%, J I m ELPStLOSLOVENSKE I Mttl? - •. * / /l m “ r MISS ARLENE SEELYE completed nurses’ training at St. John’s Hospital, Cleveland, Ohio Official Publication of the Slovenian Women's Union ofAmerica mmm Number 8 August, 1947 Volume 19 SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ZEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 In Chicago, 111. Ustanovljena 19. dec., 1920 v Chicagi, Illinois Incorporated December 14, 1927 in the State of Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illinois MEMBER OF: National Council of Catholic Women The Catholic Association for International Peace Women’s Action for Victory and Lasting Peace Common Council for American Unity Spiritual Advisor — Rev. Matthew F. Kebe .................223 - 57th St., Pittsburgh, Pa. Founder-Honorary President—Marie Prisland . 1034 Dillingham At«., Sheboygan, Wis. President — Albina Novak ........................6516 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. 1. Vice-President — Mary Godez......................526 Water Street, Sheboygan, Wis. 2. Vice-President — Mary Urbas...................15312 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. 3. Vice-President — Mary Theodore....................Rte. 1 Box 30, Hlbblng, Minnesota. 4. Vice-President — Mary Markezlch...............2809 East 95th St., South Chicago, 111. 5. Vice-President — Mary Tomsic...................................Box 202, Strabane, Pa. 6. Vice-President — Anna Pachak...............322 West Northern St., Pueblo, Colorado. Secretary — Josephine Erjavec.................527 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Treasurer — Josephine Muster..............................714 Raub Street, Joliet, Illinois. 1. Trustee — Mary Lenich...............................609 Jones St., Eveleth, Minnesota. 2. Trustee — Josephine Železnikar........................2046 W. 23rd St, Chicago 8, 111. 3. Trustee — Ella Starin ......................17814 Dlllewood Rd., Cleveland 10, Ohio. STANDING COMMITTEES ADVISORY COMMITTEE President — Frances Susel................... 15900 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. Helen Corel......................................67 Scholes Street, Brooklyn, New York. Anna I&meen...................................Depot Street, Forest City, Pennsylvania. EDUCATIONAL COMMITTEE President — Albina Novak.........................6616 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. Anna Petrich..........................................2178 Burton Street, Warren, Ohio. Gladys Buck...................................... 10036 Avenue I*, South Chicago, 111. Sophie Golob..................................737 Holmes Street, Indianapolis, Indiana. Marie 8chlamaiin.............................. 222 West 7th Street, Leadville, Colorado. YOUTH AND RECREATION COMMITTEE Director of drill team? — Marie Floryan..........5830 W. Mineral St. West Allis, Wis. Director of Juvenile Activities — Evelyn Krizay............83 - 29th St., Barberton, Ohio. Directors of Sports: Midwestern division — Josephine Ramuta, 1305 No. Center St., Joliet, Illinois. Eastern division — Elinore Malenšek, 3524 E. 82nd St., Cleveland, Ohio. ZARJA - THE DAWN URADNO GLA3ILO 8LOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN’8 UNION OF AMERICA PUBLI8HED MONTHLY — IZHAJA V8AK MESEC Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Managing - Editor Albina Novak Publisher, “Zarja”, 1637 Allport St., Chicago 8, 111. Editorial office: « 6516 Bonna Avenue, Cleveland (3), Ohio Telephone Express 2812 "Entered as second clasB matter November 18, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912." All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use ink. Write plainly, especially names and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. LETO XIX—ŠT. 8 AUGUST, 1947 VOL. XIX—NO. 8 KAMPANJA BO ZAKLJUČENA PRIHODNJI MESEC! »RETEKLI mesec je minilo leto dni mo-£ ie službe kot vaša glavna predsednica. Naj mi bo torej ob tej priliki dovoljeno izraziti svojo iskreno zahvalo vsem uradnicam in članicam naše Zveze, ki so mi šle v vseh ozirih tako lepo na roke. Moji stiki in odnošaji z glavnimi uradnicami ter ostalimi članicami potom medsebojne korespondence kakor tudi o-sebni sestanki z mnogimi med njimi, vse to nas je tesneje zbližalo ter povzročilo boljše razumevanje naših vzajemnih problemov. Tako smo z majhnimi prizadevanji mnogo dosegle ter ugotovile, da so rezultati našega dela za-Albina Novak dovoljivi. Zato upravičeno upam, da bomo tudi v bodočnosti uspešne v vseh naših prizadevanjih. Poletne počitnice bodo kmalu pri kraju, zopet bomo obnovile vse svoje aktivnosti in naše podružnice bodo imele zopet svoje redne mesečne seje. Naši otroci se bodo tudi vrnili v šole ter se zopet posvetili učenju in študijam. Ko se bodo naši sinovi in hčerke vrnili v svoje šolske sobe, bodo, naravno, premišljevali o delu in nalogah, ki jih čakajo tekom prihodnjega šolskega leta, o katerem delu in nalogah imajo njihovi učitelji in učiteljice že dokaj ugotovljene pojme. Zato bi bilo po mojem mnenju prav, že tudi me na svojih prihodnjih mesečnih sejah zasnujemo definitivne načrte našega delovanja, kar nam bo pripomoglo naknaditi tekom počitnic izgubljeni čas. Nikakor ne smemo namreč pozabiti, da samo se ne bo nič naredilo, temveč je za vsako uspešno delo potreben pogum, dobra volja in kontrola samega sebe, ako hočemo pokazati nove uspehe. Pri našem vsakdanjem delu in dolžnostih, ki jih imamo do rodbine in doma često prezremo važno dejstvo, da so vprav tisti elementi, ki pripomorejo do uspehov, tudi kvalitete, ki so ne-obhodno potrebne za vsak uspeh. Treba je poguma, samoobvlade in odločne volje ter sodelovanja za uspešno delo v organi- zaciji. Mnogo svrh, ki smo jih dosegle tekom dvajsetletnega obstoja Slovenske ženske zveze, smemo pripisati vzornemu in previdnemu vodstvu naših voditeljic, načrtom, ki smo jih zasnovale na konvencijah in sejah glavnega odbora, kar je bilo sprejeto in odobreno od strani naših podružnic. V vsakem slučaju pa so bile zveste uradnice in članice tiste, ki so pripomogle do vseh naših uspehov. Naša Zveza je imela doslej zaznamovati nagel napredek v vseh svojih kampanjah, zato sem prepričana, da bo tudi naša sedanja kampanja pomenila nadaljen mejnik v napredku in zgodovini naše organizacije. Kakor vse veste, sta meseca avgust in september zadnja dva meseca naše MATI - HČI KAMPANJE. Upam, da bo vsaka izmed nas iskreno delovala roko v roki z našimi pridnimi agitatoricami ter se potrudila nagovoriti svoje sorodnice in prijateljice, da se nam pridružijo tekom mesecev avgusta in septembra. Prav tako upam, da se bodo potrudile tudi naše mladinske članice. Oni dan sem prejela od ene naših tajnic zelo ljubo in drago mi poročilo. Ona piše: “Kadar se naša mladina loti dela, v resnici nekaj stori! Obljubile so mi, da bodo šle na delo tudi v sedanji kampanji ter da mi bodo prinesle imena svojih prijateljic, ki bi se rade pridružile naši organizaciji. . .” Bila sem v resnici radostna, ob branju teh vrstic. Če bi zdaj še matere pokazale toliko zanimanja za kampanjo, ki je bila zasnovana in započeta njim na čast, sem uverjena, da bodo rezultati te kampanje izmed najboljših v našem udejstvovanju. Ob zaključku moje poslanice za mesec avgust, želim posvetiti svoje zadnje vrste našim mladim članicam. Naravno se mi zdi, da bi moralo biti med vami več aktivnosti in tudi več zanimanja za blagor naše Zveze. Ako ste vneta članica kake organizacije, ste tudi njena entuziastična delavka in podpornica. Zato vas prosim, udeležujte se mesečnih sej ter pripeljite k njim tudi svoje prijateljice. Ako slednje še niso članice naše Zveze, vpišite jih ter jim omogočite, da bodo tudi one deležne našega dobrega tovarištva in lepe družabnosti. Seveda, darilo je pa tudi vsaki dobrodošlo, zato nudimo me krasno za- ponko z emblemom vsaki naši članici, ki privede v našo organizacijo tri nove, odrasle ali mladinske članice. So pa še druge lepe nagrade za one, ki pridobe novo članstvo. Torej ne odlašajte, temveč se potrudite, da boste tudi ve med po- nosnimi članicami, ki so si zaslužile nagrade! Če res ljubite organizacijo, je to lahko in prijetno delo! Z iskrenimi pozdravi, Kaša ALBINA NOVAK, predsednica-urednica. IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE — Rev. M. Kebe NAŠA CERKVICA Pred petdesetimi leti so jo postavili, Slovenci Bogu in Vnebovzeti Materi Božji na čast. To so bili oni naši ljudje, ki so prišli iz dolin in hribov zelene Slovenije, kjer jim je dihal v obraz svež čist zrak, ki se je precejal skozi jelove gorske gozdove v naše kraje, ali pa se dvigal čez Alpe pod sinje visoko nebo in se očistil v sončnih višinah vse nesnage ter padal ob visokih pobočjih čez naše gorjance preko ljubljanske ravnine. Ti naši ljudje so bili širokih in globokih prsi, ki so vdihavali oni zrak. Polni življenja so bili, vriskali in peli, kljubujoč vsej revščini, ki je tlačila in stiskala hiše in koče po naših vaseh. Odšli so v Ameriko — “saj Bog je povsod” —, da zaslužijo in odkopljejo svoje domove iz uboštva, pa da se zopet vrnejo in okusijo onega kljubujočega veselja mladih dni, ko jim je srce pelo v prsih, kakor struna v vetru, da je odmeval vrisk iz grla in odjekal od bregov. Ko so prišli v Pittsburgh, jim je zasikala v obraz vroča para strojnih naprav in telo jim je objela peklenska vročina rudotopečih peči. Jasnega neba ni bi- lo več nad njimi in zrak je bil sajast in dimast. Ta pljuča in prsa niso bila vstvarjena za to ozračje. Srce se je stiskalo, bolelo je: iz grla ni privrel vrisk. Vse je vtihnilo. Začelo se je delo. Zgodaj zjutraj, deset do dvanajst ur krvavih žuljev, vedno napetih mišic, vzdihov in nevšečnih kletvic, pa prah — neblaten prah, ampak igličast, kremenčev — in smrad po vročem olju in plinu. Saj to je bil pekel vprimeri s starim krajem. Toda bili so Slovenci! Domov grede so obračali oči proti zakajenemu nebu. Porajala se je želja, da bi si vsaj nekaj vstvarili tukaj, kar so imeli tam — doma, nekaj takega, kar bi bilo lastno vsem, Bogu, zemlji in ljudem — cerkvico! Nova misel ni trpela odloga; porodila se je in že shodila in obiskovala naše ljudi. Dvigali so sklonjene glave: Saj res! Pa taka naj bo cerkvica, kakor v starem kraju, nežna, preprosta, kakor mati, da se človek ne bo bal prestopiti njenega praga. Že ob sami misli na cerkvico jim je bilo sladko čistega naravnega veselja. Zbirali so se dajali so krvavo prislužen denar, ki bi mogel sezidati katedralo, če bi se njegova vrednost merila po težavi dnevnega dela. Kar so premogli so morali dati za ta denar, ko so ga sami dajali, se jim je le malo vračalo zanj. Za cerkvico so napravili podzidek iz grobega ne-oklesanega kamna. Na tak temelj pa postavili leseno svetišče. Tudi zvonik je nad vhodom v cerkev, kakor doma. Trije zvonovi za pritrkavanje. V cerkvi pa trije oltarji. Srednji oltar je posvečen Vnebovzeti, tako so hoteli enoglasno; evangeljski stranski oltar je sv. Jožefa, na drugi strani pa sv. Roka. Odahnili so se. Tu v cerkvi je bilo res, kakor v starem kraju. Vsi so prišli, toplih in mrzlih src; skupno so zapeli, možje in ženske, da se je cerkvica tresla. Starke so napol glasno molile, otroci pa strmeli začudenja. Da, veselo je bilo in struna, ki je nekdaj pela v srcih, se je spet napela in zabrnela, da so prihajale ljudem solze v oči. Angeli pa, ki so donaša- li molitve in vzdihe iz starega kraja in iz Pittsburgha, v Ameriki, ter se srečavali v nebesih, so se pomenkovali: V Pittsburghu je pa res, kakor na Slovenskem. Od tedaj naprej se je v tej naši cerkvi vseh petdeset let molilo in pelo o božičnih pastirjih, o velikonočni Aleluji, o svetem Duhu, o Kraljici Nebes, ki je bila z dušo in telesom v nebo vzeta. Včasi, kaj bom govoril, včasi! Mnogokrat se je glasila počasna glo-bokoglasna Libera, in Gospod, daj mu (daj ji) večni mir in pokoj. Zvonovi so pa na vse to veselo in žalostno doneli, kakor je prilika donesla. Koliko prošenj in zahval, koliko pritožb in dušo in srce pretresujočih vzdihov je od tukaj valovilo v nebo! Koliko molitev je seglo od tukaj v nebesa za očete in matere, za sine in kčere, za sedanjost in prihodnost, za življenje in smrt! Kolikokrat je tukaj Bog obiskal svoje ljudstvo, kolikokrat se je tukaj družil z njim! Saj vendar stalno prebiva tukaj, v naši cerkvici, že petdeset let. Ta naša cerkvica je kar prežeta s svetostjo. Druge cerkve so častitljive, velike lepe, dragocene, s kakorš-nimi se dičijo bogate župnije. Naša je majhna, preprosta, mila in draga, nadvse pa sveta, kajti tukaj človek čuti pričujočnost božanstva. Ponavljam; drugorodci mi pravijo: Zakaj se v vaši cerkvi lahko tako zbrano moli, da človek kar pozabi na se in na svet? Odgovarjam: Zato, ker se tukaj nehote čutiš v božji navzočnosti; Bog te obseva s svojo očetovsko ljubeznijo. Ljudje, ki so jo postavili, so poklonili Bogu vso svojo ljubezen, in Bog ljudem tukaj ljubezen vrača. Postavili so jo z muko in trpljenjem, Boga pa so častili in časte z veseljem. Zato je pa ta cerkvica že sama na sebi molitev, prošnja in zahvala ker naši ljudje so vdelali v njo ne le kamen in les, ampak vso svojo vdanost do Boga. Celo župnik je bil imenovan šele potem, ko je bila cerkvica gotova. Zato pa, Bože, Oče, ki si jih vstvaril, Sin, ki si mu moč duha, da bodo vedno ostali zvesti Tebi, sebi, jih odrešil, sv. Duh, ki si jih posvetil, daj našim svojemu narodu in domovini. Amen. — ranjkim nebeško veselje, našemu novemu rodu pa Pozdrav vsem članicam! nakloni telesno moč in silo volje njih očetov, dodaj Matthew F. Kebe “Ženski svet” v Ljubljani leta 1932 je prinesel sledeči članek o Slovenkah v Ameriki: IZ TIHIH RAZGOVOROV. PIŠE PAVLA LOVŠETOVA (Spominu Slovenk Ameriških.) £ ‘t' '}■ MOJ prvi spomin velja vam, ki ste zapustile rodno zemljo in odplule v neznano tujino, da vršite tani najbolj razširjeni, najlepši, a tudi najbridkejši ženski poklic gospodinje in matere. Postati mlada gospodinja ali mati v domačem kraju — že to ni šala za skrbno ženo, ki se zaveda odgovornosti svojega poklica. A vendar so njeni prvi koraki v novo življenje spremljani z dobrohot nimi nasveti ali dejansko pomočjo ljubečih svojcev, dobrih sosedov in znancev. Vsega tega pa je pogrešalo na tisoče naših deklet, ki so odšla v dolarsko deželo med tujce, ki niso razumeli niti njih jezika, kaj šele njih teženj in občutja. Postaviti si tam novo domače ognjišče, je pomenilo i vživeti se najprej v ondotne razmere, presaditi tako rekoč samega sebe v drugo zemljo. Res je v večjih mestih imela naša žena radi električnih, plinskih in drugih naprav kot gospodinja mnogo udobnejše delo, toda način življenja zlasti po industrijskih krajih je premnogokrat ubijal njeno dušo. Ko se je zjutraj poslavljala od moža, jo je večkrat zabolela misel: ali se vrne zvečer živ in zdrav? Stroji so že učinili ali pohabili nebroj naših mož — in še jih ubijajo. Pa ne samo tovarne in rudniki, tudi ceste so v Ameriki mnogo krvoločnejše: avtomobilske nesreče se v rekordnem številu množe od leta od leta. Doma pa je trepetala žena-mati, če se bo vrnil družinski rednik srečno iz tega kaosa s težko prisluženo plačo. In oba stil govorila o sreči, dokler se je on vračal lahko še iz službe. Včasih pa se je moral vračati o,d brezplodnega iskanja služb. Nekaj takih bridkih časov je doživel skoraj vsak naš izseljenec, ko je moral trkati na vrata srečnejšega rojaka z besedami: “Saj veš, da nekaj časa že ne delam. Prihranke je vzela bolezen, najemnina ... A družina mora živeti . . . Posodi mi, vrnem ti, ko dobim delo . . .” Težka je bila taka pot, a še težje je bilo, čakanje ženi in materi, ki je morala včasih delati čudeže, da je napasla vedno lačno otročad. Največja pa je bila bridkost onih trpink, katerim so ob raznih nesrečah prinesli domov mrtve družinske očete. Posmrtnine in enkratne podpore, ki jih prejemajo vdove organiziranih delavcev, so bile ob številni družini seveda hitro izčrpane in takrat je morala gospodinja svoj poklic razširiti še na delo izven doma, udinjati se kot pomoč kjerkoli in za kadorkoli, samo da je pošteno preživljala svojo družino. Nekaj naših ljudi se je srečno uveljavilo v boljših poklicih: postali so dobri obrtniki, trgovci, žurnalisti, uradniki in mlajši — že tam šolani — rod ima v svojih vrstah že slovenske zdravnike, odvetnike, duhovnike i. t. d. Ženam in materam teh srečnejših je seveda mnogo laže kot delavskim ženam, toda njim v čast je treba omeniti, da so kot gospodinje prav tako mnogo zaposlene — saj večina pomaga svojim možem GOSPA PAVLA LOVŠETOVA. v njihovem poklicu — a tudi zelo pridne, ker opravljajo hišna dela same s svojimi hčerami, saj si v Ameriki le v redkih primerih drže v meščanskih hišah služkinje. In tudi možje tam više cenijo gospodinjsko delo in se v svojem moštvu niti malo ne čutijo ponižane, ako ženi pomagajo kdaj pri kuhi ali pospravljanju. Inteligenten gospod mi je nekoč rekel: Če je moja žena toliko brihtna, da v moji odsotnosti lahko vodi trgovske posle, potem se tudi jaz ne smem pokazati tako malo' izobraženega, da bi se ne upal pomagati njej pri gospodinjskih poslih. Seveda, če je treba in če imam čas. Če za vojaka ni sramotno, ako zna kuhati in pospravljati, zakaj bi bilo za zakonskega moža?” Vsekako se je ta lepa navada obdržala še iz časov, ko se je začelo naseljevanje obširnih ameriških prerij in so se le redke žene upale za možmi ali ženini v tiste napol divje kraje. Če so pozneje izvabile za seboj kako prijateljico, je imela ta navadno takoj ducat ženinov, ki so se na vse načine trudili pridobiti si njeno srce. In kaj je naravneje, kot da so ji stregli, pomagali pri delu in jo negovali kot svojo kraljično. Dosti naših žen in deklet pa se je preživljalo tudi od dela po tovarnah, kot šivilje, likarice, modistke i. t.d. Gospa Anica mi je povedala: “Napravila sem v domovini učiteljsko maturo in čakala na nameščenje. Mnogo nas je bilo takih, ki nismo hotele v hribe. Znanci so mi pisali iz Amerike, da se tam lepo zasluži, pa sem šla za njimi. Seveda mi dolarji niso prifrfotali nasproti in marsikaj je bilo drugače, kot sem si predstavljala doma. Zlasti začetek mojega službovanja ni bil nič prijetnejši, kot bi bil v kranjskih hribih. Jezika nisem znala, zato je bilo treba prijeti za ročno delo. K sreči sem že nekdaj rada šivala in ponudila sem se v tovarno. Sprejeli so me na po-skušnjo, plačali od kosa. Čeprav sem hitela, da sem dobivala krč v prste, vendar nisem mogla niti polovico toliko sešiti kot moje starejše sodelavke. Svoje delo sem zamakala s solzami. Menda sem se smilila “bosu”, da me ni odslovil. Hvaležnoi sem pobrala ob tednu svojo plačico in skoraj bi mu bila poljubila roko, ko je rekel, naj v ponedeljek spet pridem na delo. To je bilo pred 18. leti. Medtem sem zahajala v večerne šole, da sem se naučila angleščine. — No in zdaj so moji prsti postali stroj, šivam ovratnike na plaščih že več kot 10 let iz dneva v dan, vedno isto delo. Če se spomnim na domovino, rečem: duha- morno, če pa mislim po ameriško, pravim: ‘that’s money.’ Da, denar, to je naša gonilna sila. Če bi mi ne bilo do tega, da si prislužim “penzijo” za stara leta, kdaj že bi šla iz te zacoprane dežele. Saj vidite, kako je: zjutraj vstajamo- okoli 5, ob 6 se poslovimo od doma, potem pa oddrdramo z busi ali s cestno železnico, nekateri bolje situirani z lastnimi avti, na drugi konec mesta v tovarno. Točno ob 7 se vrata zapro in človeški stroji se vrte do 12 ure. Takrat imamo enourni odmor, da v tovarniški restavraciji zavžijemo kosilce. Varčnejši pa izvlečejo kake zavitke iz žepov. Če takrat primerjam popoldanski oddih naših delavcev v domovini z našim v tujini, tedaj gotovo preslišim tovarniški jazz-band, ki nam v odmoru igra poskočne plesne komade. In marsikdo skuša v divjem plesu pozabiti, da je zamenjal zlate sončne pramene za velikomestni sivi dim in zelene poljane za tovarniške zidove. Od 1 do o smo zopet sami svoji priganjači. “Le hiti, da bo več zaslužka ... in da se boš lahko čimpreje vrnila v domovino,” mi prigovarja v srcu. Ta misel me dviga in mi preganja utrujenost. “Zdaj, ko veste, kako nam je, se ne boste več čudili našemu navdušenju za obisk slovenskih prireditev, četudi so to povečini samo diletantski poskusi. Sobota zvečer in nedelja so dnevi, ko si napasemo svoje duše. Hvaležni smo vsakemu rojaku, ki nas s svojim predavanjem, recitiranjem, petjem ali godbo spominja naše tople domovine. Takrat pozabimo na utrujenost, na trpljenje in nobeno slabo vreme nas ne more zadržati, da ne bi ob napovedani uri hiteli v svoje Narodne Domove. Iz naših žuljev so zrastli in naši prispevki jih vzdržujejo dalje. Zadnja leta so nastopile že težave. Plače ae znižujejo, starejše moči od-slavljajo, društva in prispevki izkazujejo primanjkljaje, ne vem, kako bo z nami, če bo moralo zamreti še to malo, kar nam predstavlja domovino v tujini.” Ge. Anici so stopile solze v oči: “Če izgubim delo, mi bo postal moj dom — moja ječa. Za gospodinjo nisem rojena.” . . . ? ... In Vaš mož in otroci? “Otroci so boljše spravljeni pri stari mami, mož pa” —■ nasmehnila se je bridko — ‘oh, mislite, da se tu možimo tako kot v Evropi? Za prekipevajoča čuvstva je tukaj mnogo preoster znak. Ko sem prišla sem, je bilo tako malo Slovencev iz inteligenčnih poklicev, da ni bilo kaj izbirati. Šele po poroki sem spoznala, da sva z možem tako različnih značajev, da bo sožitje možno le s skrajno obojestransko strpljivostjo. Ko bi ne imela svojih dohodkov, bi bilo že večkrat prišlo do preloma. Tako pa vlečemo pa vlečemo za silo ... O, koliko bolje je mojim neporočenim kolegicam,” je vzdihnila, a se hitro popravila: "eh kaj, dokler imajo delo, se lepo oblačijo, zabavajo, ko pa ostarijo ali izgube službo, so pa prav tako nezadovoljne, zlasti še če nimajo zadostnih prihrankov.” Tej Anici povsem nasprotna ji jc druga Ančka v velikem industrijskem mestu. Ona si ni izbirala življenjskega druga po svoji izobrazbi. Kot stenotipistka se je seznanila s Slovencem-delavcem, se poročila, in oba sta s ponosom pravila, da zasluži žena precej več od moža. Sicer pa to ni bila tedaj nikaka izjema, da so žene prevzemale boljše pozicije od mož. Izjemno se mi je zdelo le njihovo duševno sožitje ob tako neenaki šolski izobrazbi. Toda Ančka je ob vsaki priliki povdarjala, da ima njen mož več srčne kulture kot vsi zabavljači skupaj, vozila se je s svojim avtom v pisarno ter se zvečer vsa nasmejana vračala domov k večerji, ki jo je medtem že pripravil njen mož -— “gospodinjar,” kakor ga je šaljivo imenovala. Ker je bil običajno eno uro preje doma, je pač skuhal za oba, ona pa je potem pomila in pospravila stauovanje. Ob sobotah popoldne sta napravila v stanovanju generalno čiščenje (“klinanje,” kakor pravijo v svoji ameriški slovenščini), zvečer in v nedeljo pa sta se peljala k slovenskim prireditvam, včasih po 15—20 milj daleč. V tem oziru so naši ljudje tam mnogo, mnogo boljši od nas tukaj, ki nas lahko že pohleven dež odvrne od tega, da ne gremo četrt ure daleč h kaki predstavi ali koncertu. Občudovanja vredne so zlasti matere, ki jemljejo k takim predstavam otroke s seboj, samo da se morejo vdeleži- ti kulturnih večerov. Praktičen prireditelj je nekoč v garderobi za odrom uredil nekako javno spalnico za deco, ki jo je stražila garderoberka. “Tako smo vsi zadovoljni,” je rekel, “naše žene, ki morajo imeti tudi nekaj razvedrila, otroci, da ne ostajajo doma brez nadzorstva ali ne spe t dvorani v materinem naročju, in čuvarica, ki pri malenkostni napitnini vednar zasluži kak dolar na večer. Kdor ve, da so slovenske družine v velemestih oddaljene druga od druge časih kar po cele ure, in da so take prireditve največkrat tudi ves družabni stik, ki ga goje Slovenci med seboj — ta se temu početju ne bo čudil. Zlasti je treba podčrtati, da je ameriška mati radi on-dotnega strogega zakona o varstvu deee še prav posebno opozorjena na veliko pažnjo pri svojem otroku. Marsikatera naša podeželska izseljenka mi je rekla: "Jaz sem zrastla kar mimogrede kot plevel na njivi, moji otroci pa so kot baroni: gosposka jih ščiti, policija jim je na uslugo, da jih vodi po cestah v šolo in iz šole.” Materam, zlasti onim, ki se preživljajo kot postrežnice po privatnih hišah, je ta uredba seveda čez vse dobrodošla, da jim odvzame vsaj skrb, ki bi jo imele sicer z otroki radi živahnega cestnega prometa. Poklic, ki ga izvaja doslej še najmanj ameriških Slovenk, pa je — učiteljski poklic. Naravno. Slovenskih šol s pravico javnosti ni. One privatne takozvane slovenske šole učijo le v osnovnih razredih 1—2 uri na teden slovenščino, vse drugo mora biti za predmete iz angleščine. Na teh šolah se udejstvujejo zlasti uspešno naše šolske sestre iz Maribora. V zadnjem času pa vendar čitamo sem in tja tudi o imenovanju Slovenk za zdravnice, učiteljice ali profesorice na kakem javnem zavodu. Sicer so redke, a vendar imamo jih. Še redkejše so naše slovenske pevke, učiteljice glasbe, slikarice, filmske igralke. Marsikatera se poskuša v tej panogi, toda ta pota so najbolj trnjeva in življenje teh slednjih prav tako polno prevar kot življenje njih kolegic v Evropi. Končno ne smem prezreti onih žena, ki sicer niso poklicne publicistke ali pisateljice, ki pa vendar pogumno sučejo pero. Naravno je, da ne smemo njih pisane besede meriti z merilom starokrajskih pismarjev. Če bi bile o-stale v domovini, ne bi bile najbrž nikdar čutile potrebe povedati javno stvari, ki se pri nas razumejo same po sebi. Tam pa je bilo potrebno, da se je nekaj razboritih žena zavedlo, kako naglo tonejo v tuje — angleško morje. Nagon samoohrane jim je narekoval združiti svoje sile in povedati včasih kaj v svoji materinščini, četudi zelo pri-prosto, četudi prav neznatno novico, toda zapisati jo tako, da jo bodo razumele stare mamice, a tudi mlade Američanke, ki se niso imele prilike naučiti dosti slovenščine. Glavna predsednica Slov. Ženske Zveze, ga. Marija Prislandova, žena priprostega delavca — kakor se sama imenuje, je s svojini izrednim organizatoričnim talentom znala združiti slovenske žene širom Amerike ter jih je zlasti v humanitarnem in prosvetnem delu dovedla že do presentlijivih uspehov. Ta izredna žena je tudi najpridnej-ša dopisovalka v zvezinem glasilu “Zarja,” ki je do zadnjega časa zaposlovalo poleg urednice še celo vrsto uredniških in upravnišlcih uradnic. V vrstah najmlajših, angleško šolanih, se je zbudila želja po sodelovanju in “Zarja” jim je gostoljubno prepustila mladinsko prilogo, v kateri se zdaj vežbajo naše bodoče slovenske publicistke, žal — v angleščini. Usoda pač . . . Veseli pa bodimo, da znajo vsaj Citati in govoriti po naše. Gospa Eovšetova je bila zelo delavna med vojno ter je skrbela za revne otroke, katerim so Nemci odpeljali starše. V zahvalo za njeno humanitarno delo, so jo Nemci internirali, ter je po taboriščih morala prestati “dobrote” nemške kulture. SŽZ želi gospej Lovšetovi še mnogo lepih dni in popolno pozabljenje na njene bridkosti. • Moja Kolona Visok krvni pritisk. Ta bolezen je menda čisto ameriškega izvora, ker je v drugih delih sveta ne poznajo dosti. Previsok krvni pritisk večkrat povzroči kap in srčne bolezni, za katerimi umre vsako leto milijon ljudi. Zdravniki trdijo, da je visokemu krvnemu pritisku največ vzrok predobra hrana, premočna pijača, posebno pa naš nagli način življenja. Človek zjutraj vstane, se naglo obleče, hitro zajtrkuje in odvihra na ,delo. Če v tovarni dobi plačano od kosa, hiti, da več zasluži. Opoldne v naglici použije lunč in zvečer spet hiti proti domu. Počitka tudi po večerji nima. Preden gre spat, še kaj založi, da želodec ja ne bo prazen, ko leže k počitku. — Tako mnogi živijo dan za dnem. Za vse je čas, le za miren počitek ne. Ali je potem čudno, če tak tempo človeka polagoma ubije? Celo stroj se bo izrabil, če je v vednem pogonu. Poleg naglice imamo še en drug greh na vesti — prevelike in pretirane skrbi. V tem smo pravi mojstri, zlasti me, ženske. Vse nas skrbi! Služba, pozicija v javnosti, naš ugled, naše premoženje, otroci, zdravje družine, obleka, davki, dom, avtomobil, društva, organizacije, farne zadeve, politika, naša vlada, komunizem, fašizem, vreme, kaj porečejo ljudje, kaj delajo sosedi in še sto in sto stvari, katerim dovolimo, da nam grenijo življenje in ki se nam zdijo tako silno važne, da se v strahu vprašujemo kaj bo, in LE KAJ BO. . .? Seveda moramo skrbeti za zaslužek, za družino in dom, predvsem za zdravje, mnogo skrbi je pa pretiranih. Otresti se skrbi, je težavno. Če si skušamo dopovedati, da vsa skrb in “tuhtanje” neprijetnih zadev ne bo niti za las spremenilo, da se redkokdaj zgodi tisto, česar se bojimo, in pa da zdravniki trdijo, da skrbi spravijo več ljudi v grob kot delo - se bomo počasi le privadili, gojiti samo potrebne skrbi, nepotrebnih se pa otresli. Dr. Pardee, specialist za srčne bolezni, v svoji knijigi svetuje: Za znižanje krvnega pritiska, spremenite način življenja! Bodite malo majn pridni, živite počasneje, ne skrbite preveč - svet bo stal tudi ko nas več ne bo - jejte priprosto hrano, ne pijte alkoholnih pijač in ne jejte preslanih jedi! Upoštevajmo zdravniško nasvete in ohranimo si zdravje! Da danes o vsem tem pišem, je vzrok ta, ker mi je znano, koliko naših članic trpi na visokem krvnem pritisku, pa bi jim rada povedala o zdravilu, ki je že mnogim pomagalo. To zdravilo je čaj, skuhan iz navadne preslice. Neka moja pritateljica je več let imela jako visok krvni pritisk. Zdravniki so ji predpisovali zdravila, ki ji pa niso veliko pomagala. Končno je nekje brala, da presli-čen čaj zmanjša krvni pritisk. Pila ga je en mesec, nato pa šla k zdravniku, da ji kri izmeri. Zdravnik je meril in meril ter še enkrat pomeril, ker ni mogel verjeti, da bi se pritisk v enem mesecu zmajnšal od 200 na 145. Poleg te prijateljice so se ozdravile še druge na isti način. Seveda pijejo ta čaj vsak dan. Preslica raste v močvirnem kraju. Naberite jo ta mesec, posušite in shranite. Če bo moj nasvet kateri pomagal, me bo veselilo, če mi sporoči. * * * Komunisti so v Grčiji baje razstrosili vest, da vlada v Ameriki velika lakota, ker so nam zima, poplave in spomladanski mraz vse pokončali. Grki zdaj svojim sorodnikom v Ameriko pošiljajo pakete z živili. Meseca junija jih je v New York dospelo po IG,000 vsak dan. Komentira revija Time: ‘‘četudi imamo v Ameriki vsega v izobilici, salame kot je grška, ki privabi solze v oči, opeče usta in diši en blok daleč, pa le nimamo.” — M. P. PISMO IZ DOMOVINE PRIJATELJU V AMERIKI Ljubljana 7. maja, 19-17 Dragi Vlado: Pošastno sopihajoč kot demon, vlak gre v noč. Skrij mesec, za oblak se skrij, — naj ne vidim kako beži, domovina. . . kako ostaja za mano. S silo neznano si segla mi v duše globin do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako te ljubim globoko. . . Domovina, daj mi roko, ne beži, ostani pri meni, t.esnos tesno se me okleni. Pošastno sopihajoč kot demon, vlak z menoj gre v noč. — Oton Zupančič Ni mi lahko pri srcu, pozdravljati Te na tako daljavo v teh prvih majniških dneh. Veliko raje bi Te obsula z goliš-kimi narcizami, ki so se pravkar začele razcvitati, z rme-nimi “pogačicami” in nežnimi šmarnicami, ki s svojim vonjom polnijo naše dobrave. Ubogi moj narod! Kako smo raztrgani, kako razneseni po svetu.. De komaj se bomo našli ob klicu sodne trobente. Iskreno se Ti zahvaljujem za dopisnico. Je pa čisto ameriška: zid, zid, ki sega v oblake. Zadušilo bi me v tistem okolju. — Tebe ne sme. Zdrav gorenjski fant si in boš junaško prenesel tudi ta svoj eksil. Ohrani svoje usmiljeno srce in po.magaj, kjer moreš in znaš, saj je toliko nepopisnega gorja vse povsod. Premogokrat že sama dobra beseda zaustavi usodni korak obupancu. V spominu si vedno med nami, saj “sveča nizka” sega preko vseh celin in oceanov. Tudi Ti nas ne pozabi. Tak, kot si bil, se gotovo ne boš vrnil. Veje smo, ki rastemo vsaka v svojo stran. Ostani pa dober, pa bo vse prav. Veselilo me bo, če se boš po možnosti še lcedaj oglasil, saj so pisma edino, kar me veže z zunanjim svetom. Dragi! Pozdravljam Te preko hribov in dolin, preko širnega morja in kadar Te doseže ta list, naj Ti izroči vsa naša najtoplejša čutstva, ki se drugače ne dajo nanj napisati. V lepem spominu Te bom ohranila, — Marija JZensKi GOSPA ANA FURLAN PREMINULA V LJUBLJANI. VEM, da se bo marsikomu utrnila solza, ko bo čital žalostno vest, da je preminula dobra slovenska žena mati in učiteljica v pokoju, gospa Ana Furlan. Posneto po slovenskih časopisih, so položili truplo pokojnice k večnemu počitku že dvajsetega maja. Gospa Ana Furlan je bila hči Ljubljanskega učitelja Črnagoj ter je v Ljubljani maturirala leta 1912. Tedaj so Tržaški Slovenci vzdržavali Ciril Metodovo šolo v Trstu in na tej slovenski šoli je bila učiteljica Črnagoj nameščena septembra istega leta. Poučevati na Ciril Metodovi šoli je bilo nekaj izvanrednega, nekaj pijonirskega. Kako se je slovenski živelj zatiral in izpodrival, je vsem Primorcem še živo v spominu. Stališče tedanjih učiteljskih moči ni bilo potreseno z rožcami pač pa s samim trnjem in osatom. Prežeta z narodnim duhom, je tedanja gdč. Črnagoj kljubovala vsem oviram zagrizenih Italijanov in je odlično vršila svoje težavno, delo poučevanje slovenske mladine. Tekom bivanja v Trstu se je spoznala z juristom Furlanom, kateremu je bila zvesta družica do svojo smrti. Leta 3930, se je družina preselila v Ljubljano in trospa Furlan je dobila učiteljsko mesto v Sostrem pri Ljubljani. Preobložena z delom, je dve leti pozneje resno obolela in je bila spomladi leta 1934, upokojena z nekaj nad 21 let učiteljevanja. Svoje tri otroke je vzgojila jako demokratično. Dva sinova in ena hčerka so oboževali svojo predobro mater, ki jim je bila najboljša prijateljica na potih življenja. Resna in majestetična žena je znala s svojim dobrim humorjem razveseliti vsako družbo. Naglo je presodila ljudi in hitro razumela vsako situacijo. GOSPA FURLANOVA Tisto leto, ko je Hitler pretil pogaziti celo Evropo, so se v Ljubljani tudi gospe vadile v streljanju. Zavedale so se, kaj pomeni vojska z Nemci in da bi bile za vse slučaje vsaj malo izurjene v orožju, so se v tihih jutrih vadile streljanja. Ta ni bil vesel šport, ampak prav resno vež-banja za protekcijo sebe in svojih družin. Tudi gospa Furlan, ki je že preživela prvo svetovno vojno, si ni nič dobrega obetala od druge. Tedaj še ni vedela, da bo kakor večni popotnik prehodila in prevozila toliko1 sveta, samo da bi rešila življenje svojih dragih. Njen mož dr. Doris Furlan je l>il pri Italijanih jako slabo zapisan in kakor so se te vesti pozneje izkazale resničnim, je bil on v odsotnosti tudi obsojen na smrt. Umevna je torej, da je iskal rešitve in zato je s svojo ženo, sinom in hčerko odpotoval v tujino. Prvi del te poti je pokojna gospa Furlan sama opisala v Zarji tedaj, ko je dospela tudi v Ameriko. V večnem strahu, da jih dohiti sovražnik po suhem, po morju ali z zraka, je spravilo še tako trdne živce iz reda. Nikjer ni bilo prave varnosti, povsod sama žalost in skrb. V Ljubljani je ostal starejši sin Borut in tako je imela gospa Furlan še dodatna skrb, ker je poznala svojega sina, da se ne bo uklonil ne sovražnemu Italijanu, ne Nemcu. Novice, kolikor jih je prišlo preko meje, so bile tako žalostne in obupne, da je ugašalo še tisto malo upanja, da bo vojne kmalu konec in da se bodo lahko kmalu vrnili domov. V takem razpoloženju je družina Furlan končno dospela v Ameriko, kjer se je že nahajal dr. Furlan, ki je bi) malo prej prišel kot delegat delavske konference semkaj. Kdor pride v Ameriko po takih potih in pod takimi okoliš- činami, nestrpno čaka vrnitve v tisti dom, ki toliko lepega in svetega pomeni za vsako družino. Misel na končno vrnitev je držala tudi gospo Furlan, da ni že tukaj podlegla raznim nadlogam. Leta 1944, ko smo vsi tako nestrpno čakali poraza Nemcev, je tudi gospa Furlan vložila prošnjo, da bi smela i>o,tovati proti Evropi. Avgusta meseca se ji je izpolnila ta želja, da se je poslovila od Amerike. Prva postaja je bil London, ki je ravno tiste čase pogostokrat prejemal nemške pozdrave v obliki raket, ki so rušile na stotine in stotine hiš, da je bilo kar obupno za vse prebivalstvo.. Vroča želja videti svojega sina in stopiti še enkrat na domača tla, je bila tista nepojmljiva sila, ki je držala gospo Furlan še pri življenju. Dočakala je konec vojne in z mnogimi slovenskimi mladeniči, ki so čakali v Angliji trenutka vrnitve, je končno dospela v Bari v Italijo. Kakor hitro je smela, se je podala domov, kjer je k sreči našla svojega sina živega in svoj preljubi dom nepoškodovan. Še lansko poletje je pisala kako bogat in dober pridelek je dobila z vrta, da je sadje in zelenjavo delila družinam, ki so vsega tega želele. I.etos pa ni dočakala poletja in je že v najlepšem mesecu majniku legla v grob. Tedaj ko je bivala med nami, ameriškimi Slovenci, je kmalu spoznala, da nam nekaj manjka, da nimamo slovenske šole. Kot izvežbana učiteljica se je z vso vnemo posvetila otrokom, ki so se priglasili za pouk v slovenščini. V New Yorku so' Slovenci jako raztreseno naseljeni in edini kompaktni jezikovni del najdemo v Brooklynu, kjer je tudi Slov. Narodni Dom. Tam so Združena slovenska društva omogočila slovenske tečaje in tje se je po-žrtovalna gospa Furlan ob vsakem vremenu vozila, da bi obogatila slovenske otroke z znanjem jezika njihovih sta-rišev. Kakor mi je sama enkrat potožila, je bilo skoro vsako soboto kot nalašč slabo vreme, a ni nobenkrat izostala, čeprav se ni vselej najboljše počutila. Srečni so bili otroci, ki so toliko lepega slišali o domovini svojih stari-šev. Materinsko čuteča žena je znala svojim učencem vse tako poljudno razložiti, da se ni nobeden med poukom dolgočasil. Tudi stariši so visoka cenili zaslužno gospo Furlan in ut>am, da se je bodo radi spominjali v molitvah za mir in pokoj njene duše. Iz stare domovine krožijo razne vrjetne in nevrjetne vesti, katere lahko sprejmemo ali zavrnemo. Predno pride novica do nas v Ameriko, se je tam lahko že marsikaj dogodilo. Ker nimam direktnih stikov in informacij, sprejmemo to vest o smrti gospe Furlan za resnično, ker gospa je bila že v Ameriki jako pri slabem zdravju in če u-poštevamo koliko razburjenja je preživela predno je dospela domov, se nič ne čudimo, aka so jo vse moči zapustile in se je poslovila iz tega nemirnega sveta. Vsi, ki smo jo poznali, ji bomo ohranili blag spomin. Naše globoko sožalje preostali družini, kjer koli se že nahaja sedaj. UPLIV TREH ŽENA GLASOVANJU FEDERACIJE ŽENSKIH KLUBOV. Generalna Federacija ženskih klubov je meseca junija imela svojo 5G. konvencijo v mestu New York. Zbralo se je menda okrog dvatisoč delegatinj, ki so zastopale 3 milijonsko organizacijo žen, katera je bila ustanovljena leta 1889. Ta konvencija je bila prva, na katera ni bil povabljen nobeden izmed moških govornikov. Ženske se že toliko let vežbajo v javnih nastopih, da znajo same voditi konvencijo, staviti predloge in sestaviti resolucije in vse kar pride na dnevni red ob takih prilikah. Takoimenovani Stratton Bill, ki predlaga, da bi naše države sprejele 100 tisoč brezdomcev, kateri čakajo sedaj rešive po različnih taboriščih v Evropi, je na tej konvenciji žen povzročilo veliko nesoglasje. Večina žen je glasovalo proti, le nekaj žen je ohranilo žensko velikodušnost in usmiljenje, da so ugovarjale proti taki sebičnosti. Ene so utemeljevale svoj proti glas, ker ima Amerika doma dovolj nesrečnih družin veled velikih vremenskih nezgod in drugih nesreč in domačim je treba prej pomagati, Evropa naj skrbi za svoje s pomočjo Marshallovega načrta. Protiglasovanje se je vršilo v sredo, dva dni pozneje pa je konvencija še enkrat dala ta predlog na glasovanje in do- segla zaželjeni sporazum. Članica komisije za mednarodne zadeve, Vera M. Dean je zbranim delegatinjam razložila vso situacipo brezdomcev in našo obveznost napram njim, kar so žene sprejela in zato spremenile svoje glasovanje. Mrs. Roosevelt, kot članica odseka Združenih Narodov, je tudi povedala svoje mnenje glede teh revežev in potem jo je še podprla s svojo uplivno besedo znana pisateljica Mrs. Pearl Buck, katera je prvo glasovanje opravičila, čes, da žene niso bile dovolj poučene o tej zadevi. Trimilijonska organizacija ima velik vpliv in zato je bilo jako važna, /la se je te delegatinje pridobilo za Stratton-ov predlog v prid brezdomcev. Novo izvoljena predsednica Federacije ženskih klubov je sedaj Mrs. J. L. Blair Buck. ARGENTINA JE PRI VOLJI SPREJETI BREZDOMCE. Po dosedanjih časnikarskih vesteh, je Argentina o, BESEDA MIČE—ZGLED VLEČE. Priporočilo glavne tajnice Josephine Erjavec, tudi jaz podpiram prav rada, ker vem, da se to prav lahko uresniči pri vsakem smrtnem slučaju naših dragih. Sleherni pokojnik ima prijatelje, ki se prav radi spomnijo s darom ob težkih in žalostnih dneh in vsak rad da za stvar, ki bi bila pokojnemu najljubša. Po mojem skromnem mnenju ni na svetu človeka, ki ne bi privoščil milodar ubogim otročičem in pri naši Zvezi zbiramo sklad, ki bo šel v ta lep namen. Torej lepa beseda, pravijo, da najde lepo mesto in Mrs. Erjavec ima lepo besede v tem oziru do vseh! Obenem imate pa pred seboj v zadnji izdaji Zarje in zopet to pot, lepe zglede oseb, ki so poklonile lepe svote v naš sklad in ti lepi zgledi so posnemanja vredni. Zelo bi rade dosegle cilj, ki je kot vam je znano, deset tisoč dolarjev in zato storimo vse v svoji moči, da se svota čim prej doseže med nami. Iskreno Vaša, Albina Novak. CK3000O0OO0O000GD000OCK3OOOOOOOOOOOOOOJ3OOO I S JV A. H A. J jjj ROMAN O X Angleško spisala Mrs. Hangersdorf X 5 poslovenila M. G. O „ J^iiGOOGQOGOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO (Nadaljevanje) Z Violeto Manserghovo, ki je bila še gost v hiši, se še ni bližje seznanila. Violetin oče je bil v inozemstvu, zato je bila mlada deklica že dalje časa na Rodney Towersu, kjer jo je imela lady Rodneyeva rada okoli sebe. Bila je hladna, toda uljudna, kakoršne so angleške dame sploh, dokler ne spoznajo svojih natančneje. Razun tega je gojila napram Moni predsodke, ker je verjela o njej vse neresnice, ki so jih pravili o mladi gospe, dasi je bila sama jako resnicoljubna. Zato se jej je odtegovala in je govorila ž njo le malo ter o prav navadnih stvareh; uboga Mona pa je hrepenela po bitju, ki bi ga mogla smatrati za svojo prijateljico. Da je Mona lady Rodneyevi zoprna, o tem se je mogla kmalu prepričate. Ali ker je imela dobro vest in ni hotela žalostiti Geoffreya, je tiho in potrpežljivo prenašala vse male, prikrite napade svoje ljubeznive tašče. Tako je na primer vprašala kje je Nicholas. “Sir Nicholas, ste hoteli reči,” jej je zbadljivo odgovorila lady Rodneyeva. Ta mali dogodek je brezdno med njima le še povečal, dasi je Mona Nicholasa popolnoma osvojila in se je zato na vse možne načine trudil, da jej olajša življenje. Nekega večera, približno teden dni po svojem prihodu na grad, je pravila, kako zelo ljubi praprote. Naslednjega dne jej je ponudil svojo roko ter jo vedel v svojo zakladnico, k zbirki praprotov, ker tudi on je bil velik ljubitelj teh prelepih rastlin. Mona se je veselila pri pogledu na mnoge, jej še neznane vrste in je na otroški način izražala svoje občudovanje. Opazila pa je tudi, da manjka v njegovi zbirki neka vrsta praprotov, ki so bili njej posebno všeč, ker so rastla v njeni ljubljeni domovini, v Killarneyu. Omenila je to in ko mu je ponudila, da naroči zanj od doma eno teh rastlin, tedaj je bilo njegovo veselje na višku. “Ali Mona,” je dejal potem nenadoma, “zakaj me ne kličete Nicholas, kakor Geoffrey?” Mona, ki ga je imenovala od onega spopada s taščo vedno s polnim naslovom, se je obotavljala za hip, potem je odgovorila boječe: “Morda bi ne bilo lady Rodneyevi ljubo.” Pri tem je izdajal njen obraz več kot je sama hotela. “Ne gre za to, kaj drugi o tem mislijo,” je odvrnil svak resno. “Smatral bom za veliko čast, ako me boste klicali vbodoče z mojim krstnim imenom. Ilazun tega želim, da si postaneva prijatelja, Mona, ter da bi me malo radi imeli; saj sem vendar vaš brat!” Moni so solze porosile oči. Bila mu je za te tople besede bolj hvaležna kot si je mogel misliti. “Jako ljubeznivi ste.” je odvrnila ter dvignila k njemu svoje rosne oči. “Mislim, da ne bom potrebovala dolgo, da vas bom imela rada.” Odslej sta si bila s sirom Nicliolasom še boljša prijatelj kot poprej. Do kapitana Rodneya se zazmerje ni razvilo tako prisočno, dasi je bil vedno uljuden do nje. Odkar se je Jack vrnil iz Indije, je kazal posebno ljubezen do rodbinskega življenja. Morda je bila tega kriva Violeta s svojim mirnim, finim obrazom ter umerjenim vedenjem; vendar ni bilo možno tega kar tako dognati. Toliko je bilo gotovo, da je imel tudi Mono prav rad. Seveda so vsi kolikor toliko odlični sosedje posetili mlado gospo Rodneyevo. Prvi sta prišli vojvodinja Lauder-alska, stara prijateljica lady Rodneyeve, ki je preživela svojemu sinu na ljubo zimo na svojem gradu, in pa lady Liliana Catonova, mlada, estetično in umetniško nadarjena dama. Mone takrat, žal, ni bilo doma; s Zevsom in .Tuno je brodila po gozdu. Lady Rodneyeva je bila tega vesela. Sramovala se je, predstaviti snaho svojim znancem; njeno irsko narečje, njene hitre kretnje ter sveži, prijetno doneči smeh so se jej namreč zdeli tako preprosti in neodpustljivi. “Ali ste bili na izprehodu?” je vprašala Violeta uljudno in potegnila obleko k sebi, da napravi prostor Moni, ki je pravkar vstopila. Bilo je pol sedmih, in dasi je razsvetljeval sobo samo ogenj v kaminu, je mogla vendar opaziti, da so že vsi oblečeni za obed. XIV. Pričakovali so Miss Doatie Darlingovo. nevesto sira Nicholasa, ter njenega brata, zato se je zbrala vsa družba preje, da sprejme gosta. Lady Rodneyeva in Violeta sta sedeli ob kaminu, in pridružila se jima je Mona v svoji modri svilnati obleki, ki je prvikrat zbujala pozornost že na farmi Mangle. “Da, jako lepo je bilo v gozdu,” je odgovorila ter sedla na mal naslanjač, ki jej ga je ponudila gospodična Manser-ghova. “Ampak malo pozno je že za gozdne izprehode,” je rekla lady Rodneyeva z grajajočim glasom. Pozabila je pri tem, da navadno dame ne hodijo po gozdu v svilnatih oblekah, da je moralo torej miniti že precej časa, odkar se je Mona vrnila. “Bila sem ondi pred dvema urama, ko je bilo še popolnoma svetlo,’’ je odvrnila Mona pohlevno. “Sedaj se že opazi, da se dnevi daljšajo,” je pripomnila Violeta, da ščiti Mono. Tudi v njenem srcu so se začela oglašati topla čustva za malo Irko, katere ljubeznivo bitje in velike, nedolžne oči so še vsakogar privezale nase. “Doživela sem malo dogodbico,” je začela Mona iznova s pritajeno veselostjo. “Ko sem bila pri vratih parka, je prijezdil nekdo za menoj; okrenila sem se, da bi videla, kdo je. Moja nepričakovana kretnja je prestrašila konja; dvignil se je tako visoko, da se me je skoraj dotaknil s prednjimi nogami. Zbala sem se in skočila na stran, nakar je jezdec stopil s konja ter me prosil oproščenja. Rekla sem mu, naj bo popolnoma miren, ker se mi ni ničesar pripetilo; v ostalem pa je bila krivda na moji strani. Toda videti je bilo, da mu je jako hudo in neprestano me je gledal.” “No, in potem?”, je vprašala Violeta smehljaje. “Ko se me je dovolj nagledal, je dejal: ‘Bržčas imam čast govoriti z’ . . . potem je umolknil ... ‘z gospo Rodney-evo’ sem odgovorila. Nato se je odkril, mi je dal svojo vizitko zajezdil konja in odjahal.” “Ali kdo je bil ta gospod,” je vprašala lady Rodneyeva ošabno. Gotovo kak kramar iz mesta.” “Ne, kramar ni bil,” je odgovorila Mona važno. “Najsi je bil kdorkoli, to je gotovo, da se ni odlikoval s finimi manirami,” je vztrajala lady Rodneyeva. “Vprašati vas meni nič tebi nič po imenu! Kaj takega pa še nisem slišala! Jaz bi mu na vašem mestu sploh ne bila odgovorila. Pa da je imel svojega konja tako malo v oblasti, da bi vas bil kmalu pohodil? Ne verjamem, da bi bil to kdo izmed naših znancev. Morda kak majhen najemnik.” “Ne ni bil majhen najemnik,” je odgovorila Mona. “Mislim, da ga poznate: bil je vojvoda Lauderdalski. Tu je njegova vizitka.” Lady Rodneyeva je bila kakor polita, a rekla ni ničesar. Tudi Violeta je molčala, ne zato, da bi položaj poslabšala, marveč zaradi tega, ker jo je stvar zabavala. “Upam, da ste imeli vsaj klobuk na glavi,” je rekla naposled lady Rodneyeva strogo, da bi prikrila svoj poraz. Videla je nekoč Mono, ko je imela po irskem običaju ovito glavo z rdečim svilnatim robcem ter jo je ostro grajala zaradi tega. “Ne, imela sem Rubensov klobuk, onega z . . .” “Zaznamek vaših oblačil me ne zanima,” jo je prekinila lady; "veseli me pa, da vas vojvoda vsaj ni videl v onem strašnem pokrivalu, ki ga menda posebno ljubite.” “Ali je to oni klobuk z rujavim, dolgim peresom?” se je obrnila Violeta prijazno k Moni. “Da oni z rujavim peresom,” je odgovorila Mona s hvaležnim usmevom. “In povedali ste vojvodi, kdo da ste?” je vprašala tašča silno slabe volje. “Da, rekla sem mu, da sem gospa Rodneyeva.” “Gospa Geoffrey Rodneyeva, bi bilo pravilneje. Pozabljate namreč, da je vaš mož najmlajši sin. Kadar se poroči kapitan Rodney, tedaj bo njegova žena gospa Rodneyeva.” “A dotlej si Mona lahko prisvaja to ime,” je dejala Violeta hitro. “Nikakor nimam namena prisvajate si stvari, ki nimam pravice do njih,” odgovorila Mona ter ponosno dvignila glavo. “Ne želim si nič boljega, kakor biti gospa Geoffrey-eva.” “Naslonila se je v stolu nazaj, sklenila roke ter ju tako stisnila, da so bili nohti vsi beli. Nosnici sta se jej nekoliko razširili, dihala je hitro, toda nikaka neprijazna beseda ni prišla preko njenih usten. Sposobna ni bila izreči besed, ki bi žalile mater njenega moža. Violeta jo je opazovala in je občudovala njeno samoza-tajevanje. Sedaj sta stopila Jack in Nicholas v sobo, in takoj nato je prišel tudi Geoffrey. “No, da smo prepozni, tega pač ne more nihče reči,” je dejal Jack veselo. “Trajalo bo najmanje še celo uro" — pogledal je na pozlačeno uro nad kaminom — “preden dobimo kaj jesti.” “Bolje je, da rečeš dve uri, ker sicer boš razočaran. Pred osmo uro ne moreta biti tukaj.” “Potem pa pojem med tem vas, Violeta,” je odvrnil kapitan Rodney šaljivo, “da si utešim najhujši glad. Za cel obed bi tako ne zadoščali.” Zasmejal se je ter pomenljivo premeril njeno nežno, a lepo figuro. Potem je sedel v naslanjač poleg nje. “Slišal sem, da priredč Chetwoodovi precej velik bal,” je pripovedoval Geoffrey. “Lucy je prav ljubezniva dama, in vsi jo imajo radi,” dejala lady Rodneyeva. Njena prireditev bo gotovo jako lepa.” “To je dama, ki je bila pretekli teden tukaj v posetih?” je vprašala Mona boječe. “Da, lady Clietwoodova je bila pretekli teden tukaj na posetu,” je odgovorila tašča, ostro naglašujoca naslov ‘lady’. K sreči ni nhče slišal te nepotrebne graje, sicer bi bile morda padle ostre besede. Sir Nicholas in Geoffrey sta se živahno razgovarjala, Violeta in Jack pa sta bila tudi zatopljena v lastno zabavo. “Dasi tehta nad dva stota, je vendar plesala kakor vila,” je pripovedoval sir Nicholas o neki dami. “Vi seveda tudi plešete? je vprašala lady Rodneyeva Mono. “O, da, jako rada plešem; lahko rečem, da plešem vse plese brez pomote,” Lady Rodneyeva jo je začudeno pogledala. “Plese? Mislite pač valčke in polke?” “O, ne, tega ne znam plesati,” je odvrnila Mona smehljaje ter odkimala s svojo lepo glavo. “Mislim narodne plese, ki jih plešejo na Irskem na ljudskih veselicah.” Udarjala je z roko takt, kakor da sliši godbo. ‘.Ali niste še nikoli plesali narodnega plesa?” “Ne!” je odgovorila tašča ogorčena. “Niti ne vem, kaj pravzaprav mislite.” “Ne?” je vprašala Mona obžalovaje, “škoda! Jaz sem se jih kar sama naučila, brez pouka. Zdi se mi, da mi kar glasba narekuje, kako naj plešem in plešem jih dobro( kaj ne, Geoffrey?” “Še nikoli nisem videl kaj tako dovršenega,” je odgovoril Geoffrey, ki je smehljaje poslušal zadnji del njunega razgovora. “Ali še veš, kako si me učila plesati narodni ples, ki nekoliko spominja na staromoden menuett? Mislim, da ga še vedno znam. Moja mama ni še nikdar videla takega plesa; prišla ni pač nikoli dosti med ljudi," je pristavil kakor da bi jo hotel oproščati. “Ali hočeš, da jej zapleševa narodni ples?” "Jako rada,” je odgovorila Mona veselo. “Prosim vas, ne delajte si nikakili neprilik zaradi mene,” je branila lady Rodneyeva s pritajeno ogorčenostjo. “To niso nikake neprilike, niti najmanjše ne,” je odvrnila gospa Geoifreyeva in je hitro vstala. "Samo če bi znal kdo žvižgati.” Sir Nicholas se ni mogel dalje zatejevati in se je glasno zasmejal. Tudi Mona se je zasmejala, dasi je lahno zardela, ko je nadaljevala: “Pa klavir bo tudi dober. Najboljše bi bile seveda gosli.” “Zaigraj nam nekaj, Violeta,” je dejal Geoffrey, ki je mislil samo na to, kako dražestna je bila Mona, ko je plesala te plese. “Z veseljem. Ali kakšen pa je tak narodni ples? V katerem taktu naj igram?” “Le zaigraj nekaj prav počasnega in slovesnega, pa bo gotovo prav.” Violeta je smehljaje sedla h klavirju ter zaigrala staromodno melodijo. Geoffrey je ponudil Moni roko in jo povedel sredi sobe. Brez vsake bojazni se je naklonila svojemu plesalcu in je začela plesati. Bil je to izredno lep ples z mnogimi nepričakovanimi obrati in pokloni. Ko je stopala Mona slovesno sem in tja, se visoko vzravnala in zopet sklanjala, tedaj pač sama ni slutila, kako prikupna je njena postava. Za hip se niti lady Rodneyeva ni mogla ubraniti čaru njene dražesti. Sklonila se je naprej in je pazno zasledovala ples Jack in sir Nicholas pa sta bila naravnost očarana. Tedaj so se neslišno odprla vrata v sobo in vstopili sta dve postavi. Drugod je vladal mrak, samo na plešoči par je padal svetel sijaj iz kamina. Monine roke so se belile kakor sneg v nedoločni razsvetljavi. Gosta sta obstala kakor ukovana. Šele ko se je gospa Geol’freyeva zadnjikrat naklonila in jo je njen soprog v znak priznanja poljubil namesto na roko naravnost na ustni ter je s tem naznanil konec plesa, sta se oglasila prišeca. “O kako krasno!” je vzkliknil eden izmed njiju, “kako lepo!” 'la glas je vse elelctriziral. Mona je prijela Geoffreya za roko in se je postavila poleg njega, lady Rodneyeva je vstala z zofe, sir Nicholas pa je tekel k vratom. “Ali si ti?” je vzkliknil vesel. “Da midva sva,” je odgovoril nežen in vesel glas. “Zdi se, da sva prišla v posebno ugodnem trenotku. Že celih pet minut sva z Nellyjem tukaj, ali kar sva ugledala, naju je tako zabavalo, da nisva hotela motiti. . , Ljuba lady Rodneyeva, kako se vam kaj godi?” Novodošla dama je bila skoraj pol glave manjša od Mone, ali ko je stopila v obližje kamina, tedaj je bilo možno videti, da je nenavadno lepa. Imela je velike, tenimno-modre oči in zlate lase. Segla je vsem v roke, poljubila lady Rodneyevo ter je prijela naposled Mono za roko. “Vaša žena, Geoffrey?” Pazno jo je motrila. In potem, kakor da je našla v njenih potezah nekaj privlačnega, se je vzpela na prste in je pritisnila svoje ustnice na Monino lice. Srce mlade žene je objelo čustvo veselja in sreče. Bil je to prvi poljub, ki ga je prejela od člana Geoflreyeve rodbine. “Mene pa noče nihče predstaviti?” je vprašal glas za Dorothynim hrbtom. Bil je njen brat Nelly Darling, ki je potisnil sedaj svojo sestro nekoliko na stran ter iztegnil roko napram Moni. “Veseli me, da se seznanim z vami, gospa Rodneyeva,” je dejal prijazno. “Vaš mož ni natančen v etiketi, kakor ste že mogli opaziti; pozabil je menda, da se še ne poznava, ampak upam, da postaneva kmalu dobra prijatelja.” “To upam tudi jaz,” je odgovorila Mona ter mu segla urno v roke. “Prišla si pol ure preje, nego smo te pričakovali,” je dejal sir Nicholas ves srečen svoji nevesti. “Ti vlaki prihajajo zares jako neredno.” “O, tega ni kriv vlak, ampak Nelly, ki je zagrabil za vajeti in je na vso moč podil tvoje konje.” “Le glej jo klepetuljo, sedaj me pa že toži! Tvojim konjem se ni zgodilo nič hudega, verjemi!” “Saj ti verjamem,” je odgovoril Nicholas, “a tudi če bi ju bil malo utrudil, bi ti bil samo hvaležen, ker si mi pripeljal mojo Doatie pol ure preje.” “Tej naglici se imava tudi zahvaliti, da sva videla ob najinem prihodu tako lepe stvari,” je dejala Dorothy smehljaje Moni. “Ne morete si misliti, kako krasen pogled je bil to! Kakor iz stare pravljice.” “Želel bi, da bi bilo dalje časa trajalo. Pa seveda, najboljih stvari je najhitreje konec,” je pripomnil gospod Darling ljubeznivo. “Res me preveč razvajate z ljubeznivostmi,” je odvrnila Mona boječe. “O, to je popolnoma nemogoče,” je vzkliknil gospod Darling navdušeno. “Ali se vam ne zdi, sir Darling, da storite sedaj najbolje, ako se oblečete za obed,” je dejal sedaj Geoffrey z narejeno strogostjo. “SVoje pozornosti napram moji ženi lahko nadaljujete pozneje, ampak na svojo lastno nevarnost.” “Izpostavim se tej nevarnosti,” je odgovoril Nelly dostojanstveno in izginil, da se opravi za obed. * * * Mister Darling je bil mlad mož štiri indvajsetih let kakor lan plavili las in odkritega, poštenega obraza. Njegov humor je bil neusahljiv; govoriti pa je moral vedno in neprestano. Posrečilo se mu je, da je bil za mizo Monin sosed, in zabaval jo je ves čas najživahneje. Njena naravna veselost mu je bila silno všeč. Najti koga, ki se smeje njegovim dovtipom, to je bila Nellyju Darlingu največja sreča. Razgovarjal se je ž njo, dokler se niso odstranile dame v svoje prostore, nakar je šel za gospodi v sobo za kadilce. Stopil je k Geoffreyu. “No, to ste pa nekaj lepega napravili,” ga je nagovoril, potem ko ga je prijateljsko lopnil po rami, da je Geoffrey prestrašen planil pokonci. “Sir, blagovolite mi pojasniti, kaj pomenja to, da hočete napraviti iz moje rame biftek,” je prekinil Geoffrey mladega moža, “A, kaj, ali veste, kaj ste napravili? Oženili ste se z najlepšo žensko na Angleškem.” “Ne, tega nisem storil.” “Da, to ste storili.” “Ne, prav gotovo ne!” “Pa se je vendar niste že naveličali?” je vzkliknil Darling prestrašen. Ljubi prijatelj, ali ne veste, da moja žena ni Angležinja?” “To je vendar vseeno,” je odgovoril Nelly mimo. “Najsi-bo Francozinja, Angležinja, Nemka ali Irka, to je gotovo, da je najlepša ženska na svetu. Ampak to vam povem, to je nevarno! V enem letu boste samo še mož svoje žene.” “Nikari me ne strašite!” in Geoffrey je malo zaničljivo zategnil ustnice. “Ali se vam zdi Mona res lepa? “Lepa ni pravi izraz. Dražestna je; to je popolnoma nov slog. Upam, da jo v naslednji sezoni predstavite pri dvoru. To morate storiti že meni na ljubo. Že sedaj se veselim, kakšne obraze bodo delale dame Laintrie, Whetow in druge, ko se pokaže vaša gospa na obzorju.” “Če mislite, da povem vse to svoji ženi, se jako motite,” je odgovoril Geoffrey: “toliko kadila more zmešati vsako žensko. Ampak veseli me pa vseeno prav zelo, da vam ugaja,” je nadaljeval. Gospodje so kadili, Nelly pa je še nadalje pel slavo mladi Geoffreyevi ženi. XV. Bilo je onega dne, ko se je imel vršiti znameniti bal pri lady Lucy Chetwoodovi. Mona je mislila nanj z mešanimi čustvi. Veselila in bala se ga je. Z nekako tesnobo v srcu je pričakovala ure, ko stopi pred vso to odlično gospodo. Deževalo je ves dan. Zdelo se je, da se nihče posebno dobro ne počuti. “Nikakili izpreliodov nocoj,” se je jezil gospod Darling, “nikakili kitajskih svetiljk, nič sestankov po vrtnih lopah . . . nič!” “Kaj naj počnemo, človek bi umrl od dolzega časa,” je zdihovala Dorothy. (Dalje prihodnjič.) “MATI - HČI” KAMPANJA SE BLIŽA K ZAKLJUČKU Letošnja kampanja za nove članice ima nad vse pomenljiv naslov. “Mati - Hči”, sta dve besedi, ki nam povesta mnogo. Vsaka “mati” je prav gotovo zainteresirana v uspeh svoje organizacije, ker se zaveda, da je tudi naša “Zveza” — ena velika družina, ki potrebuje varstvo vseh mater, kakor tudi njih skrbno vodstvo in žrtvovanje. Drage matere! Storite kar največ je v vaši moči, da bodo v tej kampanji pristopile vaše hčerke in tudi vse vaše sorodnice. Stopite tudi do svojih sosefl in znank ter jih nagovorite, da se pridružijo naši dični organizaciji, kjer bodo iskreno dobrodošle. NAGRADE Za to kampanjo je odločena zelo lepa nagrada za vse članice, ki bodo pridobile tri nove članice. Ta nagrada je nekaj novega in sicer, prav lepa broška z Zvezinim znakom, ki je novega vzorca, kar vas bo gotovo zanimalo. Dobiti tri nove članice, ne bo težko delo, posebno, ker se šteje nove članice za mladinski oddelek ravno tako kot članice v odraslem oddelku. Za vas matere ne bo velikih težav, dobiti tri nove članice, ker ima gotovo vsaka še najmanj tri sorodnice, oziroma hčerko, snaho in vnukinjo, ki ni še pri Zvezi. Torej za tri nove članice se dobi krasna broška z zvezinim znakom. Za pet novih članic se pa dobi običajna zlata Zvezina broška z znakom ali pa dva dolarja v gotovini. Za deset novih članic je nagrada pet dolarjev v gotovini. Za 25 novih bo pa Zveza poklonila dotični, ki jih pridobi, nagrado $15.00 v gotovini. Članica, ki bo pridobila največ novih članic, bo prejela poleg razpisane denarne nagrade, tudi krasni trofe(j in njena slika pride na prvo stran v Zarji. Kampanjski odbor tvorijo naše krajevne tajnice in vsaka tajnica, ki pridobi pet novih članic v vsakem mesecu kampanje, bo dobila še posebno nagrado od glavne tajnice. Dalje 1k> dobila prav lepo nagrado tajnica od podružnice, katera bo na prvem mestu in to tudi od glavne tajnice. Predsednico dotične podružnice bo pa nagradila glavna predsednica s posebnim darilom. NAGRADE PODRUŽNICAM SO PA TRI. Podružnica, ki bo na prvem mestu bo dobila deset dolarjev v gotovini. Podružnica, ki bo na drugem mestu bo prejela $7.50 in tista, ki bo na tretjem mestu pa vsoto pet dolarjev. Kampanja se je pričela s 1 majnikom inbo trajala do 30. sept. POGOJI ZA NOVE ČLANICE V mladinskem oddelku je prost asesment za vse deklice, katerih mati je članica, od rojstva dokler ne izpolni eno leto starosti. Od enega leta do 18 let starosti je asesment DESET CENTOV na mesec. V slučaju smrti se izplača smrtnina do sto dolarjev, kakor za članice razreda A, odraslega oddelka. Ko članica dopolne 18 let, ji Zveza povrne vsoto 50 centov za vsako leto, ki je bila članica mladinskega oddelka. V ODRASLI ODDELEK RAZRED A se sprejemajo članice do 50 let starosti. Asesment je 35 centov na mesec za sto dolarjev smrtnine in v tej vsoti je všteto tudi za mesečnik “Zarja”, katerega prejesma vsaka članica odraslega oddelka. V RAZRED B se sprejmajo članice od 14 let do 55 let starosti. Asesment v tein razredu je 60 centov na mesec vštevši tudi za “Zarja” in smrtnina je po sledeči starostni lnstvici: Od 14 do 30 let — $300.00 Od 30 do 40 let — $250.00 Od 40 do 45 let — $200.00 Od 45 do 55 let — $150.00 Za pristop se ne zahteva zdravniško preiskavo. Častna izjava prosilke, da je zdrava, zadostuje. V Zvezo se prejema katoličanke vseh narodnosti belega plemena. Pristopnina je prosta. IZID DRUGI MESEC MATI-HCERKA KAMPANJE Podružnice: Razred A Razred B Mlad. Skupaj Št. 20, Joliet, Ul. 4 0 8 12 Št. 35, Aurora, Minn. 0 7 4 11 Št. 95, South Chicago, Ul. 0 3 4 7 Št. 7, Forest City, Pa. 2 1 3 6 Št. 88, Johnstown, Pa. 2 1 3 6 Št. 10, Collinwood, Ohio 2 0 3 5 Št. 25, Cleveland, Ohio 5 0 0 5 Št. 90, Bridgeville, Pa. 4 0 0 4 Št. 16, South Chicago, 111. 0 3 0 3 Št. 19, Eveleth, Minn. 1 0 2 3 amezne Agitatorke: Josephine Erjavec (20) 4 0 8 12 Frances Bradach (35) 0 7 4 11 Mary Markezich (95) 0 3 4 7 Johanna Krasovich (63) 0 1 5 6 Mary Tekaucic (25) 5 0 0 5 Jennie Petrovič (88) 2 0 3 5 Frances Susel (10) 2 0 2 4 Johanna Aubel (90) 4 0 0 4 Betty Pribula (7) 2 0 1 3 Matilda Zupančič (7) 0 1 2 3 Josephine Kral (16) 0 3 0 3 Rose Jerome (19) 1 0 2 3 Angelina Andolshek (63) 2 1 0 3 Frances Gerze (63) V razred A 0 0 , , 33 3 3 V razred B .............. 24 V mladinski oddelek ......49 Skupaj ..................... 106 SEDAJ IMATE NAJLEPŠO PRILIKO Nahajamo se v četrtem mesecu kampanje. Preostaja nam samo še avgust in september. Število novih narašča počasi, toda imam upanje, da se boste vse povsod lepo oprijele agitacije sedaj, ko gre proti zaključku in sodelovale, da dosežemo lep uspeh. V naši organizaciji imamo podružnice, katere še nimajo svoj mladinski oddelek ustanovljen. Kako lahko bi se podružnice pomnožile v številu članstva, če bi se potrudile za mladinski krožek. Gotovo ima vsaka mati hčerko, vnukinjo ali sorodnico, ki ni še pri Zvezi. Asesment je samo deset deset centov na mesec in zavarovalnina pa znaša do sto dolarjev. Asesment deset centov se plačuje do starosti 18 let in ta svota je malenkostna, zato bi vsaka mati morala vpisati svojo hčerko in s tem pomagati svoji podružnici do lepega napredka. Nobena mati bi ne smela biti mlačna v tem oziru, ampak si vzeti za svojo dolžnost, da vpiše svojo hčerko ob prvi priliki. Seveda, vsaka mati čaka na odbornice od podružnice, kamor spada, da je vprašana, zato je dolžnost tudi odbornic, da stopijo do mater, ter jih nagovorijo, da vpi--šejo svoje hčerke ali sorodnice. Uspeh se dostikrat doseže tudi potom telefona, zato ne zamudite nobene prilike, ampak storite vse v svoji moči za napredek in uspeh naše Zveze. Med nami imamo podružnice, ki nimajo zadostno število članic, da bi poslale svojo delegatinjo na konvencijo. Kakor veste se vrši prihodnja konvencija v Pueblo, Colorado. Sedaj je tisti čas, da podprete svoje vrste z novimi članica- mi, ker zadnje leto pred konvencijo je težko vse storiti, ker vsaka reč vzame svoj čas. Vsem podružnicam, ki nimate dovolj članica za izvoliti svojo delegatinjo prijazno svetujem, da se sedaj potrudite in potem boste lahko izbrale zastopnico po svoji volji in ne bo treba čakati, da ste združene z drugo podružnico. Toplo priporočam vsem prizadetim podružnicam, da se malo oživijo sedaj, dokler je*lepa prilika in dokler se dobijo lepe nagrade in priznanje za svoj doprinos. V splošnem pa kličem: Vse odbornice in članice na plan v tej važni Mati - Hči kampanji! Naj vsaka pripelje vsaj eno novo članico, vsaj eno prijateljico ali sorodnico in uspeh nam je zagotovljen. Za vašo kooperacijo se vam že sedaj lepo zahvaljujem Josephine Erjavec, glavna tajnica ★ ★ ★ MESEČNI ASESMENT Ne prezrite plačati svoj mesečni asesment. Če nimate plačano do 25. v mesecu, potem ne preostaja drugega izhoda za tajnico kot suspen-dacija in v slučaju smrti bi to bilo v vašo škodo. Ne pričakujte od tajnice, da bo prišla na dom po asessment, ampak pazite na to, da dobi pred 25. v mesecu, ker takrat je zadnji čas, potem mora ona izpolniti mesečno poročilo in poslati denar na glavni urad za vse dobrostoječe članice. Če imate redno plačan svoj asesment, boste tajnici prihranili mnogo sitnosti in skrbi. Navadite se, da plačate na redni seji ali ob času, ki ga določi tajnica, da bo pobirala izven seje. Najlepša navada je, če plačate naprej za 3, ali 6 mesecev, ali za vse leto obenem času, potem nimate nobenih skrbi in kadar greste na sejo, vam ni treba nositi s seboj knjižice, ker imate vse plačano. Upati je, da boste vse sodelovale v tem oziru, za kar vem lepa hvala. Albina Novak, predsednica Josephine Erjavec, glavna tajnica Št. 1, Sheboygan, VVis. — Na zadnji seji se je priglasilo dokaj števila članic naše podružnice, ki se bodo zopet udeležile zleta v Lemont Illinois na Zvezin dan 20. julija O tem bomo poročale prihodnjič. Razdeljene so bile tudi vstopnice za naš Card party ter uredile smo za dobitke, katere so obljubile preskrbeti naše »požrtvovalne članice, da ne bo preveč izdatkov pri omenjeni prireditvi, ker se vse trudimo., da bi nekoliko podprle našo ročno blagajno. Dne 11. junija smo se udeležile pogreba naše dolgoletne članice, soses-tre Julia Hlaban, ki je umrla v starosti 67 let. Zapušča dva sina, John v Milwaukee ter Stanleya v Sheboy-ganu, hčer Mrs. Carl Ann Wiegerling, deset vnukov in več bližjih sorodnikov. Soprog pokojne je preminil meseca aprila tega leta. Na predvečer pogreba smo zbrale članice pri njeni krsti ter molile rožni venec in se tudi udeležile pogrebne svete maše. Poklonile smo košarico lepih cvetlic in darovale za sveto mašo zadušnico. Našo pokojno sosestro priporočamo vsem v molitev. Preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. Vso srečo in božji blagoslov želimo naši zvesti sosestri Kristini Planton, ki se je poročila z Henry G. Hiebingom ml., dne 28. junija v St. Peter Calver cerkvi. Tinie je kegljala vso sezono z našo Zvezino skupino. Upamo, da bo tudi v bodoče ostala prijazna do naše podružnice. Iskrene častitke naši sosestri in njenemu soprogu S'tanza in Louis Francis nad sinkotom, prvorojenčkom. Živeli zdravi in srečni veliko let! K sklepu prosim, da bi se se udeležile prihodnje seje, vse katerim je mogoče, ker bomo imele več važnih reči za rešiti. S sestrskim pozdravom do vseh, Mary Godez, predsednica Št. 9, Detroit, Mich. — V zadnji Zarji sem brala, da je preminil oče naše glavne predsednice Albine Novak. V imenu št. 9, ji izrekam naše globoko sožalje. Naj mu sveti večna luč! Drage članice! Prosi se vse tiste, ki ste zaostale s plačevanjem članarine, da poravnate čim prej vam je mogoče. Lahko pridete plačat na moj dom ali pa pošljete po pošti, ker jaz ne bom zalagala. Nasa blagajna je izčrpana in asesment mora biti plačan ob času. Zahvaljujem se vsem, ki ste zveste in imate že v naprej plačano. Bog vas ohrani tudi v bodoče tako lojalne pri plačevanju. Vabljene ste vse na izvnnredno sejo dne 17, avgusta ob treh popoldne, kjer bomo razpravljale ter ukrenile za našo ročno blagajno. Saj veste, da moramo imeti na rokah nekaj denarja za bolezen ali smrtni slučaj članic. Imamo vsakovrstne stroške za katere je treba denarja. Prosi se vse naše sestre, da agitirate tudi za nove članice, ker zdaj je v teku pomembna kampanja. Pristopnina je prosta in plača se samo redni asesment za tisti mesec, ki nova članica pristopi. Storimo tudi me nekaj v tem oziru, da bo tudi naša podružnica na častni listi v tej kampanji! Pozdravljene vse članice širom A-merike! Anna Potochnik, tajnica V spomin pokojno ANN E YAGER Zadnji mesec sem prejela žalostno poročilo, da je bila poklicana v večnost Anna Yager, mama naše glavne podpredsednice in predsednice št. 3, Pueblo, Colorado, sestre Anne Pa-chak. Pokojna Anna Yager je bila rojena v Češče vasi, župnija Prečna pri Novem Mestu. Zapustila je soproga Franka, sina Franka ter dve hčeri, Anna Pa-chalc in Mary Pugel. V Ameriki se je nahajala od leta 1908. Bila je vedno dobrih rok in rada prispevala v dobrodelne namene. V imenu glavnega odbra izrekam tem potom naše globoko sožalje naši soodbornici Anni Pa-chak, in vsem sorodnikom kot prijateljem pokojne. Naj vas vse skupaj krepi tolažba, da je odšla po plačilo na drugi svet, katerega si je na tem svetu zaslužila s svojimi dobrimi deli. Josephine Erjavec Št. 12, Milwaukee, Wis. — Naša seja je bila prav dobro obiskana. Naša vrla podpredsednica je pripeljala pet novih članic na sejo. Če bo vsak mesec tako, bo tudi naša podružnica deležna nagrade, ker letos ho 20 letnica obstoja naše podružnice ln bomo imele banket dne 26. oktobra v So. Side Turner dvorani. Dolžnost vsake članice je, da kupi vsaj eno vstopnico za to slavnost. Tudi bi želela, da bi za 20 letnico sprejele vsaj 20 novih članic, da bi pokazale, da smo zares zveste članice svoje priljubljeno Zveze. Lepo prosim vse članice, ki nimate plačan asesment, da redno plačujete, da ne bo v asesment knjigi rdeča črta pri vašem imenu. Hvaležna bom za Vaše sodelovanje. Na bolniški listini so sestre Mary Rop, Marj Krncz, Josephine Seiko. Želimo, da bi kmalu ozdravele. Naše globoko sožalje sestri Sophie Brmenc, ki je izgubila sina v najlepši starosti 24 let. Naj mu bo rahla zemlja. Žalujočim preostalim izrekamo naše globoko sožalje. Pridite v velikem številu na sejo v avgustu, ker imamo važne stvari za razmotrivati. Želim vse najboljše vsem, ki boste obhajale svoj rojstni dan ali god v tem mesecu. Najlepše pozdrave sprejmite o,d vaše tajnice, Mary Schimenz Št. 14, Cleveland (Nottingham) O.— V zadnjem času je bolezen posegla med naše članice. V bolnišnici so bile sledeče: Mrs. Jarc iz Orminston. Mrs. Smrtnik, Mrs. Anna Slopko, Mrs. Frances Klein, Mrs. Albina Vesel in Mrs. Troha. Prosim vas sestre, da obiščete bolnice, ker jim boste gotovo skrajšale čas v bolniški postelji. Vsem bolnim želimo, da bi kmalu okrevale in prišle na sejo. Računi prvega pol-leta kažejo pri-manjklaj za 104 dolarje, ker smo imele več stroškov kot dohodkov. Zato opominjam veselični odbor, da pride gotovo na prihodnje sejo, da se dogovorimo vse potrebno za veselico, ki se bo vršila 12. oktobra. Nudi se nam lepa prilika, da napravimo par sto dolarjev na tej veselici in obenem pokažemo ustanoviteljicam, da želimo obhajati 20 letnico v najlepšem redu in v sestrski ljubezni. Sedaj imamo lepo priliko pridobiti vsaj 20 novih članic za 20 letnico naše podružnice, ker je v teku kampanja. Prosim vas drago sestre, da se vse potrudimo za napredek podružnice. S sestrskim pozdravom, Ivanka Punčoh, predsednica. Št. 18. Cleveland (Collinwoo vice paradižnika, šest glavic gob, tri jančeve obisti, dve žlici masla in šopek kreše (Watercress). Kupi vsaj pol inča debele kotlete, katere potolci z betcem in malo osoli. Ledvice dobro operi in prereži čez pol ter tudi posoli. Klobasice vrzi v vrelo vodo za par minut, ker prešičevo meso mora biti vselej dodobra prepečeno ali kuhano. Kotlete namaži z oljem ter jih položi na mrežico, kakor je za pečenje pod plamenom (broil). Peč naj bo dobro razgreta, da zacvrči, ko postaviš kotlete dva palca pod plamen v peč. Pazi, da se ne osmodijo in če treba, premakni jih malo nižje. Enkrat jih z vilicami preobrni in vselej špikni v mast, ne v meso, da se sok ne izcedi, kadar jih preobrneš. Čez par minut položi tudi končke klobasic in jih večkrat obrni, da se prepečejo skozi. Postavi v peč tudi prerezane obisti in jih tudi parkrat preobrni. Vrhu paradižnikovih polovic potresi krušnih drobtin in postavi v peč okrog kotletov in na vrh pa položi še špeliove rezine. Gobe prav drobno sesekljaj in deni v tisto mast, ki se je med pečenjem natekla v spodnjo posodo. Ko. so kotleti dovolj pečeni, stresi vse lepo na krožnik in obloži s šopki zelene kreše. Ako imaš kaj masla, ga nekaj kosmičev nareži in položi po mesu. Poleg tega imej tudi nekaj kuhanega krompirja, riža ali cmoke. Koruzni reliš. Dva kvarta kuhane koruze, en pajnt zelene paprike, en kvart zelene, eno, šalo čebule, en pajnt rdeče, sladke paprike, eno šalo sladkorja, en kvart je-siha, dve žlici soli, dve žlički semen od zelene, dve žlici gorčice (dry mus-ard), četrt šale moke, pol šale vode. Koruzne Štoke oličkaj in čiste kuhaj v vreli vodi deset minut. Odcedi jih in preplakni v mrzli vodi. Dobro jih idcedi potem pa oruži zrna prav čisto. Med dva kvarta koruze stresi vse ostale dodatke. Paprike, zelena in čebula naj bodo drobno zrezane. To potem zalij z jesihom, osoli in pusti vreti četrt ure. Med tem časom zmešaj moko in gorčico med pol šale vode ter vse to zlij med koruzo. Naj še vse skupaj vre pet minut nakar napolni v čiste in vroče pajnt kozarce za pol inča manj kakor do vrha. Steklenice napol zapri in postavi v ročo vodo, ki naj bo čez vse kozarce. Pokrij in počakaj da pride do vretja. Vre naj deset minut. Previdno vzemi vsak kozarec iz lonca, ga trdno zapri in preglej, če nikjer pokrovček ne pušča. Za slučaj, da pokrovček kje pušča, je treba vsebino dotične steklenice še enkrat prevreti in zopet napolniti v razkužen kozarec z dobrim obročkom in pokrovčkom. Iz toliko materijala napraviš pet pajntov koruznega reliša. NEKAJ NASVETOV. Čebule ne deni nikdar v mrzlo mast, ampak vedno v vročo in pazi, da lepo bledo-ruineno zarumeni. Ako misliš pridjati petršilj, zeleno, korenje ali druge zelenjave, tedaj že vedno k rumeni čebuli in nato pri,deni namerav-no meso. Ko se skupaj zarumeni dodaj moko, katero dobro vmešaj in nato dolij z vodo. Potem boš imela vedno okusno omako. Osoli in dodaj sladko papriko po zmernosti. Ako hočeš, da se ti smetana hitro stepe (whipping cream), prideni nekaj kapljic limonovega soka in smetana se ti bo hitreje strdila. Ako se pri kuhanju vname mast, pokrij posodo s pokrovko in z mokro krpo. Če na ta način ne pogašiš plamena, pusti raje, da mast zgori, kakor da bi posodo z gorečo mastjo prenašala, ker je nevarnost za ogenj. Napise z vreč odstranimo ako jih namočimo v petroleju več ur. Operemo jih v vroči milnici dokler ni odstranjen ves list na njili. MRZLA LIMONOVA JUHA. Eno jajce dobro vtepi, da se speni. Osladi z dvema žlicama sladkorja (če ga nimaš rabi sirup) polagoma nakapaj sok ene limone in prilij šalo mrzle vode. Ako imaš rada tako juho prav mrzlo, jo postavi za nekaj časa v ledenico. No. H—V ol. XIX The Dabun August, 1947 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA THE PRESIDENTS MONTHLY MESSAGE Dear officers and members: Last month marked the close of my first year of service as your Supreme President. I would like to express my sincere thanks and appreciation to all officers and members throughout our jurisdiction who have assisted me so greatly in every respect. My association with the Supreme Officers and members, through constant correspondence and personally meeting many of them, has brought us closer together and has given us a better understanding of each other's problems. We have accomplished much with the little effort expended and have found the results of our work favorable. I trust that the future months will bring us continued success in all our endeavors. Summer vacations will soon be over and before long we will resume our activities and all the branches will again have their regular meetings. Our children will also be returning to school and to their studies. When our boys and girls return to the school room, they naturally have in mind the year's work that lies before them, and their instructors have a general idea of what the work will consist. I believe that we, too, would find it very profitable if we outline some definite plan at the next regular meeting of our branches, which would help us to make up for the time lost during the past months. We should never let ourselves down by thinking that it can't be done because It takes a little courage And a little self control And some grim determination If you want to reach the goal. It takes a deal of striving And a firm and stern set chin No matter what the battle, It you're really out to win. How often in our daily life and in the grind of business and our household duties do we overlook the outstanding fact that the same elements which enable us to win are the qualities which are necessary to our success? It takes courage, self-control, determination and cooperation to place the necessary stepping stones for successful work in an organization. Many of the goals which have been reached among us over period of 20 years, since the Slovene women of America have banded together into one unit, can be attributed to the watchful guidance of our leaders and to the plans formulated at Conventions and Directors’ meetings. But in every instance, the faithful officers and members carried the plans through and brought about our success. Our Union has made rapid progress in every membership campaign and I'm confident that the ensuing drive is another milestone of progress in the history of our Union. As you no doubt know, August and September are the last two months designated for the MOTHER — DAUGHTER CAMPAIGN. I hope that everyone will work in close harmony with our field workers and encourage your relatives and friends to join during the month of August or September. I'm also hoping that our Junior members will get busy. I received a most welcome note, the other day from one of our secretaries. She writes: “When our Juniors get busy, they really make things hum! They promised to get busy also in our campaign and bring me names of their friends who would like to join the Junior circle. I was really thrilled to receive such a splendid report. Now it our mothers would show as much interest in the campaign which is held in their honor, I’m certain that this campaign would be one of the best in a long time. In closing my August letter to you, I want to dedicate the last lines to our younger members. It seems natural to me that there ought to be more activity a-mong you and also more interest in the welfare of our Union If you are an ardent member of a good organization, you are also its enthusiastic supporter. Therefore, I beg of you to please attend your meeting and bring your friends with you. If they do not as yet belong to our Union sign them up and let them enjoy good companionship. Besides, a gift is always welcome and we are offering a beautiful emblem pin to everyone who obtains three new members, adults or juniors. There are also other attractive prizes for those who secure more members. Do not delay but make sure to be among the proud winners. It's easy work, if you love your organization. Most sincerely yours, Albina Novak “MOTHER-DAUGHTER CAMPAIGN” Duration: May 1, to and including September 30, 1947. Individual Awards: For every 3 new members — a new pin with the Union’s emblem For every 5 new members — a brooch with the emblem or two dollars For every 10 new members — $5.00 For every 25 new members — $15.00 The individual worker in first place will receive, be- picture will appear on the cover of the DAWN. Branch Awards: First place — $10.00 Second place — $7.50 Third place — $5.00 Campaign Directors: The secretaries of each branch. The supreme secretary will award the secretary whose branch is in first place, while the president of said branch sides the monetary awards, a beautiful trophy and her will receive an award from the supreme president. COOPERATION — SUCCESS We are now in the fourth month of our campaign with only two more months left to make it a success. To date a number of branches do not have a Junior Department. This could be easily remedied if every officer and mother in that certain branch would enroll her daughter as a member of the branch. I am sure that there is no mother, who would object to having her daughter as a member of the Union. For only ten cents per month she is insured for one hundred dollars. Then there are branches who do not as yet have eighty members, the number entitling a branch to a delegate for our next convention. For the past conventions branches with a membership of less than eighty had to be united in order to be represented by one delegate. Therefore, be wise and increase your branch’s membership to the required quota or over so that it will be eligible for representation at the next convention. A membership campaign is an opportune time to seek new members. I urge every member to do her best and strive for one of the many awards and at the same time strengthen the branch’s membership. Cooperation will bring success! JOSEPHINE ERJAVEC Supreme Secretary SHALL CHARITY TAKE A VACATION It is a pleasure to bring our readers this article on relief needs abroad by one as well qualified to write on the subject as Miss Egan, project supervisor, War Relief Services-N.C.W.C. and consultant, N.C.C.W. Committee on War Relief. WE are now in the summer of 1947. Is is the third summer of peace for Europe since peace was declared on May 8, 1945. For us in the United States, it is a summer of joyful expectations. To devastated Europe, the summer brings different pictures. It brings a new threat of famine and of pestilence. Underfed people are on easy prey to disease. Populations that have not the possibilities of getting enough soap to keep themselves clean can hardly stop the spread of such diseases as lice-borne typhus. In Bucharest, alone, during late Spring of this year, 30,000 people perished of typhus. Many more are dressed in dirty rags which cannot be changed because they possess no other clothes. These soiled rags are breeding-places of lice and germs. In Hungary, in Poland, in Austria, the summer months bring renewed hunger to suffering populations. In all of Eastern Europe, the need for clothing and the most basic foodstuffs is still catastrophic. To the mothers who have little children depending upon them, to the widows who are trying to hold together a home against terrible odds, the third summer of peace brings not joy, but heartbreak. Under the direction of the Bishops of the United States, War Relief Service-N.C.W.C. has already shipped more than 120,000,000 pounds of food, clothing and medicine to 61 countries of the world. Catholic women have been instruments of Charity in the collection of a great amount of this relief material—particularly clothing. Beginning in the summer of 1946 members of Catholic women’s organizations affiliated with the National Council of Catholic Women have collected, mended and made 700,000 pounds of priceless children’s clothing. The value of these gifts in our currency is $1,225,000.00 but in the countries to which the millions of garments have been sent, their value is without price. The danger now is that in the third summer of peace our industry may slacken and our charity grow a little colder—while at the same time the need grows ever more pressing. In order to avoid a slackening effort in the face of such terrible suffering the following projects are suggested: 1)—SOAP AND TOWEL COLLECTION—Women who find it hard to meet in sewing groups during the summer months are asked to help stave off diseases that come from lack of cleanliness by sending to the warehouse of War Relief Services-N.C.W.C. used and new towels of all descriptions, as well as soap of all types. These items can be sent in small cardboard boxes, which will be repacked and shipped immediately to needy areas. Even parts of old towels are useful if rehemmed. 2)—SEWING GROUPS—Can be continued in many communities without too much effort. Children in devastated countries must start school again in the Fall, and without sufficient clothes to cover their almost naked little bodies, many will be forced again to stay home. In summer communities, temporary sewing groups can be set up. Families can sort out used winter underwear. 3)—HELP TO INDIVIDUALS—If it is impossible to contribute by work and effort, it is still possible to adopt a needy family. Any member of an N.C.C.W. affiliated organization or any Catholic women may ask for the name of one of these families or orphans and may send her own package of CARE packages. Picture if you will, the joy of a family in Austria —mother, father and ten hungry children—when a CARE package sent through the N.C.C.W. arrived at Christmastime. Little children who had never seen chocolate before now were able to enjoy this treat. This was a “red letter day,” but not only in a material way, for a Catholic woman had shown in practice her love of neighbor by sending help to suffering people she had never seen. Want and hunger do not stop for the summer months. Can we who live in a land of plenty, give our CHARITY a vacation during the summer months? Many of our members have been remembering their relatives and friends with packages. Those who have no direct relatives or friends, they could follow the above suggestions and bring the things to the meeting place where a committee on relief could be appointed which would see to it that the package will be sent to some worthy and needy family. Let’s help wherever we can! A HISTORY OF SLOVENIA By Olga Erjavec Ancel Chapter III Rulers of the Slovenes Španhajm, Duke Bernard, Ruler of Koroška In Koroška there were eight dukes from the line of Španhajm: Engelbert, Henrich IV, Ulrich I, Henrich V, Herman, Ulrich II, Bernard and Ulrich III. They all showed that they were good Catholics, great benefactors of the churches and monasteries and crusaders. The sons of their families became priests, friars, monks, bishops and even patriarchs in the diocese of Aqueleia. The most popular was Duke Bernard (1202 — 1256). He was superior to his predecessors not only by his long rule but also in his activities and interest for the countries which were subject to him. In his youth he traveled greatly and through this he received much of his education. During a crusade to the Holyland, his brother Ulrich II, caught the disease of leprosy. So Bernard came to the throne unexpectedly and very young. He was informed of his brother’s abdiction while visiting Strassburg. Immediately Bernard returned home where the noblemen received him in the castle of Sokolovo (Himmelburg) with great enthusiasm. He was inaugurated in the Slovene tongue. Slovene songs were written in his honor. By the German emperor he was known as a Slovene duke, the ruler of Koroška. For his wife he chose Juta from Bohemia, the daughter of Otakar I, king of the Czechs. A little story of wooing goes as follows. On certain days, princess Juta would serve uninvited strangers and beggars in the castle of her father. When Bernard heard of this, he called at the castle as a stranger. As she was serving him, he snatched her ring off her finger and placed it on his own, which was a sign of engagement. Her escorts were very furious, but then Bernard identified himself and proposed to her. The princess accepted, her father gave his consent and also much property in the Moravian district. A picture of Bernard’s era would be incomplete if the other side of his reign were not mentioned, namely his interest in art and poetry. During his travels, he learned songs and song writers whom he invited to his palace. The German song writer, Walter von der Vogelweide, was a guest many times as were Koroški, Cahej of Sokolovega, Konrad Sovneški and the Slovene Leopold Ostrovrhar. In the palace plays were enacted in which the most refined took part. These plays besides entertaining were also educational. During the rule of Bernard, the Slovene language was spoken among the Koroški nobility and customarily in the palace. Ulrich III, last Španhajm Bernard, who ruled 1'ifty-four years, died at the age of 80 years. He was survived by two sons, Ulrich and Philip. Philip became archbishop of Salzburg, even though he did not receive all the major orders of the priesthood. Ulrich III, during his father’s reign, governed the Španhajm possessions in Kranjsko and lived most of the time in Ljubljana. He succeeded his father as ruler of Koroško. Since he took as his wife Agnes Andešk, widow of the Babenburg Frederich, he came into possession of her lands. He was called duke of Koroško and the master of Kranjsko. He established a monastery at Bistre by Vrhnika. To Ljubljana and its countryside he displayed friendliness. But it was not destined for him to rule long. Ulrich died in 1269 without heirs. The Španhajm dynasty ended. For its heritage a fierce battle commenced. Andešk Counts In the twelfth century Bertold III of Bavaria married Sofia of the Andešk line, which ruled the land outside of Slovenia. After her father’s death, Bertold and Sofia became the heirs of this land including parts in Koroška, old Blatograd ((Moorsburg) and Ljubelj; in Štajerska, Slovene Gradec, Rečica at Gornjem gradu and Ribnica at Celje; at Kranjsko, Kamnik, Stefan hill, at Kranj, Šmarje, Lebek, Mehovo, Toplice, Slap and Vipava. The principal centers Slovene land, received from the emperor Frederich Barbar-mercial importance was due to the Andešk counts . These Royal possessions in Slovenia were a strong support for the far-reaching political aims in southern Slovenia. Berthold IV, son of the first ruler from this line on Slovene land, receved from the emperor Frederich Barbar-ossa in the year 1180, the title of Duke Heranski. Behind is hidden, namely, the Slav name “more” (Pomorje Pom-mern). Moravia meant the land by the sea and therefore, the present Croatia and Dalmatia. Emperor Frederich, who in many ways imitated his famous predecessor, Charlemagne, remembered that at one time a part of the Jugoslav land was under Frankish power. Now he wished to renew the former treaties. The Andešk counts possesed only the name of Moravian or Croat-Dalmatian dukes. The real rulers were the Hungarian kings. It can be seen that the treaties which would strengthen the emperor’s power and influence among the Jugoslavs were being slowly realized. An opportunity was the third crusade (1189-1199). Frederich led his army of troops through Bosnia and Macedonia into Asia. Bertold IV led three regiments consisting of the nobility from the S'lovene lands. The Serbians and Bulgarians had just at that time freed themselves from the Byzan-tian tyranny and sought support from the mighty German emperor. They were promised an entire division, if they would capture Carigrad (Constantinople). The Serbians gave him 20,000 men and the Bulgarians 40,000. The middle man was Bertold, since he was able to speak the Slav language. Frederich later intended to name Bertold as the future ruler of the Jugoslav land, but the glory of the Andešk family did not survive. Bertold IV died in 1204. He was succeeded by Henrich IV, who ruled scarcely four years, when a terrible blow befell him. He was accused of killing the German king Philip of Swabia (1198-120S). Later it was proven that he had no cause and that he certainly would not. have gained by it. The Andešk family was then once more recognized by the German emperor Otto of Brunswick. In 1211, Henrich was given back his former possessions. The work of his successors, count Otto VII and count Otto VIII, was intended for other goals. They no longer cared for their possessions in Slovenia. Kranjska and Istrska, border duchies, again were ruled by the Aqueleian patriarchs: Otto VIII, who died in 1218, was the last male descendant of the Andešk family. Only Agnes, the heir of all the fortune remained. Therefore, she was wooed by the Babenburgs and the Španhajms until the Koroški duke Ulrich III succeeded the Španhajm, and with her hand received the rich Andešk property. Slovene Coat-of-arms The Slovenes inherited from the Andešk family a lasting memory, namely, its coat-of-arms. It is an eagle with its head turned to the right and its feathers spread. The Slovenes adopted the eagle and placed across its breast and wings a belt of white, blue and red In 1463, Frederich II, wished to distinguish the Kranjske institution. He allowed them to use gold instead of the white. Incidentally, the eagle was placed on the emperor’s crown. So remained the coat-of-arms until 1848, when the rulers allowed them the use of their original colors of white, blue and red. The home dynasty of the Stair (or S’tyria) courts was not destined a long life. The first duke, Otokar IV, was also the last. Since his youth, he was sickly and now he was leprous. He remained unmarried. Because there were no heirs, Otokar reached for one. He sought advice- of Frederich 1, since Štajerska was a feudal state. The result of this conference was the decision that the Austrian duke, Leopold V, of the Babenbergs, should succeed him. In May 1192, Otokar IV died scarcely 30 years old. Otokar and his predecessors ruled the Štajerska country nearly 150 years. They were determined sensible men, who were successful in extending their lands and borders. Under them, Gradec (Graz) was raised as the main state of the land. The Slovenes named it and built a fort to protect it against the barbaric invasions. Later they built a castle known until the thirteenth century by the Slovene name, which proves that the environs of Graz were inhabited by Slovenes. This is further justified by the names of several .districts as: Topla, (Topel), Gaberje (Gabriach)), Barovnica (Fernita), Rakovnica (Ragniz). The Slovenes also cultivated the wild land around it and raised grapevines. The first merchants and traders in Gradec were migrating Germans from Bavaria. Therefore, this town was later called Bavarian Gradec. Štajerski counts endeavored to elevate the culture of the people to that of the times. Material and spiritual culture were then closely united and the carriers of both were the monks. Into the vicinity of Gradec (112S), the Cistercians migrated and for them the monastery Runa (Rain) was built and they were granted much land. The external history of Štajerska does not consist of any special events. But the Magyar’s invasions must be mentioned. Great Magyar throngs, which at one time filled Germany and Italy with fear and terror, vanished in the middle of the tenth century, but Štajerska and Kranjska were not safe from them. At the borders fierce battles were fought as later between the Turks and Croats. The Magyars were more inclined to rob the rich booty instead of living on peaceful farming. The Salzburg archbishop Conrad (1106-1147), wrote in his autobiography that due to the Magyar attacks, the Slovene provinces suffered mostly. They seized many inhabitants and sold them as slaves in the Orient. Therefore, the rulers and other owners of the land built strong castles and border fortifications. Babenburgs in Štajerska 1192-1246 The rule of the Babenburgs in štajerska, which commenced in 1192, existed for one-half a century. The Štajerska country did not bring exceptional revenue and benefits. But for them this new possession was of great significance, since with it the doors toward the south were opened to where their politics was tending. As stated above, Leopold V, was chosen to reign after the last Štajer count Otokar IV. In May 1192, he received in Gradec, the allegiance of his subjected nobility and priests. On St. Stephen’s day, knight’s dueling was prohibited. Leopold ruled approximately two years when his death occured a few days after he slid on the ice and broke his leg. “Poor and rich wept for him, so that nowhere before was heard such mourning.” His son succeeded, known in history as Leopold the Great (ruling from 1194-1230). For Štajerska it was a reign of peaceful development and betterment. He provided more protection against the Magyars and established military districts. Leopold built a large road connecting the important cities of Kranjska and Štajerska. He purchased from Bishop Gerald of Freisongen all his possessions in Carnolia, some of which are Agrad, Laknica, Brezje, Stari Grad, Breznik, Gabrje and Dobrava, the important commercial center with Croatia. For the Babenburgs, it was the first commercial center in Kranjska and the beginning of later additions. As other knights, so too, Leopold left in 1217 for the war of the Crusades in the Holyland. It may be called the Austrian-Hungarian Crusade, since the Hungarian king Andrew II joined them. Many Slovenes and Croats fought under the flags of Štajerska, Kranjska, Koroška and Istria nobility and spilled their blood for the redemption of the Holyland. In August of 1219 Leopold returned with his weary troops. The rule of his son, Frederich II, the Fighter, from 1230-124G, meant for the Austrian lands the beginning of sorrowful and stormy times. This new ruler was of giant stature, large bodily power, courageous and ambitious, but also very forceful; and he soon disregarded the rights and demands of others. Frederich continued the politics of his father and extended his possessions and power in the Slav lands. Therefore he married Agnes of the Andech-aran line, who for a dowry brought him much property. His ownership in the south was so large that he accepted the surname, master of Kranjska, and became a dangerous rival to the Spanhajms of Koroško. Other large successors were promising to the duke with the aid of emperor Frederich II, Austria and Štajerska were to be elevated into the kingdom, while Kranjska was to join them as an independent duchy, which the Babenburg Frederich’s relative, Anzelin, the last of the Moravians governed. With this the Babenburg power in the south would have been completed. Before Frcderich could achieve these plans, he died on the battlefield. Frederich, known as the Fighter because he lived in wars, feared nothing in his way towards power. Since his wars depleted the treasury, he levied high taxes and seized property and treasuries of churches and monasteries. Hence Frederich was neither loved by the citizens or priests. However, to him goes the credit that in 1241, he protected his lands from attacks of the wild Mongels. July 15, 1246, Frederich died in battle against the Magyars without heirs. With him died the Babenburg family, thereafter a continuos strife ensued for one century. (to be continued) ACTIVITIES OF OUR BRANCHES MISS ARLENE SEELYE . . . Arlene Seelye, born in Cleveland, O., Nov. 13, 1926, was educated at St. Francis grammar school and East High. While attending East High, she was very active in school activities and belonged to the National Honor Society besides being the top War Bond seller. Arlene entered St. John’s School of Nursing just two weeks after graduation in June 1944. After three years of training, she proudly received her Nursing Diploma from Bishop Hoban officiating for the Graduation at St. John’s Cathedral on June 4, 1947. Arlene is working in Pediatrics (children’s ward) at St. John’s at present. She is residing with her parents, Mr. and Mrs. John Seelye, 1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Her mother has been an officer at. branch No. 50 where Arlene is a member, for many past years. She has two brothers. Herman, served in the armed forces in the Pacific and Raymond graduated from Benedictine High on June 1. Congratulations Arlene, and God bless you in your humanitarian career. (Her picture is on the cover page.) Moved to Fontana, California It was a big suprise to everyone when word came to us that Mr. and Mrs. John Petricli of Warren, Ohio, are moving to a permanent residence in Fontana, California. Mrs. Petrich has been a loyal officer on the Supreme Board for many years and also president of No. 54, Warren, Ohio. We are sorry to lose these two extra pleasant people in Ohio, but we know that it was their poor health that necessitated the change of climate and the need of the warm California sun. We are glad that they were able to find abeautiHU home and wish them lot of luck: God bless you, John and Anne Pe-trich and give you all the things that you desire in your new location and especially a host of good friends! No. 2, Chicago, Illinois. — Hello, I’m back again. Did you miss me last month? Well I may as well admit it, I just had a little bit of a Spring Fever. Don’t we all get it once in a while? But I’m back and just raring to report a little news about everything. We decided in April to go to the Vine Gardens in May, but couldn’t get the reservations. We talked it all over and decided to still go out. We met in a group at Zefran's, and went to a place in the neighborhood for dinner; afterwards Liz Zefran drove us all over to Hujon’s Tavern where we spent the rest of the eve-ing dancing and having a good time. Incidently, Theresa Hujon is a member of branch No. 2 and also of our Sport Club. Later in the evening Theresa served sandwiches and "flancate” which we later discovered were made by Chris Dolmovich. They were very good, Chris! A wonderful time was had by everyone, including myself. How about that, Chris? In June we all met as usual for our meeting at Zefran’s. Most of the evening was spent discussing vacations, and it seemed that everyone was bubbling over with plans and hopes. Well, I certainly hope you all have a wonderful time and will come back with a lot to tell us. Just to mention one, our Sport Club secretary Jennie Kovacic, is spending a month traveling west and visiting in California. Hope you have a good time, Jen! I’ll tell you who was here when they come back and give me the news. The hostesses of the evening were Rose Brueckmann (who wasn’t able to attend), Theresa Hujon and Chris Dolovich who served the lunch. It was delicious, especially the chocolate puffs that Chris made. A cake server, which was donated by Theresa Hujon was given away and the lucky one this time was Mary Foys. Atfer that we just sat around and talked. No plans were made for the future, so that seems to be all the news I have for now. Miss Z No. 20, Joliet, 111. — At the June meeting, four new members were initiated, namely, Tillie Buldak, Anna Marie Kraus, Antonia Madronič and Anna M. Mihelič. Four new members were also accepted into the Junior department. The new members were all recommended by Mrs. Josephine Erjavec. Our membership roster was somewhat increased, but we also lost a member. Mrs. Frances Kos has transferred to No. 12, Milwaukee, Wisconsin, due to her change ot resi- dence. Mrs. Kos was a faithful member for many years and we wish her loads of luck among new friends and enviroment. Congratulations are in order to the following iiiembers who were blessed with new arrivals. On June 13, a baby boy was born at the home of Mr. and Mrs. Stephen Shroba and on June 28, Mr. and Mrs. John Stalzer on Moran Street, were visited by the stork who remembered them with a baby boy. Wedding anniversaries were observed recently by Mr. and Mrs. Joseph Klepec, who celebrated their 30th wedding anniversary. Mr. and Mrs. John Kuzma on Center Street, observed their silver wedding anniversary. Congratulations! St. Joseph’s Parish Picnic was held on July 3, 4, 5, and 6. Our branch No. 20, had charge of the Hooligan and Doll stand. Thanks to the members who responded and worked the time assigned to them. We wish to extend deepest sympathy to Supreme President Albina Novak, who mourns the loss of her dear father, Mr. Mathias Križman; also to Miss Josephine Mlakar, whose father passed away recently; to Mrs. Jenny Papesh, on Clement Street, whose loving husband passed away after a brief illness; and to Mrs. Theresa Zlogar whose husband passed away on July S. To the bereaved families, we extend our deepest sympathy and let’s remember the deceased in our prayers. Just a few words to the members who are in arrears with dues: Please see me and pay up your debt as soon as possible. 1 will deeply appreciate your cooperation and consideration. Frances J. Gaspich, Secretary SECOND LIEUTENANT MARIE POPEK BECOMES BRIDE ON JUNE 28 No. 20, Joliet, 111. Thursday evening, June 12, the cadets honored their second lieutenant Marie Popek at a kitchen shower in her home, 1013 Vine Street. Hostesses for the evening were Agnes Schmul-berger, Bernice and Marion Metesh, who were assisted by honored guest’s mother, her sister Mrs. Victor Benac, Mrs. Frank Scheidt and Molly Grego-rich. A corsage of American Beauty roses was presented the bride elect, as well as many lovely gifts from the group. Aeroplane bunco was enjoyed and the lucky winners were Patricia Brule, Lorraine Lange and Betty Vershay. A dessert luncheon was served from bridge tables covered with gaily painted tablecloths. In the bride’s cake the ring, thimble and dime were found by Isabelle Musich, Marion Metesh and Margaret Petrie respectively. St. Joseph's Church Scene of Wedding With the opening strains of Lohengrin's “Wedding March” sixteen members of the Slovenian Women’s Union championship cadets in their uniforms of forest green and gold walked down the white carpeted aisle of St. Joseph’s church to begin the processional and to form the guard of honor for the wedding of Marie Popek and Frank Scheldt. Preeeeding the nine o’clock nuptial Mass the Rev. M. J. Butala officiated at the ceremony uniting in marriage the bride, who. is the daughter of Mr. and Mrs. Anton Popek, 1013 Vine Street and the groom, who is the son of Mr. and Mrs. Frank Scheidt of 1808 Copperfield Avenue. The bride escorted to the altar by her father wore a white nylon and lace gown. The blouse-effect lace bodice fastened in the back by a row of buttons had a square illusion neckline edged by two rows of ruffled lace and long full Sleeves edged with tapering ruffled lace. A lace peplum tapered at the back extended over the fully gathered three tiered nylon skirt which ended in a train. A blue slip gave the entire gown an ice-blue effect. The fingertip illusion veil was held in place by a tiara of seed pearls. White stephanosis and white sweet peas made up her bouquet. The bride chose cablet Agnes Schmidberger for her maid-of-honor. She was attired in a whirling full three tiered gown of aqua marquisette over a rustling taffeta slip. The tightly fitted bodice had a square illusion neckline edged by two rows of ruffled lace. Serving as bridesmaid was her cousin Molly Gregorich, who wore a yellow marquisette gown styled exactly like that of the maid-of-honor’s. Both wore matching open crown taffeta picture hats and marquisette gauntlets and carried yellow roses and varicolored sweet peas in a colonial arrangements. Thomas Popek, brother of the bride, attended as best man and the usher was Robert Ptacek. For the wedding Helen Završnik was the soloist singing ‘‘Mother Beloved,” “Ave Maria” and “Panis Ange-licus,” while Anthony Rozman presided at the organ. The wedding breakfast was served to the bridal party, members of the immediate families and cadets. For their many friends a reception was held in the evening in To,wn Hall afterwhich the bride and groom left for their honeymoon at a Michigan resort. Mrs. Popek chose for her daughter’s wedding a smart gray crepe dress and complementary accessories, while Mrs. Frank Scheidt, Sr. wore a cool black crepe .dress and white accessories. Both mothers wore corsages of pink carnations. To the new Mr. and Mrs. Scheidt, who will make their home at 1017 N. Broadway, are extended sincerest congratulations and an abundance of wishes for many, many years of happiness. iiiii lili WEDDING PARTY OF DOROTHY ANCEL AND WILLIAM KINSLEY. — Left to right: Bridesmaid cadet Evelyn Mutz; Maid-of-honor Frances Ancel; the bride and groom; Bestman James Culik; Usher Peter Ancel, Jr. Wedding took place Saturday morning, May 10, in St. Joseph’s church. Unique indeed was this wedding the bride herself designed and made the three gowns — a truly great accomplishment. VACATIONING IN GEORGIA was cadet Jean Govednik who spent an enjoyable two weeks there in the home of her cousin. THE BLESSED EVENT took place Monday mo,rning, June 2, and now we are a family of three. Our little daughter Vera had already given us many joyful moments. And for all her tiny age she already has a large circle of friends, who have come to visit her and present her with lovely gifts. To each she is most grateful as everything brought much happiness to her, her daddy and her mother, who remains as ever your cadet reporter. OLGA ANCEL. CONGRATULATIONS! To the Ancel family of three, we extend our best wishes for the best in health and happiness in their family circle! No. 23, Ely, Minn. — Ho-hum, such la-z-v weather! But, I must get this report out before the deadline. The Dawn Club met at the Community Center. The attendance was good with two members, as yet, on the sick list. The main topic of the evening was our annual outing. It’s going to be in August and will be held at president’s Mr. Pecha’s cabin. We decided to have pot-luck. Birthday gifts were presented to Mary Skufca and Margy Skubitz. Many happy returns, gals! This report will be published long after the 4th of July has passed, but I do hope everyone had a glorious fourth and spent it safely and sanely. Just a few lines about Yanovic’s orchestra. They played at Ely and we certainly showed them how we could turn out en masse. Wo enjoyeiJ every minute of their jokes and songs. Cleveland people should be justly proud of such grand musicians. Until next month when I shall be Dawning you again, I remain— Respectfully yours, Angela Godec, Reporter No. 24, La Salle, III. — Vacation days are here and almost gone for some of us. It’s really wonderful ho.w far one can travel in a short lime from coast to coast. They say, how large the world is, but according to the cards we receive, it’s really a small world. Of course, everyone who goes away will always boast, how nice it is to go away but at the same time, they’ll admit that it’s wonderful to be back, for there is no place like home. Last month was one that will always be remembered by me because of Miss Josephine Iiamuta’s wedding. We anxiously waited for that day and surely enjoyed every minute of it. (Some of us had sore feet from dancing and also a big head from what??? with all the other aches and pains.) I was very happy to see Mrs.. Albina Novak and her daughter and also Mr. and Mrs. Erjavec at the wedding. I also met many of my good old friends among them my La Salle friends Miss Frances Jancer and Mr. and Mrs. Frank Kastigar. We all had a marvelous gathering. To our newlyweds Mr. and Mrs. Sumic we extend congratulations and hope they have a happy wedded life. As for Mrs. Sumic, 1 hope that you will continue to be active in sports and especially in our SWU Bowling League and Tournaments as you have been in the past. May God bless you both! Only another month and we’ll be back in the swing as far as our bowling season is concerned. We would again like to see all the girls who bowled last season and hope that many more new ones will join us. We want our La Salle season to start early, for September is the time to start the regular bowling league season. There will be a meeting called in the first part of September and I wish that all who are interested in bowling do attend. The more bowlers we'll have, the more fun there’ll be. So until then, good luck to all! Ann Pelko No. 32, Euclid, O. — Hello everyone! Here is another brief report on the activities of our branch and a bit of the month’s news. Our last meeting held on June 9, was well attended and enjoyed by all. The main discussion was the Mother-Daughter campaign which terminates on September 30. I'm sure that our branch, as well as all others, will do its best in making this membership drive a success. Preparations are being made for the “Slovene Women’s Day” to be held on Sunday September 7th at the Slovene Home on Recher Avenue. Our branch and all Cleveland branches of SWU w’ill participate. The entire proceeds will be donated to the Catholic League. Every donation will help the homeless and starving war victims in Europe. So let’s all try and offer our cooperation to make this a most suc-cessf'.l affair. Following the meeting a delicious lunch was served for all those who have had recent birthdays. To these we want to say: Many are the wishes These friendly words express, But all of them mean just one thing: A year of happiness! Thanks to Margaret Sas who baked that delicious cake. Many compliments were heard from the members. “Happy birthday, Marge, and may you have pleasant days always!” Congratulations are in order for Mrs. Barbara Baron, our auditor, who became the proud mother of a baby girl and for Mrs. Frank Zupančič who also was blessed with a baby girl. Congratulations to our graduates and among those who graduated from High Schools were Anna Godlar and Theresa Potokar. Best wishes for your continued success! To all our members who are on the sick list, we wish a speedy recovery. September is always a special month for our branch No. 32. It’s the month in which our branch was founded. Special attention is being called to the last Sunday in September, for we will commemorate our anniversary. We are going to attend Holy Mass in a body which will be offered for the living and the dead members of our branch. Every member is urged to attend and also, if possible, receive Holy Communion. Our next regular meeting will be in September and a large attendance is expected. Don’t forget we have a door prize; at every meeting we draw names and if you are present when your name is called, it means a month’s dues paid for you. We will also have our usual “Birthday Party” following the meeting. Last but very important: Don’t forget the Mother-Daughter campaign which is on now. Let’s try our best to make a good record for our branch and be on the honor roll at the close of the campaign. Every new member will be cordially welcome. Wishing everyone the best of health, —Hattie Gole, Secretary Miss Dolores Zagar Miss Dolores Zagar, daughter of well known civic leader Mrs. Agnes Zagar was graduated from Jane Ad-dams Vocational High School on June 6, 1947. Miss Zagar majored in dressmaking and singing. She received second rating in the Solo Contest. She also was awarded first prize in a dressmaking sponsored by the Halle Brothers, one of Cleveland’s leading Department stores. She wras elected East Tech Track Queen. Miss Zagar is a member of No. 47, Garfield Hgts., Ohio, where she has also always shown a great interest in the Little Flower Cadets drill team. Her mother is also a member of No. 47. Congratulations, Dolores, and may success follow your every undertaking in the future years! No. 73, Warrensvilie, Hgts, O. — Greetings, .dear members! How’s the world treating you all? Everyone bright and cheery? It's always nice to hear pleasant things. If you ever heard of anything pleasant, it probably was the chattering and Kidding about the good time all the members had at ihe annual get-together on June 2(i. A real good time was had by all and it’s an event that will be long remembered. All we can say is, — “When is the next one?” How about that, Mrs. Yane? No birthdays this month, only wedding anniversaries. Congratulations to Mr. and Mrs. Henry Finch and Mr. and Mrs. George Peters who will celebrate their wedding anniversaries on August 17th and 21tli respectively. Mrs. Finch and Mrs. Peters are sisters. Best wishes to all of you for all the time. This is all for now. Hope to have a longer visit next month. Remember the next meeting date: August 3, at 3P.M Turk’s residence. Evelyn Majercik. Reporter Many Happy Returns! Mrs. Mary Urbas, Supreme vice-president and president of No. 10, Cleveland, Ohio, will be celebrating her birthday on August 22. Last month we missed the birthdays of two of our very good officers. Mrs. Anna Kameen, officer on the Supreme Advisory Board had a birthday on July 2. Mrs. Kameen is also president of No. 7, Forest City, Pa„ ever since it was instituted 20 years ago. Mrs. Anne Petrich, officer of the Educational Committee, had a birthday on July 10. To all our officers and members who had recent birthdays or will have them during the month of August we send our best wishes for a happy and glorious birthday. ENDURANCE Endurance is made up of will, coinage, determination and character. Without endurance no great ideal or accomplishment is possible. How many an artist, writer, scientist, business man, has gone through year of struggle, and often hunger and dire discouragement, to achieve his objective. Accomplishment, of course, is most important. The idea of it leads us all on. It’s like an experience guide, always in front. We have to keep before us at all times something to inspire us forward. How often we hear the expression, upon the occasion of a humble human being’s end of his earthly career, that "he fought the good fight.” He endured to the end. Well, that is something quite inspiring, though no great accomplishment be carved upon his tombstone! To have striven, hardly and honestly—that in itself is accomplishment. Many of our accomplishments are attained for the pure pleasure they return, void of all material gain. Our spiritual nature is nourished by just such things. It’s the small pleasantries of life scattered among the more difficult tasks that give zest to us all, and which encourage us to go on and on, no matter how trying most of the way may be. A little applause here and there means so much. It lifts endurance. In fact, it glorifies it. PICNIC AND FIELD DAY — SEPTEMBER 7, 1947 Cleveland branches of our Union have united into one group to hold a huge picnic field day activities on Sunday, September 7, 1947, on the open grounds of the Slovenian Society Home on Recher Avenue, Euclid, Ohio. The program will include demonstrations of drill work by our famous and colorful drill teams surd also vocal and musical numbers. The picnic will start in the early afternoon and the program will take place at 2:30 P.M. There will also be an open air bingo party and about a hundred beautiful gifts given away. Dancing will start at 4 P.M. in the Hall and continue until 6 and after a brief recess, dancing will be continued until midnight. A very popular orchestra has been selected for the occasion. Best of refreshments will be available. t The proceeds of this event will go to a most worthy cause. The Catholic League of Slovene Americans has been working very hard to raise money for the charity work among the unfortunate displaced persons of Slovenia who are now without a home, food or clothing. As good Catholics, it is our duty to help wherever we possibly can and are able to do so. This is our first venture for t his welfare purpose and everyone in most cordially invited to attend. Let’s all turn out and show our interest in Catholic Action. Mark Sunday, September 7th on your calendar of events and do plan to attend. September 7th is the Cleveland Slovene women’s day! NOTES TO THE HOUSEWIFE Selected by Sophie Golob GENERAL HINTS Soak flannels that have become hard and shrunken in gasoline to restore their softness. To clean your comb, put two teaspoonfuls of ammonia into a basin of warm water. Let the comb remain in this solution about half an hour then remove and wipe. When you are ironing, watch for the garments that need mending. Pin a piece of brown paper to each one. This will save the time it usually takes to look over all the garments. Uses of adhesive plaster—mends garden hose, hot water bags, rain coats and gloves. Replaces heel linings in shoes. If you have a rug that curls or needs mending, just put a piece of adhesive plaster on the under side. • If your shoes rub, put a piece of adhesive plaster over the sore spot and stop the trouble. To make your cut flowers last longer, dip stems into hot water before placing in bowl containing cold water. The stems expand with the heat and take up more moisture. A thin slice of mild soap put into water in which you put your cut flowers is said to keep them fresh for a long time. When your leather covered furniture gets soiled and stiff, soften and clean with mixture of one part vinegar and two parts linseed oil. Apply with a cloth. Use a good floor wax on woodwork. This will make it clean more easily and keep clean longer. If decorative candles become soiled wipe gently with absorbent cotton dipped in alcohol. If your candles are too small for the holders, soften lower end by holding over heat and press candle firmly into holder. Always keep a little art gum in the house. You will find it handy for cleaning light gloves and for removing soiled spots on light colored glossy leather. Before working in your garden, put soap under and around your finger nails. You will find them much easier to clean afterwards. POISONS The two most important points to be remembered in connection with poison cases in which the individual is conscious — First — Dilute Second — Cause vomiting To do this, have the patient immediately drink large quantities of luke warm SOAP SUDS, SODA and WATER, SALT WATER or PLAIN WATER. Be sure to give enough. Start with three or four glasses. If this does not produce results in a few minutes, give more. Tickling back of the throat with finger will also encourage vomiting. The immediate dilution of the poison caused by a large quantity of liquid keeps it from being so rapidly absorbed into the system. IN ALL CASES OF POISONING SEND FOR A DOCTOR AT ONCE. FIRST AID Fits — place the patient where he cannot injure himself by threshing about. Put a piece of wood covered by a handkerchief into his mouth so he cannot bite his tongue. Place patient in lying down position with head and shoulders on pillow. Apply ice or cold cloths to head, hot applications to limbs. Keep quiet and give no stimulants. Wounds -— The first thing to do is stop bleeding. If the cut is shallow, bleeding will usually stop itself but if the wound is deep, and the blood escapes in large quantities, it is best to apply a tourniquet. If an artery has been cut, the blood comes out in spurts and with considerable force. If a vein, the blood simply flows out steadily. There is more danger in a cut artery than in cut veins or capillaries. The quickest way to stop the flow of blood if an artery is cut is to apply a tourniquet. This should be applied between the wound and the heart because the blood from an artery comes directly from the heart. If a vein has been cut, put on a sterile compress and apply pressure directly over the wound. When bleeding has stopped, paint both wound and surrounding skin witli tincture of iodine. Do not pour iodine into wound. If a tourniquet is applied, watch it and loosen every fifteen minutes. Allow to remain loose if bleeding is stopped but watch closely and re-tighten if bleeding commences again. Elevating wounded parts aids considerably in stopping flow of blood. OUR MIRROR Our Mirror is the querrest, thing; Sometimes it looks at me With just tile crosses!. little face I ever want to see! But sometimes, when I’m feeling glad And lull of fun myself, A happy face looks out at me From tile mirror on the shelf. IT'S TRUE, TOO When a fellow breaks a date he usually has to. When a girl breaks a date she usually has two. ABOUT THE HOUSE By Anne Petrich An ample supply of canned goods will help you face next winter with more confidence, give you that nice snug feeling of security that a squirrel probably knows when he has filed his hollow tree with food. But how disapopinting to open jar after jar that is spoiled! If you have had trouble of this kind, it will pay you to determine the cause, for canning is too much work and too expensive to allow for failure. First of all, use only fresh products which are in perfect condition. If you bring them from the garden just before canning they will be at their best, particularly corn. Be sure that tomatoes have no blemishes or soft spots. FOLLOW DIRECTIONS Have clean jars, rings, and lids. These must all be sterilized if you use the open kettle method, but if the foods are processed in the jars, they need only be thoroughly clean and hot. The latter is the better method, for it is simpler and also prevents bacteria from entering the food while it is being transferred from kettle to jar. Never use jars with chipped edges or lids in which the procelain lining is cracked. Follow exactly the directions which come with your jars and lids, for the methods vary with different kinds. Your storage room should be as cool as possible and dry. The jars must not be crowded on the shelves and must not be stored in boxes or cartons. These are only reminders which may help you overcome some of your canning difficulties. Space does not allow for complete canning directions for all kinds of foods, but nearly any good cook book contains detailed instructions. SERVE VEGETABLES Now is the time to enjoy our garden vegetables. Serve as many as possible at every meal, for they are important in the diet as sources of vitamins and minerals. While they are not truly meat substitutes, they can be combined with protein foods, such as eggs and cheese, thereby helping to ease you over the meat problem. If possible, garden vegetables should be gathered just before we are ready to use them. If leafy vegetables must be kept several hours, put them in the refrigerator in a covered container. Every one must be thoroughly cleaned and washed. If they must be peeled, pare as thinly as posible, for the most valuable part is just below the skin. COTTAGE CHEESE If milk sours, make cottage cheese of it. Put the milk in a pan and set it on the stove, over the lowest possible fire or at the back of the cook stove until the whey or liquid part rises to the top. Do not allow it to boil. Place a clean cloth inside a strainer. Pour in the hot milk and allow to drain for half and hour or more. Mix the remaining curds with cream, salt and peper to taste. Serve plain or add a bit of grated onion, green pepper or pimento and serve as salad. If cream sours, and there is enough of it, churn a little butter. You can do it in any deep bowl or jar with your rotary egg beater, working the water and milk out of the butter with a spoon atfer it has formed. The resulting liquid can be used as any buttermilk, either for drinking or cooking. Afternoon tea The repast for the afternoon tea may be simple or elaborate. It may consist only of tea and sandwiches or cookies, or both. If there is a fairly large number of guests tea may be served from one end of the table, while punch is served at the other. The hostess may prefer to serve tea and coffee. Now for some of the recipes for sandwiches shown in the accompanying photograph: Avocado-Pineapple Tea Sandwiches Mash the pulp of one avocado. Add one-fourth cup drained and crushed pineapple (fresh or canned), two teaspoons lemon juice, two tablespoons mayonnaise or salad dressing. Make a paper leaf-shaped pattern and cut two leaves from each slice of wholewheat bread. Spread with pineapple and avocado mixture. Mark leaf veins on top of sandwiches with the blunt end of a toothpick. Insert a small piece of green pepper for the stem end of each leaf. This makes about 32 tea sandwiches. Date-Peanut Butter Pinwheel Sandwiches Combine one-half cup chopped dates with one-half cup peanut butter and one-fourth cup mayonnaise or salad dressing. Spread on slices of white bread. Cut each slice in half cross- wise. Roll each half as for a jelly roll. Wrap each roll in waxed paper, twisting end of paper. Place on a flat surface so that roll rests on last turn of bread. Chill and serve. Roquefort-Olive Sandwiches 3 T cream cheese 2 T grated Roquefort cheese % T cream 4 slices white or whole-wheat bread 2 or 3 ripe olives Combine cheese and cream. Blend well. Cut each slice of bread into four one and one-half-inch circles with a small cookie cutter. Spread one teaspoon cheese mixture on each circle. Garnish top of sandwich with slivers of olives arranged in a swirl pattern. Egg-Crabmeat-Almond-Sandwich Bars 1 (3oz.) package cream cheese 2 T cream 2 T chopped, toasted almonds 1 Hand cooked egg, chopped % c flaked crab meat % t celery salt 2 T mayonnaise or salad dressing 1 t lemon juice 3 lengthwise slices whole-wheat bread % c soft butter or margarine Combine cream cheese, cream and almonds. Combine chopped egg, crab meat, celery salt, mayonnaise and lemon juice. Spread each slice of bread with butter. Spread cheese and almond mixture on one slice of bread. Top with second slice, buttered side up. Spread egg and crab meat mixture on second slice of bread. Top with third slice, buttered side down. Press loaf together gently. Wrap in waxed paper, twisting ends of paper. Chill. To serve, unwrap and cut sandwich loaf in half lengthwise. Cut each lengthwise strip into 16 sections. This will yield 32 egg-crabmeat-almond sandwich bars. Fruit punch may be made from the concentrated fruit juices or the following spring punch has a deliciously refreshing flavor: Spring Party Punch 1 c sugar 2 c Water 2 qts. pineapple juice 2 c strained orange juice Ms c lemon juice 1 qt. strawberries (fresh, frozen or canned) 1 qt. ginger ale Make a sirup of sugar and water. Boil it for five minutes. Prepare fruit juices and combine. Save out a few strawberries for garnish (or use preserved berries in the punch and buy a few fresh for garnish). Mash remaining berries and force through a strainer. Add to other fruits. Stir in sirup and ginger ale just before serving. Turn over ice into bowl. Garnish with berries, and if desired, with balls of lemon or pineapple ice. Serves 40 to 45 punch glasses. Juniors* "Page Dear Juniors: We are at the height- of vacation time and we have also reached the height of summer. But with every day that passes, we are also aware that it won’t be long, when the schools will open and back to our studies we’ll go. So I hope that the weeks to follow will be full of fun for all of you. I bet you have met with a lot of new things and experiences! Really Juniors, I would like to hear more about them. How about taking a little time from your play to sit down and write me and tell me what all took place. I know that the other Juniors will be very much interested in reading your stories. I know that we have some marvelous writers a-mong our Juniors but you’re just backward about writing to me. But, won’t get you any place. When you tell others about your events, you spread happiness and cheer among them, which is always welcome! Now, how about a new member for your circle? Remember we have a big campaign for new members going on and beautiful prizes will go to those who will work a little. Just think, you can earn a beautiful emblem pin if you enroll three of your relatives or friends into the Branch. How wonderful it would be, if I could make a big report on your diligence in the campaign. There’s nothing I’d enjoy more. Remember the campaign will close September 30. Try your utmost to get at least one new member, won’t you? Your loving Director, Evelyn Krizay AUGUST Color of the month: Deep green Birthstone: Sardonyx or Periodot Flower: Gladiolus or Poppy Zodiacal colors: Leo, Gold No. 20, Joliet, 111. — June was a special month for some of the girls in our drill team. You know it was Graduation time. Irene Planinšek, our treasurer, who graduated from the eighth grade at St. Joseph School, was presented a scholarship award and an honor for perfect attendance during the school year. Bernardine Mlakar also received an honor of perfect attendance from St. Joseph School. Thank God there is still a place for us girls to meet each other and that is at our cadet meetings every Tuesday evening. With vacation here, we still find a lot of happy faces even though school is out for summer vacation. During our vacation, some of the girls are working on the farms, others are helping their mothers or working in many other places. But we all First Communicants in La Salle III. This picture was taken in front of St. Roche’s Church in La Salle, Illinois as the first communicants were entering the church. Picture was sent to us by Miss Ann Pelko, who takes a great interest in the activities of the La Salle community. find time for our outdoor games. Most of our time goes to playing baseball after working hours. Now we are practicing and looking forward for some real games. Will see you next month (in the same corner)! Your reporter, Jeannette L. Mutz SUMMER DAYS Sweet are the summer days When the sun shines and children play; When the perfume of flowers fills the air. The perfume of flowers that bloom everywhere. Sweet are the summer days When the birds happily sing; When the laughter of children rings And everyone is so gay. Sweet are the summer days When the sun chases gloom away; When on every face a smile can be seen, And happiness is the queen. By: Marie Bombach Detroit, Michigan. VACATION GAMES SONG CONTEST — One by one, the players rise and sing, whistle, or hum a song. The others try to guess its name. The first to guess changes places with the singer, and the game goes on. INSIDE THE BOX — Place a box at one side of the park or playground and line the players up at the other side. Each child tries to throw a ball into the box. Each time he succeeds, his throw counts 1. The first to gain 50 points wins. PENNY PICTURES — Give each child a penny and let him draw around It to form circles. Make pictures from these circles—flowers, vegetables, animals, or figures. The best, funniest, and most unusual win the prizes. COMMANDS — The leader stands before the others, and the others must follow his commands. He may wave his arms/ hop on one foot, stand on his head, make faces—anything he likes. A player who cannot "follow” him must take his place. WHAT’S MY NAME — A player has a card pinned on his back, bearing the name of a flower, fruit, vegetable, or animal. He is not told the name, but must ask questions to find It out, such as: “Am I a fruit?” — “Am I yellow or red?" — “Am I good to eat?” and so on. When he discovers his name, he appoints the next child to be “It." Bellhop: "Telegram for Mr. Sleiropav-rikanowski.” Mr. Sleiropavrikanowskl: “What initial, please?" Freddie (aged five, in candy store): "How many of those do I get for a penny?” Clerk (casually): "Oh, six or seven.” Freddie: “I’ll take seven, please.” THE GROUCH Once on the edge of a pleasant pool, Under the bank where ’twas dark and cool; Where the bushes over the water hung, Rushes nodded and grasses swung, There lived a mean and grumpy old frog Who'd sit all day in the mud and soak And so Just nothing but croak and croak. A GOOD “CATCH” At the next party, when tricks are in order, reauest someone to stand In the center of the room, an tell him that you can draw a small circle around him, out of which he cannot Jump. Produce a piece of chalk as you say this, and tell him he can have as many tries as he likes. Naturally, he will suppose you will draw the circle around his feet. But you fool him, however, by drawing the circle a-round his waist. “You naughty thingl” cried a little girl who saw a cat carrying a kitten by the nape of its neck. “You are not fit to be a mother! You're hardly fit to be a father!” FINANČNO POROČILO S.Z.Z. ZA MESEC JUNIJ 1947. Monthly Report of the S.W.U. for the Month of June, 1947. DOHODKI: meseCnina Druž. In ŠTEV. ČLANIC ftt. Podružnica Redni Mladinski Razno Zarja čl. Skupaj Redni Mlad. 1. SHEBOYGAN, WIS $62.55 1.80 .10 .25 64.70 165 23 2. CHICAGO. I LI 130.40 5.90 .10 .25 136.65 328 61 3. PUEBLO, COLO 88.60 4.40 —.— .10 93.10 226 45 4. OREGON CITY, ORE 9.35 .20 —.— —.— 9.55 26 2 5. INDIANAPOLIS, IND 50.30 2.90 —.— —.— 53.20 143 29 6. BARBERTON, OHIO 71.10 2.00 .30 .25 73.65 196 24 7. POOREST CITY, PA 45.80 .90 .10 .25 47.05 131 10 8. STEELTON, PA 6G.20 —.— —.— —.— 66.20 91 * 9. DETROIT, MICH 19.05 .20 —.— —.— 19.25 53 2 10. COI.LIN WOOD, OHIO 196.45 6.40 —.— —.— 207.85 552 69 12. MILWAUKEE, WIS 122.40 3.60 —.— —.— 126.00 350 36 13. SAN FRANCISCO, CAL 50.85 .10 —.— —.— 50.95 130 1 14. NOTTTINGHAM, OHIO 145.00 5.50 .50 .25 151.25 395 55 15. NEWBURGH, OHIO 127.85 11.00 —.— .50 139.85 337 111 1G. SOUTH CHICAGO. ILL 70.30 1.80 .10 —.— 72.20 184 18 17. WEST ALLIS, WIS —.— —.—• —.— —.— 177 16 IS. CLEVELAND, OHIO 39.45 1.00 —.— .25 40.70 107 10 19. EVELETH, MINN 62.30 6.20 —.— —.— G8.50 167 63 20. JOLIET, ILL 221.75 24.90 .50 .70 247.85 610 251 21. CLEVELAND, OHIO 43.10 2.00 —.— .10 45.20 121 21 22. BRADLEY, ILL 40.05 —,— —.— —.— 40.05 31 ** 23. ELY, MINN 79.95 2.10 —.—. .25 82.30 216 21 24. LASALLE, II.1 G8.65 3.00 .10 —.— 71.75 190 32 25. CLEVELAND. OHIO 394.60 10.20 .10 1.00 405.90 905 104 20. PITTSBURGH, PA 53.30 1.20 —r. —.— 54.50 148 12 27. NORTH BRADDOCK. PA 27.20 1.20 . —.— 2S.40 72 13 28. CALUMET, MICH 37.10 1.30 .10 —.—• 38.50 102 13 29. BROWN DALE, PA —.— —.— —.— —.— —. 42 14 30. AURORA, ILL 11.00 .10 —.— —.— 11.10 30 1 31. GILBERT, MINN 49.60 3.60 .40 —.— 53.60 126 37 32. EUCLID, OHIO 60.90 3.00 —.— —.— 63.90 159 30 33. NEW DULUTH, MINN 29.40 .70 —.— .10 30.20 79 7 34. SOUDAN, MINN 9.10 —.— .10 —.— 9.20 27 35. AURORA, MNIN 36.00 1.10 .10 —.— 37.20 84 11 3G. McKinley, minn 4.55 —.— .10 —.— 4.65 14 — 37. GREANEY, MINN 14.00 .80 .10 —.— 14.90 43 8 38. CHISHOLM, MINN 71.50 .20 .40 .55 72.65 198 2 39. BIWABIK, MINN 9.80 —.— .10 —.— 9.90 29 40. LORAIN, OHIO 43.85 1.30 .50 .25 45.90 117 13 41. COLLIN WOOD, OHIO 92.15 .50 —,— —.— 92.65 259 5 42. MAPLE HEIGHTS. OHIO 15.35 —.— —.— —.— 15.35 41 43. MILWAUKEE, WIS — 38.G5 1.90 —.— —.— 40.55 104 20 45. PORTLAND, ORE 25.05 .10 .20 —.— 25.35 63 1 46. ST. LOUIS, MO 10.15 .30 —.— —.— 10.45 29 3 47. GARFIELD HEIGHTS, O 50.95 1.80 —.—• —.— 52.75 142 19 48. BUHL, MINN G.55 .10 —.— .10 6.75 IS 1 49. NOBLE, OHIO ; 29.55 .80 .20 —.— 30.55 78 S 50. CLEVELAND, OHIO —.— —.— —.— —.— —.— 104 16 51. KENMORE, OHIO 11.80 .50 —.— —.— 12.30 28 5 52. KITZVILLE, MINN 11.85 .20 —.— —.— 12.05 31 2 53. BROOKLYN, OHIO 16.65 .10 —.— —.— 16.75 44 2 54. WARREN, OHIO 29.00 2.10 —.— —.— 31.10 79 21 55. GIRARD, OHIO 24.65 .80 —.— —.— 25.45 69 8 5G. HIBBING, MINN 46.95 .50 —.— .20 47.65 126 5 57. NILES, OHIO 17.60 1.70 —.— —.— 19.30 4G 17 59. BURGETTSTOWN. PA 11.25 .50 —.— —.— 11.75 30 5 Gl. BRADDOCK, PA 16.90 1.10 —.— —.— 18.00 44 11 G2. CONNEAUT, OHIO 8.40 —.— .10 —.— 8.50 24 63. DENVER, COLO 30.15 1.60 .30 —.— 32.05 78 17 64. KANSAS CITY, KANS 21.35 3.30 —.—• —.— 24.65 59 33 65. VIRGINIA, MINN 30.75 2.40 —.— .25 33.40 85 24 G6. CANON CITY, COLO 17.55 .80 —.— —.— 18.35 48 9 67. BESSEMER, PA 32.15 .30 .40 —.— 32.S5 7S 3 6S. FAIRPORT, HARBOR, O 14.75 —.— —.— —.— 14.75 30 70. WEST ALIQUIPPA, PA 5.G5 —.— .20 .— 5.85 14 71. STRABANE, PA 45.55 —.— —.—• —.— 45.55 110 72. PULLMAN, ILL 20.05 .SO —.—■ ,— 20.85 53 10 73. WARRENSVILLE, OHIO 19.60 —.— —.—■ t— 19.60 5G 74. AMBRIDGE, PA 30.05 .20 .— 30.25 63 2 11. N. S. PITTSBURGH, PA 22.30 .50 —.— —.— 22.80 63 6 Št. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 99. 102. 104. 105. BOHODKI: Podružnica LEADVILLE, COLO....... ENUMCLAW, WASH........ MOON RUN, PA.......... KEEWATIN, MINN........ CROSBY, MINN.......... NEW YORY, N. Y........ DePUE, ILL............ NASHWAUK, MINN........ JOHNSTOWN, PA. ....... OGLESBY, ILL.......... BRIDGEVILLE, PA. .... VERONA, PA. ......... CRESTED BUTTE, COLO. BROOKLYN, N.- Y. ..... CANTON, OHIO ......... SOUTH CHICAGO. ILL.... UNIVERSAL, PA. ...... CAIRNBROOK, PA.......... ELMHURST, ILL......... WILLARD, WIS --------- JOHNSTOWN, PA......... DETROIT, MICH......... MESEČ NINA Druž. in štev. Članic Redni Mladinski Razno Zarja čl. Skupaj Redni Mlad. 63.65 6.80 .30 .— 70.75 47 20*** 23.10 2.80 .80 —.— 26.70 61 30 12.45 .—. —.— 12.45 32 - — 15.75 .30 —.— —.— 16.05 45 -3 9.00 .10 —.— 9.10 25 — 30.95 —.— .50 —.— 31.45 86 — 13.45 .10 .10 —.— 13.65 36 3 10.50 1.20 —.— 11.70 15 _* 31.75 3.00 .70 —.— 35.55 81 30 25.30 1.80 .20 —.— 27.30 72 19 23.95 .30 .30 —.— 24.55 64 3 19.95 .70 —.— 20.65 47 7 14.40 —.— . — —.— 14.40 34 — 36.30 .50 ‘ .40 —.— 37.20 98 a 9.20 .30 .10 —.— 9.60 22 3 72.65 4.70 77.35 180 52 48 17.75 .70 18.45 39 8 10.15 10.15 24 — 5.95 5.95 14 — 14.00 .20 .20 —.— 14.40 40 2 6.30 .50 .40 —.— 7.20 18 0 $3,888.30 156.20 10.50 5.60 $4,060.60 10330 1608 Obresti od bo nd o v____________________________________________________________ Obresti od bančnih vlog ________________________________________________________ Voščilne kratice prodane po podružnici št. 41 — Collin wood, Ohio .. 262.50 .. 557.08 1.50 ..$4,901.68 Skupni dohodki za junij ________ *Asesment za maj in junij ♦»Asesment za junij, julij in avgust ***Asesment za maj, junij in julij STROŠKI: Za umrlo Agnes Kumel, podr. št. 14, Nottingham, Ohio _________________________________________________________ $ Za umrlo Leopoldina Oshaben, podr. št. 14, Nottingham, Ohio _____________________________________________________ Za umrlo Frances Jurečič, podr. št. 20, Joliet, Illinois ________________________________________________________ Za umrlo Johanna Schneller, podr. št. 23, Ely, Minnesota -------------------------------------------------------- Za umrlo Barbara Matekovich, podr. št. 31, Gilbert, Minnesota ___________________________________________________ Za umrlo Frances Lozier, pdr. št. 55, Girard, Ohio ------------------------------------------------------------- Za umrlo Anna Maras, podr. št. 56, Hibbing, Minnesota Za umrlo Frances Polefko, podr. št. 61, Braddock, Pennsylvania . Za umrlo Elizabeth Skendrovic, podr. št. 61, Braddock, Pa ........... Za umrlo Theresa Derčar, podr. št. 64, Kansas City, Kansas Za umrlo Mary Škrbec, podr. št. 72, Pullman, 111., povrnjen asesment plačan v pogrebni sklad Bohemian Benedictine Press tiskanje $725.00; poštnina $58.98. — Skupaj ___________________________________________________________ Mesečne plače po odšteju davka: predsednica in urednica ......................................................... $298.05 tajnica ____________________________________________________________________________ 179.30 predsednica finančnega odbora pomoč v gl. uradu ........... Letna plača uradnic 24.75 73.80 — Skupaj,. Social S'ecurity davek od 1. aprila do 30. junija 1947 Pridržan davek od 1 aprila do 30. junija 1947 .................... Razni uradni stroški ____________________________________________ 1.00.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 300.00 100.00 100.00 23.60 783.98 575.90 475.00 37.80 143.40 175.09 Skupni stroški .............................. Ostalo v blaajni 31. maja 1947 Balance May 31, 1947 ................... $3,414.77 Dohodki v juniju — June income $201,757,89 4,901.68 Skupaj — Total ................................................... $206,659.57 Stroški v juniju — June disbursements ........................................ 3,414.77 Preostanek 30. junija 1947 Balance June 30, 1947 _______ .......... $203,244.80 JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. “MOTHER - DAUGHTER” Membership Campaign is on from May 1 until Sept. 30, 1947. SEZNAM PESMI V PESMARICI “ZAPOJMO” Kmetič vesel na svetu živi! Ko bi jaz vedela? Kje je moj mili dom? Ko pridem skozi log Kol’kor kapljic, tol’ko let •Ko gledam v oči te lepe Koline Ko ptičica sem pevala *Ko sem k njej pršou Ko ptičiča na tuje gre Ko so fantje proti vasi Sli •Ko pomlad cvetoča pride Ko študent na rajžo gre •Ko lani eem tam mimo šel Lahko noč! l.ani sem možila so Le nocoj še, luna mila *l,eži, leži ravno polje Le enkrat bi videl, kak’ sonce gor gre •Lepo je pomlad Lepo mi poje črni kos Ljub’ca moja, oj kod’ si snoč’ hodila Ljub’ca, povej, povej! Lepa naša domovina Ljubezen do domovine Lovska Ločitev •LJubca moja kaj si st’rlla Luna sije, klad’vo bije Mladi vojaki •Mila, mila lunica Mati pokliče, pridne dekliče Mati ziblje, lepo poje Moja dekle je še mlada Moj fantič je na Tirolsko vandral Moja kosa je križavna Moj očka so ml rekli Najlepša je mladost Na Gorenjskem je fletno Na klopci sva sedela Nebo je čisto Jasno Na planincah sončice sije Na tujih tleh Na vrtu •Na levo tri, na desno tri Nesrečni lovec Ne bom se možila Nocoj pa, oh nocoj •Nlkaj na svetu lepšega nlj Odhod Odkod si, dekle, ti doma? •Nekje v Franclji Odpiraj, dekle, kamrico! Oglar je čeden fant V pesmarici “Zapojmo Words to the above listed folk songs are published In a pocket size booklet. Price of the book Is SO cent« plus 3 cents to cover postage. There are over 215 songs In the book. Send orders to ALBINA NOVAK 6516 Bonna Avenue, Cleveland (3), Ohio Adijo pa zdrava ostani! Ai’ me boš kaj rada imela? Ah, ni li zemljica krasna Birt rajtengo piše Bledi mesec Bog Je ustvaril zemljico Bog živi vse Slovenke! •Belokranjska Bom šel na planince Bratci veseli vsi Čež tri gore, čez tri vode Čuk se je oženil Dekle je po vodo šla Dekle, kdo bp tebe troštal Dekle na vrtu zelenem sedi Dete zatisni premile oči •Dekletce podaj mi roko Delaj, delaj, dekle pušeljc Dober večer, ljubo dekle! Dolenjska zdravica Dve let’ in pol sva se midva ljubila En hribček bom kupil •En šuštar me j’ vprašu Ena ptička mi poje •Eno devo le bom ljubil Fantje marširajo Fantje po polj’ gredo Gor čez jezero Glejte, že solnce zahaja •Glasno si pevala Goreči ogenj •Gori, gori na planine Gozdič Je že zelen Gremo na Štajersko Hej Slovenci Imel sem ptičico •Iz stolpa se mi zvon doni Jaz bi rad rdečih rož Jaz pa pojdem na Gorenjsko Jaz sem Kranjčičev Jurij Je pa davi slanca padla •Janez, Janez, kaj se kujaš Kadar boš tl vandrat šel Kaj ne bila bi vesela! •Kadar mlado leto Kaj boš za mano hodil? Kaj pa ti pobič? Kaj so to za eni fantje? Kaj tl Je, deklica •Kako ozke so stezice Kak’ ribcam dobro gre Kako bom ljubila •Kakor bela golobica Kje so moje rožice •Oj a, zmiraj vesel Oj dekle, kaj s’ tak’ žalostna Oj ta vojaški boben OJ večer je že Oj tam za goro Oj vinček moj Otok blešlci O, tožna domovina •Ovbe, ovbe moja glavca Planinska Padel list je ’z javora Pojte, pojte, drobne ptičke! Po gorah grmi in se bliska Po jezeru Po polju že rož’ce cvetejo Pod mojim okencem Posvetitev domovini •Pelin roža Pozdrav! Pozimi pa rožice ne cveto Prevzetna Prišla bo pomlad Povej ml dekle Ptiček prav majhen je Ptički po zraku letajo Ptička je zaprta b’la Rasti, rasti, rožmarin Rasti, rožica Regiment po cesti gre Ribniška Roža •Rožice trgajta Rože je na vrtu plela Rožic ne bom trgala •Roža na vrtu zelenem cvete Rožmarin se je posušil Rožmarin Se davno mrači Sem fantič z zelenega Štajerja •Za rojstni dan gl. predsednice •Serenada Sem mislil snoč’ v vas iti •Sijaj, sijaj lunica Sinoči je pela Sinoči sem na vasi bil •Sinoči sem na vasi bil Sirota •Šel bom v planinco v vas Sirota Jaz okrog blodim Slovenski fantje •Spomladi vse se veseli Slišala sem ptičko pet’ •Skrinja lepo pisana Slovenec sem! •Slovenski svet, ti sl krasan Slovenska deklica Slovensko dekle •Slovenc Slovenca vabi •Slovo Soča voda je šumela Solnce čež hribček gre •Stoji v planini vas Stoji, stoji Ljubljanca •Svetlo sonce se je skrilo Svarilo •Še en poljub, dekle ml daj Škrjanček poje žvrgoll •Srcu Tam za goro zvezda sveti Tam gori za našo vasjo Tam na vrtni gredi Terezinka zgodaj vstala Trije kovači Ura devet odbije Uspavanka V nedeljo zjuraj vsala bom Veseli bodimo Vetrček po zraku gre Visoka je gora •V petju se oglasimo Vsi so prihajali * Žabja svatba Žalosten glas zvonov Že dolgo nismo pili ga Zabučale gore Zakaj me ne ljubiš? Zeleni gozd je lovčev raj Zvedel sem nekaj novega •Zvezda mila je migljala Zvonikarjeva •Židana marela II. DEL •Gošarska pesem Mariji Pomagaj •Sveta noč, blažena noč •Zveličar naš je vstal iz groba Angelovo češčenje Rožni venec Blagor mu, ki se spočije •Nad zvezdami Glasno zapojmo •Cvetke trgam Lepa si, roža Marija Marija Nazarska Odpevanje pri litanijah Pokojni sestri v slovo •Jamica tiha Vigred se povrne Zahvalna pesem ’ je nad 215 pesmi! Pesmi zaznamovane z zvezdico najdete v novi izdaji pesmarice “Zapojmo.” To Je tretja Izdaja. Pesmarica “Zapojmo” stane samo 50 centov In 3 cente znamko za poštnino. Enclose stamps or money with order. DR. FRANK T. GRILL PHYSICIAN and SURGEON Office 1858 W. Cermak ltd., Phone Canal 4955 Chicago 8, Illinois i ZEFRAN FUNERAL HOME Elizabeth Zefran, Registered Embalmer Louis Zefran — Funeral Director # 1941 W. Cermak Rd. Phone Canal 4611 Chicago, Illinois SANS 3424- W. 26 ST CHICAGO 23, ILL Personal Loans Na razpolago za financiranje nakupa • avtomobila • gospodarskih predmetov ZA: družinske in hišne potrebščine popravo posestva plačilo zavarovalninske premije poravnavo računov •To je nekaj tipičnih namenov— Pridite in povejte nam o vaših potrebah • Ni treba, da bi bil vlagatelj. THE NORIH AMERICAN BANK COMPANY 6131 St. Clair Ave. 15619 Waterloo Rd. Cleveland 3, 0. Cleveland 10, O. Nova “KUHARICA” ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA” — Izdala Mr«. Ivanka Zakrajšek. ! Knjiga, ki Jo Je vsaka gospodinja teleta Imeti I Cena s poštnino $5.00 Naročite jo pri “Zarja” 6516 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio Order Dr. Kern’s ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY Second Edition, 25,000 Words, Phonetic Pronunciation of English Words for Home Study. ENGLISH-SLOVENE READER (Anglegko-slovensko berilo) Order directly from our Zarja office 6516 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio Dictionary 15.00 — Reader $2.00 Include money or check with order Za simpatično postrežbo se obrnite na Zakrajšek Funeral Home, Inc. 6016 St. Clair Avenue. Cleveland 3, Ohio LICENZIRANI POGREBNI ZAVOD Invalid Car Service. Postrežba noč ln dan. Avtomobile zo vse prilike. Te).: ENdlcott 3113. Bolezen nesreča smrt so tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti. Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet, če hočeš dobro sebi in drugim, pristopi v KRANJSKO-SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 53. leto Članstvo: 40,750 Premoženje: nad $6,700,000.00 Sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 N. Chicago Street, Joliet, III. Ermenc Funeral Home 5325 W. Greenfield Ave. Phono Mitchell 1331 Milwaukee, Wisconsin fl. Grdina $ $on$ ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za vesele in žalostne dneve Nad 44 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz da je podjetje iz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja; prihranili si boste, denar in dobili stoprocentno postrežbo. Glavna prodajalna: 6019 St. Clair Avenue. Tel.: HEnderson 2088. Cleveland 3, Ohio. Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd. Tel.: KEmore 1235 Cleveland 10, Ohio. Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street. Tel. HEnderson 2088 Cleveland 3, Ohio,