestovala. Me štiri pa smo cel teden uspešno krmarile med vse­mi dejavnostmi, uspavanjem, tolaženjem, delanjem kitk, fotografiranjem, obracanjem oblacil na pravo stran, podajanjem robckov in še cem. Besedilo: Ksenija Grm Foto: Andreja Voler Umetnost vzgoje odgovornih, samostojnih in zdravih posameznikov Andrej Pešec, univ. dipl. pol., je poudaril, da položaj starša ni le položaj, temvec nacin življenja, saj zahteva ogromno odpovedovanja in dela na sebi. Odgovornost pomeni razumevanje, da smo sami odgovorni za vse, kar se nam dogaja v življenju. Nikdar ne jadikujmo in ne kritizirajmo nikogar. Kljucno je, da vestno in predano pristopimo k vzgoji otroka že od samega spocetja naprej. Posebej prvih pet let je zelo pomembno, da je otrok v mirnem, ljubeznivem in varnem okolju, kjer lahko razvije mocne korenine. Glavni nalogi staršev sta razvoj znacaja in odkritje inklinacij, talentov otroka. Ce bo ot­rok odkril svoje poslanstvo in delal to, kar resnicno rad pocne, ga ne bo treba k nice­mur siliti, saj bo naravno delaven in angaži­ran. Zelo pomembno je, da otroku nicesar ne vsiljujemo, naša naloga pa je biti mladim v pomoc na poti, po kateri želijo hoditi. V takšni luci, kot vidimo otroke, takšni bodo postali, zato je tako pomembno, da se za­vedamo, da je vsak od njih sposoben delati cudovite reci, za razvoj pa potrebuje vzor in cas. Otrok samostojnost razvije tako, da v duhu odrekanja in discipline najbolje, kar je mogoce, usvaja pomembne življenjske lekcije. Pomembne so tri glavne tocke vzgoje otrok: lasten zgled, lasten zgled in lasten zgled. Ce želimo, da bodo otroci samostojni, zdravi in odgovorni, jim moramo to sami z zgledom tudi pokazati in omogociti. Otrokom predaj­mo razumevanje in dejstvo, da je vse mogo­ce, ce se le hoce. Materialisticna civilizacija zasmehuje prave vrednote cloveškega življenja, inteligentnim otrokom pa se v takšnem duhu ucenje upi­ra, saj v tem ne vidijo pravega smisla. Tudi sam sem bil takšen. Vzvišen cilj, smisel in vzor pa so najboljša motivacija. Besedilo: Andrej Pešec, univ. dipl. pol., Znanje za življenje Foto: Brane Tomšic Predstavitev terapevtske hipnoze v AIA – Mladinskem centru Zoran Vodopija, hipnoterapevt, je povedal, da vsi vzorci in programi, po katerih clovek živi, nastajajo v njem ves cas njegovega zavedanja oz. bivanja. Tisto, kar te programe ustvarja, so naša najzgodnejša obcutenja in dojemanja, s katerimi se srecamo. Informacije, kot so obcutja, spomini in kar je kljucno – dojemanja, so v nas shranjeni že od samega trenutka spocetja. Prena­šalec informacij pa je DNK, natancneje »junk DNK«. Najbolj intenzivno poteka tvorjenje programov prva leta življenja, ko cloveku njegovo socialno okolje daje odzive in s tem ustvarja otroko­vo samopodobo, zelo intenzivno pa poteka vse do približno 12. leta starosti. Otroku, ki odrašca v ljubecem okolju, ki otroka sprejema in dopušca proces ucenja »poskus-napaka-spodbuda-ponovni poskus«, daje obcutek sprejetosti in varnosti, kar je osnova za zdravo in zado­voljno življenje. Ce otrok zacuti, da ni ljubljen in sprejet, se mu ustvarijo negativna dojemanja. Um deluje tako, da na osnovi prvih dojemanj in obcutenj ustvari »fil­ter«, ki pozneje v podzavest prepušca le dojemanja, ki so v harmoniji s tistimi prvimi dojemanji. To se dogaja na vseh podrocjih življenja. Tako nastajajo navade, dojemanja »nevarnih« situacij, samopodoba in še kaj. Podzavest deluje podobno kot racunalnik, ki ne razmišlja in deluje le po »vgrajenem« programu. Ima pa neomejeno moc na telo in na naša ravnanja. Terapevtska hipnoza je zelo ucinkovito orodje, ki nam omogoci dostop do podzavestnih vsebin, in tam, v podzavesti, spremeniti neželeno de­lovanje. Pod strokovnim vodstvom kompetentnega terapevta se oseba brez težav lahko sooci tudi z najbolj bolecimi podzavestnimi vsebinami in jih ustrezno obravnava. Besedilo: Zoran Vodopija, hipnoterapevt Foto: Janez Janko Platiše Zanimivosti o Dobenem II. del Ker so me po objavi clanka o dobenskih zanimivostih v prejšnji številki Mengšana nekateri spraševali, ali je o Kraljevi jami znanega kaj vec in kje oz. kakšen je vhod vanjo, sporocam, da je zaradi varnosti bolje, da tocna lokacija ni znana, kaj vec o njej pa vam morda lahko pove gospod Jože Jerman, clan Jamarskega društva Simon Robic, ki je z ekipo razi­skal dobršen del jame. Objavljene fotografije, ki jih lahko vidite v domu na Rašici, so delo te ekipe. Ravbarkomanda na Dobenem Po ustnem izrocilu so imeli ravbarji ali ro­kovnjaci na tem obmocju svojo komando na Dobenem. Zavetišce so si poiskali v eni od kraških jam, imenovani Ajdovski kevder. Verjetno je, da so bili med njimi tudi Dobenci, Locani in Trzinci. Tu so se dogovarjali in hodili napadat “furma­ne” in poštne kocije, ki so vozili po glavni cesti med Ljubljano in Celjem. Da bi rokov­njace onemogocili, je dala cesarica Marija Terezija dobršen pas gozda na obeh straneh glavne ceste od Dobrave do Trzina posekati. Bronasti mec Leta 2004 je bil nakljucno odkrit polnoro­cajni mec iz zgodnje bronaste dobe (pribl. 2000 let pred našim štetjem) na dnu kraške vrtace pri Udovcu, na Zg. Dobenem, ki so jo zasipali z ostankom materiala pri prenovi in cišcenju okolice gradu Jable. Mec je redek primer najdbe v tem delu Evrope. Primerja­vo s podobnimi meci in znacilnosti najdbe je v razpravah Narodnega muzeja Slovenije« podrobno opisal priznani strokovnjak Peter Turk. Mec je na ogled v Naravoslovnem mu­zeju v Ljubljani. Bronasti polnorocajni mec Mokrišce Planik Pod Dobenim se nahaja tudi dragulj narave, mokrišce Planik. Gre za obmocje, ki najbolj povezuje cloveka z naravo, predvsem zaradi rabe avtohtonih rastlinskih vrst v kulinaricne, zdravilne in druge namene. Obmocje Planik je rastišce ogrožene orhide­je Loeselove grezovke in še nekaterih drugih redkih rastlin. Omenjena orhideja je majhna do 20 cm visoka in med preostalim barjan­skim rastjem težko opazna rastlina. Poleg luskastih listov pri dnu stebla požene še dva blešceca sulicasta zelena lista. Cveti od maja do julija. Na trikotnem steblu se odpre do de-set rumeno zelenih cvetov. Grezovka uspeva le v posebnih rastišcnih razmerah. svoj dom. Najvec možnosti, da se jih vidi, je zgodaj zjutraj, predvsem v zimskem casu, nad vasjo Rašica ali nad Dobenim. Slovensko protokolarno darilo Na Dobenem se izdeluje protokolarno dari­lo Republike Slovenije, unikatni, umetniški izdelek iz bele gline, keramicna cipka, delo naše sovašcanke, umetnice Brigite Herja­vec, katere izdelki so se postavili ob bok idrijski cipki, kristalu iz Rogaške … Besedilo in foto: T. Vidrgar Zanimiva popotovanja v AIA Mladinskem centru – Cvetoca Madeira Portugalski otok Madeira se opeva kot otok vecne pomladi, kot rajski vrt sredi Atlantika, kot otok presežkov ali otok s petimi zvezdicami. Ceprav sem obiskal že vec razlicnih vulkanskih otokov in otockov, me je Madeira že ob prvem obisku presenetila s svojo drugacnostjo. Kot turisticni vodnik sem prvo potovanje na Madeiro izkoristil za sa­mostojno raziskovanje otoka, kulture, posebnosti, levad (vodnih ka­nalov), slapov, polotokov in hribovja. Naslednjic sem na rajski otok odpotoval službeno – kot vodnik skupine aktivnega potovanja. Podnebje Madeire je tako zelo pisano, da lahko v roku pol ure doživiš sonce – meglo – dež – veter in potem zopet sonce. Spremenljivost klime se odraža v bujnem in raznolikem rastju. Kdo bi znal poime­novati vse rastline ob poti? Naš lokalni vodnik Roberto, ki nas vedno spremlja na naših izletih in pove marsikatero lokalno zgodbo. Zmeraj obišcemo licne barvite hiške v Santani, se okopamo v lavinih bazenckih v Porto Monizu, degustiramo lokalni rum in pijaco poncha, se sprehajamo po najznamenitejših levadah otoka, se razgledujemo s klifa Cabo Girao, planinarimo po slikoviti poti na najvišji vrh otoka, se odpeljemo z lesenimi sanmi z Monte, odpravimo na izlet na sosednji otok Porto Santo in še veliko vec. Madeira ponuja znamenitosti za ljubitelje kulture in narave. Domacini skrbijo za ohranitev narave na Madeiri, da jo bomo lahko še dolgo obiskovali. Potovanje, ki ga nadvse priporocam in sem ga predstavil v Mladinskem centru v Mengšu. Besedilo: Izidor Furjan Foto: Izidor Furjan Idiopatska pljucna fibroza – suh kašelj je lahko znak hude bolezni Idiopatska pljucna fibroza (IPF) je redka bolezen pljuc, po odkritju katere bolnikom ostane v povprecju le še od dve do pet let življenja. Za bolezen predvsem starejših ljudi je znacilno brazgotinjenje pljucnega tkiva, zaradi katerega bolnik vse težje diha. Vzroka za IPF ne poznamo, dejavniki tveganja pa so kajenje, delo ali bivanje v umazanem okolju in genetika. Znaki IPF so neznacilni – suh kašelj, težka sapa, pokanje v pljucih in beticasti prsti. Zato je pot do diagnoze pogosto dolgotrajna. Ceprav je, kot opozarja prim. Katarina Osolnik, dr. med., s Klinike Golnik, za bolnike z idiopatsko pljucno fibrozo najbolj pomembno prav pravocasno odkritje bolezni: »Ce bolezen odkrijemo v zgodnej­ši fazi, je možnost zdravljenja boljša. Ko zdravnik posumi na IPF, mora bolnika takoj napotiti k specialistu za pljucne bolezni.« Prosite za dodatne preiskave, ce težave z zadihanostjo in kašljem ne popustijo, svetuje predsednik Društva pljucnih in alergijskih bolnikov Mirko Triller, ki bolnike poziva, naj svojemu zdravniku vedno povedo, kako se zares pocutijo. Možnosti zdravljenja IPF so omejene. Ena od možnosti je tran­splantacija pljuc, ki je primerna le za nekatere bolnike, vecino pa po obravnavi na posebnem konziliju Klinike Golnik zdravijo z an­tifibrotiki, ki upocasnijo upad pljucne funkcije. V napredovali fazi bolezni bolnike zdravijo s kisikom, zdraviti morajo tudi pridruženo srcno popušcanje in lajšati hud kašelj. Na koncu bolnikom z IPF omogocijo paliativno obravnavo. »Zelo pomembno je, da se z bol­niki in svojci odkrito pogovorimo, saj vecina za IPF sliši prvic in take diagnoze ni lahko sprejeti,« sklene primarijka Katarina Osol­nik, dr. med. Besedilo: Slavka Brajovic Hajdenkumer, Društvo pljucnih in aler­gijskih bolnikov, www.dpbs.si V Mladinskem centru AIA je Silva Abram na dveh dogodkih predstavila pomen motivacije in celostnega ucenja V januarju je Mladinski center AIA za devetošolce in dijake zadnjih letnikov organiziral dva dogodka, za devetošolce Šola in poklic, za srednješolce zadnjih letnikov pa Študij in poklic. Dogodka je vodila Silva Abram, diplomantka Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, smer tekstilna tehnologija, ki je pedagoško-andragoško izobrazbo pridobila na Filozofski fakulteti ter jo nadgradila z izobraževanji iz nevrolingvisticnega programiranja in mednarodnimi licencami NLP Praktik, NLP Mojster praktik in NLP Coach. Je tudi certificirana persologinja DISK trenerka. Prvo srecanje namenjeno devetošolcem, na temo Šola in poklic, je potekalo v sredo, 24. januarja. Kaj ste pripravili zanje? Govorili smo o izbiri nadaljnjega šolanja po zakljuceni osnovni šoli: kaj vpliva na izbiro šolanja in kaj je zares pomembno. Glavna tema je bila celostno ucenje in motivacija za ucenje, kar je za to obdobje še posebej po­membno. Tokratno srecanje sem poimenova­la Kaj boš, ko boš velik? Po eni strani se zdijo tako samostojni in odloceni, pa vendar si po drugi strani tež­ko predstavljam, da se že pri 14 letih jasno odlociš za poklic. Koliko ucencev/ucenk ima po vašem mnenju že izdelano predstavo, kaj želijo delati? V tem obdobju še ni potrebna jasna odloci­tev za poklic – poklici se spreminjajo, z enako izobrazbo, ki jo moramo celo življenje nad­grajevati z razlicnimi znanji, lahko opravljamo razlicne poklice. Ljudje smo si razlicni, tako tudi mladostniki, eni imajo že v tem obdobju jasno idejo, kje nadaljevati šolanje ali kateri poklic izbrati, drugi se težje odlocijo, ne vedo, kaj bi. Iz izkušenj lahko povem, da vecina mladih že pri štirinajstih zelo zrelo razmišlja. Le prisluhniti jim je potrebno in jim ponuditi podporo. Nekateri se bojijo napacne izbire, vcasih starši še bolj kot mladostniki. Dobro se je zavedati, da je vsaka izbira dobra, važna sta motivacija in pozitivni pristop – prav to pa je tudi del celostnega ucenja. Lahko se zgodi, da imajo starši drugacna pricakovanja za svoje otroke, so bolj ali manj ambiciozni. Kaj v teh primerih predla­gate ucencem in kaj staršem? Pomembno je, da se starši zavedajo, da je njihov otrok samosvoja osebnost, da mu do­pustijo, da je drugacen in ga zanimajo dru­gacne stvari, kot morda oni pricakujejo. Zato so taka srecanja priporocljiva tudi za starše. Dobro je mladostniku prisluhniti in ga spod­buditi k lastnemu razmišljanju, ga motivirati in predvsem podpirati, mu ne vsiljevati svo­jih lastnih prepricanj. Prav tu pa se pokaže, da je vzgoja zahtevna, da je potrebno veliko vlagati, ce želimo vzpostaviti resnicen stik z mladostnikom in mu pomagati pri izbiri: z razumevanjem, pogovori in podporo. Žal pa ni vedno tako. Razlogi so razlicni. Velikokrat je razlog tudi v prehitrem tempu življenja in premalo kvalitetnega casa preživetega z ot­rokom. Drugo srecanje namenjeno srednješolcem, na temo Študij in poklic, je potekalo teden dni pozneje, prav tako v sredo, 31. januarja? Kaj ste pripravili zanje? Drugo srecanje, poimenovala sem ga Ko bom velik, bom …, je bilo namenjeno vsem mla­dim, ki izbirajo študij oz. poklic. Torej za sku­pino mladih, ki stopajo na samostojno pot, ki se soocajo z vprašanjem: grem delat ali študirat ali kako izpeljati oboje. So mladi, polnoletni z zrelostnim izpitom, res dovolj zreli, da izberejo pravi študij oz. poklic? Verjamem da. Ni pa vedno lahko. Ali dejansko lahko napovemo, katera znanja in vešcine bodo pomembne v prihodnje in kateri poklici bodo dejansko obstali ter kateri se bodo zaradi ITK-tehnologije spremenili? Vsa znanja in vešcine so pomembne, ucenje ni nikoli koncano … Osebnostni razvoj, cu­stvena inteligenca, komunikacijske vešcine so del osebne blagovne znamke. Spremembe so edina stalnica v življenju, poklici se spreminjajo in mi z njimi, zato je izrednega pomena prožnost in stalno ucenje ter motivacija. Kako bi ocenili, da osnovnošolci in sre­dnješolci sprejemajo idejo vseživljenjskega ucenja? Odvisno, kako jim je ideja predstavljena – za to življenjsko obdobje bi bolj poudarila ce­lostno ucenje, ki preide v vseživljenjsko uce­nje. Uspešni to vedo. Tudi mladi. NTS Mengeš uspešen na ekipnih kvalifikacijah v namiznem tenisu Mladinci in mladinke so 7. januarja 2018 sodelovali na kvalifikacijskih turnirjih za ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu. Mladinke so tekmovale na turnirju v Novi Gorici, mladinci pa so tekmovali z dvema ekipama, ena ekipa na turnirju v Ljubljani, druga pa v Novi Gorici. Teden dni pozneje, 14. januarja, pa so na kvalifikacijskih turnirjih v Ljubljani sodelo­vale ekipe kadetov in kadetinj. Mladinke so premagale vse štiri ekipe in os­vojile prvo mesto. Najprej so s 5 : 0 prema­gale ekipo Sobote, v drugem krogu so pre­magale ekipo Letrika s 5 : 1, v tretjem krogu NTK Kema iz Puconcev z rezultatom 5 : 1 in nazadnje še ekipo NTK Arrigoni iz Izole z rezultatom 5 : 1. Za ekipo mladink so igrale Katarina Stražar, Nika, Tara, Vita Kobetic. Prva ekipa mladincev je premagala NTD Kajuh Slovan z rezultatom 5 : 1 in NTK Loga­tec z rezultatom 5 : 0. Osvojili so prvo mesto in se uvrstili na državno prvenstvo. Za ekipo so tekmovali Aljaž Frelih, Rok Trtnik, Tim Pa­vli in Mark Šporar. Druga mlada ekipa Mengša, ki je v Novi Gorici predvsem nabirala izkušnje na tako pomembnem tekmovanju, je izgubila z NTK Arrigoni z rezultatom 1 : 5, z NTK Gorica pa z rezultatom 2 : 5. Za mlado ekipo so igrali Rok Grad, Dejan Jokic, Matej Prezelj in Bor Rutar. Pri kadetih sta tekmovali dve ekipi. Za prvo ekipo so igrali David Grad, Dejan Jokic, Aljaž Goltnik in Luka Jokic. Kadeti so tekmovali v Ljubljani. Premagali so ekipo NTK Sobota s 5 : 0, NTK Vesna s 5 : 0 in Arrigoni iz Izole s 5 : 2. Kot prvouvršceni so se uvrstili na državno prvenstvo. Druga ekipa kadetov, ki je predvsem nabirala izkušnje in so jo sestavljali mladi tekmovalci Adam Rakun, Jan Šobar, Jan Kromar in An­draž Kramžar, je z ekipo ŠS SU izgubila z 2 : 5 in tudi z NTD Kajuh Slovan z 2 : 5. Za kadetinje so tekmovale Gaja Kobetic, Živa in Brina Markic ter Eva Šobar. Ekipo NTK Krka so premagale z rezultatom 5 : 2, NTD Kajuh Slovan s 5 : 3, NTK Letrika iz N. Gori­ce s 5 : 4 in NTK Kema iz Puconcev s 5 : 2. Besedilo: MLAJ Foto: Žiga Zupan, David Orešnik Turnir posameznikov v badmintonu v Harmoniji Mengeš V športnem centru Harmonija se je v nedeljo, 14. januarja, spet dogajalo. Po­tekal je 3. badminton turnir Lige Komenda. Na vrsti je bil predzadnji turnir te lige – turnir posameznikov. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: ženske posamezno, moški posamezno do 36 let in nad 36 let. Kar pet medalj je šlo v roke Mengšanov. Dekleta so se pomerila vsaka z vsako in koncni rezultat je bil kar pricakovan. Naj­boljši tekmovalki, ki sta si zelo blizu tudi po skupnem seštevku Lige Komenda, sta bili Mengšanki. Nina Dodic je osvojila zla­to, Katja Urankar pa si je priborila srebrno medaljo. Bron je osvojila Urška M. Tomažic. V kategoriji moških do 36 let je bil najboljši Tomaž Magerl – 'Štajerc', novopeceni Men­gšan in clan ŠD Partizan. Tomaž je tekme zakljucil brez poraza in si je za to prislužil prvo mesto. Na drugo stopnicko je stopil Luka Ivanc, Žiga Zaletel pa je zasedel tretje mesto. Najbolj napet na tem turnirju je bil finalni del med moškimi tekmovalci nad 36 let. V malem finalu sta se pomerila Jure Šinkovec (ŠD Partizan) in Damjan Baš (Badminton klub Zagorska dolina). Razburljiv dvoboj se je zakljucil z rezultatom 2 : 1 v prid Men­gšana Jureta, ki je osvojil tretje mesto. Prav tako napet je bil boj za zlato odlicje; po treh precej izenacenih setih je prvo mesto osvojil clan Bita iz Ljubljane, Samo Rubin, srebrna medalja pa je pripadla Igorju Tomazinu, cla­nu ŠD Partizan. Že cez en mesec sledi še zadnji turnir Lige Komenda. Takrat bo jasno, kakšna bo koncna razvrstitev na lestvici in kako se bodo porazdelile medalje med najboljše. Besedilo in foto: Uroš Bregar Moški posamezno do 36 let Lanišek zmagal v Turciji, Pungertar postavil smuci v kot Kdor je imel priložnost spoznati Matjaža Pungertarja, zago­tovo ni ostal ravnodušen, ko je dolgoletni clan Smucarsko­-skakalnega kluba Mengeš kmalu po novem letu sporocil, da koncuje svojo športno pot. To je bil šok tudi za klubskega tre­nerja Aleša Selaka, ki je poskušal še pregovoriti 27-letnega Vrhpoljcana, da bi vztrajal, vendar pa si nekdanji slovenski reprezentant ni vec premislil. »V zadnjem obdobju sem se vrtel v zacaranem krogu. Ker nisem vec videl luci na koncu predora, sem po temeljitem razmisleku sklenil koncati svojo kariero,« je Pungertar razložil, zakaj je po debelih osem­najstih letih treningov in tekem svoje skakalne smuci postavil v kot. Ob tem je izkoristil priložnost in se še javno zahvalil vsem (svojim najbližjim, dekletu Neži, trenerjem z Alešem Selakom na celu, na­vijacem SSK Mengeš …), ki so ga podpirali na športni poti. Med svojimi najvecjimi uspehi je izpostavil zmago med elitno drušcino na tekmi za veliko nagrado Mednarodne smucarske zveze (FIS) leta 2013 v Almatiju, v svetovnem pokalu pa se je najvišje zavihtel s še­stim mestom v Nižjem Tagilu leta 2014. Vec let je bil clan slovenske reprezentance, njene barve pa je med drugim branil tudi na svetovnih prvenstvih v nordijskem smucanju v dolini Fiemme 2013 in Falunu 2015. Poslej se bo lahko bolj posvetil svoji življenjski sopotnici Neži, s katero konec marca pricakujeta prvega otroka, med njenim porod­niškim dopustom pa bo prevzel njen fotografski posel. Medtem pa je prvic ocka (z Nastjo sta postala ponosna starša sinu) že postal Anže Lanišek, ki si je prejšnji mesec kar sedemkrat priska­kal tocke za celinski pokal. Najbolj nasmejan je bil v Erzurumu, kjer je opravil z vso konkurenco in tako osmic okusil slast zmage v »2. svetovni ligi«. Na uvodni preizkušnji v Turciji je bil 21-letni Dom­žalcan cetrti, na tem nehvaležnem položaju je koncal tudi drugo tek­mo v Saporu, kjer je zasedel še 14. mesto, predtem je bil šesti in osmi v Titisee-Neustadtu, dve tocki pa je osvojil tudi v Bischofshofnu. V celinskem pokalu je od clanov SSK Mengeš januarja tekmoval tudi nordijski kombinatorec Leon Šarc, ki je najvišje mesto dosegel prav na zadnji preizkušnji v Kuusamu, kjer si je z 29. mestom priskakal in pritekel dve tocki. To je bila njegova cetrta uvrstitev med trideseterico v tem tekmovanju. Prve preizkušnje v tej zimi je prejšnji mesec vendarle docakal tudi podmladek iz SSK Mengeš, ki je že zacel pridno zbirati kolajne tudi na snegu. V slovenskem pokalu se je tako Taj Ekart med decki, sta­rimi do 14 let, izkazal z drugim mestom v Sebenjah pri Tržicu, Be­njamin Bedrac (do 12 let) pa je prepricljivo zmagal v Planici. Na tekmovanju pokala gorenjske regije v Žireh pa je bil Bedrac drugi, Živa Andric (do 10 let) si je priskakala zlato kolajno, tako kot tudi Nik Bergant Smerajc (do 11 let), cigar uspeh je z drugim mestom dopolnil Timo Šimnovec (do 11 let). Besedilo: Miha Šimnovec Foto:vir: berkutschi.com Uspešen zacetek novega leta za NHK Mengeš Bernard Škrlep je na Odprtem prvenstvu Sevnice v namiznem hokeju osvojil odlicno tretje mesto. Po šestem mestu meseca decembra na do-macem turnirju v Mengšu se je Bernardu Škrlepu znova uspelo uvrstiti se na stopnic­ke, s tem ohranil tretje mesto v skupnem seštevku Slovenskega pokala v namiznem hokeju. V vodstvu ostaja Tim Weisseisen, tokrat drugi, medtem ko je skupno drugo mesto zasedel zmagovalec turnirja v Sev­nici, Bernard Rjavec (oba NHK Kranj). Med osnovnošolci ostajata na prvem mestu Miha in Mojca Škrlep, oba NHK Mengeš. Besedilo in foto: B. Š. Tecaj badmintona z olimpijko Majo Tvrdy Badminton klub Komenda, ki deluje v Centru Harmonija že cetrto leto, je uspešno organiziral tecaj badmintona, kjer je udeležence navdušila dvakratna udeleženka olimpijskih iger Maja Tvrdy. Izvedli smo zacetni in nadaljevalni tecaj, ki se ga je udeležilo skupno na na Gorenjskem. Vse vec otrok in odraslih se v zimskih mesecih dvajset znanja željnih udeležencev. poslužuje tovrstne aktivnosti, zato se bomo z organizacijo vodenih Tecaj je potekal cez konec tedna. Udeleženci so se ucili pravilne vadb, tecajev in turnirjev (Liga Komenda) trudili še naprej . tehnike badmintonskih udarcev, ekonomicnega gibanja po igrišcu in taktike pri igri posamezno in dvojic. Poslanstvo Badminton kluba Komenda je popularizacija badminto-Besedilo in foto: Žiga Frass Namiznoteniški turnir v Mladinskem centru Mengeš V AIA – Mladinskem centru Mengeš v okviru programa organiziramo tudi razlicne odprte športne turnirje z na­menom, da cim vecjemu številu mladih, ki imajo razlicne interese in zanimanja, ponudimo možnost, da sami sebe preizkusijo v razlicnih športnih panogah in jih na ta nacin spodbujamo k zdravemu preživljanju prostega casa. V ne­deljo, 28. januarja, smo tako organizirali že tradicionalni turnir v namiznem tenisu. Na turnirju so se tokrat pomerili igralci v starosti od 9 do 14 let. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini, znotraj katerih so se pomerili vsak z vsakim. Po skupinskih bojih se jih je osem uvrstilo v cetrtfinale. Boji so bili zelo izenaceni. Še posebej je presenetil najmlajši udeleženec turnirja, Aljaž Škufca, ki se je uvrstil v polfi­nale in na koncu osvojil tretje mesto. V finalu pa sta se pomerila Elvis Muratovic in Nik Lagoja, ki je po razburljivem boju slavil zmago. Besedilo in foto: Blanka Tomšic Mladinski pevski zbor OŠ Mengeš na Potujoci muziki in nastop glasbenikov OŠ Mengeš na tradicionalni prireditvi Kdor vesele pesmi poje Potujoca muzika je nastala leta 2011 in na oder Cankarjevega doma pripotuje vsaki dve leti. Je izobraževalni projekt, ki vsebuje izdajo nove notne zbirke za mladinske zbore in istoimenski koncert. Ta spada v množico prireditev po svetu, ki obele­žujejo svetovni dan zborovske glasbe (2. nedelja decembra), in je najvecja temu namenjena prireditev v Sloveniji. Poglavitno sporocilo dneva zborovskega petja je, da v glasbi ne išcemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temvec z zdru­ ženimi mocmi slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Na tem posebnem dogodku, ki je potekal 16. decembra 2017, je imelo dvanajst izbranih mladinskih zborov Slovenije, ki so se v zad­njih dveh letih izkazali na regijski in držav­ni ravni, priložnost nastopa v Cankarjevem domu. Ti zbori precej pripomorejo k razvoju zborovske dejavnost in so most do odlicnih dosežkov odraslih zborov. Med izbranimi je bil tudi mladinski pevski zbor OŠ Mengeš pod vodstvom zborovodkinje Nataše Banko. Izbor skladb je bil tematsko povezan v tri sklope: z glasbo smo popotovali po domo­vini, k razlicnim oddaljenim kulturam, ter v praznicni božicno-novoletni cas. Hkrati smo z izborom obeležili številne obletni­ce skladateljev: 110 let rojstva Marjana Kozine, 100 let smrti Frana Gerbica, 70 let rojstva Tomaža Habeta, 50 let rojstva Damijana Mocnika, 40 let smrti Marja­na Vodopivca in Alojzija Mava ter 150 let nastanka skladbe Na lepi modri Donavi. Za to priložnost sta nastali tudi novi sklad­bi mladih skladateljev Tadeje Vulc in Tineta Beca, ki sta bili na koncertu krstno izvedeni, prav tako sta bila prvic v Sloveniji predsta­vljena skladba Na lepi modri Donavi za mla­dinski zbor in njen slovenski prevod. Skupaj je na odru Cankarjevega doma zapelo prib­ližno 500 pevcev, intenzivno smo se na to pripravljali od septembra, z dvema drugima zboroma smo se srecali na eni regijski vaji, prvic pa skupaj, z vsemi drugimi pevci, za­peli na dan koncerta. Od septembra do nastopa smo se intenzivno ucili novih deset vecglasnih pesmi, ki jih je izbral strokovni svet in so zboru pomenile velik pevsko izvajalski izziv. Skupaj z zbo­rom Glasbene šole Domžale pod vodstvom Andreje Polanec, smo v mesecu novembru izvedli delovni in hkrati polno radosti doži­vet pevski vikend v Bohinju. S pripravami in udeležbo na koncertu je naša šola omo­gocila zboru kakovostno in intenzivno delo, dogodek pa je otroke iz vse Slovenije netek­movalno povezal in jim omogocil cudovit obcutek množicnega skupnega muziciranja. Del tega programa sta zbora skupaj izved­la na že tradicionalni prireditvi Kdor vesele pesmi poje, ki je bila 18. januarja 2018 v Kulturnem domu Mengeš. Na odru so se z bogatim in kvalitetnim nastopom predstavili še oba otroška zbora pod vodstvom Nataše Banko, šolski ansambel, folklorna skupina OŠ Mengeš pod mentorstvom Boštjana Sve­teta, Glasbena ustvarjalnica z uciteljico Kri­stino Šegel, tolkalna skupina GŠ Forte pod mentorstvom Lojzeta Pirnata ter drugi mladi glasbeni talenti: Monika Medved, Miha Škr­lep, Nadja Totter, Adna Hozanovic. Glasbe­niki so navdušili obiskovalce, ki so do zad­njega koticka napolnili mengeško dvorano. Posebni gost, g. Tomaž Habe, ki je lansko leto praznoval 70 let glasbenega ustvarja­nja, je med drugim pohvalil delovanje naših pevskih zborov. Zbore je na klavir spremljala Ana Klopcic, s kitaro pa Tevž Globokar in ucenka 8. c, Pa­tricija Volf. Prireditev sta povezovala ucen­ca 7. b razreda Lara Melloni in Luka Cerar Golob, vezni tekst pa je skrbno pripravila in uredila uciteljica Andreja Zupanic. Besedilo: Nataša Banko Foto: Lojze Kalinšek in Janez Eržan Filmski vecer v Mengšu Mengeška video sekcija radomeljskega društva Mavrica je 6. januarja v Župnijskem domu pripravila tradicionalni film-ski vecer. Pokazali so nove dokumentarne filme in enega iz arhiva. Najprej so se odvrteli praznicni dogodki v Mengšu: Prešernov dan, obcinski praznik in dan samostojnosti z men­geško godbo. Iz arhiva smo si ogledali petindvajset let star zapis o 1. Mihaelovem sejmu z intervjuji organizatorjev, raz­stavljavcev in krajanov. Sambo Le Le je zapel pevski zbor OŠ Mengeš. Nostalgicni film Tu­kaj sem in obljubim je priklical mašniško posvecenje župnika Janeza Avsenika v stolnici, njegovo slovo od mengeških faranov in sprejem novega župnika Marka Koširja. Lickanje, družinski praznik, so obudili na kmetiji Janeza Pera, filmarji pa so ga za vedno ohranili. Potopisni dokumentarec Karola Steinerja je prinesel poletni utrip milijonskega mesta Seattle. Gorenjski biser je ovekovecil film Blejska romanca. Sobivanje potice in loncenega modela je pokazal dokumentarec Brez prve ni druge – mojster Kremžar iz gline oblikuje posodo, Zorka Požar pa pripravlja testo in nadev, zavija potico in jo postavi v lonceni pe­kac; za kurjavo in peko skrbi Miha Požar. Prireditev sta povezovala Matic Mueller in Pia Koleša. Toni Mueller, predsednik video sekcije, je naštel lanske dogodke, ki so razveselili fil­marje: brezžicno povezavo med kamero in studiem; opravili so nekaj izjemno odmevnih snemanj, ki se prikazujejo na nacionalni televiziji. Na koncu je zadišalo po sladkem. Obiskovalci so se zadržali v pogo­voru, za okusne dobrote so poskrbele mengeške gospodinje. Besedilo in foto: Igor Lipovšek Clanice Društva Lipa Domžale v Domu upokojencev Mengeš prinesle veselo razpoloženje Koncert, ki so ga v Domu upokojencev Mengeš priredile kita­ristke skupine Val ter citrarke Planike pod skrbnim vodstvom mentorice Damjana Praprotnik, je potekal v cetrtek, 18. januar­ja. Clanici Literarnega krožka društva LIPA – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, Janka Jerman in Marija Dodic sta s prijetnimi recitacijami in zgodbami iz casov, ki so že dalec za nami, popestrili koncert. Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, Univerze za tret­je življenjsko obdobje, je na zacetku pozdravil obiskovalce koncerta, po koncertu pa se je vsem zahvalil za mocne aplavze, ki so bili name­njeni nastopajocim. Za zakljucek so nastopajoci in stanovalci doma skupno zapeli še pesmi Mi se imamo radi ter Slakovega Cebelarja. Ob zakljucku smo bili vsi prisotni enotnega mnenja, da takšni nas­topi, kot je bil tokratni nastop Literarnega krožka, kitaristk in citrark Društva Lipa Domžale – Univerze za tretje življenjsko obdobje v Domu upokojencev Mengeš, prinesejo kar nekaj veselja med njihove stanovalce, ki so vecnamensko dvorano doma napolnili do zadnjega koticka. Takšna druženja imajo predvsem dobrodelni namen, saj stanovalcem v domovih za ostarele popestrijo njihov vsakdanjik. Besedilo in foto: Marjan Ravnikar, Društvo LIPA – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale Mladost in zrelost z roko v roki na likovni delavnici V okviru mentorske dejavnosti Likovno društvo Mengeš že tradicionalno sodeluje z Osnovno šolo Mengeš. Dvodnevne likovne delavnice so potekale 19. in 20. januarja v okviru obogatitvenih dejavnosti za ucence, željne dodatnega znanja iz te vrste umetnosti. Sodelovalo je enajst ucencev, ki so srkali znanje in izkušnje v raz­licnih tehnikah upodabljanja motivov, ki so si jih izbrali in so jim blizu. Pri delu so jim svetovale in jih usmerjale clanice Likovnega društva Mengeš, in sicer tehniko suhega pastela sta vodili Ina Malus in Milica Tomšic, slikanje z lopatico sta predstavljali Barbara Rabic in Dari Korošec, slikanje z akrilom in kolaž je predstavljala Binca Lomšek, poslikave narodnih vzorcev sta predstavljali Diana Korelc in Emanuela Rodica. Ucitelj likovne vzgoje Lojze Kalinšek, ki je tudi mentor v likovnem društvu, pa je vse usmerjal in nadzoroval. Ucenci so se zavzeto lotili izzivov, vzdušje je bilo sprošceno in ustvarjalno. Izjave ucencev so bile zelo pozitivne, saj si želijo še takih delavnic z izkušenimi likovniki. Tak nacin dela bogati izkušnje vseh udele­žencev delavnice. Nastajala so nepricakovano dobra likovna dela, zadovoljni so bili vsi sodelujoci, mentorji in ucenci. Vsako leto nas na delavnici obišce tudi ravnatelj g. Milan Burkeljca, ki je zelo vesel takega sodelovanja izkušenih likovnikov in vedoželjnih ucencev ter se je za sodelovanje lepo zahvalil. Likovna dela bodo razstavljena v knjižnici Osnovne šole Mengeš. Besedilo in foto: Binca Lomšek Na podlagi 8. clena Odloka o podelitvi priznanj Obcine Mengeš (Uradni vestnik Obcine Mengeš, št. 1/11) je Obcinski svet Obcine Mengeš na svoji 23. redni seji dne 25. januarja 2018 sprejel SKLEP O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBCINE MENGEŠ ZA POMEMBNE TRAJNE DOSEŽKE, KI PRISPEVAJO K RAZVOJU, UGLEDU IN PROMOCIJI OBCINE ZA LETO 2018 1. Priznanja Obcine Mengeš se podeljujejo za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju obcanov, razvoju in ugledu obcine na gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in humanitarnem podrocju ter na drugih splošno koristnih podrocjih delovanja v obcini in v širši skupnosti. 2. Priznanja Obcine Mengeš se podeljujejo posameznikom, skupinam in pravnim osebam. 3. Za leto 2018 bodo podeljena naslednja priznanja: • 1 castni obcan Obcine Mengeš • 1 zlato priznanje, • 2 srebrni priznanje, • 3 bronasta priznanja. - Naziv Castni obcan Obcine Mengeš se podeli za izjemne zasluge na kateremkoli podrocju clovekove ustvarjalnosti oziroma posamezniku, ki je posebej zaslužen za pomembne trajne dosežke v razvoju, ugledu in promociji obcine ter širše skupnosti in je prejemnik vsaj enega obcinskega priznanja za pomembne trajne dosežke. Naziv Castni obcan Obcine Mengeš se podeli posamezniku, obcanu Mengša. - Zlato priznanje Obcine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za vec kot 30-letno delo oziroma pravni osebi za vec kot 50-letno delo. - Srebrno priznanje Obcine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za vec kot 20-letno delo oziroma pravni osebi za vec kot 40-letno delo. - Bronasto priznanje Obcine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za vec kot 15-letno delo oziroma pravni osebi za vec kot 30-letno delo. Predlog za podelitev priznanj za pomembne trajne dosežke lahko podajo posamezniki, skupine in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališce oziroma sedež v obcini Mengeš. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati naslednje podatke: - ime in priimek oziroma naziv predlagatelja; - ime in priimek, rojstne podatke in naslov predlaganega kandidata oziroma naziv in naslov pravne osebe, ki je predlagana za priznanje; - vrsto priznanja; - podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlagatelj sebe ne more predlagati za podelitev priznanja. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki najkasneje do 8. marca 2018, v zapecateni ovojnici na naslov Obcinski svet Obcine Mengeš, Komisija za podelitev priznanj, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z napisom Predlog za podelitev priznanja. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala. 4. Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Obcine Mengeš. OBCINA MENGEŠ Obcinski svet Številka: 159-23/6 Datum: 25. 1. 2018 Franc JERIC župan Slovenska c. 28, 1234 Mengeš T: 01/7237-968 M: 040-284-081 S: www.optika-golavsek.si Bruno Kocbek, prvi direktor INCE Mengeš Nikakor ne bi bilo prav, da bi šel mimo nas poslednji odhod tako pomembnega cloveka, kot je bil Bruno Kocbek, ustanovitelj in dolgoletni direktor INCE Mengeš, neopaženo in brez besede javnega slovesa. Bilo bi tudi nespoštljivo, saj je svoje življenje posvetil ljudem, prikrajšanim za veliko tega, kar sicer pripada obicajnemu cloveku, osebam z zmerno motnjo v duševnem razvoju. In to že pred davnega pol stoletja, ko se družba niti v teoriji niti v praksi ni tako odgovorno ukvarjala s temi osebami, kot se zadnja leta in desetletja. Življenjska pot Bruna Kocbeka je bila res sliko­vita. Po rodu je bil Vipavec. Kmalu po rojstvu leta 1928 so starši, kot številni primorski Slo­venci v tistem casu, pred Mussolinijem zbežali v Maribor. Tam je koncal osnovno šolo. Druži­na je leta 1941 spet morala bežati, tokrat pred Hitlerjem. V Ljubljani je sicer šolanje nadalje­val, a je klasicno gimnazijo koncal po vrnit­vi v Maribor, nato pa leta 1949 še študij na Pedagoški akademiji. Z uciteljevanjem je zacel v Jurovskem Dolu, v Zgornji Kungoti pa je bil ravnatelj. V naše kraje se je z družino prese­lil leta 1960, ko je bil imenovan za ravnatelja osnovne šole v Radomljah. Tu je živel skoraj do konca življenja. Le za nekaj casa si je za­vetje pred smrtjo poiskal v domu za ostarele. Ostal je namrec sam, clani najožje družine, na katero je bil zelo navezan, so umrli pred njim. Najprej starejši sin in žena, dan pred Brunovo smrtjo konec leta 2017 pa še mlajši sin. Mlajši sin, ki se je rodil z Downovim sindro­mom, je bil pravzaprav glavni razlog, da se je zacel usmerjati na specificno podrocje peda­gogike. Leta 1969 je v Ljubljani zakljucil študij specialne pedagogike. Dodatno znanje mu je pomagalo, da je lahko bolje razumel potrebe svojega otroka in ga lažje usmerjal v vsakda­njem življenju. Novo znanje in lastne izkušnje je koristno uporabljal tudi v novi službi, namrec od leta 1965 v Zavodu Janeza Levca v Ljublja­ni, takrat ugledni in osrednji instituciji na tem podrocju. Bruno je torej imel vse pogoje, da se je razvil v uspešnega in uglednega pedagoga za delo z zmerno duševno prizadetimi otroki in mladostniki: primerno splošno in specialno izobrazbo, izkušnje iz lastne družine, delovne in organizacijske izkušnje, ki jih je pridobival v zavodu, izjemno delovno zavzetost, smisel za organizacijo ter dosledno spoštovanje vsakega cloveka. Ce je bil sodelavec ali varovanec, kot so rekli svojim 'ucencem', še toliko bolj. Bruno Kocbek ima neprecenljive zasluge za to, da imamo danes v Mengšu zavod, kakršnega bi zaradi svojega poslanstva želela imeti vsaka lokalna skupnost. To je VDC INCE Mengeš, ki nudi zavetje mnogim, ko koncajo osnovno šolo s prilagojenim programom, ker se iz razlicnih vzrokov ne morejo enakovredno vkljuciti v po­klicno izobraževanje ter zaposlovanje skupaj z ucenci rednih osnovnih šol. Zelo pomembno pa je še nekaj drugega: Mengeš s pomocjo varovancev INCE Mengeš razsvetljujejo po­sebni žarki: drugacnosti, humanosti, strpnosti, dobrovoljnosti in optimizma. Šola za življenje – nam drugim, namrec. Te smo še kako pot­rebni, vsak dan znova, saj tako pogosto pa-demo na izpitu, ko je treba osnovne cloveške vrednote potrditi v praksi. Da je Mengeš, ki je bil takrat »navadna« kra­jevna skupnost, postal primerno okolje za VDC INCE, sta najbolj 'kriva' dva moža: poleg Bruna Kocbeka še Jože Mlakar. Spoznala sta se na zacetku sedemdesetih let, nato pa sta sodelovala v Zavodu Janez Levec. Po staros­ti in delovnih izkušnjah sicer razlicna, a zelo podobna po nacinu razmišljanja in vrednotah, sta zacela razvijati idejo o ustanovitvi delavnic na obmocju takratne obcine Domžale, ki razen Posebne šole Olge Avbelj na Homcu za to po­pulacijo ni imela drugih oblik, kamor bi starši lahko vkljucevali svoje otroke. Kmalu je dozore­la ideja za ustanovitev Delavnic pod posebnimi pogoji. Svojo podporo so dali organi socialnega skrbstva v obcinskem in republiškem merilu. Jože Mlakar se tega casa spominja takole: »V letu 1978 sva z Brunom zacela pripravljati vse potrebno za ustanovitev delavnic. V Mengšu so bili prazni skladišcni prostori Tovarne glas­bil Melodija na Ropretovini. Še istega leta je bil podpisan sporazum, s katerim sta obcini Domžale in Kamnik zagotovili sredstva za novi Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb (INCE). Prvega septembra sva bila ura­dno imenovana: Bruno za direktorja, ki mora poskrbeti za zakonske in formalne pogoje za zacetek dela centra, jaz pa za tehnicnega vod­jo, ki mora urediti prostorske pogoje, pripraviti program dela, nabave itd. Že cez tri mesece – 28. oktobra – je bil INCE uradno odprt. Spre­jeli smo 12 varovancev, pet let pozneje jih je bilo 65, ko se je Bruno marca 1992 upokojil, pa že 88! Že po tem se vidi, kako zelo je bil tak center potreben.« Po upokojitvi Bruna Kocbeka je Jože Mlakar vodil INCE vse do svoje upokojitve leta 2003. Dovolj dolgo, da je še naprej uresniceval vizijo in strokovni koncept svojega predhodnika, po katerem so postali znani v Sloveniji in onkraj njenih meja. Jože Mlakar verjame, da so bili uspešni tudi zato, ker so uresnicevali preprica­nje prvega direktorja, da »morajo biti strokovni delavci predvsem ljudje z veliko zacetnico, da morajo drugacnost sprejemati, imeti do varo­vancev spoštljiv odnos, skratka, naše otroke, kot je rekel, morajo imeti radi. Clovek z veliko zacetnico je bil tudi Bruno sam, zato smo ga zelo cenili in spoštovali.« Tudi Pavel Smolej, ugleden strokovnjak, ki je bil 30 let direktor VDC Toncke Hocevar v Lju­bljani, je želel povedati nekaj besed: »Ko sem izvedel, da je umrl nekdanji sodelavec Bruno Kocbek, sem pomislil na njegovo veliko vlogo pri nastajanju VDC Toncke Hocevar pred pet­desetimi leti, prve take ustanove v Jugoslaviji. Pri soustvarjanju mreže VDC-jev v Sloveniji je vso energijo usmeril v ustanovitev VDC v Men­gšu. Ta ustanova je njegova. Uspelo mu je, ker je znal pritegniti dobre sodelavce. Njegova prednost pri obravnavi oseb, motenih v dušev­nem razvoju, je bila v tem, ker ni bil le ustrezno izobražen, temvec je bil tudi oce prizadetega otroka. Ucil nas je razumevajocega odnosa do staršev in spoštovanja cloveških potencialov pri naših strokovnih sodelavcih.« »Predano življenje je življenje, ki ga je vredno ži­veti.«(A. Dillard) Hvala, Bruno, za to spoznanje. Besedilo: Branko Lipar Foto: družinski arhiv za uspešno in strokovno delo z osebami z motnjo v duševnem razvoju (1989) Na eni od številnih proslav Za in proti v primeru dveh najvecjih izzivov obcine Mengeš Smo za športno dvorano na mestu sedanje telovadnice, pred­vsem za potrebe Osnovne šole Mengeš. Smo za povezovanje, tudi na vodnjake podtalnice domžal­skega vodovoda s t. i. 'Pitno vodo – Cisto poezijo' (slogan upravljalca Javnega komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o.); Smo proti veliki vecnamenski prireditveno športni dvorani za vec kot tisoc gledalcev; proti njeni umestitvi na zunanja igrišca, v odprti prostor mestnega parka, tik ob Pšati; proti podiranju dreves za nadomestna zunanja igrišca. Smo proti zavrženju alpske vode izpod Krvavca; proti igno­rantstvu do naše 30-odstotne solastnine na Medobcinskem vodooskrbnem sistemu Krvavec; proti prevzemanju naših vodnih pravic! Problematizirati bomo morali neodgovorno vodenje investicije športne dvorane, pri katerem se ne upoštevajo prejšnji sklepi Sveta Obcine Mengeš, se ne spoštujejo predpisi države (metodologija), niti obcine (prostorski plan za športni park) in se niti ne zacne graditi po izdanem gradbenem dovoljenju leta 2008 (!), ki na koncu celo zastara, se porabi pol milijona denarja, ponovna vloga za gradbeno dovoljenje leta 2017 se po mesecu in pol umakne (!) ... Ni ustreznih podlag, ocitno niti volje, za kandidiranje za sredstva države (ministrstva za izobraževanje), tehnicni parametri ne izpolnjujejo razpisnih pogojev Eko sklada, nic ni narejenega v zvezi z uporabo, upravljanjem in financiranjem (morda javno-zaseb­nim) tako velikega objekta. Razprava o tem ni mogoca. Predsednik Od­bora za okolje in prostor (razburjeno in živcno) ne dovoli, da bi postavili vprašanja, da bi karkoli predlagali. Na seji Sveta obcine pa vas dema­goško oznacijo kot nasprotnika mladih, šole, športa … Morali bomo problematizirati neodgovorno vodenje opušcanja krvavškega vodovoda, celo porušitev prikljucka v Topolah. Naši 30-odstotno solastništvo in pravice so, brez pravne podlage, prepušceni preostalim solastnikom. To je popolna neodgovornost in brezpravje, zelo verjetno s koruptivnimi ozadji! Politicne stranke oz. Svet Obcine Mengeš in tudi nadzorni odbor pa se s tako neodgovornim, negospodarnim ravnanjem (še) ne ukvarja­jo. Morda pa prepušcajo problematiko in odgovornost kar volivcem. In ponavljam, da vzpostavimo pristen in odkrit dialog, pogovor, ki naj nam dá smer za odlocitve in dejanja za skupno dobro. Vec o tem in drugem je objavljeno na FB-strani 'facebook.com/CivilnaIniciativaMenges'. Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativamenges@gmail. com, tomaz.stebe@gmail.com V Mengšu potrebujemo nove urejene površine za rekreacijo in druženje ljudi Izvršni odbor SMO je na svoji januarski seji, v skladu z zadolžitvijo lanskega kongresa, dopolnil svoj program z no­vimi prioritetami in projekti. Po našem mnenju je bila obcina v preteklih letih uspešna pri urejanju komunalne infrastrukture, kar mora tudi v prihodnje postati standard, obcankam in obcanom pa je treba ob tem ponuditi vec možnosti za kakovostno preživljanje prostega casa. Predvsem bi ljudi privabili lepo urejeni trgi, objekti in nove rekreativne površine, na katerih bi se lahko družili. To želimo spremeniti, zato bo to podrocje pomenilo prioriteto v našem programu. Pri tem imamo kar nekaj smelih idej, ki jih namera­vamo v prihodnjih letih uresniciti, ce bomo dobili priložnost sodelova­nja pri urejanju prostora. Prioriteta mora biti ureditev osrednjega obcinskega središca oz. »mestnega trga« med kulturnim domom in t. i. imenovanim objektom »Slamnik«. K živosti kraja bi pripomogla tudi ureditev Trdinovega par­ka v povezavi z Zajcevo vilo. V neposredni bližini je treba urediti Trg pod kostanji, ki bi ga lahko krajinsko in tematsko povezali s Trdinovim parkom oz. parkom ob Trdinovem spomeniku. Urediti je treba tudi po­vršine, kot so park ob kamnitem mostu v Loki, spomenik talcem na Zalokah, okolico spomenika žrtvam 1. svetovne vojne na Stari poti ter tudi druge manjše »pozabljene«, vendar pomembne javne površine v Mengšu, Loki, Topolah in Dobenu. Ker ima vsaka obcina prepoznavno dejavnost, Mengeš pa se že leta ponaša z glasbeno dejavnostjo, menimo, da je potrebno to izkoristiti in zagotoviti prostorske pogoje za delovanje glasbenega muzeja ali druge organizacije, ki bo promovirala Mengeš kot glasbeno središce, zanimi­vo za celotno Slovenijo in njene sosede. Proucili smo tudi prostorske možnosti za rekreacijo, ki jih bomo potre­bovali po izgradnji športne dvorane, in ugotovili, da so za rekreativne in športne površine primerne lokacije ob jezeru na Pristavi, ob smucar­skih skakalnicah in na pasu ob Pšati, pri obstojecem športnem parku. Navedene površine so že vkljucene v obcinski prostorski nacrt, ker pa nimamo podatkov, da bi potekale aktivnosti, ki bi omogocile namensko rabo v bližnji prihodnosti, smo tudi to umestili v naš program. Zelo aktualne so tudi posodobitve in ureditve trimske steze na Gobavici, gozdne steze med jezerom na Pristavi in Pahliškim bajerjem ter spre­hajalne poti ob kanalu Pšate, z navezavo na rekreativno os Kamniške Bistrice, pri kateri bo potrebno tudi sodelovanje s sosednjo obcino. Dobrih in koristnih idej je veliko, vendar s seboj prinašajo tudi financne obveznosti. Financna sredstva smo po našem prepricanju v obcinskem proracunu v prihodnjih letih sposobni zagotoviti, še posebej ce bodo investicije skrbno nacrtovane in gospodarno vodene. Besedilo in foto: Peter Gubanc, predsednik SMO Poezija Sem Aljoša Rode in imam objavljeni dve knjigi, obe v samozaložbi, obe registrirani v NUK: BIT, pesmi in misli, Ljubljana, 1984, in Bivanja (CD-elektronska knjiga), pesmi, misli, zgodba, Ljubljana, 2009. Prva je na voljo v knjižnicah, druga pa je na voljo le za knjižnicno branje v NUK. Odlomke iz druge (Bivanja) sem objavljal najvec v celjskih Vsesled­jih, kar je zavedeno v evidenci NUK. Redno sem nastopal na pesniškem maratonu vsako leto ob svetovnem dnevu poezije (21. marec je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije) od leta 1999 v KUD France Prešeren, dokler je obstajal, pozneje pa v Menzi pri koritu na Metelkovi na prireditvi Mlade rime. Dobrodelnost December je bil tudi cas za dobrodelnost. In na našo prošnjo se je takoj odzval avtobusni prevoznik Slapar iz Mengša. Nekdanjim uporabnicam materinskih domov in varnih hiš ter njihovim otrokom je brezplacno ponudil prevoz v Božickovo deželo v Bohinju in nazaj. Zato se zahvaljujem s strani Baze prostovoljcev in vseh udeleže­nih na izletu. Baza prostovoljcev je FB skupina, ki obstaja že vec kot leto dni. Namen odprtja skupine je pomoc nekdanjim uporabnicam mate­rinskih domov in varnih hiš, saj je življenje zunaj teh ustanov bi­stveno težje. V vec kot letu dni obstoja je clanov že 4.700, poma­gali pa smo vec kot 300 družinam. Vseskozi zbiramo zamaške za fanta, ki ima hudo obliko cerebralne paralize, v decembru 2017 pa smo skupaj s skritimi božicki poskrbeli za obdarovanje 40 otrok, ki so skupaj z mamicami živeli v materinskem domu oziroma varni hiši. S pomocjo avtobusnega prevoznika Slapar, ki nam je brez­placno ponudil prevoz v Božickovo deželo v Bohinju, smo polepšali praznicne dni 25 otrokom in 15 mamicam. Besedilo: Manca Matjaž Nezgrajena cestna infrastruktura okoli obcine Mengeš V zadnjem casu se pogosto omenja, da bo še v letu 2018 dokoncana mengeška obvoznica, ki je bila v vecjem delu zgra­jena v letu 2011. V intervjuju, objavljenem v casopisu Dnevnik (9. januarja 2018), je župan Franc Jeric obljubil, kaj vse se bo letos zgradilo za izboljšanje prometne varnosti v Mengšu. Po temeljitem premisleku sem mnenja, da se z dokon­canjem obvoznice reši le problem prometa tovornih, delno pa tudi osebnih vozil skozi Mengeš, ne rešuje pa se problema dostopa do avtoceste ter do vpadnice v Ljubljano. Problematika prometa in njegove pretocnosti je prestavljena le do mej s sosednjimi obcinami. Od županov našega obmocja pricakujemo, da bodo v obcinah storili vse za ureditev prometnih razmer ter za zašcito podtalnice, saj je to v interesu sedanjega in bodocih rodov Da bi se uresnicil že dvajset let star projekt: izgradnja povezovalne ceste Vodice–Želodnik, bo potreben skupen pristop obcin Mengeš, Vodice, Komenda, Domžale in Trzin. Cesta je bila nacrtovana že davnega leta 1998 z namenom, da se povežeta gorenjska in šta­jerska avtocesta. Od takrat se je obseg prometa zelo povecal, naj­bolj pa tovornega, ker so bile zgrajene industrijske cone v Komendi, Mengšu in Domžalah, svoj obseg in dejavnost pa zaradi ugodne lege še povecujejo. Dejavnost so mocno povecali tudi obrati v obrtni in industrijski dejavnosti, kot na primer tovarne Lek, Kolicevo karton, Helios. Vse to je mocno povecalo tovorni promet, ki najbolj ogroža zdravje obcanov, saj vec sto kamionov dnevno vozi skozi strnjena naselja in po vodovarstvenih obmocjih, vse vec pa je tudi raznih parkirišc za tovornjake. To predstavlja resno nevarnost za vodo, ki jo v vodovodne hrame crpamo iz crpališc podtalnice in jo vsak dan pijemo. Vecina obcanov najbrž ne ve, da se po cestah v cisternah prevažajo tudi nevarne in zelo nevarne snovi, ki bi imele v primeru prometne nesrece hude ekološke posledice za vodne vire. Vemo, da je na našem obmocju pretežno prodnat teren in je zato možnost onesnaženja vodnih virov toliko vecja in realna. Sem tudi clan civilne iniciative za izboljšanje prometne varnosti, kjer se veliko pogovarjamo o teh problemih, opozarjamo in dajemo po­bude. Zdi se nam nujno, da smo obcani bolj ozavešceni in odgovorni v svojem ravnanju ter da smo kriticni do vseh, ki z neodgovornim ravnanjem delajo škodo. Vsi se moramo zavedati, da je voda najbolj dragocen naravni vir, zdrava voda pa pravica vsakega cloveka. Od županov našega obmocja pricakujemo, da bodo v obcinah storili vse za ureditev prometnih razmer ter za zašcito podtalnice, saj je to v interesu sedanjega in bodocih rodov obcanov in mora biti tudi zato v interesu županov. Pa ne samo kot predvolilna obljuba, kot se Vecina obcanov najbrž ne ve, da se po cestah v cisternah prevažajo tudi nevarne in zelo nevarne snovi, ki bi imele v primeru prometne nesrece hude ekološke posledice za vodne vire prevec rado zgodi. Povezati in dogovoriti se morajo, da bodo enotno nastopili pred pristojnimi državnimi organi, ki morajo uresniciti na­crtovani cestni objekt. Dokler tega ne bo, tudi prometnih zagat ne bo mogoce rešiti, obcani pa bodo morali prenašati številne tegobe. Besedilo in foto: Marijan Resnik NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: od FEBRUARJA 2018 • MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. in ned. pa glede na dogodke Vec info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 KAJ SE DOGAJA * KDO SEM?, v sredo, 7. 2. 2018, ob 18.00, v Mladincu (Aleksander Jakopic, medij) * Movie night risanka – RICHARD THE STORK, v soboto, 10. 2. 2018, ob 17.00, v Mladincu (Sara Petrovcic) * KAKO S SVOJIM OTROKOM VZPOSTAVITI DOBER ODNOS, v sredo, 14. 2. 2018, ob 18.00, v Mladincu (Terezija Rucigaj) * Predavanje ŠESTI CUT – INTUICIJA, v sredo, 21. 2. 2018, ob 16.00, v Mladincu (Andrej Pešec) * TURNIR v ROCNEM NOGOMETU, v soboto, 24. 2. 2018, ob 16.00, v Mladincu (Simon Štebe) * Predavanje KREPITEV ZDRAVJA S POMOCJO ETERICNIH OLJ, v sredo, 28. 2. 2018, ob 18.00, v Mladinca (Nina Zalaznik) * Movie night risanka – THE NUT JOB 2, v soboto, 10. 3. 2018, ob 17.00, v Mladincu (Sara Petrovcic) PLES in VADBA * HIP HOP, pionirska skupina, v torek in cetrtek, od 18.00 do 19.00; mladinska skupina, v torek in cetrtek, od 19.00 do 20.00, clanska skupina, v torek in cetrtek, od 20.00 do 21.00; hip hop urice za mlajše (predšolske), ob cetrtkih, od 17.00 do 18.00, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšic) * PILATES ZA MLADE NOSECNICE, po dogovoru, prijava na drustvo.aia@gmail.com, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšic) * PILATES, ob torkih, od 17.00 do 18.00, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšic) UCENJE IN SVETOVANJE * BREZPLACNA UCNA POMOC, ob ponedeljkih, 16.00–21.00 (ali termin po dogovoru), za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik) * BREZPLACNA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, info in prijave na aia.svetovalnica@gmail.com, enkratni razgovor ali cikel 12 srecanj, v Mladincu (Urška Vahtar, praktikantka transakcijske analize pri dr. Milivojevicu, trenerka (sport mental) * TECAJ ANGLEŠCINE, zacetek 9. 2. 2018: petek 17.15–18.45 (7. in 8. razred), 18.55–20.25 (9. razred), zacetek 5. 2. 2018: ponedeljek 17.15–18.45 (2. in 3. razred), ponedeljek 18.55–20.25 (4., 5. in 6. razred) v Mladincu (Vanja Vojvodic) ANIMACIJE * ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00–13.00 ali 13.30– 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšic) Ni smrt tisto, kar nas loci, in življenje ni, kar druži nas. So vezi mocnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in cas. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil naš dragi ata, pradedek, tast, brat in stric IVAN ZUPAN Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za tople besede, gospodu župniku za lep obred, pog­rebnemu zavodu Vrbancic, za darovane svece, cvetje in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo, vnukinji Nina in Ana z družino ter snaha Majda. Zahvala avtobusnemu prevozniku Slaparju December je bil tudi cas za dobrodelnost. In na našo prošnjo se je takoj odzval avtobusni prevoznik Slapar iz Mengša. Nekdanjim uporabnicam materinskih domov in varnih hiš ter njihovim otrokom je brezplacno ponudil prevoz v Božic­kovo deželo v Bohinju in nazaj. Zahvala s strani Baze prostovoljcev in vseh udeleženih na izletu. Baza prostovoljcev je FB skupina, ki obstaja že vec kot leto dni. Namen odprtja skupine je pomoc nekdanjim uporabnicam materinskih domov in varnih hiš, saj je življenje zunaj teh ustanov bi­stveno težje. V vec kot letu dni obstoja je clanov že 4.700, pomagali pa smo vec kot 300 dr užinam. Vseskozi zbiramo zamaške za fanta, ki ima hudo obliko cerebralne paralize, decembra 2017 pa smo skupaj s skritimi božicki poskrbeli za obdarovanje 40 otrok, ki so skupaj z mamicami živeli v materinskem domu oz varni hiši. S pomocjo avtobusnega prevoznika Slaparja, ki nam je brez­placno ponudil prevoz v Božickovo deželo v Bohinju, smo polepšali praznicne dni 25 otrokom in 15 mamicam. Baza prostovoljcev Ko vecerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. ZAHVALA V 89. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama, babica in prababica MAJDA-MARIJA ELIZABETA FLEISCHMAN iz Mengša Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, po­darjeno cvetje, svece in svete maše ob njenem slovesu. Hvala osebju Doma pocitka za vso izkazano skrb, gospodu župniku Marku Koširju za lep cerkveni obred, pevski skupini Krt za socutno zapete pesmi, pogrebni službi Vrbancic in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Turisticnemu društvu Mengeš se iskreno zahvaljujeva za podeljeno turisticno priznanje, ki sva ga z mojo ženo Mihaelo prejela ob koncu preteklega leta. Zahvala pa gre tudi delavcem podjetja Glamur, ki so sodelovali pri gradbenih posegih v zvezi z okolico našega doma. Ciril Bolta, Ropretova cesta 15, Mengeš Tel.: 040/211-957 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoce, saj verjeti noce, da te vec med nami ni. ZAHVALA V 74. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš ANTON HREN iz Zg. Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Zahvaljujemo se PGD in GZ Mengeš, pevski skupini Krti, župnikoma Matjažu Križnarju ter Francišku Novaku za lep poslovilni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žena Marinka in ostalo sorodstvo Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te vec ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … ZAHVALA V 58. letu nas je po bolezni zapustila draga žena, mati in babica MARTA PESRL iz Loke pri Mengšu, Testenova ulica 105 a Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem za izrecena sožalja, podarjeno cvetje in svece ob njenem slovesu. Hvala mengeškemu župniku za lepo opravljen poslovilni obred, Pogrebni službi Vrbancic in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni V trajen spomin Kako cas beži! V prvih dneh februarja 1998 nas je za vedno in veliko prezgodaj zapustil dragi sin BLAŽ TRPLAN Od njega ste se poslovili sorodniki, sošolci, prijatelji in številni Mengšani. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu izkazali poslednjo cast. Hvala clanom Smucarsko Skakalnega Kluba Men­geš, vsem govorcem, ki ste še zadnjic obudili spomin nanj, Godbi Mengeš in pogrebni službi ter trobentacu. Iskrena hvala tudi vsem, ki že dvajset let obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate svecke, prinašate cvetje in ga v mislih ohranjate kot radoživega fantica, vestnega šolarja ter dobrega športnika. Oci Jože Trplan Tam, kjer si ti, ni sonca ne luci. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihce ne ve, kako zelo, zelo boli. V SPOMIN MATEVŽU BELENTINU (1971–2017) 16. februarja mineva eno leto, odkar nas je zapustil Matevž Belentin. Ne jokajte ob najinem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sva, in vecni mir nama zaželite. ZAHVALA Zapustila sta nas mama ANICA in njen sin BRANKO VIDMAR Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob ter prižigate svece. Mama Marija in brat Robi z družino Hvala vsem za izreceno sožalje, svece in cvetje. Vsi njuni