-   •¦< 110 >••-
Nevihta poletnega večera
'retečeno loto — meseea avgusta, ko je uavadiio uajhujša vročius — slopam I počasnih korakov po poti iz mesta K . . . . v svojo rojstno vas. Uavnokar 1 je odzvonilo ,Ave Marijo." Od severa je pihal lahtk vdiič, vročina je bila nestrpna, soparno tako, da je Morek komaj dibal. Nadejati sfije bilo kmalu hudo urc.
Prispem domov. Oče so ležali pred liišo pod staro jablano. Želiin jim dober večer. Oče mi odzdravijo ter reko, da noeoj ne bodemo im?li miru. Malo prcplašen vpražam, zakaj no? Oče mi pokažejo tiezDatne oLlačke na zahoduej strani, ki se počasi prikazujejo izza gorovja ter postajajo vedno vetiji. Zdaj pa zdaj se zvije po teh oblačkih ognjena kačiea. Nič dobrega! — —  —
Bleda hma se prikaže na obzorji ter žalostno obsije zemljino površjf1, nckako grozilno se zasvetijo njeni žarki. Lnna in oblaki m poiuikajo drug lirugeniu iia-sproti. Kmalu je zateivmek poloviea ubzorja in bledo luno zakrijejo črai oblaki. Od dalee se vže sliši votlo bobnenjo. Snirtua tišina nastane v naravi, veter veii ne pilia, ne gane se niti jedno peresee na drevji. Groin postaja vedno močneji. to! prihaja veiino bliže — — — Jaz in oee stojiva pred bišo, moja mala sestra pred nama in se piaho ozira po temnera, zdaj iu zdaj od blisbov razsvetljeuem obzorji. Ves horizont je vže prevlečen s črno-sivimi oblaki. Tresk! — Poiilo in zabliskalo se je tako straŠGO, da sam nisem vedel, ali še stojim tam, kjer sem stal poprej, ali kje drugej. Se vefkrat zaporedoma trešči prav blizu nas. Sestra se vsakikrat pre-križa. Zopet se zabliska. iu zopct trešči. Nakrat začiie padati na zeinljo debela toča, s to6o vred pa tudi vclike kaplje dežja. Kmalu se za6ne na jugu svetliti, toča poneha. Vsa zemlja je okrepčana in oživljena po dobrodejnem dežji.
Po kratkej molitri se vležemo k počitku. Grom je ponehal. Kmalu sem po-zabil ves strah in gruzo, katcro sem prustal, in mislil sem si:
rPr.ed tremi ali štirimi urami so bilc njive že obloženc x bogatjm klasjem, zdaj je prihnmiela nevihta, ter vzela vse pridelke ubogemu kmetu, vzela mu vso nado do bogate žetve."
V teh mislih mi sladki seji zatisne trudne o6i ter kmalu prav sladko zaspim.
Podgorec