PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
. — 1 nimiiiinTWMiiMminrmr»inir »iiiriTTiinnuniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriii »iiimii mn ■!»—ll■lH■■Hl■ ■ 11 »n -o—p—
ZDRUŽENI IN STRNJENI BOMO DOSEGLI, DA SE V TRSTU IN POKRAJINI NE BODO NIKOLI VEČ DOGODILI FAŠISTIČNI NAPADI, MEDTEM KO POLICIJA SODELUJE ALI PA NE PREPREČUJE FAŠISTIČNIM ZLIKOVCEM NJIHOVE NAPADE. MARVEČ NAPADA IN UBIJA PREBIVALSTVO!
Leto 2., štev. 29 - Cena 4 lire
TRST, četrtek 4. julija 1946.
Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
Borbena solidarnost italijansko-slovenskega delovnega ljudstva
STAVKA SE NADALJUJE
i ■	*
Cdiolnost dcioune^ci fjudstva v ftorM zrn demoiknaeijo, za red in ravnost. ZaMeramo aretacijo vorzvociielijer neredor, rodilmitik Škvogor	tki so odgovorni za nasifja in
razpust cirifne policije. Mmetje solidarno podpirajo foovfoo delovnega ljudstva v mestu
Policija dobrohotno gleda fašistične tolpe medtem ko napadalo
.'Težki zločini proti vsem demokratičnim načelom eo se neovirano in s podporo civilne policije izvršili zadnje dni " Trstu. Ti dogodki presegajo vsa pretekla dejanja italijanskega imperializma in fašizma. In to v času. ko vlada, ZVU.
Ti žalostni in zločinski dogodki so za vse resnične demokrate, za vse delovno ljudstvo,' nezaslišana provokacija, neovržno dejstvo. Dokazujejo pa, da so bili vsi ,'ozivi in zahteve delovnega ljudstva in demokratičnega tiska, naslovljeni na začasno in zaupno angl o-a m e riško vojaško upravo zelo na mestu. Vsa opozorila so bila osnovana na stvarnih kršitvah demokratičnih načel s strani reakcionarnih in fašističnih struj, ki se zbirajo okoli CLN-a.
Pravilnost pisanja demokratičnega tiska Je' Mia z dogodki potrjena, kar ni bilo težko- saj se .osianja, na resničnih, zanesljivih in resnih poročilih, katerih edini namen je, razkrinkovati vse za družbo kvarne pojave in pravilno obveščanje javnosti.
Dejanja vandalskih band, katerih voditelji se sklicujejo na rimsko kulturo, zgovorno pričajo, kakšna politika bi se vodila pri nas- če bi prišlo do rešitve, ki jo hoče z naj ogabne j širni, zločinskimi metodami doseči ČLN.
Ves potek dogodkov pa tudi. dokazuje, da je bilo to obdobje načrtno zamišl jene, gnusne' in antidemokratske borbe proti težnjam delovnega, ljudstva po urejenosti, miru in b'agostanju, že vnaprej dobro proučena in premišljena To dokazuje tehnična izvedba vseli napadov, požigov in razbijanj. To dokazuje organiziranost banditov, ki so s svojo' stat-rV in preizkušeno fašistično uvežba-nostjo organizirali bande, ki s0 izvedle vse akcije To dokazuje tudi ves reakcionarni tisk. kj sa dogodki niti malo niso presenetili' iz katerega cinizma je razvidno, da je bil o vsem dobro poučen-
Mi vemo, da so vojni hujskači vodje pri vseh takih protiljudskih akcijah. S takimi manevri bi radi provocirali in zanetili vojno ter na ta. način rešili fašistično-reakcio-narne postojanke. Njim ne konvenira, jim na gre v račun urejenost, normalizacija prilik njim ne prija enotnost in doslednost delovnega ljudstva, še manj pa ljudska demokracija.
Tisti, ki .so iskreni borci za demokracijo, za blagostanje in svetovno varnost, bi morali izvesti vse potrebne ukrepe, da se ljudstvu zagotovi možnost napredka, da se doseže ustaljenost
Žal pa moramo ugotoviti, da v naši pokrajini marsikaj ni v rodu ker sicer ne bi moglo in ne bi smelo priti do fašističnih izgredov. Ti izgredi ogražajo osebno varnost in življenje, lastnino, svobodo jezika, svobodo novinarskega dela pomenijo oviranje demokracije.
Za vse to pa. nosi glavno krivdo anglo-a.meriška vojaška uprava. Sposobnost upravljanja narekuje podvzeti dolžne ukrepe v korist * javnega reda, osebne in imovinske varnostir
Ker teh ukrepov ni uprava podvzela. je
priSl,, do neljubih dogodkov.
Ali naj morda pomeni potuha šibkejši s ranki ojai.šanie upravljanja in razbreme-mtev upravnega aparata? Mi nikdar ne moremo opravičevati ali sprejemati sredstev koinnualne pop tike
PrntitMidsko delovanje zločincev je doseglo svm vrhunec. Vse presega meje naše. potrpež'hvostl Ko smo-si ogledati in bili priča raznim barbarizmom raznim inter-venciiam pnlieiie, smo razumeli vse
Slika, na Corsu nas spominja na. zažiganje Narodnega doma v Trstu ob prvi pojavi r"~'	‘oi,- n- nn«»'rn nz«mlin. Knjigar-
na, razbita- oprema uničena kniige raztrgane in zažgane Sedeži slovenskih in italijanskih demokratičnih ustanov ip organi-zacii-demniimni Fnakn usodo so doživeli kulturni krožki. Posamezni antifašisti so biU napadeni
Pri vsem tem postopanju pa so razhiiasic« bande'bile popolnoma neovirane veft uživale go vso nodnoro s strani civilne policije. ki -sp 'je kot že neštetokrat .doslej izkazala s svoio izrazito pristranostjo, za po potnnma nesposobno in skoro kot izvršni' organ f.T.N-n
Delovne Mudstvo pa se zaveda resnosti poležala in samo niega politični zrelost? in d'se!olinirnnn=ti se imamo zahvaliti da provokncPe niso dosegle svoiega končnega namena V svoii boli In gnusu db vandalizma in lenta n la osnovnih človešVh pravic* je v znak nrotesta ovpij svetovno javnostjo pričelo stavkati žalitve sn preveč hude žrtve in škoda preveč očividne demokracija in osebna varnost v nevarnosti.
Stavita fe pričela ob (1 uri 1. t.m pa vsej pokrajini Vse tovarne, vsi obrati vse delo je prenehalo Delovno ljudstvo zahteva zadoščenje. delovno ljudstvo hoče varnost in mir do .katerega ima vso pravico. Žrtev’za skuppo stvar je'bilo dovoli Demokracijo se mora zaščititi. Pri nas je v nevarnosti. Tega se ljudstvo zaveda, zato je kompaktno. To ie opaziti pri šedanii stavki nrav dobro. Delovno Hudstvo v naši pokrajini ie eno-dušno. enotno Uspeh stavke le popoln Delo je prenehalo povsod od Milj preko Trsta.
Tržaško delovno ljudstvo se poslavlja od žrtve civilne policije
■ • *
Tržiča, pa tja preko Gorice vse do zadnjega |. Po cerkvenem obredu je godba zaigrala kotička na goriškem.	j žalostinko, nato pa je spregovoril tov. Jack-
Žrtev je bilo dovolj, a moramo žal šelse^'c^. ki se je poslovil od pokoju,ka v ime vedno beležiti nove. V nedeljo je padel kot!nu tržaškega demokratičnega ljudstva v
italijanščini. V slovenščini pa se je od žrtve poslovil tov. Joco.
Vemo zakaj je padel, vemo kdo so zločinci, da fašistične tolpe neovirano delajo.
moremo
žrtev protiljudske civilne . policije delavce Giorgiutti. Mnogo, preveč je bilo.žrtev za časa zaupne uprave v naši pokrajini V
“ »»v*8" Tfii “r*" t
kazala čustvovanja tržaškega ljudstva, ki l.azuractl da g& dopuSfa p!juvani(, ;n. gnus-
se jo v ogromnem
ha.
Pogreb se je pomikal po tržaških ulicah proti cerkvi sv. Jakoba. Tudi tu so je zbrala nepregledna množica, da se pokloni tovarišu na: poslednji poti.
-Ui. izjw.ili,-ob-mimphoTu pogrebnega -prevoda. Zakaj se dopušča tako grobo: pon ■ Sanjo in provociranje discipliniranega ljudstva? Zakaj ni policija podvzela potrebne ukroji in vsaj odstranila, če ne aretirala provokatorje?
SOLIDARNOST DELOVNEM UPDSTVA
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je iz svojega borbenega fonda dal za stavku joče delavce
3.000.000 lir
Temu; primeru so sledili, tudi po las'nih nagibih, vsi naši kmetje, ki so takoj pričeli zbirati hrano in jo prinašati v mesto, Vsia ta hrana gre izključno za družine delavcev, ki dokončujejo borbo za zmago demokratičnih pravic proti fašističnim' tolpam iti vsej reakciji, ki dela danes zadnje poskuse, da bi zlomila voljo in odporpost' našega delavstva ter spet zagospodarila nad njim tako. kot je bilo pod fašizmom. , ,
Solidarnost kmečkega in mestnega delavstva je danes tako močna, da je ne bo mogel zrušiti nihče ter je zato tudi zmaga gotova.
Živelp, bratstvo kmetov in industrijskih delavcev!
Svetovni sindikalni federaciji
Dodimo solidarni !
Delavci in ..prebivalstvo, Trsta, in cone A Julijske krajine so,proglasili generalno protestno stavko zaradi f&ističnib .zločinov in popolnega. ne-Uerveniranja oblasti., Fašistične bande, oborožene .in,.sestavljene po ,tu. kajSnjemu CLN-u,.. so po, doslednem .načrtu napadle, opustošile; in izropale prostore pokrajinskega odbora. Enojnih sindikatov; Mensfnega odbora. Enotnih sindikatov in druge prostore raznih, skupin sindikalnih organizacij, Zveze primorskih partizanov in zasebne trgovine. Meščane, posebno delavce, so napadali, žalili in ranili. Včeraš-nji dan v Trstu je bil podoben in hujši kot, fašistični doba in neška okupacija, .ko so divjali protiljudski, protižidovski in proti:
slovanski pogromi. S tem Javljamo javnosti popolno pasivnost oblasti ZVU in direktno podporo civilne policije.
Z generalno stavko zahtevamo aretacijo in kaznovanje krivcev-, odstranitev fašističnih band in svobodo za demokratične ustanove.
Predvsem in bolje, kpt kar koli pa vo prebivalstvo, da bo dokončno' zadovoljiva rešitev za njegove težnje po svobodi, demokraciji in . narodnostni, pravici lahko, prišla edino s konference zunanjih ministrov v Parizu na ta način, da'bo rešeno vprašanje Trsta in Julijske krajine, z združitvijo tega ozemlja z novo republikansko in zvezno Jugoslavijo. Zahtevamo podporo in solidar. nost.
Stavkopni odbor demokratičnih organizacij
Žetev in mlatev se raz= vijata normalno
Večina veleposetnikov v. .Furlaniji'je pristala na začasno ureditev korenskega spora tako, kot so predlagali Enotni sindakati. Računa se, da je obavljeno že približno 40% mlatite pod pogoji, da se v.sktadišči 75% pridelka na ime delavca, a 25% najine lastnika. Po doseženem sporazumu bo končno razdeljen pridelek v razmerju kot bo tedaj določeno.
Vršijo se pogajanja' tudi s tistimi delo. dajalci, kt še niso pristali na zgoraj navedene pogoje.'
Svetu zunanjih ministrov
Odločite hitro
V, Trstu so. stari in novi fašisti, opusto. šili prostore Enotnih sindikatov, Zveze primorskih partizanov, antifašistične mladine in M,estnega, osvo.bo.dilnega sveta za Trst. Zažgali so kulturni krožek »Sari Vito«, deloma, razbjH .prostore PNOO in poizkusili zažgati tudi.druge prostore PNOO. Napadli in izropali so slovenske trgovin? ‘ In knjigarne. Napadli in ranili so meščane.
To je delo organiziranih fašističnih band, sestavljenih in plačanih 6d tukajšnjega reakcionarnega in šovinističnega CT.N.
Oblasti so tudi vsaj kot v preteklosti nezmožne, da preprečijo fašistične zločine in so zanje soodgovorne. Policija je potrdila svojo pristranost in deloma neposredno sodelovanje z napadalci. Policijski agent-je ubil protifašističnega delavca.
Meščanstvo proglaša generalni protestni štrajk in vas nujno poziva, da z največjo naglico rešite vprašanje Trsta in Julijske krajine v smislu združitve tega ozemlja z Ljudsko federativno republiko Jugoslavijo v skladu z voljo ogromne večine prebivalstva.
Stavkovni odbor demokratičnih organizacij
Policijskega moštva je bilo dovolj na u’,i-,v cah, zlasti v večernih urah, ko je zlobna reakcionarna drhal raznesla po mestu vesti- da besta na trgu Unita spregovorila ob 19. uri tovariša Jaksetich in Regent. Trg Unita je bil dobro zastražen. Tudi ost ah predeli rnsta so bili dobro zastraženi. Verjetno je bil mobiliziran ves zbor civilne policije. a tudi vojaška policija je bila mnogoštevilna. Ni manjkalo niti blindiranih avtomobilov.
Kje pa je. bila policija, ko so fašistične bande razgrajale., pretepale zažigale- napadale? Kje je bila policija v nedeljo in ponedeljek? Kje .je policija, ko so reakcio-narno-fašistične bande v akcijah?
Stavka se nadaljuje Bol in ogorčenje je preveliko doslednost v borbi za varnost demokracije. reda in miru je prežeta z iskret no željo po ustaljenosti in ljudski demo-kracbi.
Solidarnost mesta in dežele v tej naši
Bilten žt. 5
Stavka se danes nadaljuje
Včeraj zvečer je stavkovni odbor izdal sle- - je z zadovoljstvom gledal. Streljala je proti
deči 5. bilten:
Danes v sredo 3. julija je stavka v pokrajini popolna, a v Trslu 93 %. 10% elementov, ki ne stavkajo, se nahajajo v središču mesta in predstavljajo nekatere trgovine in zelo majhen del tramvajskega prometa, katerega vršijo stavkovni razbijači-presto-voljci. prodane!, ki se lahko najdejo ob vsaki priliki in s« že služili tudi kot napadalne fašistične in nemškemu okupatorju proda ne skupine.
JUTRI. ČETRTEK i. JULIJA SE BO STAVKA NADALJEVALA in bo enotna in kompaktna kot je bila v
pravični borbi nas prepričuje da bo demo-: preteklih dnevih. Zavezn ška v.raska upra-
krania . zmagala in premagala vse noizkose in špekulacije profiliudskib elementov, domače in tuip reakcije.
Stavka se nadaljuje!
v
Živela borba	e
ZA DEMOKRACIJO i
va je že pričela deloma ukrepati proti banditom. ki so povzročili vandalska početja preteklo nedeljo in ponedeljek. Med prvimi aretiranci se nahajajo bivši fašisti in im-portiranci. To predstavlja prvi korak.
Udarec pa mora zadeti v vrhove. Fašistične čete so organizirane od CLN-a. Bila je »Vcce Hbera« ta, ki je pr’pravila ozračje fašističnega preganjanja.
tistim, ki so hoteli pregnati kriminalce, da očuvajo čast mesta, ker so ti napadali njihova imetja in ambleme. Morajo se kaznovati izvršile!, posebno pa njihovi poveljniki. ki nosijo največjo krivdo.
Pomoč, ki smo jo dobili od kmetov iz cele pokrajine, prihaja v vedno izdatnejši meri. a v prihodnjih dnevih bodo stavku-joči in brezposelni dobili toliko hrane, kolikor jim je nujno potrebno in vsaj v tistih razmerah, na katere so že več let navajeni.
Da bi olajšal težko stanje v pogledu nabavk živil, je stavkovni odbor odločil, da trgovine z jestvinami sadjem in zelenjavo ter ribami, kot je že bho določeno za kruh in mleko lahko ostanete odprte dc 10. ure dopoldne.
Vendar to dovoljenje obvezuje prebivalstvo, trgovce in nameščence na nai-strožjo disciplino ter pozivamo tudi njih naj jutri po 10. uri prestanejo z obratovanjem.
ŽIVELA STAVKA ZA DEMOKRACIJO IN 7..TUDSKO SVOBODO!
ŽIVELA SOT.TDARMOST VSEH DELAV-
mržnie in fašističnega preganjanja, Oni
mn.....i................m.......iiiiiiiii......
ZDRUŽENI IN STRNJENI BOMO DOSEGLI DA SE V TRSTU IN POKRAJINI NE BODO NIKOLI VEČ DOGODILI PAŠI STIČNI NAPADI MEDTEM KO POLTCUA SODELUJE ALI PA NE PREPREČUJE F AŠTS fr ČNIM ZLIKOVCEM NJIHOVE NAPADE MARVEČ NAPADA IN UPlta PREBIVALSTVO!
Naši kmetje
Od vsega tega kar imajo, četudi malo, nič ne p goje. Do takrat so namreč veljali isti ni bilo darovanega našim kmeteni. Vsak pogoji kot v Italiji, oz. plod de!a se je delil košček zemlje, vsak kamen so si morali pri-. na poi. Kmetom pa so ob tej priliki določili boriti sami.	175%: medtem ko je imel graščak pravico na
Vsi sc spominjamo zimskih večerov, ko 25% od pridelka. Tudi takrat so si kmetje nam je dedek pripovedoval u kmečkih pun- j priborili sami svoje pravice. Priborili so si tih; naše pesmi pojejo o uporih proti graš- jih v pariizanskih vrstah-proti fašizmu in čakom, o zimzelenu, ki so si ga pripeli za nacizmu. Te'pridobitve so’ veljale vse do klobuk naši kmečki puntarji v znak razpo- dneva, ko je bila pri nas njihova, tudi kfneč-znavanja itd.	ka vojska — Titova armada.
Ta boj našega kmeta za svojo gospodar- _ Naenkrat nastopi 12. junij 1945. Da bi o-sko neodvisnost in svobodo traja v naših ' čuvala mir. se je ta vojska umaknila in od-krajih že stoletja. Istočasno se je bila pri | dala upravo našega področja anglo-ameri-iias tudi bitka za narodno svobodo, saj so 1 ški vojski. Takoj je prenehala zaščita kmeta, graščaki bili vedno tujci in so nas tudi na- delavca in vsakega demokratičnega elementa cionalno zatirali. Mi smo bili le »uboga sploh. Zato so pa dobili moč fašistični za-gmajna«. sposobna za delo, izkoriščana in , koni, fašistični prvaki, protiljudski rovaši in hvaljena, ko se je borila v njihovi vojski in | Vsa 'sodrga, ki danes napada in ubija toliko za njihove interese, a proti svojim intere- ' naše kmete kolikor industrijske delavce v som. To so bili časi, ko ni bilo niti pri de- ( mestih. Jasno je torej, da je sedanja zaup-iavcih, niti pri kmetih enotne organizacije • na uprava nastopila proti, svojim zvestim in razredne zavesti. Slovenci so bili tuji Ita- soborccm in zaščitila bivše fašistične finan-lija.iom, a večkrat celo v medsebojni borbi, serje in povzročitelje, ki so čez noč postali Zadnja vojna, osvobodilna vojna, je pri njihovi podrepniki, nas zajela vse sloje, vse prebivalstvo sploh, i 'Ko so uvideli, da še fašizem pravzaprav brez ozira ha narodnost. Fašizem, ki ima sestoji v njegovih zakonih in upravnih ose-pri nas še vedno prosto možnost delovanja bah in da se spet uveljavlja pod pokroviteij-in uničevanja, ima še posebno trdno oporo stvom današnje uprave, $o videli obenem,
'■	--J'!'	x— darfiim svoboda ni prinesla tega, za kar so
se borili, da jim ravno njihovi dotedanji zaveznik, kratijo tlotp pravice, za katere so se skupaj kot zavezniki, borili,. Ostalo jim je le, da se še tesneje povežejo s svojim; organizacijami, s svojimi Enotnimi sindikati, ki so nadaljevali borbo za končno dosego njihovih pravic.
Naši kmčtje se morajo spet braniti sami, kot je bilo že za časa protifašistične vojne. Zanimivo je dejstvo, da organ ZVU trdi, da hočejo kmetje prisiliti na lakoto naše mestno prebivalstvo. Ta trditev je toliko neresnična kolikor tendenciozna: ona ima namen zlomiti odpor našega kmeta. Vprašati bi hoteli samo to: kdo je hranil našo vojsko, Titovo zavezniško vojsko, v teh krajih,-če he
Trst, 3. julija 1946.
v zakonodaji. Bil je sicer za nekaj časa pregnan fašistični zakon in to v'času osvobodilne borbe, ali ga je sedanja anglo-atne-riška uprava spet oživela. Razen tega pa je ostal na svojih položajih tudi stari upravni aparat, ki se zelo dobro spozna na faš'stič-ne metode, saj je bil njihov nosilec.
Poglejmo malo, zakaj smo spet padli v stare razmere, četudi smo dali za svobodo toliko žrtev v življenjih in premoženju.
Osvobodilna vojna je zajela vse naše ljudstvo, tako delavce kot kmete obeh narodnosti. Do te vojne so se umetno ustvarjali zidovi med obemi narodi, vzgajala se je pri italijanskemu ljudstvu teorija »v;šje« rase, ki naj bi morala vladati nad »sužnji«, vstvar-jala se je mržnja med kmeti in de'avci. Nič manjši prepad ni bil med delavci in intelektualci.
V pretekli vojni pa je kmet nosil ogromen del njene teže na svojih plečih. S kmetije so prihajali vedno novi. kadri, so vojno finansirali in hranili. Naš kmet je čutil, da je ta borba njegova, da mu bo prinesla tiste socialne in gospodarske pravice in prednosti, ki jih ni imel še nikoli.^ Posebno ..važno je vprašanje brisanja kmečkih dolgov, ki so jih povzročile razmere pod italijanskim zatiranjem in vprašanje agrarne reforme. Veljati mora načelo, da kdor ne dela. naj ne je plodu tujega dela
Vprašanje kolonov, mezdnih delavcev na velikih kmetijah "v Brdah in Furlaniji, nesorazmerne takse, omejena agrarna reforma in brisanje kmečkih dolgov — vse to je cilj, za katerim stremi še danes. Naša vojska je že za časa, borb ustvarjala ogromna dela na politično gospodarskem polju. Ustvarila je osvobodilne odbog?. a ti so našim kmetom priborili že leta 1944. nove kolonske delov-
Koko napadalo naše ustanove
V noči od nedelje na ponedeljek so se vršili zločinski napadi tudi na naše sindikalne sedeže v ul. Imbriani. Zonta in Monfort. Sodrga šovnistov je vdrla, v naše prostore in nemoteno razgrajala, lomila pohištvo, razbijala pisalne stroje, uničevala dokumente in ostal; inventar. L
Ko smo vstopil; v naše prostore, smo našli vse narobe. Stoli, ves inventar, pisalni stroji, steklo in telefoni, vse je ležalo na tleh razbito. Naše tovarišice so pričele jokati nad svojim; dragimi delovnim; pripomočki, ki so jih toliko vzljubile v svojem vsakdanjem naporu in v cilju, k; jim je toliko drag — blagostanje našega delavstva in skupha' svoboda; Končno so pa uvidele, da treba spet prijeti za delo z najprimitiv-nejšimi sredstvi in so tako tudi ■ napravile.
Ali v . tem se je že znašlo .pod našim sedežem v ul. Imbriani okoil 300 demonstrantov, večinoma srednješolcev in nekaj elegantnih gospodičev. Nekateri s0 vdrli po stopnicah do vhoda in pričeli razbijati vra-
ta, kar jim je tudi spet uspelo, toda v prostore niso mogii. Medtem ko smo odbijali njihov podli napad, smo prepeval; našo delavsko himno, a nekdo je poklical policijo.
Ko je prišla policija, nj nikogar aretirala (vsaj mi nismo videli!), četudi jih je vse našla »na delu« Zato pa je nas vse takoj zaprla v eno sobo in nas potem puščala drugega za drugim ter nas vse podrobno preiskala. Našemu uredniku je hotela odvzeti tudi fotografski aparat, končno je odvzela iz njega le film, da bi ga oddala znastveni policiji.
Izgledalo je torej, da smo mi napadalci, a teroristi da so žrtve, Čudne zadeve. 4ci so pa redne pojave pri nas.
Tako se je godilo pri prvih pojavih fašizma-pri nas, po prvi svetovni vojni in sedaj ZVU spet gleda, kako se ponavljajo take in še težje stvari. Pa pravijo, da je pri nas uveljavljena svoboda tiska, ko novinar ne sme slikati dogodkov, pravijo, da želijo demokracijo, a uporabljajo fašistične metode.
ravno kmetje? To je bilo takrat, ko je vsak košček kruha ponujen partizanu, pomenil smrt ali Dachau! Kdo je danes, ko so preganjani naši industrijski delavci, poslal kamione hrane ob vsaki prilik; stavke pa tudi drugače, da bi le naši mestni delavci izdr-žali v napadih fašistov? Kmetje in zopet kmetje!
Te trditve torej’demantirajo tisoči in tisoči kilogramov krompirja, fižola in druge hrane, ki so si jo kmetje odtrgali iz ust ea svoje mestne tovariše delavce.
Pri tej politiki so torej gospodje veleposestniki podprti od ZVU in odločno odbijajo kmečke zahteve.. Tudi civilna policija, tista. ki strelja na mirno ljudstvo (toda le na demokratično ljudstvo!) je pričela s svojimi napadi na naše kmete.
Naši kmetje se pa na silo, z nasiljem ne bodo nikoli pomirili. Zahtevajo nov sporazum, a ne preganjanje! S političnim zatiranjem se pa ne da doseči sporazuma, marveč le novo nasilje in opeharjenje osnovnih interesov naših kmetov. Za te stvari so tu sindikati, urad . za delo ali nikakor ne policija.
Osvobodilna borba je bogata v iskustvih in pridobitvah. Bratstvo kmetov in industrijskih delavcev je čvrsto. Kmetje niso več sami: z njimi so tudi industrijski delavci. Tržiški delavci so stavkali iz solidarnosti s kmeti in demonstrirali proti krivični aretaciji dveh kmetov, ki sta bita tudi hudo pretepena. Ta solidarnost je temelj borbe in garancija za uspeh. ZVU bi morala končno pregledati svoje postopke, morala bi gledati, da normalizira stanje, ne pa povzročati nove borbe in spore. Saj gre pravzaprav za priznanje kmetom, k; so rešili toliko in toliko njihovih pilotov in so se skupaj borili proti istemu neprijatelju.
Vendar pa, brez ozira na bodoče zadržanje ZVU, v kolikor, bo še ostala pri nas, i-mamo mi močno orožje za zaščito in o-brambo naših pravic: bratstvo in enotnost kmetov in industrijskih delavcev, bratstvo Italijanov in Slovencev, ki predstavljajo najčvrstejšo osnovo za čimprejšnji uspeh! Za vsako ceno! Pa tudi ob priliki današnje stavke se lahko prepričamo, da je zmaga naša: kmet je podpri mestnega delavca in mu obljubil podporo do končne zmage.
Brutalnost in zvijača
Prepričani smo. da vsi naši čifalci vedo, kaj pomeni v Trstu Sv. Jakob. To je trdnjava demokratičnega ljudstva, delavski rajon, od koder je izšlo največje število protifašističnih borcev in kjer so tudi danes strnjeni in kompaktni.
Okoli 2,30 ure zjutraj 3. julija jc prišlo pred sedež krožka Rinaldi okoli 50 angleških. ameriših jn civilnih policajev. Zahtevali so, naj jim odprejo vrata. Komaj so tovariši odprli vrata, so vdrli noter vsi ti policaji in pričeli razbijati omare, mize in sploh vse- kar jim je prišlo pod roko. Razbijali so vse. Ameriški oficir, ki je bil med njimi, jo izjavil, da postopajo tako, ker so dobili tako povelje. Angleški podoficir je dodal, da nc morejo pozabiti na svoje nedeljske žrtve. Šipe na vratih bifea so razbili. vrata 'polomili. V prvem nadstropju so policajj nadaljevali s svojim početjem (er razbijali s sekirami pohištvo, in vse razmetali. Celo igračke so trgaij in razbijali. Vendar so se najogoreeneje vrgli na embleme s srpom in kladivom in z rdečo zvezdo.
V dvorani so.se popeli na oder in tudi tu nadaljevali z uničevanjem kot drugod. Nikomur niso dovolili priti blizu da bi ugotovil povzročeno škodo. Nato so šli na vrt in v okolino poslopja- ni Znano, kaj so lam počenjali ker se nj mogel nihče približali.
Vsi, ki so se nahajali V krožku, so bili postavljeni v vrsto z dvignjenimi in pokrižanimi rokami za tilnikom, bili so pregledani. in nato poslan; ven po predhodnem pregledu dokumentov V poslopju je ostal le paznik zgradbe in en član odbora krožka. Po tem »sijajnem« početju se je angleški narednik Breaz podal v bar in pričel piti Cherry-Brandy. Ko so mu tovariši dejali, da se mora v baru plačati, je odgovoril, da bo to plačal Tito. Tovariši so mu nato odgovorili, da Tito ne plača tistim ki pijančujejo- marveč tistim, ki delajo Tedaj je narednik prenehal piti in vprašal, koliko stane steklenica likerja. Ker paznik nj vedel koliko stane si je narednik vzel steklenico in plačal 500 lir Okoli 4.30 ure so prinesli vojakom čaj. Narednik Breaz je ukazal tovarišem, da naj operejo skodelice za čaj, pa sta mu odgovorila, da nista sužnja. kljub angleškemu odprtemu in trajnemu besu. Tedaj so jim dejali, naj se odstranita. Odstranila sta se ogorčena, ne da bi prej mogla popisati inventar bara, ker jim to ni bilo dovoljeno. Ko sta stopila, na ulico sta bila zaustavljena od narednika Breaza na vogalu ulice Kaprin in della Guardia; tov. Furlana je narednik oklofutal, zahteval. od njega dokumente in mu ukazal enako kot lov. Fischerju naj nikomur ne povesta, kaj se je zgodilo ter naj se prijavita njegovemu uradu na policiji jutri ob 9.30 uri. V nasprotnem slučaju, da ju bo dah zapreti za 6 mesecev. Nato je odšel.
Pred tem je bilo, odnesenih iz krožka 5 zastav: rdeča jugoslovanska, italijanska, angleška in amerikanska.
K tem dejstvom ni potrebno dodati nobenega komentarja. Navodilo za pustošenje je prišlo »od zgoraj«, pustošenja se vršijo le v krožkih vedno napadanega in ogrožanega demokratičnega ljudstva, znaki bratstva med narodi in delavski z.naki se trgajo in uničujejo žali se Maršal Tito. češ. da bo on plačal, kar vojaki oropajo, ponižujejo se delavci, tepejo se in zastrašujejo.
/
Prvu letna shnpMIna koTiiarjev
V	nedeljo ob 9. uiti se je vršila prva letna skupščina Enotnega sindikata kovinskih delavcev iti nameščencev v kinodvorani Doma pristaniških delavcev v Trstu.
Predsednik skupščine, tov. Turkovicti, je pozdravil vse prisotne, tako zastopnike raznih demokratičnih ustanov kot zastopnike raznih kovinskih odborov. Z navdušenjem 'Je foii sprejet predlog, naj se pošlje brzojavka španskim demokratom, kj se borijo proti Francovi strahovladi. Nato je pričel delovni program.
Pred pričetkom dela so vsi prisotni počastili padle tovariše z enominutnim molkom.
Nato so pozdravili skupščino razni zastopniki demokratičnih ustanov. Prvi je govoril tov. Semilli v imenu Pokr. odb.. Enotnih sindikatov in je želel polno uspeha v delu. Tov. Juraga je govoril v imenu mestnega odbora E. S. in povdorii moč kovinskega sindikata ' in njegovo doslednost v borbj za demokratične in delavske pravice. »Prepričani smo. da zvašo podporo ne bomo zgrešili poti našega naj višjega cilja — ljudske oblasti«, je deje! tov. .Tinaga burno pozdravljen od vseh prisotnih.
V	imenu KPJK je spregovoril tov. Jakse. tieh. »Vaša stroka daje vedno svoj peča,t splošnemu javnemu življenju v našem me. stu in vsej pokrajini. Bodisi v sindikalnem kakor tudi v političnem čivjjenjn imate vi vedno odločilno besedo, posebno pa v teh težkih časih«, je dejal tov. Jakseticli.
V	imenu antifašistične mladine je govoril tov. Bacicchi, a za njim tov. Regent v imenu Slovansko.italijanske antifašistične
unije.
Nato je sledila svečana predaja zastave, ki so jo kovinarjem podarile antifašistične žene Trsta.
Sindikalno-politično poročilo
Tov. Babici) je prečita! sledeče sindikalno politično poročilo
Tovariši kovinarji!
27. maja 19-45. je skupščina tovarniških odborov velike in srednje industrije izvolila sedanji začasni odbor Enotnega sindikata kovinskih delavcev in nameščencev.
Po enem lotu se skupščina sestaja ponovno, da hi razpravljala o obilnem delu v času’težkih borb sindikalne organizacije, pa tudi vsega delovnega ljudstva Trsta-in pokrajine.
Iz izkušenj in delovanja v preteklem letu bomo postavili nove temelje za bodoče delo, kj ne bo nič lažje, kajti zahtevalo bo vse naše sposobnosti, strnjenost in borbenost.
Enotni sindikati nadaljujejo tradicionalno razredno borbo, kj jo je pričelo primorsko ljudstvo že pred dobrimi 50 leti, pod vodstvom svojih strokovnih organizacij. Nasi sindikati so nastali iz ilegalne delavske organizacije Delavske enotnosti, iz katere tudi črpajo vso svojo, moč. Posebno mi, kovinarji, smo ponosiij na Delavsko enotnost, saj je ona nastala med nami. v naSih ladjedelnicah in tovarnah v dobi fašistične strahovlade. Odtod* se ie'potem razširila med vse naše delavstvo že v času herojske osvobodilne borbe, ko so se naši kovinarji borili skupaj z našimi kmeti za iste ideale.
Časi trpljenia in prelivanja krvi
Nato sta nastopili anglo-ameriška voj a. ‘ška uprava in razdelitev naše pokrajine v dve coni. V coni A. so bile kaj kmalu ukinjene vse demokratične ustanove, pridobitev težkih borb. nastali so časi trpljenja in prelivanja krvi V nuli so se stari zatiralci, ki so bili zbežali pred ljudsko o. Mastjo, vzpostavljeni so bili fašistični za koni. a. delodaialci spet uživajo polno pod. poro.
V	takem položaju kot je današnji, so u-speli stari podporniki fašizma oživeti sisteme. ki so nekdaj povzročili fašizem. Delavci so mogli vedno ceniti vrednost enotnosti delavskega razreda, enotnosti kmetov in delavcev, uradnikov in delavcev, brez razlike na narodnost, vero .ali politično pripadnost. Reakcija vseh časov, posebno pa fašizem, pa ie vedno skušala razbiti delavstvo z raznimi sentimentalnimi frazami, z nacionalizmom, ker ie posebno uspelo pri politično nezrelih elementih, ki so bolj podložni in pripravljena razbijati to enotnost ter s tem služiti interesom zatiralcev delavskega razreda.
Iz istega razloga so ustvarjeni tudi danes 'razbija'ci delavskeg arazreda, razbijalci slovansko.italijanskesra bratstva. Pričeli so gonjo proli Enotnim sindikatom in drugim množičnim organizacijam na isti način, kot se ie dogajalo v prejšnjih dobah.
Tudi tedaj je Delavska zbornica (po njihovih besedah! bila prodana tujcu, tudi tedaj se .ie govorilo, da ie. bila protiitalijanska. Medtem so se pa ustanavljale razne razbiiaške sindikalne organizacije na isti način, kot so bili danes ustanovljeni Julijski sindikati- Ti se oslanjajo na nacionalistične sentimentalizme in vključujejo le razredno nezavedne delavce, kj se nikoli niso udeležili sindikalnih borb. K njim pripadalo predvsem nameščenci paroplov. nih družb, kreditnih in zavarovalnih ustanov ter visoki uradniki in funkcionarji, »importirani« iz notranjosti za časa faši-.zma. Seda j zasledujejo iste cilje kot nekdaj z določenih namenom raznarodovanja Slovencev in Hrvatov ter hočejo s tem tudi ponovno ožlvedi nacionalno mržnjo.
Združeni s temi so seveda vsi fašisti. Ti sindikati so uspeli dobiti tudi priznanje od strani italijanske glavne konfederacije de. la, posebno s podporo’ tukajšnjega CI.N.a (italijanska šovinistična nacionalna organi., zaeija v Julijski'krajini).
Nalo se v referatu govori o sindikalni politični liniji, ki sloni na bratstvu in enotnosti vsega našega prebivalstva, kakor tudi na doslednih demokratičnih načelih proti vsem pojavom fašizma, a se nikakor ne da zavleči na, same ekonomske probleme.
Po TJ. juniju 1945, ko so se umaknile ju. gostova tiske čete, je nastalo popolnoma drugačno -življenje. Prej. se je že pričelo z obnovo in je bilo povsod opaziti popolno zaupanje v bodočnst. Po prihodu a.nglo. ameriškib čet pa je vse strmoglavilo in kar je bilo priborjetnega. je prešlo v nič. Trst spada k Jugoslaviji' in k podonavskemu bazenu ter od tam lahko črpa svoje Življenjske. sile. Brez tega področja, ie nemogoče razviti našo industrijo ter je naravno, da mora to predvsem občutiti naše delavstvo. Brez tega brezsmiselnega trganja naše pokrajine bi'predvsem živeli v svobodi, a bi
tudi odklonili vse nevarnosti nezaposlenosti in lakote.
Ko govorimo o kovinarjih, ne moremo pozabiti tudi njihove .vezi s kmeti. Drugi stojijo ramo ob rami z dragimi ter se bolijo skupaj za iste ideale. Poudarja se v referatu, da nikoli več. ne bo prenehala so. Udarnost kovinarjev s kmečkimi delavci ter da ni sile. ki bi jih mogla razdvojiti.
Vendar pa je končna reštev vseli problemov navezana na vprašanje teritorijalue pripadnosti naše pokrajine'. Pri tej rešitvi mi ne .moremo ostati pasivni. Moramo se aktivno boriti za naše pravice in proti vsem poizkusom .domačih delodajalcev ter proti politiki anglo-ameriške vojaške uprave.
Predvsem moramo zahtevali, da drži ZVIJ svoje obveze, ki izvirajo iz, njenega položaja upraviteljice na našem ozemlju.
«V naši borbi imamo oh naši strani vse demokrfične, sile sveta, posebno pa vsega delavstva. Zato s te današnje konference pošiljamo naš izraz priznanja za vse napore, ki jih podvzema.jo v Parizu za pravilno rešitev vprašanja pripadnosti naše pokrajine.
Posebno naše priznanje naj gre Sovjetski zvezi in njenim herojskim narodom, ki so največ žrtvovali za zmago demokracije v svetu.
Pozdravlj-amo jugoslovanske narode in narode srednje Evrope, ki so znali prekrižati enkrat za vselej z reakcijo in si priborili ljudsko oblast, tisto oblast, ki smo jo bili dosegli tudi mi svoj čas. ki nam je Pa bila odvzeta in kj se bo gotovo spet vrnila v naše roke«.
Burno odobravanje je pozdravilo poročilo tov. Baticha, nakar je sledila kratka diskusija, po kateri je tov Zuder podal organizacijsko poročilo; iz tega poročila je razvidno vedno večje naraščanje članstva, ki šteje danes že. čez 10.760 članov, s 140 tovarniškimi zaupniki, 31 tovarniških odborov, 11 stenčasov., Tri glavne posvetovalne komisi-
je pomagajo pri reševanju važnih problemov. To so: komisija za lahko industrijo, za obrtništvo in komisija uradnikov, sestavljena iz zelo aktivnih in sposobnih elementov. Zanimivo je tudi dejstvo, da je od novembra 1915 do danes članstvo stalno naraščalo, kar potrjuje, da ni res, da bi se članstvo zmanjšalo zaradi sindikalne polite Enotnih sindikatov.
Pozdrav delegata kovinarjev iz cone B
V tem je prišel tov. Valentič, delegat kovinarjev jz cone B, ki je prinesel njihov pozdrav ju bil burno pozdravljen.
Tov. Volentič je dejal v glavnem sledeče:
«V imenu kovinarjev in vseh delavcev in nameščencev cone B, pozdravljam vaš prvi kongies. Vaša borba je povezana tudi z našimi cilji in težnjami vseh delavcev cone B. Aid ugotoviti moramo, da obstojita.y obeh conah dva različna svetova: v coni B se borimo na gospodarskem polju, ustvarjamo in gradimo; pri vas, v coni A. p'a se borite za vsakdanji kruh, za dosego obnove in za pravico do dela.
Poudariti moram, da kot smo bili enotni v borbi, tako smo enotni tudi danes, a v tem je tudi naš najvišji cilj: da odstranimo vse razlike med dvema svetoma, ki sta tu metno postavljena med nami in vami*.
Nato je sledilo kratko poročilo mladinske-iga delovanja in delovanja žena -zaposlenih ‘pri. kovinski industriji.
Opaziti pa je bilo, da je delovanje naših kovinarjev na. vsakem polju zares široko pa tudi plodno. Le glede ženskih problemov je ženska delegatkinja. zahtevala večje razumevanje in več pažnje ter je bila za to tudi pozdravljena in je žela obilno odobravanje.
Na kraju je bil izvoljen nov odbor, kj se sestoji iz sledečih tovarišev: R-uan Bruno. De Santi, De Luechi, Peterlin, Gorup, Bo. nin, Pinto, Čermelj, Klementič, Omari, Ruse a’. Viola, Berčič. Cuder, Ghisom, Lucche-si in.Saber.
Končno so voščili najplodnejše delovanje vsemu odboru zastopniki sindikalnih organizacij in drugih ustanov; konferenca se je zaključila z delavsko himno.
Poročila iz cone B
Prvi uspehi
tromesečnega„Titovega tekmovanja1
Ko je delovno ljudstvo v coni »B« Slovenskega 'Primorja pred mesecem dni šlo s polnim delovnim elanom v Titovo tekmovanje za obnovo svoje domovine in za priključitev k Jugoslaviji- sta se morala, ljudstvo in ljudska oblast boriti z vsakovrstnimi povojnimi težavami, ki so bole pomanjkanje prevoznih sredstev, pomanjkanj raznovrstnega gradbenega mat prijala, ki ga je treba uvažati M.
Ljudska volja in volja ljudskih oblasti pa je bila še mnogo močnejša kot vs? navedene . težave, ker sta se ljudstvo in ljudska oblast zavedala da delata in obnavljata za sebe. za Titn, za. Jugoslavijo. Zato so re zultati tekmovanja v prvem mesecu, Jerav no so še nepopolni- to se pravi, da jr na. pravljenega več nego je v poročnih, zelo veliki. Poročila so predvsem od obnovitvenih zadrug. Ta poročila so lahko rečemo popolna. Pričakujemo pa, da bodo tudi vse o-ta-le ustanove in organizacije pošiljale poročila tako. kot 'jih pošiljajo obnovit/ena za druge.
V okraju Ilirska Bistrica je. bilo v okviru obnovitvenih zadrug izgotovljenih 15 hiš. 16 gospodarskih poslopij- brez kritine ŽO his, brez kritine 26 gospodarskih poslopij. V delu pa, je 6 hiš in 20 gospodarskih poslopij. Izven obnovitvenih zadrug pa je izgotovljenih 10 hiš, 11 gospodarskih poslopij, 1 hiša brez kritine. V delu pa sta 2 hiši in 12 gospodarskih poslopij. V obnovi ie tudi žaga in tovarna lesnih fabrikatov. Na novo so ustanovili še 4 obnovitvene zadruge, Prevoz 30 kub. metrov desk iz žage ha mesto' kjer se vrši delo je bil izvršen prost, tvolj no, brez plačila.' Gani štirih obnovitvenih zadrug so sami posekali brezpltvnj svoje kontingente lesa. to so zadruge Sušak, No. vokračine. Veliko Brdo in Knežak, Na po-
Pred 438. leti
Praznovanje obletnice živosrebrnega rudnika na dan Sv. Ahacija v Idriji
Lotos smo drugič po kapitulaciji hitlerjevske Nemčije praznovali 438 letnico obstoja našega svetovno znanega rudnika. Sv. Akacij je dan, ki ga z* veseljem*v srcu pričakuje, saj se je točno na ta dan po dolgem iskanju prikazala toliko dragocena ruda, zaradi česar je zavladalo med vsem deiarstom iskreno veselje, kakor je vladalo med ljudstvom še posebno izrazito na letošnjo obletnico.
Zato smo letos zelo iiovesuo praznovali obletnico nastanka našega rudniku, za katerega se je že večkrat med seboj boril mednarodni velekapital. Umevno je, da smo se letos, ko je.poteklo prvo lete, odkar je ta dragoceni rudnik v rokah delprsltva samega posebno potrudili za to zgodovinsko praznovanje.
Že na predvečer Šv. Akacija je bilo vse mesto v svečanem razpotožebju. Vsa poslopja so bila okrašena z* narodnimi zastavami. Rudarji, nameščenci, žene in mladina so se zelo požrtvovalno potrudili ter okrasili ves ogromen prostor iz zelenjem m slavoloki. Na predvečer se je na trgu maršala Tita zbrala ogromna množica ljudstva, ki je prisostvovala koncertu, ki ga je izvajala rudarska godba. Nato se je ljudstvo zbralo
kot doslej. Zato naj nam bode 22. junij 1946 pobuda za nadalnje delo za našega Tita ter za našo skupno domovino Jugoslavijo.
Naj živi delovno ljudstvo Julijske Krajine v Titovi Jugoslaviji!
Naj živi naš veliki vodja maršal Tito!
Naj živi Sovjetska, zveza s svojo nepre-magljvo Rdečo Armado ter svojim voditeljem generalisimom Stalinom!
Pohvala udarnikom
Tov. ravnatelj je povdaril, da se je produkcija živosrebrnega rudnika precej izboljšala. Delavstvo razume, da dela danes v resnici zase in za svojo lastno domovino, zato gre z večjim elanom na delo kot nekdaj. Fred vsem je pohvalil pet udarniko--. 1.Bajer Janko, je pri svojem delu kot mizarski mojster v rudniški mizarnici in žagi kazal vzorno inicijativo ter se uspešno trudil pri obnovi te delavnice ter za izboljšanje in po-oenjenje njenih produktov. Skupno s tov. Tratnikom je napravil načrt stroja za poliranje fesa ter krožna žage za finejše mizarsko rezanje m oba stroja, s pomočjo tovarišev izdelal, "ot mojster je posvečal vso potrebno pažnjo pouku mlajših tovarišev vajencev tor se t'"1' nj-j tein delu pol -zal kot
iz-
vsem oro-
Slika nam prikazuje Idrijo kot jo je narisal Valvazor pred 3oo leti
v povino z godOo na čelu ter odkorakalo pred poslopje uprave rudnika, kjer se je koncert nadaljeval. Naposled je šla nmffžica ljudstva z' godbo na čelu na Zemljo, kjer je bil v okrašeni dolinici pripravljen oder, na katerem so člani Šentjakobskega gledališča uprizorili dramo »Tugomeri). A se ljudstvo je pazljivo sledilo tej drami, v kateri se je prikazovala narodna zavest in borbenost naših starih Slovanov.
Naslednji dan je bila ob peti uri zjutraj budnica. Naposled se je izvršila kljub slaba-mu vremenu procesija, katere se je udeležilo številno dediavstvo in upokojenci s člani rudniške uprave. l’o procesiji se je na Zemlji vršil sprejem gostov. Prišli so delavci iz črnih revirjev, iz Ilirske Bistrice. Raše, iz oddaljenih Trbovelj in Zagorja. Tov. predsednik sindikata rudarjev je pozdravil vse navzoče goste ter je povdaril pomen današnjega praznika. Nato je povzel besedo tov. inž. Aljančič, ki je v kratkih besedah orisal vsa razdobja našega rudnika. Povdaril je. kako sp naši predniki trpeli, kajti morali so delati od ranega jutra do poznega večera z majhnim odmorom i’ kako se je d-lavstvo vedno borilo za izboljšanje socialnega položaja; kako je bilo zatirano v . vseh ozirih, kajti ni se smelo nikjei udejstvovati, kar se je pa z osvoboditvijo izboljšalo. Izboljšal se je socialni položaj našega delavstva. Danes se naše delavstvo udejstvuje v vseli panogah kulture in gospodarstva. Naše delastvo ima v rokah tudi. ljudsko oblast, katero je že leta 1848 ob neki priliki z listkovno akcijo zahtevalo. »Izženite vse, ki vas izkoriščajo, ki pijejo kri in uživajo vaše žulje. Pojdite, če ne. Vam; podremo hiše*.- Idrijski rudar se je tudi odzval osvobodilni borbi ter razumel pomen iste, kajti od oosvoboditve je šel naš delavec ;z drugo zavestjo na delt)) ker se zaveda, da deta danas zase iu za svojo lastno državo. Naše delavstvo se dobro zaveda, da naša borba še ni končana, ker se hoče še vedno zavirati naš razvoj od strani domače in tuje reakcije. Povsod nas bijejo, a tudi mi bomo bili s podvojeno silo
vzgled mojstra. Odlikoval se je pri prostovoljnem delu po obsegu in i uicij ati vno s t i ter v treh mesecih, izvršil 242 ur. 2. Tratnik Stanko je delal skupno s tov. Pajerjem Jankom ter velja gornje tudi za Tratnika. V treh mssecih je izvršil 225 ur prostovoljnega dela. 3. Peternelj Martin je pri svojem delu, kot kopač na sledilnih kopih na četrtem obzorju jaška »Borbe«, v trdi hribini presegel določeno normo v januarju 1946 za 42%, v februarju in marcu za 61%, v aprilu za 86?o in na preboju k Inzagbi jašku skozi devet dni meseca aprila v mehkejši hribini celo za 96%. Povprečno je v prvih štirih mesecih tega leta presegel normoza63%.Prisvo jem delu se je odlikoval po inicijativnosti ter žilavem naporu. 4. Zajc Konrad je pri svojem delu kot kopač na sledilnih kopih ter na pripravah b mesecu januarju 1946 pod težkimi okoliščinami v jašku ».Borba« dosegel normo, v marcu na drugem obzorju na sledilnem delu. presegel normo za 44%, v mesecu-aprilu na VIJ. obzorju za 84% in pri preboj n k Inzagbi jašku na II. obzorju, v mesecu marcu skozi 12 divi celo za 119% m v aprilu skozi 12 dni za 84%. Povprečno je v treh mesecih presegel udrino za 57.8%, Pri svojem delu se je odliikvai po inicijativnosti, žilavosti ter sniotrenosti in zlasti p > vztrajnosti pri proboju k inzagbi jašku. o. Brilej Feliks je kot odkopni kopač; v odkopnem polju, v jašku »Delo« v trdi hribini, v mesecu februarju presegel normo za 50.7%, v marcu za 37% in v odkopnem polju v mesecu aprilu za 34.5%.) Povprečno je v treh mesecih presegel normo za 40.6% Pri svojem delu je pokazal izredno sposobnost v uporabljanju vrtalnih naprav ter smisel za pravilno razporeditev dela. Dosegel je zato odogovar-jajoče svojemu mestu najboljši učinek.-Vsi udarniki so bili z navdušenjem aklauiirani od vsega navzočega ljudstva in nagrajeni od Rudniške Uprave. Na dalj s je še 12 drugih delavcev« bilo imenovanih kot vzorni delavci in so za to tudi prejeli denarno nagrado od rudniške uprave. To so: Tov. Zupančič Pavel, Tušar Franc, Poljanec Franc, Zelene
ValentiiV Cigale Ivan, Lampe Josip, Bcdenk August. Car Ignac, Poljanšek Milan, Jereb Ivan, Kanduč Tinko, Pelhan Franc. Nadalje je bilo pohvaljenih 10 delavcev, ki so se posebno v topilnici odlikovali s Svojini pazljivim ter indcijat-ivnim delom. Imena teh delavcev so sledeča: tov. Eržen Ivan, Kavčič Filip, Lapajne Evstahij, Pavšič Anton, Šinkovec Ivan, Tušar Vincenc, Likar Franc Kuk Karel ter Božič Mirko in Jazbar Anton ki sta s svojo inicijativnostjo ter vestnostjo pripomogla k bol j šem 11 del ov a n j u o lick-tričuih naprav.
V imenu Poverjeništva je častita! udarnikom Poverjenik tov. Porovšek. Sledili 80 še govori predsednika vseli I SS-hdikatoV Ju iijske Krajce tov. Simili, predsednika' Glavnega odbora En. Del. Sand. Slovenije ter govor predstavnika vojske. Naposled so nastopili trboveljski rudarji s pevsko točko in podarili so našim rudarjem krasimo delen mali rudarski voziček d jem ter. krasno izdelanim grbom, ki pomeni enakost in bratstvo med vsem delavnim ljudstvom.
Mlad idrijski rudar se je v imenu vseh tovarišev iskreno zahvalil za prekrasno, mojstersko izdelano darilo. Naposled so trboveljski rudarji zapeli pesem o Svobodi. Tudi vsi udarniki in ostali nagrajenci so se iskreno zahvalili za priznanje in nagrado, kj so jo prejeli od Rudniške Uprave, tei obljubili, da bodo še iz večjim navdušenjem nadaljevali delo pri naši obnovi. Kot zahvalo našim očetom ter prednikom, ki so so tudi borili za izboljšanje socialnega položaja delavstva, so člani rudarske godbe poda rili društvu upokojencev in vdov krasno nadelano zastavo, ter so se zahvalili vsem aktivnim rudarjem za veliki dar, kakor tudi za zgled v borbi in pri obnovi našega uničenega gospodarstva. «Naša društvena zastava je za nas veliko priznanje«, je izjavil tov. predsednik društva upokojencev. »Nismo še za med staro šaro, še vedno smo pripravljeni za borbo za vse tiste ideale, ki so tesno združeni v tem našem simbolu, v naši novi zastavi: A7 imenu vseh rudarskih upokojencev in vdov se tovarišem aktivnim rudarjem in borcem za našo go spodarsko neodvismost najlepše zahvaljujem- Pri tem kličem: hočemo biti s prebivalstvom vse Julijske Krajine in Trstom priilkjučeni k republiki Jugoslaviji, Sivel maršali Tito! »
staji v Šapijanah je bilo s prostovoljnim delom in prostovoljnim prevozom na postaji natovorjenih pet in dvajset tonskih vagonov materijala (peska in opeke zidakov) za vas Kilovče. Na drugi postaji je bil ta materijal prav tako s prostovoljnim delom raztovorjen in prepeljan prostovoljno v vas Kilovče. Izgotovljenih je bilo na ročni stroj 12,428 kom. cementnih strešnikov. 528 kom. pa dvozareznih cementnih strešnikov na ročni' stroj. Dnevna produkcija strešnikov se je dvignila od 200 na 630 komadov. V opekarni ima tehnična! baza napravljenega za, obnovo 1.60.000 opeke (zidakov), 180.000 opeke (votlakov). 38.000 blokov, 105.000 kor cev. V .teku meseca so'imeli odbori obnovitvenih zadrug dva metfeadružna sestanka, na katerih so ustanovili medzadružni odbori ki je prevzel opekarno in delavnice tehnične baze, Tov. Jenko Alojz si je nabavil iz. tovarne «Falersa»‘‘lesovihske plošče za pokritje svoje hiše. Tovarna »Faler-sa« izdeluje namreč tudi druge kvalitete teh plošč in sicer neloščencv ki se lahko dobro uporabijo namesto stukadurija in stanejo, boljša kvaliteta 156 za kvadratni meter, slabejša pa 145 za kvadratni meter. Apneni beleš se teh plošč prav dobro prirne. Po kalkulaciji je to najcenejša, in najboljša izdelava stropa. Obnovitvene zadruge Rupa. Novokračine, Zabiče, Trnovo, Bitnje, Slivje in Vremski' Britof, so nakazan kredit za obnovo črpale in po vrednosti stvor-jenega dela. tudi presegle.
V	koprskem okraju je bilo izvršenega dela kakor sledi: Pri obnovi in sanaciji vasi porušenh zidov in očiščenih ruševin 1748 kubičnih metrov. Izkopa za gradnjo novih cest 70 kubičnih metrov postavljenih lesenih podov 62 kvadratnih metrov, zidnega ometa 69 kvadratnih metrov, stropa in ometa 150 kvadratnih metrov.
Izvršena dela na cestah, očiščenih cestnih jarkov 5365 metrov, odstranjenega asfaltnega cestišča 1300 kvadratnih metrov, izgrajenih cestnih propustov 2 X 1 m) 7,50.
Produkcija materijala, napravljenega, iz: mešanice za posipanje cest 413 kubičnih metrov, kamenja za zidanje 615 kub. m., kamenja za drobilce 80 kub, m., peska f kub. m., živega apna 1400 stotov.
Uporabljene delavne moči: strokovni delavci plačanih ur 3019 (strokovnih ur prostovoljnih 39: nestrokovnih prostovoljnih ur 13.805.
Prevozi :
Strokovnih prostovoljnih ur 39; nestrokovnih prostovoljnih ur 13.805. Izvršeni so bili tudi razni prevozi z vprežno živino, brezplačno. ATednost vsega dela in izdelanega materijala v času enomesečnega Titovega tekmovanja v* Koprskem okraju znaša L. 1,037.383. Vsa zgoraj omenjena dela so bila izvedena ne da bi bili dotaknjeni fondi za obnovo. Od 1,900.000 L. nakazanega kredita so potrošili 153.280 L. za nabavo 350 stotov cementa in 30.000 L. za nabavo tiskovin in knjig za obnovitvene zadruge. Tekom prvega meseca so nabrali delavci za fond obnove 25.000 L.
V	okraju Idrija—Cerkno je bilo izvršeno od 25. V. do 10. VI., v okviru trimesečnega Titovega tekmovanja, naslednje delo:
I. Obnovitvena zadruga Vojsko:
1.	Težaškega dela 130 ur v vrednosti 12.250.-
2.	Profesijonisti 150 ui-v vrednosti 6.750-
3.	Prevozov s konji 170 ur v vrednosti 18.600.-Organizacija 4 novih članov nepogorelpev v deležih L. 4.000. Priobčenih člankov v časopisju 2. Organiziran stalni delavski bataljon mladincev (104 mladincev). Delno obnovljenih hiš 4, gospodarski poslopji 2. Napravljen nov voznik Skratoveč—Rovtarjev vrh, 350 metrov. Očiščenih cestnih jarkov Vojsko—Vogalce. 100 metrov. Pripravljenega gramoza za posipanje 20 kub. metrov Razvozili gramoza za posipanje 20 kub. m Pripravili apna 1000 stotov. Pripravili peska 84 kub. metrov. Pripravili gramoza 15 kub. metrov. Kamenja 88 kub. m. Zidrte opeke 3000 kom. Tesanega lesa 140 kub. metrov. Rezanega lesa 55' kub. metrov. Spojk 30 kom. Okovja za vrata 10 kom. Okovja za okna 20 kom. Dimniških vratič 6 komadov, Stropnih letvic (lajšt) 3000. Sezidali kame-nitega zidu 42 kub. m. Sezidali opečenega zidu 23,50 kub. m. Sezidali opečenega zidu 13 cm 278.40 m2 Sezidali obokov iz opeke 13 cm 14 m2. Sezidali dimniško zidovje 7,25 kub. m. Sezidali dimniških betonskih plošč 1.80 m2. Grobega in finega stropnega ometa 168 m2 Grobega in finega stenskega ometa 337 m2. Grobi omet 43 m2. Vzidanih okenskih okvirjev 20 kom. Vzidanih vratnih okvirjev 6 kom. A7zidanih dimniških vratič 5 kom. Izvršenih oken 6 kom. Izvršenih vrat 8 kom. Položenih stopnikov 184 m2.
Položenih strešnih stolov 520 m2 Položenega poda 84 m2. Prostovoljni' apna 100 stotov.
II. Obnovitvena zadruga Črni vrh:
Težaškega dela 1420 ur v ' vrednosti K-42.600. Prevozov s- konji 440 ur v vrednosti L. 79.200. Člankov v časopisju. Organizirane udarniške nedelje 2. in 16. VI. 1.1. Zasipanje ceste v dolžini 500 m. Produkcija živega apna 1.200 stotov- nbprava peska 620 m'1, naprava kamenja 72 m3, izdelava cementnih strešnikov 6.000 m3. Priprava tesanega lesa 219 m3. Naprava grobega in finega stropnega ometa 64 m* naprava grobega in finega stenskega ometa 192 m2.
Pogorelci sami v Črnem vrhu napravili:
Težaškega dela 939 ur. v vrednosti 23.475 lir. Prevozov s konji 319 ur v vrednosti L. 23.975. Organizirali delavski bataljon 1. Popolnoma popravili tri spalne sobe. Razvozili gramoza 207 m3, zasuli ceste v dolžini 1000 m ali površino 3400 kv. metrov, v delu dve košarasti apnenici, ki bodo dale apna 1700 stotov- pripravili peska 42 m3, pripravili • tesanega lesa 21 m3, napravili grobega in finega stropnega ometa 64,80 m2, napravili grobega in finega stenskega ometa 136,20 ra2. Vzidali okenskih okvirjev 2 kom., položili stropnikov 50 m2- položili poda 50 m2 pokrili strehe 60 ur.
OZ Godovič: Težaškega dela 1540 ur v vrednosti L. 46.200. profesionijskega dela ur 480 v vrednosti T. 19.200. prevozov s konji ur 265 v vrednosti L. 39.750, prevoz s ka-mijoni ton. 9 v vrednosti L. 3000- pripravili gramoza ni3 16, pripravili tesanega lesa. m3 114 pripravili rezanega lesa m3 30, pripravili spojk km. 25. pripravili okovja za vrata kom. 4. napravili opečnega zidu m3 5, napravili obokov iz opeke 13 cm m2 16. napravili grobega in finega stropnega ometa. m2 110, napravili grobega in finega stenskega ometa m2 320. Vzidali okenskih okvirjev kom. 4- položili' stropnikov m2 110, pokrili strehe m2 210.
OZ Idrija: Pridobili enega novega člana nepogorelcev delež L. 1000, napravili peska m3 15, napravili zidne opeke kom. 80.000. napravili cementnih strešnikov kom. 9747, pripravili rezanega lesa m3 19.827. napravili opečnega zidu 13 cm m2 6, napravili grobega in finega stropnega ometa m2 31, napravili grobega, in finega stenskega ometa m2 318- napravili grobega in finega, fasadnega orhefa m2 2, napravili samo grobega ometa m2 123 napravili opečnega tiska m2 16- napravili betonskih plošč m2 14. Vzidali okenskih okvirjev kom. 6. .
V bivšem Cerkljanskem okraju se je od
25. 5. db 25. 6. napravilo .sledeče:
Udarniško smo izvršili težaška dela ur 3622,' t. j. L. 168.660. prof. dela ur 1284 — t. j. L. 51.360. prevozov s konji ur 55, — L. 3-800, prevozov s kamijoni ur 300 — L. 16.200.
Zbrali prostovoljne prispevke: v denarju L. 2.250, v gradivu 1. 135.000- s prireditvami v korist obnove L. 4.600. Organizirali smo 13 novih članov v OZ in pridobili deležev za L 5.500. Izvršili smo kulturno prireditev v Šebreljah. V časopis smo priobčili dva: članka. Organizirali smo 2 udarniški nedelji dne 23. 6 1946. Od dne 25. 5. do 25. 6. 46 smo obnovili delno' stanov, hiš Tov gčšpofT. poslopij 16 del. 1. Napravili smo samo novo streho na 17 poslopjih. Organizirali smo 1 delavnico cemetnih strešnikov. V delu. imamo: 1 delavnico cem. strešnikov, 1. poljsko opekarno v Črnem Vrhu. 1 košarasto apnenico, kj bo. dala 60 ton apna ter 1 kovaško delavnico v Cerknem.
Produkcija materiiala: Apno q 100- pesek m3 83. gramoza m3 24- kamenja m3 60, zidne opeke kom. 20 000, cementnih strešnikov kom. 16655. tesanega lesa m3 194, rezanega lesa, m3 156.
Mladinci iz Brčhega
pišejo Idrijčanom
Naša mladina ki je šla gradit rrogo v Brčko, se javlja. Tako je tov. Majnik pisal svojemu prijatelju: »Najprej Te prav lepo pozdravim. Imamo se prav dobro: ko končamo dnevno delo, se udejstvujemo v čital-niških krožkih fizkulturi in prosveti. V Ljubljani so nas zelo navdušeno sprejeli. Enako tudi v Brčkem; mladina nas je s pozdravnimi nagovori in izkliki z navdušenim veseliem sprejela v svojo sredo. Zdravo! Majnik Stanko.«
Dijak Franc Žakelj, ki je tudi šel na prostovoljno delo h gradnji Mladinske proge Brčko-Banoviči, piše svoji mami med drugim: »Sem.zdrav in zadovoljen. Tukaj delamo in se zabavamo. Novinarji in celo ministri nas obiskujejo. Pričakujemo tudi obisk maršala Tita, ki mu bom za darilo kaj lepega narisal. Pozdravi vse znance. Franci Žakelj.« ’
Pot nas je privedla med-delavne in prid ne vaščane Šebreljske planote. V delno obnovljeni gostilni je glavna soba kar polna tako da ni za vse prostora.
Sestanek članov obnovitvene zadruge imajo. Prišli so tudi iz drugih vasi. iz Reke.
Žabč, Oblakovega Vrha. Slišali so, da. Se-
n-^zadru^f vna	pivih0 v	okraju,	zato	mo-,	k,.edit. kako pomagali do hiše istim, ki .sa-1 lela. Že skoraj 70-letm	Peternelj Andrej bi
mio	M«	navzoči	da	vidijo	in	slišijo,	kako	;	mi tega ne zmorejo. 13 strešnih stolov se | tudi rad kmalu streho,	seveda, saj je skoro
' ie v teku ene^a meseca pripravilo in posta- pri vseh rustih pomagal tesati m .lih tudi vilo na zidovje. Nekateri bodo zasilno po-j dvigati na obzidje. Če	temu ne, komu pa!
krili s slamo, drugi bi radi cementne stres-j Saj še pri nobenem ruštu ni pozabil pribiti
obnovitvene zadruge velika pridobitev osvobodilne borbe
se dola.
Povedati moramo da je bilo v šebreljah požganih 75% vseh' poslopij čez 80 družin je bito sredi naj večjega dela v juniju 19 k naenkrat na cesti, brez vsega: strehe, hrano , orodja. Toda niso se ustrašili dola. oprijeli so se ga — in je šlo. Sicer so se našli v vasi nezadovoljneži, ki so hoteli ta obnovitveni . polet zavirati s tem da so stalno trobili, da je naša oblast poprej obljubljala denar in da je sedaj ko so v sili, par treba. da ta denar da,
Obrnili srno sc za pojasnila o delovanju zadruge do predsednika tov. Lapanje. Skozi vse leto so obnavljali, pa niso dobili do-sedaj niti stotinke pomoči. Strešne stole (rubte) .so postavili že na 50 poslopij, večino so pokrili s slamo, nekaj tudi že s trdimi cementnimi strešniki. Ker se je. nudila prilika izboljšanja z malimi stroški, se je na več hišah in hlevih podzidalo za. kak meter, da bodo stanovanja višja in hlevi prostornejši in zračnejši, Sami so pripravili ves les, ga obtesali, postavili na zidovje in pokrili sami so udarniško sežgali štiri velike apnenice, tako da je apna skoraj dovolj, 150 stotov,so ga celo zamenjali za cement, Danes so se zbrali- da se skupno dogovorijo, kako bodo uporabili za apno dobljeni cement, kako bodo razdelili nakazani
nike. Obnovitvena zadruga Cerkno je pripravljena odstopiti en,stroj za izdelavo teh. Kar hitro, se dogovorijo da prevzameta dva domačina delo. naj denar ostane doma, ker. ga je tako potreba. Eden vpraša; če bi lahko dobi! na račun predujma od tovariša tramovje za strop nad kuhinjo in sobo, pokrito že ima Lahko, saj je član zadruge, enako je član drugi, ki Trna les in namerava, da bi za denar, ki, ga. je dobil, kupil živinče, ker mu je okupator hlev izropal. Tako je prav. ugotavljajo člani, drug z drugim, pa bo šlo. 'ATasih tega ni bilo če kmet ni bil zmožen sam kupiti žjvinčeta, je je moral zateči k mešetarju. ki ga je pošteno obral Zdaj pa ne gre za dobiček, vse gre preko nas samih če bomp pošteno delali, bo v korist nam vsem. Debata je živa, zanimajo se celo tisti, ki so dosedaj stali nekako ob strani.
50 članov je imela do danes zadruga, trije so pristopili po končanem sestanku, uvideli so. da jim je obnova požganih poslopij zagotovljena edino potom zadrug. 60Tetna dninarica, ki ima majhno bajto, je tudi pri-se ji takoj napravi, ko bodo strešniki nanesla vpisni delež. Ni prosila ali silila, naj pravljenj, mi boste pa pokrili hišo«, je že-
na sleme majhne smrečice z našo zastavo, okrašeno z rdečo zvezdo, četudi je že v letih, dobro razume, da. se sedaj tudi tu obnavlja udarniško pod isto zastavo — za Ju goslavijo. kot smo se tekom borbe borili — za Jugoslavijo.
Kljub vsemu napornemu delu so. Šebrelj-čani na farni praznik sv. Ivana napravili še kulturno prireditev. 12 točk je obsegala in je dobro uspela. Tovarišu pevovodji Lapanja Albinu je uspelo kljub oviram zbrati, vse dobre moči na vasi. Mešani zbor je podal zelo dobro dve Gregorčičevi in pesem o svobodi Z viharnim ploskanjem je bila nagrajena pionirka. Marija, ki je zelo dobro deklamirala »Naš narodni dom«; in »Naš čolnič otmimo«. Salve smeha in dobre volje je vzbudila burka »Kmet v hotelu«.
Vse delo, ne- samo te zadrage. temveč tudi vseh zadrug v coni B kaže, da je začetek prevrata, nad tisto malomeščansko sebičnostjo in samopašnostjo, ki ju je kapitalizem prej vcepljal delavcu in kmetu. Vstaja pa v teh novih ljudeh čut samopomoči in človečanske ljubezni do sotrpečega tovariša.
Odgovorni urednik: Albin ZABR1C