letnik XVIII - št. 10
2011
Glasilo občine Trzin
I*-1 ^
/

1 i
. .1
■ .i


^- Trzinski rojak Ivan Hribar
l	r • . /	f^ .
Odelili bodo^priznafija^za urejenost Trzina
v.	„ *	_ -i, » • '	• •	-M-	•
¿¡^'■ij li^iGaroVnice osvajajo Trzin
liifeedke bivali ^'trzinskem .gozdu
socialno liberalni
17
Jurček Nowakk
Kontakti: 041 770 798
jurcek.nowakk@gmail.com www.jurcek.nowakk.zares.si Facebook: Jurček Nowakk Twitter: @jurcek
Letnik 1963. Živim v Domžalah in sem oče dveh odraslih otrok. Prijatelji me poznajo kot nevladnika in zagrizenega planinca. Že od leta 1980 delujem v nevladnem sektorju, prostovoljec z dušo in srcem. Od leta 1981 sem mladinski planinski vodnik - vodnik Planinske zveze Slovenije in vodim razne generacije in populacije po domačih in tujih gorah. Veliko časa namenim tudi delu z osebami s posebnimi potrebami. Sem soavtor zakona o prostovoljstvu in sodelavec pri marsikaterem zakonu, pravilniku, podzakonskem aktu s tega področja.
Kandidiram, ker sem prepričan, da je že čas da naredimo politiko bolj prijazno vsem državljanom, ne samo posameznikom in skupinam, ki nam sedaj krojijo usodo. Zato se bom v Državnem zboru zavzemal za nevladni sektor. Za vse nas navadne državljane. Za mlade in starejše, za socialno ogrožene, za »malega« človeka, ki je v naši družbi odrinjen na rob in tudi čez, za osebe s posebnimi potrebami, za drugačne in nasploh za vse ranljive skupine.
Nevladni sektor postaviti v enakopraven položaj proti gospodarstvu, javnemu
sektorju in lokalni skupnosti.
Utrditi medgeneracijsko sodelovanje, kot osnovo za kvalitetno življenje in bivan-
je vseh generacij v našem okraju in širše.
^^ V Sloveniji je potrebno spremeniti odnos do sočloveka.
Zavzemal se bom za razvoj socialnega podjetništva, ki v sedanji situaciji edino
lahko doprinese k hitrejšemu zaposlovanju, še posebej mladih, za katere moramo še posebej poskrbeti.
Z "malim" človekom naprej. Ampak zares!
N. iS
www.zares.si
V lepem svetu živimo
Vse krajši dnevi s svojo sivino napovedujejo, da bodo že kmalu naše noči začele razsvetljevati neštete pisane lučke veselega decembra. Trgovci so že po običaju pohiteli in v trgovinah je vse več novoletnega okrasja, naši najmlajši pa že polni pričakovanj razmišljajo, katere želje naj razkrijejo Miklavžu ali pa dedku Mrazu. Bliža se veseli, naporni čas, ki mu bodo letos poseben ton dale tudi bližnje državnozborske volitve. Ko prelistavamo časopise in menjamo programe na televizijskih sprejemnikih, pa človek nehote dobi občutek, da bi bilo prav, da bi - še posebej letos, večji poudarek dali tudi adventu, ki se bo tudi vsak čas začel. Prav bi bilo, da bi se malo »potegnili vase« in trezno razmislili o našem življenju in tistem, kar nas čaka.
Ne da bi gledali v kavino usedlino, lahko spoznamo, da obeti niso najboljši. Svetovna in še zlasti evropska gospodarska kriza še nista pokazali vseh zob, ampak zaradi politične krize, krize v glavah naših politikov, brbota že tik pod površjem in grozi, da se bodo uničujoči hlapi najrazličnejših težav razlili po tistih, ki s svojimi dejanji skoraj niso mogli vplivati
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Tjaša Banko, Brigita Crljenic, Tilen Hvasti, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Frane Mazovec, Patricija Mušič, Miha Pavšek, Emil Pevec, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk:
^ grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejic, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
na začetek krize. Čeprav se je vse začelo z nenadzorovano lakoto prebogatih, naj bi ceno plačali vsi. Zaradi svoje majhnosti je Slovenija zelo odvisna od razmer v svetovnem gospodarstvu, naši politiki pa doslej še niso pokazali širine, zadostne modrosti, ki bi našo državo lahko popeljala mimo čeri in bi celo ugodno izkoristila našo majhnost. V sebičnem prerivanju za politični vrh in ugodnosti, ki jih s tem skušajo pridobiti zase in svoje podpornike, niso znali pripraviti našega gospodarstva na težave, prav tako pa jim ni uspelo preusmeriti naše ladje v mirnejše tokove, kjer bi se lažje spopadali z nevšečnostmi.
Ko zdaj poslušamo predvolilne napovedi in obljube, se zdi, da se tisti, ki se potegujejo za najvišja mesta v državi, sploh še ne zavedajo resnosti položaja. Še vedno se igračkajo v strankarskem blatu, spodbujajo navijaštvo in tekmujejo v tem, kdo bo drugega bolj potunkal v gnojnico. V nas spodbujajo navijaške strasti in nas skušajo prepričati, da so prav oni najboljši ta hip. Glasujte za nas! Obremenjeni z najrazličnejšimi kazenskimi ovadbami se hočejo prikazati kot odrešeniki, do zdaj pa niso še pokazali, da so sposobni delati čudeže in niti tega, da se zavedajo, kakšno težo in odgovornost bi moralo pomeniti vodenje države. Kdorkoli bo prišel na čelo vlade, bo moral kar hitro sprejeti tudi manj priljubljene ukrepe in bo verjetno zelo kmalu izgubil podporo tistih, ki bodo nasedli sladkim, a praznim obljubam. Zmagovalca bližnjih volitev čaka zelo težko,
Slika na naslovnici
Jesensko veselje Foto: Matevž Kosterov
nehvaležno delo, če bo želel Slovenijo potegniti iz krize. Če ne bodo imeli znanja in sposobnosti in bodo mislili le na svoje dobro, bodo hitro razkrinkani, žal pa se bo država še bolj pogreznila v krizo. Čakati bo treba na drugega mesijo in da začne okrevati evropsko gospodarstvo, a to lahko traja še celo desetletje.
Pa imamo čas za čakanje in želimo prepustili lep del našega življenja težkim časom? Takšnega luksusa si verjetno nihče ne želi privoščiti. Rešitev je v tem, da podpremo ljudi, ki blagor našega naroda postavljajo pred strankarske in druge vrtičkarske interese. Zdaj potrebujemo pozitivne ljudi, ki znajo povezovati, vlivati upanje in mobilizirati tiste sile, ki resnično lahko koristijo vsem. Naši kmetje, delavci, navadni ljudje so do zdaj v zgodovini že večkrat pokazali, da znajo stopiti skupaj, tisti, ki so v tistih trenutkih stopili na čelo, pa so kasneje vse prepogosto podlegli lastnim interesom in so vse prevečkrat pokvarili dober vtis, ki so ga vzbudili na začetku. V času predvolilnih cirkusov je zato zelo dobro, če znamo preceniti, kdaj kandidati zgolj skušajo nabirati točke in kdaj s srcem in svojim prepričanjem nameravajo uresničevati načrte, koristne za vse.
Tudi v Trzinu bi bilo dobro, da bi bolj strnili svoje vrste in se iskreno vprašali, kaj potrebuje naš kraj, kakšen naj bo v prihodnje in kako se lahko kar najbolj izognemo težavam, ki jih prinaša kriza v državi. Misliti bi morali predvsem, kako Trzinu lahko pomagamo, ne pa razmišljati, kako bi izničili druge. Čas, ki je pred nami, bo prinesel številne možnosti za druženja, povezovanja, in lepo bi bilo, če bi znali ta razposajena dogajanja izkoristiti in narediti prvi korak do soobčanov, da bi skupaj skušali najti pot do lepšega življenja v naši skupnosti. Ko bomo razmišljali o darilih za naše bližnje, pomislimo tudi na darilo, ki ga lahko poklonimo našemu kraju. Pravijo, da tisti, ki daje, istočasno dobiva. Ni treba, da gre za preračunljivo darovanje, za trgovino jaz tebi, ti meni. Enostavno odprimo svoja srca in se odločimo, da bomo poskusili po svoje prispevati nekaj dobrega za naš kraj, da ne bomo gledali pod prste drugim, zganjali nevoščljivost in metali polena pod noge tistim, ki slučajno ne razmišljajo tako kot mi. Včasih res ni treba narediti prav dosti, pa so rezultati lahko presenetljivi. S tem ko dovolimo drugim, da tudi oni po svoje prispevajo k skupni pojedini, naše slavje ne bo nič slabše, celo bolj pestro bo, mi pa ne bomo nič izgubili, ne bomo nič manjši, bolj ranljivi. Nasprotno, vsi bomo nekaj pridobili in mogoče bo vsem še bolj prijetno.
Urednik
■V
Županov kotiček
V zadnjem času je opaziti, da se tako v Odsevu kot tudi v sporočilih, ki jih dobivamo v urad župana po elektronski pošti, a tudi na druge načine, pojavljajo različni predlogi, pobude in tudi zahteve, kaj naj bi Občina zagotovila, uredila ali sprejela, zato da bi bilo, kot menijo predlagatelji, občanom v Trzinu bolje ali da bi jim bilo omogočeno uresničevanje te ali one pravice. Vse te pobude so dobrodošle in veliko je takih, o kakršnih že razmišljamo tudi na Občini ali jih celo že nameravamo omogočiti ali sprejeti, če gre za odločitev, ki zahteva formalni sprejem na seji občinskega sveta ali sklep župana. Včasih pa dobimo, slišimo ali preberemo tudi predlog ali zahtevo, ki je ni mogoče upoštevati, ker niti ni v pristojnosti občine ali pa bi bil učinek pravzaprav celo nasproten od tega, kar želi predlagatelj. Zato se mi zdi vredno napisati nekaj besed o tem, saj morda kdaj kdo dobi vtis, da se za njegove predloge nihče ne zmeni ali da se zdijo župan in uradniki na Občini samozadostni in sploh ne preberejo sporočil, ki so jim namenjena ipd. Gre pa v re-
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. ^^^^ petek 8. - 13.,
Elektronski na'š^v:' info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
snici največkrat za to, da pač predlagatelj, ki nekaj dobronamerno predlaga, preprosto ne pozna vseh okoliščin in zakonodaje ali pa ne upošteva vseh vidikov, ki bi jih bilo treba upoštevati.
Trgovina
Ena takih tem je tema o trgovini, podobno kot npr. tudi tema o pošti. Velikokrat je slišati pobude, da bi morala Občina preprosto zahtevati oziroma zagotoviti dodatno in zlasti večjo in bolje založeno trgovino v Trzinu in urediti, da bi v Trzinu dobili še eno pošto. Najprej naj o tem povem, da si Občina prizadeva tako za to, da bi pripeljali v Trzin investitorja, ki bi zgradil večjo trgovino, kot tudi za to, da bi Pošta Slovenije odprla v Trzinu še eno poslovalnico. A žal je tako, da sta trgovina kot tudi dejavnost pošte danes tržni dejavnosti. Zato Pošta Slovenije na naše pozive vedno odgovori zelo na kratko: »Ko bo v Trzinu vsaj 6.000 prebivalcev oziroma približno petsto gospodinjstev več, kot jih je sedaj, bodo podani pogoji, ki bodo opravičevali odločitev za drugo poslovalnico. Po drugi strani smo se več let pogovarjali z Mercatorjem, klicali Spar, nekaj časa kovali načrte s podjetjem Hofer, da bi zgradili v Trzinu nekoliko večji trgovski center. Seveda pa vsak trgovec naredi tržno raziskavo, preveri cene zemljišč v kraju in premisli o zahtevah občine in ugotovi, da se računica ne izide. Občina pa v sistemu tržnega gospodarstva nima pooblastil, na podlagi katerih bi lahko nekoga prisilila, da nekaj naredi na tem področju. Smo pa pred kratkim izvedeli vsaj to, da ima Mercator namen naslednje leto povečati zmogljivost obstoječe poslovalnice v Trzinu. To gotovo nekaj obeta; če le ne bodo uresničenja tega namena preprečile igre v zvezi z lastništvom Mercatorja.
Tržnica in mlekomat
Nekateri ljudje si želijo tržnico in kažejo na Domžale, češ da tam tržnico imajo, v Trzinu pa nihče nič ne ukrene, da bi jo dobili. Vendar to ni tako preprosto. Potrebno je zadostno število možnih kupcev, da bo na tržnici lahko prodajalo vsaj pet, šest, sedem prodajalcev, kar bo zagotavljalo izbiro, konkurenco in tudi ustrezne cene. Resnici na ljubo v Domžalah tržnica životari in vendar živi v Domžalah skoraj osemkrat več prebivalcev kot v Trzinu! Treba je imeti ustrezen prostor, podjetje oziroma službo, ki ureja tržnico in skrbi za higieno, in vse to so razlogi, da tržnice ni v nobeni po velikosti primerljivi občini in tudi v trikrat, štirikrat večjih ne. Ni pogojev. Ni dovolj možnih kupcev, kajti samo za deset, dvajset kupcev na dan preprosto prodajalec ne bo prišel na tržnico. Isto velja za mlekomate. Investicija v mlekomat ni poceni, in čeprav je Občina Trzin pred letom, dvema dobesedno iskala in vabila kmete, naj kdo postavi mlekomat v Trzinu, se ni nihče odločil. Račun se, žal, spet ne izide.
Mestni promet, še enkrat več
Odločitev za mestni promet oziroma za podaljšanje ene od prog ljubljanskega mestnega prometa do Trzina se zdi na prvi pogleda tako rekoč samoumevna. Plačevali naj bi samo po 0,80 EUR, avtobus (»šestica«) bo vozil vsakih pet minut, ker bo v Trzinu obračališče, bomo vedno dovolj prostora itn. A tudi ta, ki to obljublja, cele vrste dejstev, kot je bilo že večkrat opozorjeno, ne upošteva. 1. Država ureja cone javnega prometa in Trzin je v coni primestnega prometa. 2. Po cesti, kakršna je cesta mimo Trzina, mestni avtobus ne sme voziti, ker po takšni cesti ne sme voziti avtobus, v katerem potniki lahko tudi stojijo. 3. Ker je v Trzinu relativno malo možnih potnikov, bi tak avtobus, ki gotovo ne bi bil »šestica«, temveč kvečjemu 6 b ali kaj podobnega, vozil veliko bolj poredko; morda na 30 minut ali celo še redkeje, poleg tega bi vožnja trajala veliko dlje kot s Kambusom, ker mestni avtobus (stojišča) sme voziti največ 50km/h, in ker bi v Črnučah morali prestopati, poleg tega pa bi imel npr. do Bavarskega dvora res kar precej postaj. 4. Cena vozovnice ne bi bila 0,80 EUR, kot tudi cena do Grosupljega ali do Medvod ne bo več 0,80 EUR, temveč bo 2 EUR ali več, kajti tudi proga Ljubljana Grosuplje ima v resnici status primestne proge, razlika je samo v tem, da promet izvaja družba Bus d.o.o., ki je hčerinska podjetje LPP. Poleg tega to naposled ni niti pomembno, kajti zaposlenim potnikom stroške prevoza nadomešča delodajalec v višini cene najcenejšega prevoza, in tako v resnici ne bi ti potniki nič prihranili. Študentom in dijakom pa tudi Občina Trzin že sedaj subvencionira mesečne vozovnice, le da bi jim ob morebitni zamenjavi prevoznika morala zagotoviti znatno višje subvencije.
Nauk zgodbe
Skratka, navedeni primeri kažejo, kako važno je upoštevati vse okoliščine in pogoje, in da, žal, velikokrat stvari niso takšne, kot se morda komu zdijo na prvi pogled.
Tone Peršak
Vsi, ki vam urejen Trzin veliko pomeni,
VABLJENI,
da se udeležite
X. PODELITVE PRIZNANJ za prispevek k urejenemu in lepemu videzu našega kraja v petek, 2 5. novembra, ob 19,00 uri
v KUD-u Franca Kotarja v Trzinu, Mengeška cesta 9.
Turistično društvo Kanja Trzin

Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Financiranje društev po novem je uspešno
Izteka se prvo leto novega načina financiranja trzinskih društev in ustanov, ko so društva denar za svoje delovanje od Občine dobivala tako, da so se prijavljala na razpise, ki jih je objavljala Občina. Ali lahko ocenite, kako uspešno je bilo tovrstno financiranje, kaj je bilo dobro in kakšne težave in slabosti so se pri tem pokazale.
Menim, da posebnih težav ni bilo, saj je večina društev pridobila sredstva v skladu s pričakovanji. Glede na to, da smo tri komplekse dejavnosti (kultura, humanitarne dejavnosti in dejavnosti ostalih društev, razen športnih, kulturnih in humanitarnih), razen športa, letos prvič financirali na podlagi javnega razpisa, smo seveda, tako kot smo predvidevali, ugotovili nekaj pomanjkljivosti ali nerodnosti v pravilnikih, ki so podlage za izvedbo javnih razpisov, in ki so omogočili, da v nekaterih primerih ni mogoče natančno in z gotovostjo preveriti, ali društva so in v kolikšnem obsegu so izpeljala prijavljene programe in projekte, v nekaterih primerih pa smo imeli nekaj težav že z dodelitvijo sredstev, ker so bila pravila preveč zapletena in dlakocepska ali pa morda, v drugih primerih, tudi preohlapna. Za nekatere namene pa smo tudi namenili nekoliko premalo sredstev. To smo skušali v zadnjih mesecih popraviti in zato smo občinskemu svetu predlagali v sprejem nov pravilnik o financiranju športa, nov pravilnik o financiranju in sofinanciranju kulturnih dejavnosti ter popravke in dopolnitve pravilnikov o sofinanciranju humanitarnih dejavnosti in dejavnosti drugih društev. Upam, da bo tako naslednje leto vse skupaj teklo še bolje kot letos.
Na spletni strani Občine ste v drugi polovici oktobra objavili idejne načrte za novo športno dvorano v Trzinu, hkrati pa ste pozvali morebitne izvajalce gradnje in bodoče imetnike stavbne pravice, naj oddajo svoje ponudbe. Kakšno dvorano si zamišljate, kje naj bi stala, koliko naj bi za to plačala občina in kakšen je odziv pri izvajalcih in morebitnih uporabnikih dvorane?
Najprej moram poudariti, da še vedno ne vemo natančno, kako pravzaprav izpeljati naš namen, da bi do večnamenske športne dvorane ob športnem parku pri OŠ Trzin prišli na način javno--zasebnega partnerstva. Ministrstvo za finance, s katerim usklajujemo poglede že več kot leto dni, ker mimo ministrstva ni mogoče, saj je treba za sklenjeni aranžma dobiti odobritev ministrstva, zelo togo vztraja, da je edina prava oblika javno-zasebnega partnerstva takšna, da zasebni partner zgradi objekt in ga tako rekoč podari občini. Takšnega partnerja pa bo, še posebej v teh časih, gotovo zelo težko najti tudi z lučjo. Občina realistično vidi kot edino možnost aranžma, po katerem občina vloži zemljišče, mor-
ak^šnti športno dvorano so si zamislili arhitekti.
da komunalni prispevek in projektno dokumentacijo, partner pa objekt zgradi in potem si občina in partner v objektu delita čas uporabe (občina za uresničevanje javnega interesa in partner za uresničevanje svojih komercialnih interesov). To pomeni, da bi občina lahko dala partnerju stavbno pravico za gradnjo, ali da bi partner najel zemljišče in odplačeval najemnino s časom, ki bo na voljo za javne programe. To pa se zdi ministrstvu za finance sporno ali celo neuresničljivo itd. Ne glede na to smo objavili razpis, s katerim želimo predhodno ugotoviti, ali sploh obstojajo interesenti za tovrstno partnerstvo, kajti zdi se, da je trenutna kriza zelo zredčila vrste možnih partnerjev, ki so se še pred nekaj leti celo ponujali. Bomo videli. Razpis še ni zaključen in tako za zdaj še ni mogoče nič določnega povedati.
Ko se vozimo po Mengeški cesti, vidimo, da društveni dom dobiva »toplejšo » in energijsko varčnejšo preobleko. Ali lahko kaj več poveste o tej naložbi in kakšni so občinski načrti s sosednjim kulturnim domom, ki tudi potrebuje posodobitev in še zlasti razširitev?
Res je, naložba v energetsko sanacijo (stavbno pohištvo, izolacija) društvenega doma in obnovo fasade zgradbe je praktično zaključena, medtem ko smo objekt kulturnega doma za zdaj samo prebarvali, saj imamo še vedno namen, da bi obstoječi dom v naslednjih letih podrli in na istem mestu zgradili nov, sodobni kulturni dom, ker se je izkazalo (študija), da obstoječe stavbe preprosto ni mogoče obnoviti, da bi ustrezala zahtevam časa in hkrati bila tudi gradbeno in energetsko sanirana. Ta naš načrt je seveda odvisen od tega, ali si bomo lahko zagotovili sofinanciranje iz skladov EU za razvoj človeških virov ali pa iz naslova sredstev za razvoj podeželja ali še kakšnega tretjega vira (Norveški sklad? Švicarski sklad?). Vsekakor pa je bil že skrajni čas za poseg na društvenem domu, tako zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja občine kakor tudi zaradi estetskega učinka oziroma izgleda te občinske stavbe ob Mengeški cesti.
Naši bralci vse večkrat opozarjajo na to, da Trzin vse bolj potrebuje večjo, sodobnejšo trgovino. Ali je kaj možnosti, da v bližnji prihodnosti dobimo takšno trgovino v Trzin?
Obširnejši odgovor na to vprašanje je del tokratnega Županovega kotička, tako da ne bi ponavljal že tam zapisanih ugotovitev. Rad bi le poudaril, da si Občina že vsaj sedem, osem let prizadeva za večjo trgovino v Trzinu oziroma za trgovino z več izbire in dodatnimi možnostmi izbire. Tudi trenutno potekajo aktivnosti v tej smeri.
Kakšen je zdaj položaj glede optičnih internetnih povezav v
Trzinu. Pred meseci je bilo rečeno, da je kanalizacija na voljo ponudnikom in da se jih bo povabilo k sodelovanju. Nadaljnji razvod optičnega kabla je bil omenjen tudi na predvolilnem letaku (http://imedi.si/blog/jeanmark/2010/11/20/da-se-ne-pozabi/). Našega bralca zanima, kaj konkretno je bilo do sedaj narejeno, ter bistveno, kdaj lahko pričakujemo optični dostop do interneta v Trzinu? Bralca še zlasti zanima, kako je z dostopom do optičnega kabla za Ploščad dr. Tineta Zajca?
To vprašanje je zelo kompleksno, kajti treba je povedati, da gre tudi v tem primeru za infrastrukturo, katere gradnja in uporaba sodi v sfero tržnih dejavnosti in ne v sfero gospodarskih javnih služb, za zagotavljanje katerih je zadolžena Občina. Občina lahko torej samo spodbuja in deloma omogoča dejavnost na tem področju. Tako je omogočila tudi izgradnjo t.i. kanalizacije za optični kabel v dokajšnjem delu Trzina. Težava pa je v tem, da so skoraj vsi ponudniki optičnega kabla v zadnjem času v precejšnjih težavah ali celo v postopkih stečaja, prisilnih poravnav ipd. Poleg tega tudi interes za priključke v resnici ni tako velik,
kot se zdi na prvi pogled, in to pomeni, da preživeli ponudniki ugotavljajo, da se jim ne izplača investirati v kabel, če ni dovolj povpraševanja po priključkih itd. itd. Mi se ves čas ukvarjamo s temi vprašanji, preverjamo možnosti razpisa za potencialne distributerje itd. Vendar je treba kar priznati, da trenutno ne kaže na možnost večjega uspeha. Na državna sredstva za izgradnjo infrastrukture pa v primeru Trzina ni mogoče računati.
Bliža se veseli december. Kako bo letos poskrbljeno za miklavže-vanje, novoletne sprejeme občanov, predpraznično dogajanje in okrasitev Trzina?
V bistvu bi morale vse te prireditve potekati enako kot doslej; razlika je samo v tem, da smo organizacijo miklavževanja in pripravo programov za druge prireditve tokrat oddali na podlagi skupnega javnega razpisa, omenjenega že v okviru prve točke tokratnega pogovora.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Poročilo z 10. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin
Dobili smo novo občinsko svetnico
Na dnevnem redu oktobrske seje občinskega sveta je bilo osem točk, med katerimi je imela prva točka, Rebalans letošnjega občinskega proračuna, več podtočk. Po novem naj bi se v občinsko blagajno letos nateklo za nekaj več kot 4 milijone in štiristo tisoč evrov, načrtovani izdatki pa naj bi znašali nekaj več kot 5 milijonov tristo tisoč evrov, tako da naj bi bilo za nekaj več kot 900 tisoč evrov primanjkljaja. Po novem naj bi Občina prejela nekaj več denarja z davki na dohodek in dobiček, od davkov na premo-
ženje ter od domačih davkov na blago in storitve, več denarja pa naj bi dobila tudi na račun davka na dobitke pri igrah na srečo. Pri odhodkih bo nekaj manj porabe pri načrtovanih naložbah, ki jih v tem letu zaradi dolgotrajnih postopkov in drugih razlogov ne bodo mogli uresničiti. Tako na primer letos, ker država nima denarja, ne bo dokončana posodobitev Mengeške ceste, prav tako pa letos še ne bodo začeli preurejati lope na Habatovi ulici, kjer naj bi zgradili skladiščne prostore za občinske potrebe in več neprofitnih stanovanj. Zaradi dolgotrajnega usklajevanja s projektanti in drugih zamud v tem letu tudi še ne bodo začeli z načrtovano obnovo Jefačenkove domačije ob Jemčevi cesti, treba pa bo globlje seči v žep pri izgradnji novega vrtca v Mlakah, saj so se na Občini zaradi povečanega števila vpisanih otrok odločili, da bodo kar takoj dokončali tudi drugo fazo gradnje vrtca, tako da bomo dobili desetoddelčni in ne za začetek le osemoddelčni vrtec. Večji letošnji izdatki so povezani tudi z obnovo in vzdrževanjem društvenega doma na Mengeški 9, kjer so obnovili pročelje in s tem poskrbeli za večjo izolacijo objekta, hkrati pa so tudi zamenjali okna, vrata in obnovili stopnišče. V proračunu so morali spremeniti tudi postavke v zvezi z načrtovanim posodabljanjem centralne čistilne naprave v Študi, katere solastnica je tudi naša občina, ter za posodabljanje vodovodnega omrežja v Trzinu. Ker, kot smo zapisali, še ne bo prenove preostanka Mengeške ceste, tam tudi še ne bodo zamenjali salonitnih vodovodnih cevi, saj naj bi prenova infrastrukturnih vodov tekla vzporedno s prena-
vljanjem ceste. Pred potrjevanjem rebalansa so članice in člani Občinskega sveta sprejeli tudi 6 novih dopolnil k proračunu.
Pri drugi točki dnevnega reda, Pobude in vprašanja občinskih svetnikov, je najprej občinska svetnica Judita Šlibar postavila več vprašanj in pobud, ki so se nanašale predvsem na življenje in razmere v OIC, občinskega svetnika Franeta Mazovca pa je zanimalo, kakšne so pristojnosti Odbora za gradnjo večnamenske športne dvorane v Trzinu, saj je zanj izvedel šele z občinske spletne strani. Zanimalo ga je, kdaj je bil odbor imenovan in kdo so njegovi člani. Župan je obljubil pisni odgovor, g. Mazovca pa je zanimalo tudi poročilo o poteku del in naročil v zvezi z gradnjo novega vrtca. Ker je bil na seji prisoten tudi predsednik Nadzornega odbora Občine g. Darko Končan, je na slednje vprašanje odgovoril kar on. Povedal je, da spremljajo dogajanja v zvezi z gradnjo. V vmesnem poročilu, ki so ga že pripravili, sporočajo, da niso našli nič spornega, zagotovil pa je, da bodo še naprej budno bdeli nad zdaj največjo naložbo v Občini in da se bodo odzvali tudi na vse pobude glede nadzora v zvezi s to naložbo. G. Romeo Podlogar, ki je za tem dobil besedo, je imel za to sejo le sedem vprašanj in pobud, od katerih so se nekatera nanašala na vprašanja, ki jih je zastavil že na prejšnjih sejah. Med drugim ga je zanimalo, kaj se dogaja v zvezi z že napovedanimi dodatnimi izvozi iz obrtne cone in Mlak. Izvedel je, da naj bi načrti zastali, ker Direkcija za ceste zaradi pomanjkanja denarja ni pripravljena sodelovati pri gradnji novih izvozov, zato je predlagal, da naj izvoze naredi kar Občina sama. Župan je v odgovoru poudaril, da ni nikoli obljubljal izgradnje izvoznih pasov iz Mlak, glede izvoza iz obrtno-industrijske cone pa je potrdil, da gre tam res za državno zemljišče in da tam, brez soglasja države, ni mogoče narediti ničesar. G. Podlogar pa je nato, že po običaju, zastavil še vprašanja, ki so se nanašala na delovanje občinske svetnice ge. Milice Erčulj in podjetnika Marjana Habata. Pred koncem te točke je ga. Judita Šlibar dala še pobudo, da naj bi se Občina zavzela za podaljšanje protihrupnega zidu vzdolž štiripasovnice tudi mimo obrtne cone.
V nadaljevanju seje je občinski svet brez posebnih zadržkov v prvi obravnavi potrdil Odlok o turistični taksi v naši občini. To takso morajo plačevati vsi obiskovalci Trzina, ki prenočujejo v nastanitvenih objektih v občini. Taksa za eno osebo v naši občini znaša 1,01 D, plačevati pa jo je treba v skladu z Zakonom o spodbujanju turizma. Nato je strokovni sodelavec za načrtovanje in koordinacijo občinskih prireditev in programov ter koordinacijo dejavnosti društev, g. Matjaž Erčulj, pojasnil predlog novega Pravilnika za sofinanciranje programov in prireditev društev, klubov, zvez in drugih organizacij zunaj področij kulture, športa in humanitarne dejavnosti v naši Občini. Predlog so potrdili brez razprave. Pri peti točki je razloge za sprejem Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti podal župan g. Anton Peršak, pojasnil pa je tudi dopolnilo, ki naj bi ga dodali k predlogu pravilnika. Brez razprave o predlogih so najprej glasovali o dopolnilu, nato pa še o samem pravilniku. Dopolnilo je potrebno, da v primeru, ko bi se za organizacijo kakšne prireditve prijavilo več možnih organizatorjev, ne bi prišlo do drobitve sredstev . Za novi pravilnik pa so se na Občini odločili, ker so ugotovili, da so nekatere določbe prejšnjega pravilnika, ki so ga oblikovali v skladu z državnim zakonom, takšne, da jih na lokalni ravni ni mogoče izvajati, hkrati pa je bil na nekaterih področjih zelo obsežen , drugje pa preskop.
Sledila je obravnava dokončnega poročila Nadzornega odbora o pregledu javnih razpisov, ki so jih na Občini izvedli od konca lanskega junija do konca letošnjega marca. Poročilo je podal predsednik Nadzornega odbora g. Darko Končan, ki je pojasnil, kako je nadzor potekal, in da je na koncu Nadzorni odbor dal pozitivno mnenje izvajanju javnih razpisov na Občini, vendar je dal pri tem tudi nekaj priporočil, še zlasti glede tega, da bi mora-
li tudi pri manjših naročilih poskusiti pridobiti več ponudnikov. Predstavil je tudi poročilo o pregledu odprave pomanjkljivosti pri porabi občinskih sredstev v Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet. Zanimalo jih je predvsem, ali so v društvu odpravili napake, ki jih je Nadzorni odbor našel pri pregledu poročila za leto 2007. Po opravljenem pregledu je Nadzorni odbor izrekel mnenje s pridržkom, saj je ugotovil, da naj bi bilo financiranje društva iz naše občine bolj dosledno kot iz drugih občin. Svetnike in svetnice je med obravnavo poročila še zlasti zanimalo, kako poteka sofinanciranje Jesenskega cveta.
Pri naslednji točki pa je Občinski svet brez razlage prejel spremembo Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik v družbo po Zakonu o gospodarskih javnih službah.
Pri zadnji točki dnevnega reda, volitvah in imenovanju, je predsednica Občinske volilne komisije Biserka Čičerov poročala, kako so izbrali novo občinsko svetnico, ki bo v Občinskem svetu nadomestila g. Valentina Kolenca, ki je odstopil s tega položaja. Ga. Čičerov je pojasnila, da so izbirali med kandidati, ki so na zadnjih lokalnih volitvah zbrali največ glasov. Ker dva od kandidatov, ki sta imela med tistimi, ki niso prišli v občinski svet, največ glasov, nista pokazala zanimanja za to, da bi prišla v občinski svet, je čast, da sodeluje pri delu najvišjega organa v trzinski občini, pripadla Ireni Habat. Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ga. Milica Erčulj, pa je predstavila tudi kandidatki za namestnici članov Občinske volilne komisije. Edini kandidatki sta bili Petra Zabret in Sabina Zupan, ki so ju člani občinskega sveta potrdili z večino glasov. Občinski svet je zdaj spet v popolni sestavi pa tudi občinska delovna telesa imajo potrebno število članov.
Miro Štebe
Franci Pavlič osemdesetletnik
Pred kratkim si je predsednik Društva upokojencev Žerjavč-ki Trzin in dolgoletni občinski svetnik Franci Pavlič na pleča naložil osmi križ. Slavljencu iskreno čestitamo ob njegovi življenjski energiji in uspehih, ki jih je nanizal v osmih desetletjih, hkrati pa mu želimo, da bi še vrsto let tako uspešno sodeloval v življenju Trzina, da bi mu delo, prijatelji in družina še naprej prinašali iskreno zadovoljstvo ter da bi bil kar najbolj zdrav in čil!
Uredništvo Odseva
Trzinski rojak Ivan Hribar
V četrtek, 20. oktobra, je Medobčinski muzej Kamnik v sodelovanju z muzeji in galerijami mesta Ljubljane ter Občino Trzin in Turističnim društvom Kanja Trzin v avli Centra Ivana Hribarja odprl razstavo o najvidnejšem trzinskem rojaku, znamenitem ljubljanskem županu, politiku, gospodarstveniku in pisatelju Ivanu Hribarju. Kot smo že pisali, se letos spominjamo dveh okroglih obletnic Hribarjevega življenja, njegovega rojstva pred 130 leti in smrti pred 70 leti. Prav zaradi teh okroglih obletnic smo v Trzinu to leto razglasili za Hribarjevo leto, do zdaj pa so pripravili že tri prireditve v njegov spomin. Kot je poudarila avtorica razstave, direktorica kamniškega muzeja mag. Zora Torkar, so si pri pripravi razstave pomagali z bogato zapuščino o Hribarju, ki jo hranijo v ljubljanskem muzeju, posebno pozornost pa so posvetili dokumentiranju njegovega rojstva in življenja v Trzinu, saj naj bi se slišalo, da Hribar ni bil rojen v Trzinu. Arhivski viri, ki so jih raziskali, jasno potrjujejo, da se je Ivan Hribar rodil 19. septembra 1851 v Trzinu, o čemer je tudi sam poročal v prvem delu svojih spominov, ki so bili izdani leta 1928. Njegova mati Marija je bila Trzinka, pisala se je Rožič, po domače se je reklo pri Boldinčkovih, oče pa se je v Trzin priselil iz Trnovč pri Zlatem Polju nad Lukovico. Razstava je prikazovala tudi Hribarjev odnos do rojstnega kraja in Trzina do njega. Predstavili so tudi njegovo delo, njegovo vodenje Ljubljane in njegove daljnosežne vizije. Ob razstavi so izdali tudi publikacijo, ki podrobneje predstavlja Hribarjevo otroštvo, dokumente, ki pričajo o tem, da svojega rojstnega kraja ni pozabil, saj se je nekaj časa pod svojimi prevodi in pesmimi podpisoval s psevdonimom Trzinski. Ob otvoritvi razstave so o Ivanu Hribarju spregovorili župan g. Anton Peršak, direktorica Medobčinskega muzeja mag. Zora Torkar in kustosinja Muzeja mesta Ljubljane Irena Žmuc, v krajšem priložnostnem kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Trzin in folklornega podmladka TD Kanja Trzin.
MŠ
Društvo za napredek in razvoj Trzina vabi na
MIKLAVŽEVANJE 2011
z otroško gledališko predstavo in obdarovanjem otrok
Prireditev bo v ponedeljek, 5. decembra 2011,
v dvorani Marjance Ručigaj (CIH Trzin), Ljubljanska c. 12f, Trzin.
^ ob 17:00 uri: za otroke stare od 1 do 3 let (roj. leta 2009, 2010 in 2011) ^ ob 18:30 uri: za otroke stare od 4 do 7 let (roj. leta 2004, 2005, 2006 in 2007)
Starše ali skrbnike, ki želite svoje otroke pripeljati na predstavo in obdarovanje, vljudno prosimo, da oddate prijavnico do vključno 30. novembra 2011, v vložišču občine Trzin, Vrtcu Trzin, Osnovni šoli Trzin ali Župnijskem uradu Trzin. Prijavnico je mogoče oddati tudi elektronsko na spletnem naslovu Društva za napredek in razvoj Trzina (www.trzinci.si). Prepozne prijave zaradi predhodnega naročila daril ne bodo upoštevane.
Miklavževanje 2011 je namenjeno otrokom, ki imajo stalno prebivališče v Občini Trzin. Dodatne informacije na: info@trzinci.si

PRIJAVNICA Kontakt (gsm/e-pošta):___________Podpis starša:
Ime in priimek otroka:_____________Starost:___Stalno prebivališče:______
Ime in priimek otroka:_____________Starost:___Stalno prebivališče:______
v	_
Čarovnice osvajajo Trzin
Naši predniki so ob dnevu mrtvih iz buč izrezovali smešne in grozljive obraze ter nato v buče vstavljali prižgane sveče. Včasih so s tako okrašenimi bučami zaviti v bela ogrinjala tudi za šalo strašili druge, vendar noči čarovnic, kot so jo poznali Kelti in so jo posebej razvijali v Ameriki, pri nas niso poznali. Zdaj pa se je noč čarovnic, kot kaže, »prijela« tudi v Trzinu. 29. oktobra popoldne je Turistično društvo Kanja pripravilo že kar tradicionalne jesenske delavnice za otroke, ki so bile pripravljene povsem v znamenju noči čarovnic. Voditeljice in voditelji dogajanja so bili našemljeni v čarovnice in čarovnike, otroke so poslikavali s simpatičnimi a grozljivimi poslikavami, krasili so buče in okušali čarovniške dobrote. Prireditev je bila zares simpatična in tudi novi prireditveni prostor med bloki v T3 se je dobro obnesel, tako da nas bodo tovrstne čarovnice zagotovo še obiskovale. V Trzinu pa sta bili tudi kar dve čarovniški zabavi za odrasle. V dvorani KUD-a je Pekos pub pripravil čarovniški ples, ki je bil dobro obiskan, čeprav so si želeli gneče in več v čarovniška oblačila napravljenih udeležencev, v coni pa so veliko zabavo pripravili pod šotorom, in tam se je po nekaterih ocenah zbralo kar kakih 3.000 udeležencev. Vse
skupaj je bilo kar živahno in čarovniško, kar so še zlasti občutili sosedje, ki so se pritoževali nad hrupom in si niso zaželeli, da bi se pri njih zgodilo še kakšno čarovniško rajanje.
MS
Jesenska otroška delavnica
Ker je v Trzinu, pod okriljem ga. Babnik, vrsto let potekala otroška delavnica (pri Barci), smo se v Turističnem društvu Kanja odločili, da to tradicijo nadaljujemo in se pri tem tudi spomnimo pokojne gospe, ki je veliko prispevala za naš kraj, predvsem pa skrbela za nasmejane obraze in polne trebuščke.
Delavnica je potekala na temo noč čarovnic. Otroke smo povabili, da se oblečejo v prijazne čarovniške kostume. Nato smo jim poslikali obraze, poleg tega so lahko s pomočjo staršev izrezovali buče, izdelali pohodne lučke, sestavili pajke in izdelali duhce. Da pa ne bi bili trebuščki prazni, so na pomoč priskočile mamice, ki so spekle dobrote iz jabolk in piškote. Za žejo sta poskrbela naša gostinca Motorino in Sestrice z vročim čajem in kakavom. Naš dan s čarovnicami pa se seveda ni mogel končati brez izbora najlepše in najbolj pogumne čarovnice, ki je bila tudi nagrajena.
Pri organizaciji prireditve sta pomagali tudi trgovina Frutas, ki je prispevala buče, in kmetija Jurček-Skok iz Loke, ki je poskrbela za okrasitev prireditvenega prostora s koruzo in balami, za kar se obema zahvaljujemo.
V upanju, da se drugo leto spet vidimo in skupaj zaplešemo čarovniški ples, vas lepo pozdravljamo.
Turistično društvo Kanja
Ob dnevu spomina na mrtve
V soboto, 29. oktobra, smo se zbrali ob pomniku žrtvam NOB Trzina pred osnovno šolo, kjer smo s krajšim kulturnim programom obeležili dan spomina na mrtve.
Tri pesmi je zapel mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki Trzin pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek, z recitacijami pa sta nastopili učenki osnovne šole Trzin Neža Prapro-tnik in Laura Podobnik.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Trzin, Jože Kosmač, je v nagovoru vprašal, ali nam je, ko se vsako leto pred tem obeležjem, na katerem so napisana imena 30 žrtev vojne, s spominsko svečanostjo spominjamo padlih trzinskih borcev in žrtev NOB, ki so skupno s premnogimi dali svoja življenja, poznano, da je bila Milka Bergant še ne polnoletno dekle, ki je tragično preminulo 1944, da so bili Miha Colnar, ki je padel na Dolenjskem, Maks Liplin in Dušan Loboda, ki je padel v Tuhinjski dolini, ter Franc Žandar, ki je padel pri Zakalu nad Stranjami, stari le nekaj nad 18 let ali celo manj, a so padli vsi skoraj na pragu svobode, prav tako kot Tine Čebulj in Ivan Ko-šak. Ali vemo še, da je Janez Fatur, ki niti ni bil Trzinec, pač pa se je le učil obrti pri krojaču Lukmanu, skupaj z mladoletnim Poldetom Pavlinov umrl, ko je njuna enota avgusta 1944 padla v zasedo v Lomu nad Storžičem? Polde je bil star šele 15 let in je tisti mesec opravil birmo, nato pa je bil doma mobiliziran. Tudi Karel Mlakar ni bil Trzinec, bil je krojač pri Lukmanu, stanoval pa pri Travnu, a je bil med prvimi skupaj z nekaterimi Trzinci, ki so vstopili v NOB. Kmalu po ustanovitvi Kamniškega bataljona, 17. avgusta 1941 na Rašici, je bil razporejen v Mengeško - Moravško četo, s katero je bil 21. septembra 1941 tudi v boju z Nemci na Sv. Mohorju. Takrat je padel njegov soborec, dvajsetletni Tine Kmetič, ki je prvi padli borec iz Trzina, sam Karel pa je po Dražgoški bitki Cankarjevega bataljona, 13. januarja 1942, padel na Mošenjski planini. Ni tudi dosti znano, da je bil Peter Habjan, ki je padel na Oklem, invalid od rojstva, s suho roko, a je bil partizan, ali vemo, da je Franc Ko-tar padel v boju Kamniškega bataljona na božični večer 1942 na Kostanjski planini skupaj s komandantom Matijem Blejcem, ki je bil tudi krojač pri Lukmanu v Trzinu. Se spomnimo, da je Jože Podgoršek po izdajstvu in poboju treh partizanov 9. oktobra 1944 padel doma, pri Jefačenku, in da je bil Jože Rebolj 27. junija 1942 ustreljen kot talec v Dragi pri Begunjah, ali pa da je dr. Tine Zajc tragično preminul 11. junija 1944 v Komendski Dobravi ob požigu partizanske bolnice, ki jo je vodil? In ne nazadnje, ali še vemo, da je bil Florjan Stopar ubit na gestapu v Kamniku 28. novembra 1944?
To je le nekaj podatkov o tragičnih usodah trzinskih žrtev tistega časa, in njim se poklonimo tega dne, hkrati pa je ta dan tudi spomin na čas, ko je na bojiščih, v zaporih, taboriščih in drugod ugasnilo na tisoče življenj, spomin tudi na vse tiste, katerih grobovi so ostali neznani ali pa so pokopani nekje na tujem.
Poklonimo se vsem, saj nas spominjajo in opominjajo na našo preteklost, katero nekateri še vedno želijo razvrednotiti. Vedimo, mrtvi so molčeči učitelji zgodovine, in te ne pozabimo, poleg tega pa se zavedajmo, da ti borci niso bili udeleženi v povojnih dogodkih.
V Trzinu imamo tudi obeležje iz naše novejše zgodovine, iz vojne za samostojno Slovenijo, v kateri je padel Kamničan Edvard Peperko in tudi žrtvoval življenje za novo slovensko državo.
Vsem, ki so dali vse, da bi nam bilo lepše, je namenjen ta dan spomina in opomina, katerega pa se udeležujemo ali sodelujemo vsak po svojem prepričanju, hotenju ali čutenju.
Jože Kosmač
Novo postajališče
Čeprav ni denarja za nadaljevanje posodabljanja Mengeške ceste, so izvajalci pred kratkim vseeno poravnali enega od dolgov. Ob Mengeški cesti so postavili novo avtobusno postajališče, ki je sicer drugačno od drugih postajališč v Trzinu, vseeno pa bo zagotovo v času jesenskih padavin potnikom olajšalo čakanje na prevoz.
Jesenska praznovanja
praznik vina, ki je na Slovenskem nacionalna pijača. Na ta dan se namreč iz mošta naredi vino. Seveda pa zraven sodijo tudi zapovedane dobrote, predvsem pečena gos ali raca z mlinci in rdečim zeljem.
Na koncu novembra, in sicer 27. 11., dva dni po osrednji jesenski prireditvi našega Turističnega društva Kanja, ko bomo podelili priznanja za najlepše urejene trzinske domove, se prične tudi prva adventna nedelja. Nastopil bo čas, ko naj bi se zamislili nad našim življenjem, nad našimi dosežki, napakami, dolgovi, predvsem pa nad odnosi z drugimi ljudmi, na vrata naših domov pa bomo za tisti čas obesili venčke in na mize položili aranžmaje s štirimi svečkami. Lahko uporabimo pozne cvetove, okrasna jabolka, zimzelene veje; v kombinaciji z bleščečimi dodatki so navdih za čudovite stvaritve.
Jesen, takšna ali drugačna, polna praznovanj in dogodkov, je brez dvoma lahko zelo prijeten letni čas, odvisno od zornega kota, s katerega gledamo na obdobje, ko se narava poslavlja od najmočnejših sončnih žarkov in se pripravlja na belo pregrinjalo, ki vsako leto prekrije našo deželo. Tisti, ki ljubijo poletje, godrnjajo, da je na žalost konec poletja in prihaja obdobje megle in dežja. Ljubitelji snega pa so veseli, da je končno konec neznosne vročine.
Je pa to tudi čas, ko se je zadnji dan vinotoka končal in prvi dan listopada začel s praznikoma, to je dela prostima dnevoma.
Prvi je bil praznik v spomin, ko je Martin Luther leta 1517 na vrata wittenberške cerkve pribil svojih slavnih 95 tez. Za nas Slovence pa je reformacija pomembna še zlasti, ker nam je prinesla prvo slovensko tiskano knjigo v našem jeziku pa tudi prvo omembo naziva Slovenec.
Na isti dan se je praznoval tudi pri nas vedno bolj uveljavljeni praznik « halloween« oz. noč čarovnic. Po napačnem prepričanju ga najprej povežemo z Ameriko, v resnici pa ima korenine v Evropi, in sicer izvira iz stare keltske tradicije. Po mnenju etnologov je to praznik, ki mu tudi v Sloveniji napovedujejo dolgo življenje. Verjetno vsi veste, da brez lepo izrezljanih rumenih buč noč čarovnic ne more miniti. Lepo izdolbene buče so bile postavljene na mize, okenske police in balkone in v njih prižgane svečke, ki po omenjenem verovanju v noči čarovnic odženejo zlobne duhove. Poleg pa se lepo poda okrasno resje vseh vrst, koruza in igličaste veje.
Naslednji dan, prvega listopada, pa je bil praznik vseh svetih, kasneje imenovan dan mrtvih in sedaj dan spomina na mrtve. Megleno in oblačno vreme je letos spremljalo naše korake po mehkem pisanem listju do grobov naših dragih, rahle jesenske sapice pa so stopile prenekatero solzo, ki so spolzele po licih. Lepo je, da obujamo spomine na vse, ki so bili del nas in nam s svojim življenjem zaznamovali naše spomine. V spominu se oziramo nazaj, ko smo zasadili prvo drevo in se veselili njegove rasti. Vsako leto smo nestrpno čakali, za koliko se bodo potegnile veje in bo krošnja bliže nebu. Obenem smo ugotavljali, kako hitro beži čas, nastopi namreč trenutek, ko dreves ne sadimo več zase, temveč za druge. Stvari ocenjujemo po svoje, s človeškimi očmi, pametjo in čustvi, potem pa narava uredi po svoje. In zato se, ko smo prižigali sveče na grobovih svojih dragih pokojnikov, ozrimo v srce in posadimo »svoje« drevo zanje, zase in tiste, ki bodo uživali v njegovi senci in obirali sadeže, ko nas že dolgo ne bo več.
V jesenski čas, 11. novembra, pade tudi za Slovence zelo pomemben praznik, god svetega Martina iz Toursa ali po domače
In ker nas rože spremljajo od januarja do decembra in od rojstva do smrti, se že sedaj odločimo, da bodo naši nasadi v naslednjem letu še lepši, še izvirnejši in zasajeni še z večjo ljubeznijo.
Rezultate letošnjih zasaditev pa si oglejte na prireditvi, na katero vas vabi naše Turistično društvo!
Dunja Špendal
Pojdiva s knjigo v svet
Od 3. do 9. oktobra je pod geslom Pojdiva s knjigo v svet potekal letošnji teden otroka, s katerim so skušali ob 50. obletnici bralne značke opozoriti na pomen branja. Tudi Društvo prijateljev mladine Trzin je bilo, kot je že običaj, tiste dni še bolj dejavno.
Ustvarjalen in zanimiv teden otroka
Leto je naokoli in z njim tudi TEDEN OTROKA, ki poteka vedno v PRVEM TEDNU v mesecu oktobru. Tudi letos je bilo naše društvo dejavno, saj smo organizirali različne dejavnosti tako za otroke kot za njihove starše. Zelo smo veseli, da nam je služilo tudi vreme, saj smo skupaj s Planinskim društvom Onger iz Trzina organizirali prekrasen družinski izlet.
Prvi dan v tednu otroka, v ponedeljek, 3. 10. 2011, smo organizirali na OŠ Trzin LIKOVNO USTVARJALNICO - izdelavo BRALNEGA ZNAMENJA. Mentorica je bila ga. Breda Podbevšek, ki vsakič sproti preseneti učence s svojimi izvirnimi idejami. Zbralo se je 5 učencev, ki so izdelali vsak svoje bralno znamenje, ki jih bo pri vsakodnevnem branju knjig spominjalo na letošnji teden otroka.
V	četrtek, 6. 10. 2011, sta se začeli dve delavnici ANGLEŠČINE na OŠ Trzin, ki bosta potekali vsak četrtek do konca šolskega leta. V vsaki delavnici je po 6 učencev in v tako majhnih skupinah bo lahko mentorica Sara Koleš bolj učinkovito in tudi individualno poučevala tuji jezik.
V	petek, 7. 10. 2011, ob 17. uri je bil v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah sinhronizirani film »BELI BOBER.
Za soboto, 8. 10. 2011, smo načrtovali PLANINSKI DRUŽINSKI IZLET, v soorganizaciji PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER TRZIN, na LISCO (948 m) v vzhodnem delu Posavskega hribovja, vendar je žal odpadel zaradi nepričakovane ohladitve.
A smo ga skupaj toliko bolje izpeljali čez teden dni, 15. 10. 2011.
Pred OŠ Trzin se nas je v mrzlem sobotnem jutri zbralo 44, 24
otrok in 20 odraslih. Do izhodišča smo prišli mimo Celja in skozi Šentjur ter Dole, nazaj pa skozi Sevnico, Mirnsko dolino in skozi Trebnje.
Lisca je gora in razgleden vrh, ki leži severno od Sevnice in po katerem se imenuje zelo znana tovarna spodnjega perila in kopalk. Z vrha, na katerem stoji meteorološka opazovalna in radarska postaja (slednjo si bomo ogledali tudi od znotraj!) je lep razgled na Zasavsko hribovje, del Dolenjske, saj se lepo vidijo Gorjanci. Zanimiv je tudi pogled na malo bolj oddaljeno Notranjsko, kjer izstopa - nad prostranimi gozdovi - Snežnik. Če imamo z vremenom še posebno srečo, pa lahko vidimo tudi Vzhodne Julijce, celotne Kamniško Savinjske Alpe in vzhodni del Karavank. Le nekaj korakov pod vrhom Lisce sta dve koči - Jurčkova in Tončkov dom.
Zanimivosti izleta, ki se lahko prepoznajo tudi iz fotografij, so bile naslednje: Počerenski slap v zg. delu Gračnice pri Puršni-ci; Jurklošter (ostanki samostana, kapelica, sončna ura ogled meteorološke postaje in radarskega centra ter obisk vinske kleti Mastnak v Krakovem (Orešje pri Sevnici) na koncu poti, kjer nas je čakal avtobus.
Vesela druščina se je v pozni sobotni popoldanski uri vrnila rahlo utrujena in polna vtisov nazaj v Trzin.
Mateja Chvatal, DPM Trzin
Vsega na pretek, le spodnjega perila nikjer ...
PD Onger Trzin in DPM Trzin sta tudi letos soorganizirala družinski izlet - predvsem s pokritjem stroškov za avtobusni prevoz - ki nas je tokrat pripeljal v vzhodni del Posavskega hribovja, natančneje pa naravnost na Lisco (948 m) nad Sevnico. Tja se nas je 15.10. odpravilo skoraj za štiri desetnije, med nami pa več kot polovica otrok. Medtem ko smo lani preverjali Cankarjeve kraje nad Vrhniko, smo letos ugotavljali, kaj vse so počeli kartuzijani v bližnjem Jurkloštru in zakaj na vrhu gore ne izdelujejo spodnjega perila. Po dobri uri vožnje mimo Celja in prek Šentjurja pri Celju smo imeli že prvi postanek v zgornjem delu rečice Gračnice in se sprehodili do zanimivega slapu vzhodno od Mrzlega Polja. Počerenski slap, tako se imenuje po bližnji kmetiji Počerenje, je zanimiv primer prepleta različnih dejavnikov okolja, od kamninske podlage, erozijskega delovanja površinskih voda pa vse do razvoja raznolikih geomorfoloških oblik. Malo pred slapom teče rečica po dveh rokavih, ki pa se tik nad slapom združita. Medtem ko so bili travniki v dolini ob slapu še »zasoljeni«, pa je prisoje že zgodaj dopoldne grelo prijetno jesensko sonce. Tega smo bili v
nadaljevanju deležni še ves dan. Tudi pri naslednjem postanku, pri znameniti jurkloštrski kartuziji, natančneje ostankom tega samostana, ki je med okoliškimi prebivalci najbolj znan po zgodbi o Frideriku Celjskem in Veroniki Deseniški. V enem od obnovljenih stolpov je živela nekaj časa tudi avtorica Sapramiške in Pekarne Mišmaš - Svetlana Makarovič.
Malo pred poldnevom pa je bil že skrajni čas, da smo začeli s pohodom, kar smo »uresničili« v Polani. Že na samem začetku so se pridružili soncu še številni drugi jesenski sadeži in še nekoliko višje tudi prava strmina. Ko smo se je ravno navadili, smo že prispeli na sedlo med Lisco in Ješivcem, ki je sicer njen vzhodni sosed. Potem pa še zadnji, najslajši del, namreč pohajkovanje po temenu gore, tako rekoč po ravnem. Tik pod vrhom nas je presenetila smučarska žičnica (brez skrbi, ni obratovala^), na vrhu pa stolp s skrivnostno belo kroglo (nekdo je rekel, da delajo v njej spodnje perilo). Preden smo razkrili prej omenjeno skrivnost, pa smo mo-
rali odstraniti trebušne pajčevine v bližnjem Tončkovem domu, pridružila pa se nam je še 5-članska družina predsednika našega PD. Ta je bila »povsem slučajno« ob istem času na istem kraju. Že kmalu po kosilu se je pokazalo, da je bela krogla sestavni del meteorološke opazovalne postaje ARSO, v kateri »se skriva« radar. Natančno tisti, ki ga prikličemo s klikom na http://www.arso.gov. si/vreme/napovedi%20in%20podatki/radar.html in nam pokaže, kako močne so padavine v Sloveniji, slabše pokriva le njen zahodni in jugozahodni del. Prijazni opazovalec vremena nam je razložil vse o radarju in inštrumentih na opazovalni postaji tik pod vrhom (943 m), nekaj pa je dodal tudi trzinski vremenski svetnik, ki tudi na tem izletu ni mogel iz svoje »vremenarske« kože.
In potem hopla v dolino po južni strani gore skozi Cerje, najprej kotaleče, nato skakajoče bolj spodaj, med zadnjimi sončnimi žarki na prisojah pa že skoraj »utrujajoče«. Zadnji v koloni, z mislimi že pri naslednji postaji v dolini, so kar nekako pozabili, da je treba biti previden do zadnjega. Zato sta jih še toliko bolj presenetila dva kolesarja »spustaša« (gorski kolesarji, ki vozijo zlasti »down-hill«_), ki sta uporabila za ta namen kar markirano planinsko pot! Le malo je manjkalo, pa bi nasadila na rogove (koles, seveda) enega od vodnikov, sicer pa je bil z nami tudi mladi vodniški pripravnik. Že naslednji hip, natančneje na zadnjem postanku v vinski kleti Mastnak v Krakovem, je bilo ob pokušnji domače penine rose in cvička vse pozabljeno. In spomnili smo se, da izdelujejo spodnje perilo (v kratkem menda tudi moško!) z imenom naše tokratne gore v bližnji Sevnici, skozi katero smo se popeljali nazaj grede. Pa ne, da se spet sprašujete, kje ste bili tisti vikend in zakaj vas ni bilo poleg? Malo se je namreč že treba potruditi, da se nam pridružite, prav vsakega pa tudi ne vzamemo s seboj, ali pač? Preverite zadnji namig kar na lastne oči na enem od naših naslednjih planinskih podvigov in ne pozabite pripeljati ta mladih!
Vodja izleta: Miha Pavšek
Živahno ob mesecu požarne varnosti
Trzinski gasilci so tudi letos zelo delavno obeležili tradicionalni mesec požarne varnosti. H gasilskemu domu so povabili otroke iz vrtca in učence nižjih razredov ter jim prikazali, kako nevarno je, če zagori v kuhinji razgreto olje ali če eksplodira plinska jeklenka. Otroci so si lahko ogledali gasilsko opremo, poskusili »pošpricati« izbrane cilje s curki vode iz gasilskega ročnika, izvedeli pa so še marsikaj zanimivega o delu gasilcev. Za otroke iz zasebnega vrtca Gekon v industrijski coni pa so gasilci pripravili prikaz umika iz goreče stavbe, če bi v njihovem vrtcu začelo goreti. Člani PGD
so sodelovali tudi na gasilskih vajah v sosednjih krajih, začeli pa so tudi priprave na veliko gasilsko vajo v Trzinu, ki jo pripravljajo za naslednje leto. Za začetek so se nekateri člani društva udeležili seminarja o tem, kako je treba posredovati informacije novinarjem, da pritegnejo njihovo pozornost. Ob zaključku oktobrskih dejavnosti so v PGD Trzin z zadovoljstvom ugotavljali, da so bili kar dejavni in da so verjetno koga, še zlasti med najmlajšimi, tudi kaj naučili, kako ravnati v primeru požara.
MS
Na obisku v Domu starejših občanov Trzin
Medgeneracijski projekt »Ustvari in podari bučko«
»Joj, kako luštno je danes!« je vzkliknila ena od razposajenih stanovalk doma starejših občanov Trzin, ko smo prišli na obisk prostovoljci Društva Novita in učenci OŠ Trzin. Kako tudi ne, ko pa smo tisto dopoldne ustvarjali najimenitnejše bučke daleč naokoli.
Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje, je 26. oktobra 2011 organiziralo brezplačno delavnico v duhu noči čarovnic. Namen te delavnice je bil povezovanje različnih generacij in medsebojno ustvarjanje ter s tem krepitev medsebojne pomoči in solidarnosti. V delavnici so poleg prostovoljk Društva Novita sodelovali stanovalci doma starejših občanov Trzin in učenci 4. a razreda osnovne šole Trzin.
Naša želja je bila, da bi bilo to druženje polno veselja in iskrive sproščenosti, zato smo organizirali dogodek, kjer so se otroci s starostniki prijetno zabavali, obenem pa je bila to priložnost, da smo otroke spodbudili k prostovoljnemu delu in krepitvi vrednot, kot sta skrb za bližnjega in pomoč ostarelim. V vsaki skupini je sodelovalo nekaj otrok in stanovalcev, dobili pa so prijetno nalogo, da skupaj izdelajo in okrasijo bučke, kot jih je volja. V roke so vzeli čopiče, škarje, nože in se lotili dela. Smeha in domišljije ni manjkalo, izdelki pa so bili zares veličastni. V dveurnem druženju so mladi in starejši med seboj navezali stike in si vzajemno pomagali pri ustvarjanju. Na koncu so otroci te bučke podarili stanovalcem doma; verjamemo, da so jih bili izjemno veseli. Otroci so nam za slovo zapeli nekaj pesmic, kaj hitro pa smo se jim pridružili še ostali. Saj poznate tisto: »Mi se mamo radi, radi, radi,
radi^« Zagotovo bodo stanovalcem bučke in pa naše druženje ostale v lepem spominu.
Čas, namenjen druženju in ustvarjanju, je zares minil kot bi trenil. Ne moremo reči drugega kot: »Prijetno je bilo!« Nekaj dobrega smo naredili za starejše. In zase. To je bil naš aktiven prispevek k med-generacijskemu druženju in letu prostovoljstva. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili uspešno izvedbo delavnice. Upamo in verjamemo, da bo takšnih dogodkov v prihodnosti še več.
Tadeja Krajnc mag. var., predsednica društva Novita
Napovednik TD Kanja:
24.11.	ob 16.30 v OŠ Trzin
Predpraznična delavnica za otroke v sodelovanju z DPM
22. 11. ob 18.00 v CIH Razstava izdelkov delavnic TD Kanja (rezbarji, vezilje, slikarji)
25. 11. ob 19.00 v KUD-u, Mengeška 9 Podelitev priznanj za urejenost kraja 2011
16.12.	ob 17.30 dvorana MR in avla CIH Trzinske zgodbe, razstava
Trženje oglasnega prostora v glasilu Odsev:
t: 041 617 927
V Trzinu gostili hrvaško kulturno društvo Medimurje - Ljubljana




J'
V programu, ki so ga gostje pripravili za ta večer, so se predstavili: recitatorka Ljubica Antalašic (tudi članica TD Kanja Trzin), plesno pevska sekcija Prvi korak s spletom petja in plesov z območja Medimurja, mešani pevski zbor "Katruže" in tamburaši Dilkuši, ki so bili še dodatno nagrajeni z burnim aplavzom. Za zaključek so v en glas nastopajoči in obiskovalci zapeli znano Nocoj je ena lušna noč. Sledilo je druženje, petje in ples - za pravo vzdušje pa so poskrbeli tamburaši Dilkuši.
Ob slovesu pa še poslovilne besede z obeh strani: "Kaj bo šele, ko bomo v Trzinu organizirali pravo medimursko noč" in "Res ste nam pripravili lep večer, še vas bomo povabili, hvala vam."
V petek, 28. oktobra, se je v Kulturnem domu Trzin na povabilo TD Kanja Trzin predstavilo hrvaško kulturno društvo Medimurje iz Ljubljane. Omenjeni društvi že več let sodelujeta z vzajemnimi gostovanji na prireditvah obeh društev, sodelovanje pa naj bi v prihodnje še utrdili.
Dobrodošlico gostom je poleg predsednice TD Kanja J. Valenčak izkazala še Folklorna skupina Trzinka z gorenjskimi plesi, nato pa je predsednik HKDM gospod Mijo Stanko v svojem nagovoru predstavil gostujoče društvo s sekcijami in svoje poslanstvo, ki je predvsem v ohranjanju kulturnih vrednot in običajev Medimurja na Hrvaškem, v Republiki Sloveniji pa se društvo usmerja k širši kulturni javnosti, ki združuje manjšine in spodbuja kulturno sožitje večinskega naroda in etičnih skupin.
Zapisali M.Antalašič, članica društva HKDM Ljubljana, in J.
Valenčak, TD Kanja, foto Miro Kosanovic
v
Pozdrav jeseni na OŠ Roje
Sredi oktobra je na OŠ Roje potekala zelo zanimiva in prijetna dejavnost z naslovom »Pozdrav jeseni«. Tega dne smo na šoli izvedli ustvarjalne delavnice v okviru tehniškega dneva. Na delavnicah so vsi učenci, skupaj s svojimi učiteljicami, učitelji in varuhinjami, izdelovali izdelke oz. skulpture iz jesenskih pridelkov in plodov. Učenci so že v tednu pred dejavnostjo prinesli v šolo dovolj buč, želoda in kostanja, da so lahko delavnice nemoteno potekale. Po končanih delavnicah pa smo na igrišču za šolo pripravili za vse pridne ustvarjalce kostanjev piknik. Učenci so za poslastico pri uri gospodinjstva spekli okusne kolačke iz buč.
Rezanje buč oz. ustvarjanje strašljivih ali smešnih podob je izredno prijetno opravilo, hkrati pa je za naše učence tudi zelo zahtevno, saj je pri tem delu potrebno veliko ročnih spretnosti, natančnosti in pazljivosti pri rokovanju z različnimi pripomočki in orodji. Z izredno domišljijo, ki jo imajo, so v njihovih rokah nastali zelo domiselni in čudoviti izdelki, katere smo po končanem tehniškem dnevu tudi razstavili v jedilnici in nam bodo krasili šolo vse do »krompirjevih počitnic«.
Učitelj OŠ Roje: Slavko Lenaršič
V Trzinu želi ajdo
mahih s srpom vešče zbirale bilke ajde in jih polagale na povesla. Le s koso je bilo treba nekaj več vaje; red odkošenega žita mora biti seveda ozek, da ga žanjica lahko pobere s srpom z enim potegom. Med žetvijo se je oglasila tudi znana ljudska Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori..., obujanje spominov na otroška dela med žetvijo, predvsem pobiranje klasja, prenočevanja v kopicah in tudi načrtovanje naslednjega opravila: otepavanje ajdovih snopov s cepci. Pogled na požeto njivo, kopice z ajdovimi snopi, ki čakajo na sušenje v kozolcu, v ozadju pa zasnežene kamniške planine je bil nepozaben.
Na prelep jesenski dan, sicer vetroven in mrzel, je ajda, zasejana v juniju na eni od trzinskih njiv, dozorela in čakala spravila. Ob brnenju kombajnov, ki so velike površine ajde požirali, smo se na majhni površini zbrale žanjice in kosci s srpi in koso, da bi prikazali nekdanji način spravila žit. Pet žanjic in štirje postavni fantje! Najprej seveda zbrani v gruči za načrt, sestavljen iz koščkov spomina posameznikov na nekdanje tovrstno opravilo: kako ravnati s koso z zaščitno mrežo, kako napraviti povesla iz bilk, kako jih zavezati in povezane snope postaviti v kopico; za spodbudo seveda ob šilcu domačega in tradicionalni hruševki.
Pogled na žanjice in kosce je bil tako domač, saj je bila večina oblečena v tradicionalno žetveno oblačilo, obvezno poštučkano ruto, gospodinja v belem predpasniku. Srpe, ki jih je na klepalni-ku pred žetvijo poklepal izurjeni klepalec, bo treba med žetvijo dodatno brusiti z oslo iz pravega osovnika, napolnjega s kisom. Žanjice, ki so še kot otroci sodelovale pri žetvi, so že po nekaj za-
Sledila je tradiciona malica: suhe mesnine, kruh, tudi nekaj na žlico, ocvrte miške in domača kapljica. In seveda trden dogovor, da Turistično društvo Kanja Trzin običaj žetve, spravila in otepanja ajde nadaljuje in prenaša nekdanje običaje na mlajše generacije.
To se je zgodilo v Trzinu 14. vinotoča leta 2011, da pa je res, so dokaz posnetki, ki sta jih ovekovečili Štefka in Zinka.
Joži Valenčak
Društveni dom je dobil novo podobo
Dom društvenih dejavnosti, ki smo mu včasih rekli zadružni dom, kasneje dom DPO, nekaj časa pa je bil tudi sedež občine, je v teh dneh dobil lepšo, predvsem pa energetsko varčnejšo podobo. Dobil je novo fasado, ki bo prostore v njem bolje toplotno izolirala ter tako pripomogla k varčnejši rabi energije v njem. Pohvaliti pa je treba tudi novo, bolj prijetno podobo zunanjosti doma, saj je bila prejšnja dokaj žalostna. Sosednji kulturni dom, ki se drži Doma društvenih organizacij, pa ni dobil toplejše preobleke, ampak so ga le prebarvali in tako dali obema sodobnejši, lepši
videz. Kulturni dom ali KUD, kot mu pogosto rečemo, zdaj čaka na celovito prenovo, ko naj bi posodobili in povečali dvorano ter posodobili oder in druge prostore, ki sodijo k domu. Kdaj bo prišel na vrsto, je odvisno od razpoložljivih občinskih financ in tudi gospodarske krize v državi. Ker zdaj v KUD-u naši kulturniki in drugi zelo zavzeto delujejo, neredko lahko vidimo, da dom zares potrebuje posodobitev. To bo tudi nagrada vsem Trzincem in še zlasti trzinskim kulturnikom.
MŠ
BOTRA JESEN V PRAVLJIČNI SOBI
Botra jesen že v deželo prihaja, z dežjem in vetrom nam rada nagaja. V polje in gozd je že ravno zavila, barve prelepe povsod je razlila. S kapljico rose je barve zmešala, kapljo dežja pa je zraven dodala.
Takole smo se pravljičarji v naši knjižnici že v prvih oktobrskih dneh spoprijateljili z jesenjo. Jesenski letni čas, ki nam daruje toliko plodov in sadežev, si zasluži, da ga slavimo s pesmijo. Pisano listje v gozdovih, parkih in naših domovih - to je prava paša za oči.
Letos je lepa, dolga jesen. Mi smo jo počastili s spoštovanim imenom dobrotnice: BOTRA JESEN. V času krompirjevih počitnic smo nabrali košaro pisanega listja, kostanja, platane, jablane, rdeče divje trte in cvetov srobota in imeli pravo pravcato jesensko ustvarjalnico.
IN KAJ SMO DELALI?
UGANILI STE! Botro JESEN!
Tisti, ki ste našo delavnico zamudili, si botro lahko še naredite, saj je listja še vedno dovolj v naravi. Na delo!
Na leseno paličico (od ražnjičev) nataknemo majhno jabolko ali divji kostanj (to bo botrina glava), iz risalnega lista izrežemo obleko, dva kosa, ki ju premažemo z lepilom in med njiju stisnemo paličico z glavico. Obe strani obleke prelepimo z jesenskimi listi, na jabolku ali kostanju oblikujemo frizuro (cvetovi srobota), usta in oči pa naredimo z dišečimi klinčki.
Botra JESEN je prelep namizni ali okenski okras.
Budno oko naše knjižničarke Zdenke je nekajkrat pokukalo, kako se to dela in nas je seveda tudi takole » pofotkala ». Mi pa smo zanjo naredili botro. Darilo jo je zelo razveselilo.
Zdajle, ko končujem tole svoje pisanje, sem se spomnila prelepe uglasbene pesmi pesnika Heineja. Mislim, da se je boste vsi spomnili, jo zapeli ali prebrali, saj pesem ne izbira generacij:
Lepo škrlatno je drevo, ko hladen veter veje, v vseh barvah zažari jesen, a sivo je nebo.
Jesensko listje, kam hitiš, ujeli bi te radi, ko z vetrom rajaš in vrtiš kot zlato se kolo.
Ječijo veje in drhte brez pisane odeje, kako jih zebe brez kopren, ko pride k nam jesen.
Lep jesenski pozdrav in nasvidenje pozimi!
Pravljičarka Mili Radmelič
VABILO
na tradicionalno srečanje starejših občanov
Spoštovane občanke in občani,
Občina Trzin v sodelovanju s prizadevnimi članicami organizacije Karitas vabi na tradicionalno srečanje starejših občanov. Srečanje bo v nedeljo, 4. decembra 2010, ob 16.00 uri v dvorani kulturno-umetniškega društva v Trzinu.
Namenjeno je vsem tistim, ki ste oziroma boste do konca letošnjega leta dopolnili 70 ali več let. Zaradi varstva osebnih podatkov bomo tudi letos udeležence zbirali na podlagi prijav.
Če se želite z nami poveseliti in preživeti prijetno nedeljsko popoldne, nam to sporočite do srede, 30.11.2010, do 13:00 ure na eno izmed telefonskih številk:
01/564 45 43
01/564 45 44
01/564 17 72.
Prisrčno vabljeni tudi tisti, ki ne boste prejeli vabila. Če se srečanja ne morete udeležiti sami, se ga lahko udeležite skupaj z vašimi spremljevalci.
Lepo povabljeni!
OBČINA TRZIN V SODELOVANJU S KARITAS-om
Preverite plinovodna omrežja
Opozorilo lastnikom hiš, ki imajo v svojih objektih dele opuščenega plinovoda
Podžupan Občine Trzin g. Karče nam je sporočil, da je Komisija za gospodarske javne službe obravnavala težave z opuščenimi plinovodnimi napeljavami v Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici, na katere so jih opozorili občani.
Ker bi lahko še kdo od lastnikov hiš v omenjenih ulicah imel težave, so nas prosili, če preko Odseva opozorimo prebivalce Mlak, naj bodo pozorni, in če imajo v svojih hišah še opuščene plinske napeljave, naj z ustreznimi ukrepi preprečijo iztekanje vode in teh napeljav.
Petrol je leta 2005 zgradil novo plinovodno omrežje na Mlakarjevi, Reboljevi in Prešernovi ulici. Staro, dotedanjo plinovodno omrežje po vrtovih, so takrat ukinili, prav tako pa so tudi opustili
plinovodne napeljave, ki so bile pod tlemi speljane v hiše in do njihovih kuhinj. Izbor izvajalca za novo plinovodno omrežje je bil takrat prepuščen lastnikom, večina pa se je odločila za Petrol. Če so se odločili za Petrol, so njihovi delavci namestili novo notranjo plinovodno napeljavo, na željo strank pa so odstranili staro. Pri večini objektov so staro plinovodno omrežje odstranili v celoti ter odprtine zatesnili s silikonom, ponekod pa so pustili del napeljave s plinsko pipo (armaturo oz. z zapiralom ali ventili). Kaže, da se je v opuščenih plinovodnih ceveh po vrtovih nabrala voda. Če silikon ne tesni več, potem ta voda priteče tudi v hišo. Silikon je z leti izgubil svojo prožnost in tudi ne zadržuje več vode, zato na Občini predlagajo, da naj lastniki objektov uredijo tesnjenje opuščene plinovodne napeljave z navojnim čepom, za kar so nekateri od lastnikov hiš v Mlakah že poskrbeli.
Poročajo, da so bili nekateri od lastnikov prav v času dopustov presenečeni, ko so ugotovili, da jim pritlične prostore zaliva voda iz opuščenih plinovodnih napeljav. Prav zato je pomembno, da tisti, ki imajo v svojih stanovanjih tudi dele opuščenih plinovodov, preverijo, v kakšnem stanju so ti plinovodi.
Po poteh štirih občin
Sivo, megleno sobotno jutro, ki se je zaspano povešalo na travnikih in vejevju, je obetalo bolj malo. A ker je bilo namenjeno enemu od že tradicionalnih pohodov po poteh štirih občin - Trzina, Ljubljane, Vodic in Mengša, se je splačalo bolj zgodaj odgrniti rjuhe in zakorakati v nov dan. Čeprav pohod po štirih občinah ni tako znan kot Jurčičev ali Levstikov in čeprav se nas je na zadnjo soboto v oktobru pred trzinsko šolo zbralo 20 navdušencev, pripravljenih na več kot rekreacijski sprehod, je bil pohod po dolžini ravno tako dober zalogaj za noge in telo kot katerikoli drug s slavnim imenom.
Trzinska ekipa pohodnikov je s svojim podvigom začela dobre volje, in sicer smo jo ubrali mimo trzinskega igrišča, pa po trim stezi in vse tja do vasi Rašica, kamor smo prispeli že dodobra ogreti - pa tudi jutranjo sivkaste meglice so se v tem času že nekoliko dvignile. Ko smo že kar pošteno zagrizli v kolena in za sabo pustili dobro petino poti, smo se - še vedno brez postanka -pri spomeniku Ceneta Štuparja priključili na pohodno pot mestne občine Ljubljana. Če vse dotlej še nismo srečali drugih pohodnikov in je bil tudi pogled v nebo, ki je že nakazoval prve dežne kapljice, bolj žalosten, pa smo po stezah, ki vodijo od spomenika dalje, srečali vrsto znanih obrazov, prijateljev in znancev. Kar nekaj pohodnikov je svojo pot namreč začelo v občini Vodice in potem smo med sabo preštevali in primerjali kilometre in minute prehojene poti. Bojda smo Trzinci tisti, ki smo že tradicionalno zavezani k najdaljši kilometrini poti. Nekateri med nami so tako trdili, da bomo to jutro zagotovo prehodili 29 kilometrov, drugi, bolj realni, pa so se ustavili pri številki 21. Tretjim pa je bilo v veselje zgolj to, da hodijo, ne glede na to, kakšna številka bi se pokazala na števcu, če bi ga nosili s sabo.
V koči smučarskega društva Strahovica, v občini Vodice, se je po dobri polovici prehojene poti prav prilegla malica, ki so jo pripravili domačini. Po njihovi specialiteti - grozdnem čaju, ki je tako zelo prijal v hladnem dopoldnevu, se mi še danes cedijo sline. Toda, čeprav bi bilo prijetno še dalj posedeti med prijaznimi domačini, ki so bili pravzaprav zastavonoše pri organizaciji pohoda, je pot, ki je bila pred nami, terjala, da nadaljujemo in ne posedamo v zelo družinsko-domačem vzdušju.
Iz prijetnega druženja v koči ob robu gozda (ki je res kar nekoliko pravljično postavljena v prostor) v občini Vodice, so se naši
koraki usmerili proti hišam, ki so razpršene po dolini. Pogled na travnike med njimi je, kljub bližini Ljubljane, ponujal pogled na čredo ovac, ki je, ne meneč se za nas, ki smo vztrajno topotali z nogami po asfaltu, mirno žvečila travo.
Med nami, pohodniki, pa so se dotlej že spletle prijateljske vezi. Tolikšne, da smo ugotovili, da je med nami tudi gospa, ki bi prav gotovo zaslužila medaljo za zgodnje vstajanje, saj je prišla naravnost iz Slovenj Gradca, in to samo zato, da bi si ogledala to prijetno pot, ki vodi po gozdovih, ki te štiri občine povezujejo. Prav tako smo ugotovili, da so v naši skupinici Trzinci skorajda v manjšini, saj so bili med nami planinke iz Komende, pa pohodniki iz Ljubljane, pa tudi domžalski podžupan. Če bi se prešteli, bi morda lahko celo ugotovili, da smo Trzinci pri tem pohodu bili v manjšini. A nismo šteli, temveč smo raje klepetali o izkušnjah, ki jih imamo na tovrstnih poteh, pa o življenju nasploh, pa o občinskih prireditvah, ki potekajo po Sloveniji, pa o kolesarskih izkušnjah, da ne govorim o različnih potovanjih, na katerih smo bili. Tem za pogovor pravzaprav kar ni zmanjkalo, tudi ko smo se morali ponovno vzpeti v hrib, saj smo iz Vodic kaj kmalu prišli na prag mengeške občine.
Zadnji vzpon je bil morda najdaljši od vseh, pa ne, ker bi zmanjkalo tem za debate ali ker bi dež začel pršeti, temveč zato, ker misel na toplo kočo preprosto pač ni dovolj grela. Na Mengeški koči smo se tako dodobra okrepčali s čajem, nekateri so vanj prili-li tudi kakšne druge zdravilne sestavine, prešteli koze, ki jih imajo
ob koči, in obujali spomine na osamosvojitvene dni. Vsak je imel kakšno zgodbo, ki je popestrila dan.
Pri Mengeški koči se je od naše trzinske skupinice poslovilo še nekaj posameznikov, ki poti do Trzina niso nadaljevali z nami (nekateri so sicer obupali že pri prvi malici), tiste ta prave trzinske »skirce« (resnici na ljubo, sta bili tudi dve komendski vmes) pa smo zmogli še zadnji kos poti in pohod, tako kot smo ga pričeli, zaključili dobre volje in prijetno utrujeni pri zbirališču ob trzinski šoli.
Da za nami ni bilo treba poslati reševalne ekipe ali pa ekipe orientacistov, če bi se morebiti izgubili, je poskrbel Tomaž Kralj, ki je kot izkušeni maček strumno vodil našo skupinico do končnega cilja po poteh štirih občin. In čeprav se je jutro začelo sivo, megleno in zaspano, se je v popoldanskem času nebo nekoliko zjasnilo in ostala je zaveza, da se ob letu osorej zagotovo zopet vidimo. Še prej pa, da se srečamo še na kakšnem drugem večki-lometrskem pohodu.
mag. Mateja Erčulj
Potopisna predstavitev Afrike
Mt. Kenija, Kilimanjaro in nacionalni parki
V sredo, 9. novembra, smo se lahko preko fotografij in pripovedi za dobro uro preselili v Afriko. Gospa Biserka Čičerov, ki se je kot članica desetčlanske odprave lani med novoletnimi prazniki mudila v vzhodni Afriki, nas je popeljala po planinski turi na najvišje vrhove Kenije in Tanzanije. Na vrh najvišje gore Afrike, vedno zaželjeni Kilimandjaro, so prišli po nekoliko manj običajni poti, tako da so lahko spoznali tudi druge podobe vulkana, ki so ga Trzinci pred desetletji že obiskali.
Z ženskim čutom za lepoto je s fotoaparatom zabeležila nepozabne podobe afriških otrok, družin, vsakdanjega življenjskega utripa in prečudovite narave.
J.V., foto B.Č.
Predavanja
V	jeseni, ko so dnevi krajši in noči dolge, je tudi čas predavanj. V naslednjem obdobju bo v Trzinu kar nekaj zanimivih predavanj, na katere vas vabimo.
Predavanja o vrednotah trzinske narave
V	Odsevu že nekaj časa objavljamo prispevke predstavnikov kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave o tem, kako zanimive in redke rastline in živali je še mogoče najti v naravi, ki obdaja Trzin. Da bi še bolj spoznali pomen mokrišč, ki so še ostala v trzinskem gozdu, bo imel Miha Kocjan v četrtek, 1. 12., ob 19. uri v dvoranici Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja predavanje o pomenu mokrišč, še zlasti barij, 19. 12. pa bosta Maja Brozovič in Andreja Slameršek pripravili predavanje o varovanju naravnih vrednot na območju naše občine.
Predavanje o narodnih parkih ameriškega »divjega« Zahoda
Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja v ponedeljek, 21. 11., vabi na predavanje o nekaterih narodnih parkih na zahodu ZDA, ki ga bo v dvorani Marjance Ručigaj v CIH imel Miro Štebe. Predstavil bo doživetja s svojega letošnjega potepa po ameriškem »divjem Zahodu«. Med drugim je obiskal Los Angeles, San Francisco in Las Vegas ter narodne parke Yosemite, Grand Canyon, Dolino smrti, Yellowston, Arches, Bryce Canyon in druge. Naravne zanimivosti teh parkov vsako leto privlačijo na milijone turistov in odkrivajo še drugo, mogoče manj znano podobo ZDA.
X. PODELITEV PRIZNANJ ZA LEPŠI IN BOLJ UREJEN TRZIN
Vsi želimo živeti v lepem in urejenem kraju. K temu lahko prispeva vsak, med drugim še zlasti z urejanjem okolice, vrta, balkonov in oken lastnega doma. V Turističnem društvu Kanja Trzin si že deset let prizadevamo spodbuditi občane k še bolj zavzetemu urejanju in olepševanju njihovih domov in okolice. Komisija za spodbujanje lepšega videza in urejenosti našega kraja vsako leto skrbno ogleduje in ocenjuje urejenost trzinskih domov, lokalov in podjetij ter pred koncem leta slavnostno podeljuje priznanja tistim, ki so se na tem področju najbolj izkazali.
V petek, 25. novembra, ob 19. uri bo v dvorani KUD-a, Mengeška cesta 9, že deseta jubilejna podelitev priznanj za prispevke k urejenosti in lepemu videzu našega kraja. Tokrat bodo priznanja prejeli še zlasti tisti posamezniki, gospodinje, domačije in podjetja, ki so v preteklih letih najbolj prizadevno in vztrajno skrbeli za urejenost in lepši videz svojih domov in Trzina kot celote.
Podelitev priznanj bo spremljala priložnostna kulturna prireditev, v kateri bodo nastopili trzinski folklorniki in najmlajši, obiskovalci pa bodo lahko občudovali tudi prelepe posnetke našega kraja in vrtov, balkonov in okolic hiš, ki so si zaslužili priznanja za lepo urejenost.
Ker tudi vam zagotovo ni vseeno, v kako urjenem kraju živimo, vas vabimo, da z udeležbo na slavnostni podelitvi izkažete priznanje prizadevanjem za lepši Trzin!
Vabljeni!
Turistično društvo Kanja Trzin
Posebno varstveno območje - Natura 2000
Redke in ogrožene živalske vrste v Občini Trzin
Biotska raznovrstnost (biodiverziteta) je bogastvo vseh živih bitij (mikroorganizmi, glive, rastline, živali) na Zemlji, ki se odraža v genetski, vrstni in ekosistemski raznolikosti. Kompleksna povezanost vseh delov živega in neživega sveta omogoča življenje in obstoj človeku. Za ohranjanje biodiverzitete ima Slovenija opredeljena ekološko pomembna območja (EPO), ki pokrivajo 52,2 % države. Sestavni del EPO predstavljajo območja Natura 2000 (37,2 % države). Majhen del te slovenske (EPO) in evropske (NATURA 2000) mreže območij, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, se nahaja tudi v občini Trzin.
Slika 1: Z rdečo črto je označeno območje občine Trzin, z oranžno ekološko pomembno območje, ki ga skoraj v celoti prekriva Natura 2000 območje (označeno z zeleno), varovano po Habitatni direktivi (EU). (Vir: http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/profile.aspx?id=N2K@ZRSVN)
Kraški osamelec Rašica je bil leta 2004 vključen v evropsko omrežje Natura 2000. Na tem območju se celotna biodiverziteta ohranja preko t.i. kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. Živalske kvalifikacijske vrste na območju Rašice so kačji pastir veliki studenčar, hrošč rogač, metulj travniški postavnež in netopir mali podkovnjak.
VELIKI STUDENČAR je največji kačji pastir v Evropi. Odrasli samci so dolgi okoli 8, samice pa 9 cm. Telo je črno z rumenimi lisami.
Večino življenja preživi v stadiju ličinke (3 - 5 let), v majhnih gozdnih potokih z naravno strugo in z ustreznim peščenim, rahlo muljastim dnom. V vodi se ličinke večkrat levijo, pred zadnjo levitvijo pa zlezejo iz vode in se preobrazijo v krilate odrasle osebke. Tako odrasli kot ličinke so plenilci. Ker so odrasli zelo dobri letalci, se lahko tudi do nekaj kilometrov oddaljijo od matičnega potoka.
Ogrožajo ga onesnaževanje in regulacije vodotokov. Na območju občine Trzin se nahajajo primerni habitati za velikega studenčarja, vendar vrsta ni bila potrjena, verjetno zaradi neraziskanosti območja.
Slika 2: Veliki studenčar (Maja Brozovič)
ROGAČ sodi med največje vrste hroščev v Evropi. Samci so navadno večji od samic in zrastejo od 25 do 75 mm. Čeljusti samcev so preobražene v tvorbo, podobni rogovju; od tu tudi slovensko ime rogač. Odrasli hrošči, ki živijo samo nekaj tednov, so največkrat aktivni v mraku, prehranjujejo se z različnimi rastlinskimi izločki.
Razvoj rogača je vezan na različne vrste listopadnega drevja, med katerimi prevladujejo hrasti. Samice rogača odlagajo jajčeca v štore ter v stara ali padla drevesa.
Slika 3: Rogač (Samo ¡enčič)
Slika 4: Travniški postavnež (Martin Vernik)
Slika 5: Mali podkovnjak (Irena Krašnja)
Slika 6: Navadni koščak (Maja Brozovič, 14.6.2011, Trzin)
Grožnja: Neprimerni posegi pri gospodarjenju v gozdovih: prenizko sekanje dreves (tik nad tlemi); puščanje podrtih dreves v gozdu in spravilo šele čez nekaj mesecev.
Velikost populacije rogača v hrastovih gozdovih v Trzinu ni znana. Po informacijah domačinov se pojavlja na gozdnem robu severno od športnega parka.
TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ je metulj, velik 30 - 46 mm. Ima rumenorjava krila s črnim mrežastim vzorcem in oranžnordečimi lisami. Na zadnjem robu zadnjih kril so prisotne črne pike. Spodnja stran je svetlejša z manj izrazitim vzorcem.
Za življenje potrebuje vlažne do polsuhe in tople vrstno bogate travnike ter grmišča, gozdne robove in obrežja voda. Na vlažnih travnikih se gosenice hranijo predvsem s travniško izjevko, na suhih pa z navadnim grintovcem. Gosenice se hranijo in prezi-mujejo skupinsko v svileni mreži, s katero obdajo spodnji del rastline. Odrasli metulji se hranijo na medonosnih rastlinah ekstenzivnih travnikov ter grmišč v okoliških gozdnih robovih in na obrežjih voda.
Ogrožajo ga opuščanje ekstenzivnega gospodarjenja in zaraščanje travnikov. Populacije na vlažnih travnikih ogrožajo še hidromelioracijski posegi, nekatere populacije pa so ogrožene tudi zaradi gradnje infrastrukture (predvsem avtocest).
V občini Trzin trenutno ni primernega habitata zanj. Najbližnja znana populacija se nahaja na Planiku pod Dobenom. Če bi ponovno vzpostavili primeren habitat za močvirske tulipane ali logarice (žerjavčke), bi kaj kmalu lahko na teh travnikih opazovali spreletavanje evropsko ogroženega metulja, travniškega postavneža.
MALI PODKOVNJAK je najmanjši netopir v skupini podkovnjakov in je velik za človekov palec! Ime ima po nenavadni kožnati tvorbi okrog nosnic v obliki konjske podkve. Živi v toplih zavetrnih dolinah z listopadnim drevjem in grmičevjem, najbolj mu ustrezajo zakrasela območja s kraškimi jamami. Prehranjuje se z žuželkami, med katerimi prevladujejo nočni metulji, mrežekrilci in mladoletnice. Podnevi se zatekajo na podstrešja stavb, redkeje v jame.
Grožnje: Kotišča so v stavbah, kjer so izpostavljena človekovim posegom, od vanda-lizma do neustreznih prenov zgradb. Prav tako je v jamah vrsta izpostavljena vanda-lizmu ali motnjam s strani obiskovalcev.
Eno izmed kotišč malega podkovnjaka se nahaja tudi v občini Trzin.
V letošnjem letu smo v trzinskem gozdu v povirju Blatnice potrdili še eno evropsko pomembno vrsto, raka navadnega koščaka. Smiselno bi ga bilo umestiti med velike štiri zaščitnike vsega živalstva in rastlinstva na Natura 2000 območju v Trzinu.
KOŠČAK je potočni rak, velik do 10 cm. Živi v majhnih gozdnih potokih, tudi zelo plitvih, in se navadno skriva pod kamenjem. Živi celo do 8 let. Prehranjuje se z algami, vodnimi rastlinami, talnimi nevretenčarji, redkeje z ribami. V času levitve je pogost tudi kanibalizem. Raki za obstoj potrebujejo čisto vodo, zato je njihova prisotnost v trzinskih potokih dober znak. Prav bi bilo, da vode še naprej ostanejo čiste in da v njih lahko prebivajo tudi živali, ki so drugod ogrožene.
Grožnje: V Sloveniji je bil nekoč ogrožen zaradi bolezni račja kuga, danes zaradi onesnaženja (predvsem komunalnega), mehanskih posegov v vodotoke (regulacije, zadrževalniki), rabe vode za različne namene (pitna voda, male hidrocentrale, ribogojnice) ter prisotnosti in širitve severno-ameriške vrste, signalnega raka iz Avstrije po reki Muri.
Ob sprehodu v trzinski gozd lahko naletimo še na številne druge živali, ki igrajo prav tako zelo pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti in učinkovitosti delovanja ekosistema. Zagotovo ste že naleteli na številne žabe, močerade, belouške, ptice, žuželke ... Koliko vrst jih je, ne vemo, vemo pa, da več kot jih je, kvalitetnejši in varnejši je življenjski prostor človeka.
Ne pozabimo! Ko vstopamo v naravna območja, vstopamo v življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. Upoštevajmo jih! Držimo se poti, glasilke naj počivajo, prisluhnimo ptičjemu petju, imejmo oči na pecljih, morda nam pa pot preseka kaka žival. Ne opazujte jih z rokami, ampak samo z očmi. Zelo veliko bomo storili že, če damo pse na vrvico!
Andreja Slameršek
V Wrigleyu so se izkazali
v podjetju Mars - katerega del je tudi Wrigley Slovenija - razglašen za mesec prostovoljstva. Poleg čistilne akcije so nekateri zaposleni v desetem mesecu darovali kri, vsi pa so pridno zbirali rabljena oblačila, obutev, belo tehniko in posodo ter zbrano odpeljali na Rdeči križ.
Številne prostovoljne akcije so izvedli v vseh državah, kjer je prisotno podjetje Mars. Akcije so izvedli na področjih skrbi za ustno zdravje in nego, varovanja okolja in drugih lokalnih potreb. Prostovoljstvo je le eden od načinov, kako tudi multinacionalna podjetja lahko postanejo del lokalne skupnosti in hkrati pustijo svoj pečat tudi v domačem okolju.
Matevž Kosterov
Podjetje Wrigley, ki je znano predvsem po zvečilnih gumijih -ima pa svoje poslovne prostore v trzinski industrijski coni, je organiziralo ekološko osveščeno akcijo. V petek, 28.10., se je dokaj lepo število zaposlenih v podjetju popoldne zbralo pred sedežem podjetja. Polni optimizma in dobre volje so se takoj z veliko vnemo zagnali v gozd blizu sedeža podjetja in temeljito počistili smeti, ki so se nabrale na tistemu delu gozda.
Po končanemu čiščenju so se okrepčali in ponosno stopili ob kup smeti, ki so jih nabrali, in pozirali za spominsko skupinsko fotografijo. S čistilno akcijo so zaključili mesec oktober, ki je bil
Pismo bralca
Zabojnike polnijo drugi
Stanovalci treh večstanovanjskih objektov na naslovu Za hribom 26, 28 in 30 že dalj časa opažamo, da naše zabojnike za smeti pridno polnijo tudi drugi, ki se vsakodnevno vozijo mimo in se tako mimogrede znebijo še svojih smeti. Še najbolj me moti, da se marsikdo niti ne potrudi, da bi smeti vrgel v zabojnik, temveč jih odvrže kar poleg zabojnika! Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da odpadki niso nikoli ekološko ločeni, pač pa vsi pomešani. Večkrat pa smo deležni tudi »daril« v obliki kosovnih odpadkov, kot so npr. stare gume ali razni gospodinjski in električni aparati.
Če pridelate več smeti, kot je volumen vašega zabojnika, si lahko pri JP Prodnik naročite večji zabojnik. Res pa je, da je potrebno potem tudi več plačati, in v tem je verjetno srž problema! Bolj enostavno in predvsem ceneje je svoje smeti in kosovne odpadke naprtiti sosedom (še posebej, če živijo v bloku, kjer je po mnenju nekaterih vse »naše«), pa naj se oni ukvarjajo z njimi, kakor vejo in znajo! Obstaja še druga možnost: svoje odpadke odvržejo v najbližji gozd, kar glede na bogat ulov vsakoletne čistilne akcije, nekateri še vedno pridno počno.
Ker nam stanovalcem omenjenih blokov zmanjkuje prostora v zabojnikih za lastne smeti, ker ne mislimo več plačevati odvoza smeti drugim in ker nenazadnje ne mislimo več čistiti okolice zabojnikov za drugimi, bomo v bodoče vse smeti vrnili lastnikom, saj za veliko večino vemo, kdo so!
Peter Pavlič
Smeti v Trzinu
Ekološki otoki
V Trzinu smo med prvimi začeli ločevati smeti, in prav je tako. S tem bomo našim potomcem pustili naravo in okolje primerno za preživetje. Vsako gospodinjstvo ima smetnjak za navadne odpadke, embalažo in biološke odpadke. Do tukaj je vse lepo in prav. Imamo pa še ekološke otoke, ki jih večina krajanov uporablja vestno v skladu s predpisi. Nekateri pa mečejo v te kontejnerje vse mogoče, kar spada v njih in kar ne. Po pogovoru z ljudmi, ki ži-
vijo v soseščini teh kontejnerjev, smo sicer prišli do zaključka, da se velikokrat ustavljajo ob njih avtomobili od drugod in zmečejo vanje vse vrste smeti.
Upamo, da krajani Trzina tega ne počnejo, ker želijo imeti svoj kraj lep in čist.
Da je v kontejnerjih in ob njih marsikaj, povedo tudi naslednje fotografije. Baterijske vložke, ki sem jih fotografiral, sem pobral in jih oddal na primerno mesto. Vsi skupaj poskrbimo za naše čisto okolje in lepše bomo živeli.
Tekst in foto: ZMAK
Baterijski vložki raztreseni poleg kontejnerja
Razne smeti v kontejnerju za embalažo
Revija odraslih in mladinskih zborov domžalske dekanije
Mešani pevski zbor župnije sv. Florjana iz Trzina je na misijonsko nedeljo, 23. oktobra, v cerkvi sv. Jožefa na Viru zapel skupaj z zbori iz dekanije Domžale. Zborovodja in organist Franci Banko je za tokratni nastop pripravil pesmi Andreja Vavkna Bog, pred tvojim veličastvom in Franceta Briclja Polnočni zvon, skupaj z ostalimi zbori so na koncu pod taktirko Tomaža Pirnata zapeli še Njive so bele, Knezi rajski prihitite in Ave, sijajna zor-nica. Poleg dveh zborov iz župnije gostitelja so zapeli še zbori iz župnij Domžale, Šentožbolt, Mengeš, Moravče, Brdo, Dob, Blagovica, Jarše in Češnjice. Predstavila sta se nam tudi mladinska zbora župnij Brdo in Jarše, in slednji nas je z afriško pesmijo Siyahamba popeljal v Afriko in nas ob tem nehote spomnil na
delo naših misijonarjev in misijonark ter laiških misijonarjev. Med posameznimi nastopi smo prisluhnili besedi, v kateri nam je Jaka Novak predstavil življenjepise mož, ki so ustvarjali cerkvene pesmi, ki jih še sedaj prepevajo mnogi zbori. Tako smo izvedeli, katere znane pesmi so delo avtorjev Janeza Travna, Janeza Miklošiča, Kamila Maška, Valentina Štolcerja, Hugolina Sattnerja, Josipa Čerina, Petra Jereba, Emila Hochreiterja, Jakoba Savinška, Antona Jobsta, Blaža Arniča, Franca Briclja in Silvestra Mihelčiča. Po končani reviji je sledilo še družabno srečanje v prostorih pod cerkvijo ob dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje iz Vira.
djd
Slike Šole zdravja
V prejšnji številki smo objavili sliko udeležencev vsakodnevnih razgibavanj v trzinski Šoli zdravja, ki pa ni bila najbolj kakovostna. Člani šole so obžalovali objavo tako neprepoznavne fotografije, saj imajo dosti bolj kakovostnih. Zdaj so nam posredovali kar cel DVD
slik z njihove telovadbe. Ker ne moremo objaviti vseh, objavljamo le dve, ob tem pa je le treba reči, da se je za tovrstno jutranje razgibavanje v Trzinu navdušilo kar precej občanov, ki prihajajo na vaje ne glede na vremenske razmere. Ugotavljajo, da vsakodnevne telesne vaje res dobro vplivajo na njihovo počutje in zdravje, prijetno pa je tudi druženje, saj so postali že kar dobri prijatelji.
Predstavljamo perspektivne trzinske športnike
Športni upi so med nami
V Trzinu poznamo mnogo mladih perspektivnih ljudi. Med njimi so umetniki, bodoči znanstveniki in seveda tudi športniki. Naši mladi umetniki so že marsikje priznani, naši mladi raziskovalci dosegajo prva mesta na državnih tekmovanjih. Mislim, da moramo vsem tem iskreno čestitati. Danes pa vam bomo predstavili dva mlada športnika, ki poleg vestnega dela v šoli ves preostali prosti čas izrabita za delo in trening, ki je pogosto zelo težak. Vendar so tudi dobri rezultati, ki so cilj vsakega športnika, tukaj. Pa gremo po vrsti. Najprej bomo spoznali mlajšega.
JURE MOČNIK
¡ure z diplomo in smučmi Elan
Je mlad športnik, ki trenira smučarske skoke pri Skakalnem klubu Mengeš. Star je devet let, januarja 2012 bo star deset, in trenira skoke eno leto in pol. Med tem je bil celo pol leta poškodovan, saj je imel zlomljeno roko, ki jo je zlomil med treningom na rol-kah. Pa kljub temu vztraja in že dosega prve uspehe.
Kateri je tvoj klub?
Skakalni klub Mengeš.
Kateri je tvoj največji dosežek do sedaj?
5. mesto na pokalu COCKTA letos oktobra ob deseti obletnici Skakalnega kluba Mengeš, kjer sem za 0,7 točke zgrešilo tretje mesto, in 6. mesto na pokalu Žiri, tudi oktobra 2011.
Kdaj si se odločil, da boš smučarski skakalec?
Bil sem na poletih v Planici in takrat sem se odločil, da bom nekoč skočil na velikanki.
Kako dolg je bil tvoj prvi skok in kako dolg je tvoj najdaljši skok?
Moj prvi skok na tekmovanju je bil dolg 6 m, moj najdaljši skok pa je 25,5 m na šestindvajset metrski skakalnici, kar je imeniten
dosežek, je dodala mama Mojca.
Kdo je tvoj vzornik?
Od domačih skakalcev Robert Kranjec in Primož Peterka, ob tujih pa Thomas Morgenstern.
Kakšni so tvoji načrti za sezono 2011 - 2012?
Rad bi dosegel prvo zmago in skakal precej dalj kot sedaj.
Mama Mojca in oče Tomaž mu pomagata ustvariti njegove želje, in če smo dobro prebrali intervju, vidimo, da so ga njegove želje pripeljale, mladega kot je, do skoka, dolgega 25,5 metra.
ŽAN LEVIČNIK
Je nekaj rosnih let starejši od Jureta. Januarja 2012 bo star petnajst let. Prav zanimivo pa je, da sta oba mlada športnika rojena v januarju. Žan trenira cestno kolesarstvo tri leta in je dosegel zavidljive rezultate.
Kateri je tvoj klub?
Moj klub je »RADENSKA KD Življenje«. Kateri je tvoj največji dosežek?
Mojih dosežkov je več, vendar mi je najbolj pri srcu zmaga na državnem prvenstvu PTUJ 2010 v kategoriji »dečki B ». Ostali dosežki pa so: drugo mesto pokal Alpe-Adria 2011 v kategoriji dečki A in trinajsto mesto na KIDS TOUR 2011 v Berlinu, kjer sem bil najboljši od nastopajočih Slovencev. Vsega skupaj sem dosegel tri prva mesta, dve drugi mesti in dve tretji mesti.
Kdo je tvoj vzornik?
Od domačih kolesarjev Kristijan Koren, od tujih pa Alberto Contador.
Kakšni so tvoji načrti za sezono 2012?
V letu 2012 bom prešel v višjo kategorijo mlajših mladincev in bom v tej kategoriji tekmoval prvo leto. Zato bom predvsem pomagal starejšim tekmovalcem in če bo prilika poskusil tudi zmagati. V letu 2013 pa bom že drugo leto mlajši mladinec, takrat pa bom vse moči usmeril v svoje zmage.
Mladi športniki, le tako naprej! V naslednjih številkah glasila bomo predstavili še kakšne talentirane krajane mladega rodu.
Žan s pokali in medaljami
Tekst in foto: ZMAK
Zimska premiera
Snežna kraljica
5NEŽNAKRAUICA 16. 12. 2011 ob 17.00 18. 12. 2011 oh 17.00 VUUDNOVABUENI!



Podmladek KUD-a Franca Kotarja Trzin, dramska skupina Miki Miška, je že začel z ustvarjanjem nove predstave, ki bo na ogled sredi decembra. Predstava ima naslov SNEŽNA KRALJICA, in tako režiser kot igralci obljubljajo, da bo ta predstava njihova najboljša, neponovljiva in nepozabna. Režiser Nejc Lisjak je v predstavo vključil več kot petnajst igralcev, tako najmlajše, stare le tri leta, kot tudi najstarejše člane skupine.
Pravljica, ki jo je v originalu napisal Hans Christian Andersen, je tokrat prikazana na čisto drugačen način. Še vedno sicer poudarja temeljne življenjske resnice, moč ljubezni, poguma in družine ter motiv zmage dobrega nad zlim, vendar pa je celotna produkcija bolj namenjena starejšim otrokom, mladini in odraslim, kot pa tistim najmlajšim.
Zgodba govori o deklici Gerdi in fantu Kayu, ki sta najboljša prijatelja že od otroštva. Neke zimske noči Kaya ugrabi Snežna kraljica, saj hoče, da bi ji pomagal pri njenem zlobnem načrtu, to je zavladati vsemu svetu. Pogumna deklica Gerda, ki pa zelo
pogreša svojega prijatelja in jo skrbi zanj, se sama odpravi v svet, da bi ga rešila. Na poti jo sicer poskušajo ustaviti mnoga čudesa, češ, da je prenevarno hoditi na severni pol, vendar Gerdo žene moč srčne ljubezni, in je pripravljena celo prebroditi skozi vse letne čase, da bi ga našla.
Vlogo Snežne kraljice bo odigrala Nina Goropečnik, ki je nazadnje odigrala mačeho v Janku in Metki, v glavnih vlogah pa se ji bosta pridružila še Julija Klavžar kot Gerda in Nejc Lisjak kot Kay. Zaigrali bodo tudi Nina Novak Božič kot Spomladanska čarovnica, Veronika Weixler kot Poletna princesa, Aleksandra Kmetič kot Jesenska razbojnica, Silvo Komatar kot vezir, Natja Levec kot razbojniška hči, Špela Kralj kot los Edgar, Ada Lovše Mušič kot babica ter Anže Zupanc, Barbara Šernek, Eva Kralj, Eva Lisjak, Karin Pandel Repenšek, Maja Ravnikar, Mariša Jagodič, Nika Levičnik in Pika Mušič v ansambelskih vlogah.
Prva uprizoritev bo v petek, 16. decembra 2011, ob 17.00 uri, premiera pa bo v nedeljo, 18. decembra 2011, ob 17.00. Ponovitve so predvidene za januar 2012.
Brigita Crljenic
Veseli december in trije darežljivi možički so pred vrati
Bliža se zadnji mesec v letu, ki ga z veseljem pričakujejo otroci in odrasli. Naše domače ime za zadnji mesec je gruden. S svojim imenom gruden pripoveduje, da zemlja v tem zimskem času leži po polju zmrznjena v grudah.
V decembru je prvi na vrsti sv. Miklavž, sledi mu Božiček, ki je k nam prišel iz Amerike, tretji pa je dedek Mraz, ki je po poreklu iz Rusije.
Stara legenda pojasnjuje, zakaj je Miklavž tako priljubljen svetnik. Nekoč je trem hčeram nekega siromaka ponoči skrivaj vrgel skozi okno tri kepe zlata. Tako je poskrbel za njihovo doto in vse tri hčere so se srečno poročile. Po svoji darežljivosti je Miklavž znan krščanski dobrosrčni svetnik, ki 6. decembra zjutraj s simboličnimi darili še danes obdaruje in prinaša otrokom darila skrivaj ponoči.
Sv. Miklavž je zavetnik mornarjev, čolnarjev in ribičev, zato je tudi ljubljanski patron, saj je bila Ljubljana nekoč pristaniško in ribiško mesto. Je tudi zavetnik otrok, bolnih, revežev in popotnikov.
Miklavževanje spada med najstarejši in za marsikaterega otroka najbolj doživeti običaj. Miklavž se pojavlja oblečen v škofovska oblačila , s škofovsko palico in kapo na glavi. Spremljajo ga angeli in parkeljni z verigami, ki obiskujejo otroke na miklavžev večer, nekdaj pa je hodil po domovih par dni prej. Otroško domišljijo je vedno spodbujal njegov prihod , saj so vedeli, da jih bo ta dobrotnik obdaril.
Miklavževanje v Trzinu nekoč
Moja znanka Anica se še dobro spominja, kako se je v Trzinu nekdaj miklavževalo. Mladi fantje so se preoblekli v Miklavža in par-keljne z rožljajočimi verigami ter hodili par dni pred miklavževim po domovih in obiskovali otroke. Otroci so morali biti pridni, mo-
rali so moliti in odgovarjati na zastavljena vprašanja. Obljubiti so morali, da bodo pridni, da bodo ubogali starše vse leto. Miklavž si je vse zabeležil, dal otrokom kakšno malenkost in pričakovanje med otroki je vedno bolj naraščalo. Zvečer, preden so šli spat, so nastavili pehar ali skledo na okensko polico ali pred vrata.
Starši so se že veliko prej pripravljali na obdaritev otrok. Nekateri so obiskali milavževe sejme v Ljubljani ali v okoliških krajih. Pekli so piškote, posebno cenjeni so bili medenjaki, lično spečeni parkeljni in piške iz testa. Mame in tete so v ta namen pletle nogavice, rokavice, pa kape in šale. Poleg tega so otroci dobili jabolka, krhlje, orehe in seveda bonbone. Deklice so dobile punčke, fantje pa piščalke ali lesene konjičke. Včasih so porednim otrokom čez darila kot opomin postavili šibo. Vse to se je seveda skrbno skrivalo pred otroki, da je bilo presenečenje in veselje tem večje.
Mnogo otrok praznuje Miklavža tudi danes. Nekateri otroci ga potrebujejo, ali pa si odrasli mislimo, da jih za Miklavža, ki ga imamo sami v lepem spominu, ne smemo prikrajšati. Drugi so obdržali dedka Mraza, nekateri so privzeli Božička. So pa tudi taki, ki so si privzeli vse tri dobre može.
Otrokom ni mar, po kakšni poti pridejo darila. Da jih je le čim več in so čim bogatejša. Z nekaj spretnosti in potrpežljivosti tudi sami lahko postorimo marsikaj. Prihranimo nekaj evrov, še več vredno pa je, da so darila osebna in domača.
Kako pripravimo medenjake:
Med številnimi recepti za medenjake sem našla naslednjega, ga preizkusila in se odločila, da vam ga posredujem.
Potrebujemo: 30 dag masla, 40 dag polnovredne pirine moke, 20 dag rjavega sladkorja, 45 dag mletih orehov, polovice orehovih jedrc za okrasitev, 5 jedilnih žlic kostanjevega ali drugega medu, 3 jajca (prihranimo en beljak za mazanje medenjakov), 5 cl ruma, 1 kavno žlico cimeta in klinčkov, 1 pecilni prašek, naribano lupino ekološko pridelane limone in ščepec soli.
Pripravimo si dva pekača, papir za peko, pest moke, prihranjen beljak, ki ga rahlo stepemo z vilicami, in čopič.
Hladno maslo narežemo na koščke in ga na deski hitro vgnete-mo z drugimi sestavinami. Kepo testa, ki se že pošteno sprijema (ne dodamo moke !) damo v polivinilasto vrečko in za pol ure v hladilnik, da se strdi. Gnetenje in hlajenje ponovimo še dvakrat. Toplota rok z gnetenjem segreva maso in vtira začimbe.
Pečico segrejemo na 180 stopinj C. Po tretjem hlajenju testa v vrečki razvaljamo na debelino 5 mm, prerežemo vrečko in na po-mokano desko preložimo razvaljano testo. Z modelčki, okroglimi ali v obliki srca, razrežemo testo in položimo na papir za peko, nanj položimo polovico oreha, ga premažemo z rahlo stepenim beljakom in takoj spečemo. Pečemo približno 7 minut. Ohlajene medenjake shranimo v tesno zaprti škatli.
Otroci si bodo rdečo zarjo pred miklavževim upravičeno razlagali, da Miklavž peče piškote. Stara resnica pravi, da so najboljši tisti ljudje, ki so v svoji duši sposobni do starosti ohraniti otroškega duha. Če hočemo, da je življenje živahno in pomembno, potrebujemo zanj nekaj magičnega in skrivnostnega. Trije dobri možje so iz tega testa.
Majda Šilar
Vredno posnemanja
Marko Pavlišič, član Nadzornega odbora Občine Trzin, je sporočil, da bo neto sejnine, ki jih prejema kot član Nadzornega sveta, podarjal Šolskemu skladu OŠ Trzin.
Prvo nakazilo za pretekle sejnine je nakazal v četrtek, 3. novembra.
Od leta 2001 v OŠ Trzin deluje šolski sklad, ki zbira sredstva za finančno pomoč učencem pri udeležbi v šolah v naravi in na taborih. Še posebej priskoči na pomoč staršem, ki zaradi težjega gmotnega položaja svojemu otroku težko omogočijo udeležbo v šoli v naravi. Del sredstev šolskega sklada namenjajo tudi posodabljanju učne in informacijske tehnologije.
Vlogo za dodelitev sredstev iz šolskega sklada v ta namen dobite v tajništvu šole. Sredstva lahko nakažete na transakcijski račun št. 01386 6030684860, sklic na št. 600.
Trzinski učenci uspešni tudi v logiki in razvedrilni matematiki
Naši učenci so se letos prvič pomerili na tekmovanju iz razvedrilne matematike, ki ga prav tako kot tekmovanja iz matematike, fizike in astronomije organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. 20 učencev od 6. do 9. razreda je tekmovalo na šolskem nivoju, od tega je 8 učencev osvojilo bronasto priznanje. 6 učencev je bilo izbranih za državno tekmovanje, ki je bilo 8. oktobra v Ljubljani. Srebrno priznanje so osvojili štirje učenci: Taja Pezdir, 6. razred, Tanja Kobal in Mitja Hofer, 8. razred ter Nejc Mirtič, 9. razred. Mitja Hofer je za las zgrešil zlato priznanje, med osmošolci v državi je osvojil 18. mesto.
V okviru vsebin logike so učenci spoznavali različne logične naloge, naloge z vitezi in oprodami, reševali japonske uganke, prevajali besede in stavke v eksotične tuje jezike, kot so npr. afrikanščina, svahili, romunščina itd.
Tudi šolsko tekmovanje iz znanja logike je bilo v septembru in svoje znanje reševanja logičnih nalog je prvič preverjalo kar 39 učencev od 6. do 9. razreda. Zopet so nas z rezultati prijetno presenetili!
28 učencev je osvojilo bronasto priznanje, kar pomeni, da so na šolskem tekmovanju zbrali več kot 66 % vseh možnih točk. 11 učencev od 7. do 9. razreda se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki je bilo 20. oktobra 2011 na OŠ Domžale. In rezultati? Maša Zorman, 7. razred, in Liza Ulčakar, 8. razred, sta osvojili srebrno priznanje, Zala Potočnik pa tudi zlato priznanje. Zala je v konkurenci slovenskih sedmošolcev dosegla tretje mesto.
Čestitke vsem udeležencem za odlične rezultate!
Jana Klopčič in Nataša Kristan
V	letošnjem šolskem letu smo učencem od 6. do 9. razreda OŠ Trzin prvič ponudili krožek logike in razvedrilne matematike. Krožek je namenjen učencem, ki so nadarjeni na matematično--logičnem področju, vsem, ki jih matematika zanima, in vsem, ki se radi ukvarjajo z različnimi logičnimi zavozlankami. Čeprav v popoldanskem času so učenci radi prihajali na srečanja, kjer so razširjali in poglabljali matematično znanje, ki presega učno snov pri pouku, ter se hkrati pripravljali tudi na tekmovanje iz razvedrilne matematike in na tekmovanje iz znanja logike. Krožek je vodila Nataša Kristan, profesorica matematike in računalništva.
V	okviru vsebin razvedrilne matematike so učenci obravnavali labirinte in zemljevide, linearne grupe, sestavljali so poliedre, šteli ploskve, robove in oglišča. Naučili so se reševati najbolj znane japonske uganke, ki jih najdemo tudi v križankah sudoku, futošiki, kakuro, gobelin in masyu.
Žerjavčki odkrivali »mistične zaklade« Istre
Naša prva postaja na tokratnem potepanju po Istri je bila vasica Hrvoji; stara gručasta vasica, v kateri živi le ena družina s štirimi družinskimi člani. Pestra zgodovina in zapuščene kamnite hiše dajejo vasi poseben čar. Na vzpetini sredi vasi je cerkev sv. Ze-mona, ob kateri stoji znameniti »Fižolov turn«, od koder se nam odpre čudovit razgled na Hrvaško, na Tržaški zaliv z našim morjem ali pa na zasnežene vrhove Alp.
Naša druga postaja: Abitanti, vasica z značilno istrsko arhitekturo, pestro zgodovino in živahnimi stanovalci je bila do nedavnega popolnoma zapuščena. Danes v njej živi in je tudi prijavljen en človek, ki je pred tremi leti začel obnavljati svoj nekdanji dom, ki že počasi dobiva sijaj nekdaj mogočne domačije. Lahko bi mu rekli tudi pionir novega življenja v vasi, saj so počasi tudi ostali potomci nekdanjih prebivalcev začeli spreminjati ruševine v hiše, s ciljem, da se v vas nekoč povrne življenje.
Naša tretja postaja: Smokvice, v strmi breg umeščena vas, v kateri se je, zahvaljujoč posameznikom, ki so začeli obnavljati svoje hiše in zaščitili posamezne znamenitosti, zaustavilo propadanje. Značilna je njihova »Šagra«, saj takrat vasico s 30 prebivalci obišče preko 3000 obiskovalcev.
Naša četrta postaja: Gračišče, nekakšno kulturno središče teh krajev, ki se je že leta 1876 ponašalo z nazivom samostojna občina in kjer so bile hiše zidane iz belega kraškega kamna. V tej vasi so doma Šavrini in Šavrinke. Šavrinke so živele v Hrastovju, Kubetu in Gračišču in so po okoliških vaseh pobirale jajca in jih nosile prodajat v Trst. Od tam pa so v domači kraj prinašale dobrote ali stvari, ki so jih stranke, pri katerih so jajca pobrale, naročile. Šavrini pa so, nasprotno od Šavrink, doma skrbeli za zemljo, gospodinjstvo in otroke. Torej je pri Šavrinih vladal matriarhat^.
Uživali smo v našem raziskovanju zakladov Istre. V vseh krajih so nas lepo sprejeli, nas pogostili s tistim, kar sami doma pridelajo: zdravilnimi in sadnimi napitki, figovo marmelado, pecivom, pršutom, sirom in vse to smo seveda poplaknili z aromatičnim istrskim vinom.
V poznem popoldanskem času, že prijetno utrujeni, smo si v Hra-stovljah privoščili istrsko kosilo.
Vsi smo se zavedali, da teh krajev, za katere bi lahko rekli, da so »bogu za hrbtom«, kot posamezniki nikdar ne bi obiskali, tako pa smo se polni lepih vtisov, novih spoznanj in nepozabnih doživetij srečno vrnili na trzinska tla.
Pavlič Franc
Kotiček DU »Žerjavčki« Trzin
Obveščamo vas, da bo prednovoletno srečanje 9. 12. 2011 v Osnovni šoli Trzin ob 16.30 uri. Prijave in plačila sprejemamo v Centru Ivana Hribarja do vključno 5. 12. 2011. Poznejših prijav ne bomo upoštevali.
Vabljeni
Člane društva upokojencev, ki še niso poravnali članarine, prosimo, da to storijo do 7. 12. 2011 - vsako sredo v Centru Ivana Hribarja- ali pa nas obvestijo, da izstopajo iz članstva.
Odbor
VABILO
CENTER AKTIVNOSTI TRZIN VABI NA SKLOP PREDAVANJ NA TEMO »HOLISTIČNO ZDRAVLJENJE«
Teme predavanj bodo:
1.	DELOVANJE ČLOVEKOVEGA ORGANIZMA
2.	CELOSTEN-HOLISTIČEN POGLED: TELO, DUŠA, DUH
3.	ČAS JE ZA ZDRAVLJENJE ALERGIJ
PREDAVATELJ: BOJAN KOŠENINA, SPAGYRIKA HOMEOPAT
Izkušnje predavatelja obsegajo 30-letno raziskovanje na področju delovanja človekovega organizma, zadnja leta v sodelovanju z nemškim homeopatskim društvom in strokovnjaki oz. specialisti v tujini.
V predavanjih boste izvedeli, kako se medsebojno prepletata energija/informacija in materija, kako delujeta druga na drugo preko hrane, vode, gibanja, svetlobe in gravitacije.
Prvo predavanje z naslovom DELOVANJE ČLOVEKOVEGA ORGANIZMA bo v večnamenskem prostoru Centra aktivnosti Trzin v
ČETRTEK, 10. 11. 2011, ob 19. uri.
Vabljeni!
Spoštovani,
vljudno vas vabimo na poslanski večer »10 + 100 pametnih rešitev za Slovenijo«,
ki bo v četrtek, 24.11.2011, ob 19. uri
v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu.
Gosta večera bosta
mag. Andrej Vizjak, poslanec SDS in nekdanji minister za gospodarstvo, in
mag. Lovro Lončar, kandidat SDS za poslanca na volilnem območju občine Trzin, ki se bo na pogovoru predstavil občankam in občanom Trzina.
Po pogovoru bo neformalno srečanje z gostoma večera.
Vljudno vabljeni!
Milica Erčulj, občinska svetnica SDS
Šahisti smo zavihali rokave
Po poletnem premoru in počitnicah je znova oživelo tudi dogajanje na črnobelih poljih. Sredi septembra so se namreč začela običajna jesenska tekmovanja in za sodelovanje v Osrednji slovenski šahovski ligi smo tokrat prijavili dve ekipi. Zaradi manjšega števila prijav (letos prvič le 26 moštev) je organizator sicer sestavil tri skupine (lige), vendar je le v prvo ligo uvrstil deset moštev. Boljša super in slabša druga liga sta tako dobili le po osem moštev in zato nekaj manj možnosti za merjenje moči. Trzinci smo vstopili v tekmovanja le z dvema zasedbama, saj smo se zaradi zadržanosti nekaterih šahistov želeli izogniti težavam pri sestavljanju ekip. V moštvu BUSCOTRADE smo tako združili večino najboljših klubskih igralcev, ostali pa so dobili priložnost za nastope v ekipi DOM-IN Agencija za nepremičnine.
Obe ekipi sta bili uvrščeni v prvo ligo, in tako je bil že za uvodno srečanje določen medsebojni dvoboj. Objektivno močnejša ekipa BUSCOTRADE je zanesljivo zmagala s polnim izkupičkom (4 : 0) in napovedala svojo odločenost v boju za visoko uvrstitev. Da so te želje uresničljive, smo dokazali takoj v nadaljevanju, saj smo v nadaljnjih šesti dvobojih dosegli še pet zmag in en remi. Tako smo po vrsti premagali ŠD Barob Šmarco (3:1), ŠK Višnjo Goro Stično (2,5:1,5), ŠD Črni graben (2,5:1,5), ŠS Bor Dob (2,5:1,5) ter nazadnje še ŠD Železničar (4:0), neodločeno pa smo se razšli z DU Kamnik. Dve koli pred zaključkom lige si tako z veseljem ogledujemo tabelo, na kateri smo uvrščeni povsem na vrh z lepo prednostjo štirih točk. Odločitev, o kateri smo se večkrat že pogovarjali, namreč da bi združili moči v eni ekipi, se je pokazala za pravilno in uspeh z uvrstitvijo v super ligo je pred vrati.
Šahisti naše druge ekipe, ki so letos prvič dobili priložnost pomeriti se v isti konkurenci, so doslej dobili le en dvoboj, zato pa pridno nabirajo izkušnje v igri z zanje močnejšimi tekmeci.
V začetku oktobra smo se na domžalskem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega člana Hodžic Idriza, ki je izgubil življenje v delovni nesreči. Idriz je bil zelo prizadeven član in zapomnili si ga bomo med drugim tudi po prispevku, ki ga je vložil v urejanje klubskih prostorov.
Andrej Grum
Kratke novičke iz PD
Seminar »IZI 2011«
Ker je ekipa še mlada (za vse je bil to prvi nastop na tekmovanju), verjamemo, da je tokratno tekmovanje pomenilo pomembno pridobivanje izkušenj.
V teh dneh se v mladinskem odseku društva intenzivno ukvarjajo še z zadnjimi pripravami na 6. seminar »IZI« (Izmenjava Zanimivih Idej za delo z mladimi planinci), ki bo potekal v soboto, 26. 11., v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Letos bo delavnic malo manj kot običajno, bodo pa zato še bolj intenzivne.
Tokrat bomo kot glavni junaki zaživeli v svojih zgodbah in se ob tem učili o varovanju narave v gorah. Marta Per (OŠ Janka Kersnika Brdo) nas bo s krajšim teoretičnim okvirjem in daljšo delavnico seznanila s pristopom »storyline«. Pristop »storyline« so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvili na Škotskem, sedaj pa je uveljavljen v osnovnih šolah v Skandinaviji, Nizozemski, ZDA, Singapuru, Tajski in seveda na Škotskem.
Ko bomo »rešili« gorsko naravo, nas bosta Nuša Verdev in Patricija Palčnik (PD Slivnica pri Celju) zabavali z bansi. Ne glede na to, ali imamo posluh ali le veselje do posluha, se bomo ob prepevanju še dobro razmigali.
Tomaž Kocman (PD Onger Trzin, Vrtec Jelka) pa bo poskrbel, da bomo po »telovadbi« obsedeli za mizami. Igrali se bomo planinske namizne družabne igre in dobili navdih, kako si jih lahko naredimo sami. Vmes si bomo ogledali še e-gradivo s planinsko tematiko iz Vrtca Jelka.
Verjamemo, da bomo tudi tokrat zadovoljili pričakovanja vseh, ki prihajajo na seminar z vseh koncev Slovenije.
Seminar je brezplačen, planinsko društvo krije stroške prehrane, Občina Trzin nam »posodi« dvorano, predavatelji pa svoje znanje posredujejo brezplačno. In tako skupaj nekaj naredimo za to, da se nas mentorji mladih planincev spominjajo kot zares gostoljuben kraj.
Regijsko tekmovanje Mladina in gore
V soboto, 12. 11. 2011, so potekala regijska tekmovanja »Mladina in gore«. Naša skupina »Bose koze« tokrat ni imela dolge poti. Le do Črnuč je bilo potrebno - v tamkajšnji osnovni šoli so se pomerile prijavljene ekipe iz osrednjega dela Slovenije. Med 27 prijavljenimi ekipami so Trzinci zasedli 16. mesto. Tokrat so jih od uvrstitve na državno tekmovanje, ki bo sredi januarja v Rušah, ločile le 4 točke.
Kolesarjenje po planinskih poteh na Krvavcu
Zakon o planinskih poteh prepoveduje kolesarjenje po planinskih poteh. A ker pravega nadzora ni, so tudi kršitve vse bolj pogoste. Na več kot 30 km planinskih poti, ki jih oskrbuje naše PD na območju Krvavca, se je tudi treba vse večkrat ogibati gorskim kolesarjem (pozor - to niso »turni kolesarji«, kakor sebe radi imenujejo - da bi bil greh pač čim manjši ...!). Ne želimo, da pride na »naših poteh« do kakšne nesreče.
Da bi se razmere kar najbolje uredile, se bo vodstvo društva skupaj z markacisti v prihodnjih dneh srečalo z vodstvom RTC Krvavec. Poskušali bodo najti rešitve, ki bodo zadovoljile obe strani - predvsem pa bodo iskali rešitve, kako hitro vozeči gorski kolesarji (downhill) ne bi več ogrožali nič hudega slutečih planincev.
Kako nevarno je lahko to početje nekaterih adrenalina željnih kolesarjev, so izkusili nekateri naši člani na lastni koži pri sestopu z Lisce.
Zamenjava vpisnih knjig
Le zakaj se v skrinjicah na vrhovih gora »skrivajo« vpisne knjige? Tam niso zato, da se vanje piše kakšne veleumne domislice, riše, čečka ... ne, tam so zato, da vanje vpišemo zahtevane podatke. Ti podatki namreč gorskim reševalcem v primeru nesreče lahko ponudijo sled za pogrešanim.
12. 11. sta naša markacista tako zamenjala vpisni knjigi na dveh precej obiskanih vrhovih v krvavškem pogorju, ki sodijo pod naše okrilje: Veliki zvoh in Kalški greben.
Kot vidite, imajo markacisti kar precej dela. Obnova markacij in smernih tabel, obnova varovalnih naprav, obžagovanje rušja, ... tudi zamenjava polnih vpisnih knjig. Dela je torej kar precej, zato ponovno vabimo vse, ki jih veseli to koristno in plemenito prostovoljno delo, da navežejo stik z društvom.
Emil Pevec
Prezimovanje rastlin
Ob prihodu hladnejših dni, to je konec oktobra oz. v začetku novembra, začne ljubitelje rastlin skrbeti, kam z njimi. Zaradi oblačnosti in pršenja dežja je tudi naše razpoloženje žalostno in turobno in s krajšimi dnevi naša energija usahne. Lahko pa so dnevi v novembru tudi sončni in prijazni, modrina neba je takrat še posebej izrazita, mi pa postanemo polni energije, in takrat je čas, da se hitro lotimo dela, ki ga še nismo opravili.
Najpomembnejše je, da na toplo še pravočasno pospravimo za mraz občutljive rastline, tako lončnice kot večje čebrovke, kar je predvsem odvisno od nočnih temperatur, ki ne smejo pasti pod ničlo. Vse enoletnice pa smo pred časom že odstranili iz korit, ki jih seveda nismo pozabili dobro očistiti in pripraviti za prihodnje leto, ter gredic, na katerih pa smo že posadili čebulice za spomladansko cvetenje.
Za prezimovanje trajnic moramo čim prej počistiti prostor, v katerega bomo prenesli rastline na zimovanje. Rastline postopoma zalivamo bolj skopo, kot smo to počeli med poletjem. Sproti jim odstranjujemo orumenelo listje in suhe cvetove, ki so v vlažnem vremenu idealno gojišče za plesen. Pozorni bodimo tudi na različne škodljivce, ki se radi pojavijo prav v jesenskem času. Že sedaj je tudi čas, da prevelike , pozeble ali poškodovane poganjke odrežemo, da se bo rastlina zgostila.
Med razporejanjem rastlin v prezimovališča pazimo, da jih razporedimo glede na njihove potrebe po svetlobi in na njihovo velikost, obenem pa nam bo to pozneje omogočalo dober pregled nad njimi, lažje zalivanje in čiščenje. V tem času naj nas ne preplaši množično odpadanje listov. Zaradi drugačnih rastnih razmer in spremenjene svetlobe prve tedne prezimovanja rastline odvržejo največ listov, ki jih moramo obvezno sproti odstranjevati. Ne pozabimo, da moramo rastline tudi v notranjih prostorih zalivati primerno temperaturam in svetlobi v njih. Višje ko so temperature in več ko imajo rastline svetlobe, večja je njihova potreba po vodi. Prostor v dneh, ko ne zmrzuje, zračimo, vendar ne ustvarjajmo prepiha, ker bi s tem naredili večjo škodo, kot če sploh ne bi zračili.
V primeru, da imamo slabe razmere za prezimovanje, je najbolje, da rastline pustimo zunaj do močnih slan. Pomakniti jih moramo povsem k steni, po možnosti na južno stran hiše in po potrebi jih še malo pokrijemo z vrtnim flisom . Če pa želimo, da bi nam bile rastline tudi v času prezimovanja v okras, lahko predvsem zimzelene, kot so npr. pušpani, pritlikave čuge, paciprese in podobne, še dodatno zaščitimo. Najprej okrog posod ovijemo folijo z zračnimi blazinicami, povrhu pa zavijemo v preprosto rjavo tkanino iz jute ali debele kokosove klobučevine. In če okrog ovijemo rdeč okrasni trak, je v kombinaciji z zeleno rastlino to že sanjska okrasitev v predbožičnem času.
Dunja Špendal
20 cm nesreče v trzinskem kotu - drugič
Pšata ob vsakem večjem deževju grozi
Pisali smo o tem, kako so na Gregčevem mostu pred časom slavnostno namestili oznako z najvišjim izmerjenim vodostajem na tistem mestu in o Pšati kot miroljubni in lepi rečici v poletnem času. Res je na njenem obrežju lepo, drevje ob Pšati je zeleno, travniki so polni rož. Edino, kar poleti prekine to idilo, so nekulturni polivalci gnojnice po travnikih in njivah v največji vročini. Takrat postane življenje ob Pšati neznosno, saj je potrebno kljub največji vročini zapirati okna in vrata in pobegniti v notranjost hiš.
Pa to ob Pšati ni najslabše. Precej slabše je ob večjih nalivih, predvsem v pozni jeseni, ko še ni snega, saj vedno znova grozijo poplave. Pšata še vedno spada med hudourne reke, za te pa je značilno, da ob močnejših nalivih lahko zelo hitro narastejo in tudi prestopajo bregove. Pred štirimi leti je bilo hudo še zlasti v t.i. Trzinskem kotu, kjer Pšata naredi zavoj. Marsikdo je imel zaradi poplave veliko škodo, za katero pa veste, da jo zavarovalnice zelo slabo povrnejo, čeprav je zavarovanje sklenjeno na najvišji znesek.
Pa pustimo smrad in zavarovalnice ob strani, važno je to, da občina do sedaj kljub obljubam ni naredila nič, da bi krajane zaščitila pred poplavami. V pogovorih z županom, da ne bo pomote, tudi na prejšnjih lokalnih volitvah, smo na odru ob soočenju opozarjali na poplave, župan je obljubljal, da bo opozoril vodno skupnost na ta problem, pa iz tega ni nič. Roko na srce, če bi bilo županu kaj za krajane, bi storil vse, da bi zadevo v štirih letih sanirali. Poglobiti bi bilo treba Pšato vsaj za en meter ali narediti vsaj tako visoke nasipe. Meritve najvišjega nivoja vode pri Kraljevem mostu so vsaj 1,2 metra višje od višine obrežja Pšate. In če se pozidajo še razlivne površine, ne bo poplav samo v trzinskem kotu, ampak bodo zajele velik del Trzina. Zato zahtevamo, da Občina Trzin uredi vse, da ne bomo utrpeli kakršne koli škode zaradi poplav. Naj ureditev zahtevajo od vodne skupnosti ali pa naj občina to uredi s svojimi sredstvi. Saj zato smo jih izvolili, da pomagajo občanom v stiski, mar ne?
Kot dokaz, da ni bilo narejeno nič, so naslednje fotografije:
Pšata pri Kraljevem mostu_
nivoja vode pri mostu, ki vse prejšnje trditve potrjuje
Tekst in foto: ZMAK
Pismo bralca
Pozdravljeni!
Pa začnimo! Trzin se prebuja. Vse več je občanov, ki mi pošiljajo e-pošto in me kličejo po telefonu, kdo mi tudi osebno kaj pove. Klicala me je ena gospa in mi v imenu svojih sosedov predlagala, da bi nabavil mobilni zabojnik, v katerega bi se odlagal gradbeni material in podobna krama in potem poln odpeljal. Trenutno se menda obnavljajo hiše na Kotarjevi ulici. Po potrebi pa bi se zabojnik prestavljal. Glede trgovine so različne pripombe, od tega, da je premajhna, do predlogov za postavitve konkurenčne trgovine v bližini, da so blagajne nefleksibilne in o pomanjkanju različnih artiklov. Da ne bo pomote, kritike ne letijo na prodajalke, katere več ali manj skoraj vsi, ki obiskujemo Mercator, poznamo in se tudi zavedamo, kako naporno je njihovo delo. No, kdaj pa kdaj pa je tudi katera zelo nerodna, posebno takrat, ko je treba odpreti drugo blagajno. Z našimi kritikami želimo olajšati njihovo delo in prisiliti odgovorne, da se razmere izboljšajo. Dobil sem predlog za konkurenčno trgovino, po možnosti Spar. Za najbolj primerno lokacijo pa se predlaga prostor nasproti NLB na Mlakarjevi ulici. Storitveno podjetje (popravila kamionov, avtobusov in še kaj) z obstoječo delavnico je prava mora za okolico, saj se pogosto širi smrad. Za tako dejavnost bi bilo dovolj prostora v industrijski coni, Mlake pa so stanovanjsko naselje. Na tej lokaciji bi zrasel mini trgovski center, s parkirnimi prostori do obvoznice, parkirišča pri lokalih in piceriji pa bi prepustil lastnikom, da bi povečali svoje zimske vrtove in popestrili ponudbo. Po napornem nakupu bi se prilegla kavica, osvežilna pijača ali pa slastna pica.
Največ želja pa je, da se uvede primestna avtobusna proga do Ljubljane. Ko sem zadnjič v Odsevu prebral županov članek, sem dobil občutek, da Trzinci živimo v predmestju Kamnika in ne Ljubljane in da ima pravico do koncesije samo eno podjetje. Razumljivo, vozovnica Kambusa do Ljubljane stane preko 2
eura, vozovnica LPP pa z Urbano 80 centov. Dajmo no, ljudje, saj ne živimo v enoumju, ampak v demokraciji, katero pa zmeraj manj razumemo. Zato tudi večkrat podprem opozicijo, da ne bi občina Trzin postala kopija ljubljanske občine, kjer Jankovičeva lista sprejme vse živo brez opozicije. Dajmo, gospe in gospodje, stopite skupaj in premagajte sovraštva in popeljite ta prelepi kraj v lepše čase, tiste, ki to zavirajo, pa odstranite. Ta obtoževanja preko Odseva ne pripeljejo nikamor, kot tudi jokanje o svojih družinah ne.
Povedal bom svoje mnenje. Mladega gospoda Matjaža Erčulja osebno poznam kot prijatelja, in kot vem, je v preteklih letih kar dosti napravil na športnem področju in še kje drugje, in menim, da si je zaslužil službo, ki jo opravlja. Kako pa je prišel do te službe, to je pa drugo vprašanje, v katerega pa se jaz ne vtikam. Želim pa, da se že enkrat to obtoževanje neha in se vsi dobrodelni ljudje čudovitega Trzina posvetimo vsak po svojih močeh za naše lepše življenje.
Pa lepo pozdravljeni!
Zvonimir Klemene - upokojenec
Študentski klub Domžale
Letošnji KostanjVinoGlasba žur v znamenju številke 100
Pa smo dočakali tisto pravo jesen, ki se kar ni in ni hotela prikra-sti v naše kraje. A listje zdaj že pospešeno rumeni in drevesne veje so vedno bolj gole, megla se zjutraj že usede na tla in počaka na kakšen sramežljiv sončni žarek ali pa na svežo dežno kapljo.
Z jesensko idilo pa je prišel tudi težko pričakovani čas kostanja in kuhanega vina, kar smo v Študentskem klubu Domžale že četrto leto zapored vzeli še kako resno. Z mini žurčkom Domžal - KostanjVinoGlasba 2011.
Tokrat je petkov kulturno zabavni dogodek (alias mini domžalski žurček) KostanjVinoGlasba 2011 minil v znamenju številke 100, saj nas je okoli 100 nasmejanih lic pojedlo kar 100 kilogramov pečenega kostanja, popilo 100 litrov odličnega kuhanega vina in se prepustilo nekaj 100 minutam super glasbe benda Art Music Orchestra s Tino Vrdjuka na čelu. Bilo je prijetno, bilo je zabavno in predvsem - bilo je sproščeno nasmejano. Kot vedno tudi zastonjsko in s možnim prevozom do 100 km, ups ... no, 15 km. Fotografije govorijo same zase. Še več jih najdeš na www. studentski-klub.si, le poglej si jih! Se kmalu spet vidimo.
Ana Strnad
Kompostiranje: stara, a hrati nova navada ločevanja odpadkov
PRODNIK
Javno komunalno podje^e
Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o.
Savska cesta 34, 1230 Domžale http://www.jkp-prodnik.si
ZAKONODAJA NA PODROČJU RAVNANJA Z BIOLOŠKIMI ODPADKI
Vlada Republike Slovenije je v začetku maja 2010 sprejela Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l. št. 39/2010). Z julijem tega leta pa je v veljavo stopil 17. člen te uredbe, ki določa vzpostavitev ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, kar pomeni, da prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje odpadkov je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje.
Delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih lahko zmanjšamo predvsem z intenzivnim ločenim zbiranjem tovrstnih odpadkov na izvoru in z ustrezno predelavo. Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje, s ciljem pridobiti novo uporabno organsko snov - kompost.
Kot izvajalci javne službe ravnanja z odpadki prednostno spodbujamo uporabo kompostnikov na vseh območjih, predvsem na tistih, kjer se v skladu s predpisi občin ne izvaja ločeno zbiranje bioloških odpadkov.
BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI IN KOMPOSTIRANJE
Odpadki, ki so primerni za kompostiranje, so: trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali ter zelenjavni in sadni olupki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki in brisače. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, uničijo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi.
Kompostnik za kompostiranje bioloških odpadkov mora biti lociran na parceli povzročitelja odpadkov, na zračnem mestu, ki preprečuje zadrževanje in širjenje vonjav iz kompostnika. Kompostnik sme biti postavljen na primernem mestu v skladu z veljavnimi predpisi o vplivnem območju za gradnjo objektov.
Za postavitev hišnega kompostnika izberite polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Najpogostejše in najprimernejše mesto za postavitev kompostnika je na vrtu oziroma v njegovi bližini. Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavite ga tako, da ne povzroča motenj, kot je na primer smrad, na sosednjih zemljiščih. Pomembno je, da ima kompostnik, v katerem kompostirate kuhinjske in vrtne odpadke, pokrov, ki mora biti, razen ob polnjenju ali praznjenju kompostnika, vedno nameščen.
Druga možnost kompostiranja v hiši pa je posebna plastična posoda Organko, ki je napreden kuhinjski koš za ločevanje bioloških odpadkov. Več o tovrstnem načinu ločevanja organskih odpadkov lahko najdete na spletni strani www.organko.si.
S hišnim kompostiranjem lahko dosežemo znatno zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v snovni tok komunalnih odpadkov. Dejstvo je tudi, da širše zastavljene akcije hišnega kompostiranja lahko bistveno znižajo stroške ravnanja s komunalnimi odpadki, ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov zaradi predelave teh odpadkov v kompostarnah pa lahko v povprečju za polovico poceni odlaganje mešanih komunalnih odpadkov.
ZBIRANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV V RJAVIH ZABOJNIKIH
V kolikor nimate možnosti za kompostiranje na kompostniku ali v posebni posodi, lahko biološke odpadke ločujete v rjave posode, ki so namenjene tej vrsti frakcije. Svetujemo vam, da tovrstne odpadke odlagate v rjav zabojnik v biorazgradljivih ali papirnatih vrečkah. Odlaganje v plastičnih vrečkah je prepovedano.
Biorazgradljivi odpadki se skladno z Uredbo ne smejo odlagati na odlagališča, ampak jih je potrebno predelati. Zbrani biološko razgradljivi odpadki bodo oddani v ustrezno predelavo predelovalcu. Za predelavo tovrstnih odpadkov obstaja več tehnoloških procesov, in sicer so nadalje lahko energetski vir ali pa jih predelajo v kompost.
ČIŠČENJE POSOD ZA BIOLOŠKE ODPADKE
Uporabniki ste dolžni redno čistiti vse posode za odpadke, ki so nameščene pred vašimi domovi (črno, rumeno in rjavo). Ne glede na to, mora tudi naše podjetje, kot izvajalec javne službe, v obdobju tedenskega pobiranja organskih odpadkov enkrat mesečno v poletnem obdobju strojno očistiti notranjost posode za ločeno zbiranje organskih odpadkov.
LOČEVANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV - PREDNOST ALI NUJNO ZLO?
Količina zbranih bioloških odpadkov iz leta v leto narašča, kar je predvsem posledica večjega števila nameščenih rjavih posod, boljše ozaveščenosti prebivalstva o kompostiranju in medsebojnega sodelovanja med uporabniki in izvajalci javne službe ravnanja z odpadki.
Med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, je delež biorazgradljivih odpadkov med 36 in 37 odstotki na gospodinjstvo. Pri deponiranju bioloških odpadkov skupaj z mešanimi odpadki se pojavljajo težave kot posledica fizikalnih in kemičnih lastnosti organsko razgradljivih odpadkov. Težave predstavljajo izcedne vode in deponijski plini, deponirani biološko razgradljivi odpadki pa so podvrženi delovanju mikroorganizmov. Anaerobni razkroj organsko razgradljivih odpadkov povzroča nastanek deponijskih plinov (amonijak, metan ki jih je potrebno odpliniti. Z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov se zmanjša količina mešanih odpadkov. S tem se podaljšuje življenjska doba okolja, manj bioloških odpadkov pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov.
S kompostiranjem bomo pridelani kompost vrnili v naravni snovni krog, poskrbeli za kakovostno naravno gnojilo za rože, hkrati pa tudi zmanjšali negativne vplive na okolje.
V podjetju se trudimo, da bi naši uporabniki ločevanje bioloških odpadkov smatrali kot prednost in ne kot nujno zlo. Zavedamo se, da si je za tovrstno dejanje potrebno vzeti čas, vendar je vsak začetek težak, in ob prehodu zavestnega dejanja v rutino verjetno sploh ne boste več gledali na ločevanje kot na obveznost, ampak kot prednost, kar je eden izmed naših glavnih namenov.
URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD - OBČINA TRZIN
45. teden 2011	ponedeljek, 7. november 2011
47. teden 2011	ponedeljek, 21. november 2011
49. teden 2011	ponedeljek, 5. december 2011
51. teden 2011	ponedeljek, 19. december 2011
1. teden 2012	ponedeljek, 2. januar 2012
3. teden 2012	ponedeljek, 16. januar 2012
5. teden 2012	ponedeljek, 30. januar 2012
7. teden 2012	ponedeljek, 13. februar 2012
9. teden 2012	ponedeljek, 27. februar 2012
ZAJEMA ULICE:
Trzin (Bergantova ulica, Cankarjeva cesta, Habatova ulica, Hišni sveti T3, Industrijsko-obrtna cona Trzin, Jemčeva cesta, Kidričeva ulica, Kmetičeva ulica, Kratka pot, Ljubljanska cesta, Lobodova ulica, Mengeška cesta, Mlakarjeva ulica, Na jasi, Onger, Partizanska ulica, Pernetova ulica, Pod gozdom, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica Rašiške čete, Vegova ulica, Za hribom, Zorkova ulica, Zupančičeva ulica)
Kaj prinaša nova zakonodaja
Kako bomo po novem lahko koristili socialne olajšave
NA KATERE PRAVICE SE NANAŠA NOVA ZAKONODAJA?
Nova zakonodaja, ki bo začela veljati z novim letom, ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
GLAVNE NOVOSTI NOVE ZAKONODAJE:
-	enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate na centru za socialno delo (CSD)
-	določen je vrstni red uveljavljanja pravic
-	nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje
-	večja pravičnost in preprečevanje zlorab
ALI IN KATERE PRAVICE SE Z NOVO ZAKONODAJO UKINJAJO?
Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, se ukinja državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek.
Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem 2012, se ukinja državna pokojnina. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe.
ALI BODO PREJEMKI PO NOVEM NIŽJI?
Z novo zakonodajo se noben prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Res pa je, da se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.
KJE DOBIM VLOGO?
Vzorec vloge je že objavljen na spletni strani ministrstva, vloga, oblikovana za tiskanje, bo na spletni strani ministrstva, e- uprave in CSD na voljo v začetku novembra, po 20. novembru pa jo boste lahko kupili tudi v knjigarnah.
KDAJ, KAM in KAKO LAHKO ODDAM VLOGO?
Vlogo lahko oddate od 1. 12. 2011 dalje na krajevno pristojni center za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko.
ALI MORAM VSE PRAVICE ZARADI UVELJAVITVE NOVEGA ZAKONA NA NOVO UVELJAVLJATI?
Ne. Vlogo MORAJO v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo.
Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca.
Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 - če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012.
Vlogo LAHKO v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek.
Vlogo LAHKO v decembru oddajo vsi, ki želijo pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, imeti odmerjene že skladno z novim zakonom.
ALI SE BO O VSAKI PRAVICI ODLOČALO POSEBEJ?
Ne. Ko bo center za socialno delo prvič odločal o katerikoli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi, ali ste upravičeni in v kakšni višini do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat upravičeni na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se v tem primeru priznajo z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je center odločal po novem zakonu.
ALI BOM LAHKO V PREHODNEM OBDOBJU SAM IZBRAL TISTI SISTEM, KI BO ZAME BOLJ UGODEN?
Ne. Ko bo center za socialno delo odločil po novem zakonu, vam bodo pravice po stari zakonodaji prenehale veljati.
ALI MI Z DNEM UVELJAVITVE ZAKONA, TOREJ OD 1. 1. 2012, UGASNEJO VSE DOSLEJ PRIZNANE PRAVICE?
Ne. Večina pravic, ki jih že imate, velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa od 1. 12. 2011 oddate novo vlogo, in v tem primeru bo CSD o vseh pravicah, ki jih doslej že prejemate, odločil po novem zakonu. O nekaterih pravicah bo CSD odločil po uradni dolžnosti, torej vam ni treba storiti nič.
KAJ MORAM GLEDE PRAVIC IN PREJEMKOV, KI JIH TRENUTNO ŽE PREJEMAM, STORITI ZARADI UVELJAVITVE NOVE ZAKONODAJE?
• Otroški dodatek
Tisti, ki trenutno prejemate otroški dodatek, ga boste ne glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona vam ni treba oddajati nove vloge. (Primer: če vam pravica do otroškega dodatka velja do marca 2012, boste otroški dodatek do takrat prejemali še skladno s staro oziroma trenutno veljavno zakonodajo. Vlogo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka boste tako morali oddati v februarju 2012.) Lahko pa se odločite in vlogo oddate že v decembru. V tem primeru bo center odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejemate.
Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. 12. 2011, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo (na primer če se jim je v decembru rodil otrok).
Svetujemo, da o oddaji nove vloge od 1. decembra 2011 dalje razmislijo predvsem tisti, ki imajo dijaka, ki še ni dopolnil 18 let. Po novem, od 1. januarja 2012, namreč dijaki do 18. leta starosti ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek.
•	Denarna socialna pomoč
Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do denarne socialne pomoči še upravičeni ali ne in v kakšni višini in ali morda izpolnjujete pogoje in ste upravičeni še do drugih prejemkov iz javnih sredstev in vas o tem obvestil oziroma vam posredoval novo odločbo.
Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek, kar pomeni, da vam jo v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja.
•	Varstveni dodatek
Prejemnikom varstvenega dodatka ni treba za nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali so do varstvenega dodatka še upravičeni ali ne in v kakšni višini.
Pomembno: Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati, če bodo po smrti zapustili določeno premoženje in tudi njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, pa bodo dediči premoženja ta prejemek morali vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti^) ali obremeniti.
Če trenutni upravičenci varstvenega dodatka ne bi želeli več prejemati, morajo to do 31. 12. 2011 sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
•	Državna štipendija
Tistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let in jim je pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/2012 že priznana, ni treba storiti ničesar. Štipendijo bodo prejemali celo šolsko leto oziroma dokler jim je pravica priznana z odločbo. Lahko pa decembra oddajo novo vlogo in v tem primeru bo center za socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah odločal
na novo skladno z novo zakonodajo.
Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. 1. 2012 ne bodo več upravičeni do državne štipendije oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala (glej tudi: otroški dodatek).
•	Znižanje plačila za programe vrtcev
Vlogo za znižanje plačila za programe vrtcev za prihodnje leto morate oddati na novo. Nov obrazec lahko natisnete s spletne strani ministrstva in ga od 1. 12. 2011 dalje oddate na krajevno pristojni center za socialno delo in NE VEČ NA OBČINO kot doslej.
•	subvencija malice za učence in dijake
•	subvencija kosila za učence
•	subvencija prevozov za dijake in študente
Če ste v šolskem in študijskem letu že upravičenec do zgoraj naštetih subvencij, vam te pripadajo celo šolsko leto oziroma toliko časa, kot je določeno v odločbi, in jih zaradi nove zakonodaje ni treba na novo uveljavljati.
•	Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziro ma doplačilo pravic družinskega pomočnika
Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič.
•	Subvencija najemnine
Upravičencem do subvencije najemnine zaradi uveljavitve novega zakon ni treba storiti nič.
•	Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe
•	Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. Centri za socialno delo bodo v prvih treh mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverili, ali ste še upravičeni do denarne socialne pomoči, na katero sta pravici vezani, ali ne in vam bodo o tem izdali odločbo.
Srce Slovenije ima dve novi članici
©
SRCE
SLOVEN I|E
Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije, v katerem je bilo doslej združenih 10 občin (Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi), sta se 7. novembra 2011 s podpisom aneksa pridružili še dve novi občini - Ivančna Gorica in Šentrupert.
Aneks k pogodbi o vzpostavitvi razvojnega partnerstva sta podpisala župan Dušan Strnad za občino Ivančna Gorica in župan Rupert Gole za občino Šentrupert, novi članici pa so s podpisom aneksov sprejeli ostali župani partnerstva. Novi pridruženi občini je pozdravil predsednik Razvojnega partnerstva središča Slovenije, Marjan Šarec, ki je povedal, da bo »vsaka od njiju v partnerstvo doprinesla svojo novo energijo in svojo voljo«, zato v bodoče pričakuje dobro sodelovanje.
** Dosedanji ključni dosežki Razvojnega partnerstva središča Slovenije:
•	1,8 milijona evrov pridobljenih evropskih sredstev za 8 regijskih projektov,
•	1,7 milijona evrov pridobljenih evropskih razvojnih sredstev za prometno in okoljsko infrastrukturo,
•	10 pridobljenih mednarodnih projektov za lansiranje vsebin evropskih razvojnih prioritet na območje Srce Slovenije,
•	ustanovitev javno-zasebnega partnerstva LAS Srce Slovenije,
•	vzpostavljena znamka Srce Slovenije,
•	internacionalizacija območja prek novih povezav na mednarodni ravni,
•	vzpostavljena podporna infrastruktura za različne sektorje (točke VEM, zadruga za razvoj podeželja Jarina, NVO stičišče, Razvojna fundacija Pogum).
Naša občina občasno, še zlasti na področju turizma, sodeluje s Središčem Slovenije.
BODI SPREMEMBA! BODI TRS!
Ker se zavedamo, da se je tudi Slovenija z malikovanjem neoliberalnega koncepta neomejenega razvoja in izčrpavanja naravnih in človeških virov znašla v slepi ulici, smo ustanovili Gibanje za trajnostni razvoj in Stranko za trajnostni razvoj - TRS.
Sestavili smo listo kandidatov za volitve v Državni zbor, ker želimo v slovenski politiki uveljaviti vrednote in koncept trajnostnega razvoja, ki spoštuje in želi ohraniti naravo, zagotavlja socialno pravičnost in kohezijo slovenske družbe.
Potrebujemo nov razvojni koncept, ki bo zagotavljal blaginjo za vse prebivalce Slovenije in omogočal vsaj enako kakovost življenja tudi prihodnjim rodovom.
Želimo:
-	zagotavljati pogoje za aktivno državljanstvo,
-	razvijati vrednote in kulturo sodelovanja,
-	zagotavljati pregledno delovanje vseh političnih in državnih institucij,
-	delovati okoljsko odgovorno,
-	ustvarjati pogoje za socialno in ekonomsko varnost posameznika - zaposlenost,
-	podpirati gospodarske panoge po meri okolja in ljudi,
-	zagotoviti prehransko in energetsko samooskrbo Slovenije,
-	poenostaviti postopke odločanja,
-	zagotoviti preglednost in etičnost poslovanja,
-	spoštovati dosežke osamosvojitve in NOB,
-	zagotoviti sorazmerni razvoj vseh delov Slovenije,
-	uveljaviti načelo socialne pravičnosti in solidarnosti namesto tekmovalnosti,
-	doseči, da bo gospodarstvo sredstvo in ne cilj za dosego blaginje,
-	zagotoviti kulturi pomen in mesto, ki ji glede na njene dosežke pripadata,
-	etično odgovorno zaščititi pravice živali.
Na vseh področjih politike, gospodarstva, znanosti, šolstva idr. želimo uveljaviti načela trajnosti in zavezanosti prihodnosti ter blaginje za vse, ki živimo in bodo živeli v Sloveniji, ki naj ostane zelena oaza miru in sreče.
BODI SPREMEMBA! BODI TRS!
:


Virant
Državljanska lista Gregorja Viranta
Spoštovani,
na volitve se podajamo, ker menimo, da je treba državo upravljati profesionalno in učinkovito. Dovolj nam je delitev, za prepire je škoda energije. Potrebovali jo bomo za delo, za reševanje problemov. Ključ do boljše Slovenije je v znanju in sodelovanju.
Dr. Gregor Virant

Za boljšo Slovenijo!
Celoten program je objavljen na:
http://www.lista-virant.si/
https://www.facebook.com/GregorVirant
Želite sodelovati in biti obveščeni o ustanovitvi lokalnega odbora pošljite SMS na 041 746 376._
Za Državljansko Listo Gregorja Viranta v Trzinu
kandidira vaš sokrajan Marko Pavlišič.
PRESKAR ANTON: Kandidat LDS za parlamentarne volitve
V volilnem okraju, kamor sodi tudi občina Trzin, bom na parlamentarnih volitvah za »LDS« kandidiral ANTON PRESKAR, predsednik osnovne organizacije LDS Domžale.
Naj se vam, dragi volivci, na kratko predstavim.
Rojen sem bil 19.6.1950 v Brežicah, v Domžalah stanujem od leta 1976, sem srečno poročen, imam enega sina. Po poklicu sem univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. V Domžalah sem se zaposlil 1.1.1979 in delal kot tajnik Samoupravne komunalne interesne skupnosti, tehnični direktor Razvojnega zavoda Domžale in predsednik izvršnega sveta občine Domžale pred in po demokratičnih spremembah konec 80. let prejšnjega stoletja. To so bili časi teritorialno še »velike« občine Domžale (zajemala 5 sedanjih občin) in največjega razvojnega ciklusa, ko je bila občina Domžale fenomen v jugoslovanskem okviru; od srede leta 1991 sem zaposlen v enem od največjih investicijskih podjetij v Sloveniji. Nisem nikakršen »tajkun«, pač pa solidno plačan delavec brez kakršnihkoli lastniških deležev. V vseh teh letih je za menoj veliko uspešno realiziranih dobro izpeljanih investicijskih projektov, na kar sem ponosen. Zame je še vedno najuspešnejši dosežek ravno priprava in izgradnja »Obrtne cone Trzin«, in to v tistem socialističnem obdobju, ko takšnih razvojnih projektov v Sloveniji in Jugoslaviji ni bilo. Neštetokrat sem bil prisoten za zborih občanov v Trzinu in vodil izgradnjo šole, vrtca in druge nujne infrastrukture.
Ves čas sem aktivno deloval tako v različnih organizacijah (dobrodelnih in drugih) kot v politiki - predvsem v takratni občinski skupščini, občinskem svetu in njenih organih. Tudi sedaj sem občinski svetnik. Vseskozi sem delal v socialistični stranki in nato po združitvenih procesih v liberalni demokraciji LDS v dobrem in slabem. Nikakršnih prestopanj, kar je bilo in je moderno.
Zakaj sem se odločil kandidirati na parlamentarnih volitvah? Ker menim, da bi s svojim znanjem in predhodnimi dosežki lahko precej doprinesel v parlamentarnem delu (zlasti na prometni, vodnogospodarski, energetski infrastrukturi in na področju prostora, gradbeništva, stavbno-zemljiškega in stanovanjskega gospodarstva, razvoju podjetništva itd.). Prav tako menim, da bi dobro zastopal sredino, ki bi me izvolila v parlament. Nisem neskromen, če rečem, da bolje kot naši poslanci prejšnjih sklicev.
Pričakujem vašo podporo in vaš glas na volitvah 4.12.2011. Verjamem, da bo »LDS« tudi v naslednjem mandatu parlamentarna stranka.
Preskar Anton, Kandidat LDS za parlamentarne volitve
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo predčasnih volitev poslancev v Državni zbor, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 4. decembra 2011.
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I, Mengeška c. 7b, Trzin
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II, Mengeška c. 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica,
uspešno Sf&t^nijol
Marica Puhl
DeSUS
ZA varno prihodnost mladih !	PROTI razprodaii skupnega dobra !
ZA zaposlitvene možnosti delovno sposobnih !	PROTI razsipni in neučinkoviti državi !
ZA pravice delavcev ter pošteno plačilo !	PROTI onesnaževaniu okolia !
ZA vsem dostopno iavno zdravstvo in šolstvo !	PROTI lobistom in posrednikom !
ZA dostoino živlienie stareiših in invalidov ! ZA solidarnost med generaciiami ! ZA večii vpliv civilne družbe ! ZA socialno državo!
Diplomirala sem iz matematike in fizike ter iz sociologije. Večino časa sem delala v gospodarstvu. Zaposlena sem bila v Heliosu, v trgovskem podjetju Kočna sem bila pomočnica direktorja, direktorica hotela in svetovalka direktorja v zunanje trgovinski firmi. Po osamosvojitvi Slovenije sem ustanovila podjetje, v katerem sem ves čas trdo delala. Izkušnje na političnem področju sem pridobila kot sekretarka Občinskega sindikata in članica predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, zadolžena za delovne in življenjske pogoje delavcev. Delovala sem predvsem s podjetji v težavah in reševala problematiko delavcev z nizkimi dohodki. Sodelovala sem pri pripravi delovno pravne zakonodaje, pokojninskega in socialnega sistema.
Sem svetnica v Občinskem svetu Občine Domžale, članica Odbora za družbene dejavnosti, predsednica Odbora za starejše ter predsednica Občinskega odbora DeSUS. V Domu počitka Mengeš, v katerega je vključen tudi Dom v Trzinu, sem članica sveta zavoda. Aktivna sem v različnih društvih in podporna članica Medobčinskega društva invalidov Domžale.
Imam vsestranske izkušnje, najpomembneje pa je, da sem vseskozi borka za socialne pravice. Zavzela se bom za pravice socialno šibkih, invalidov in starejših, ki so zaradi pešanja življenjskih moči še posebej ogroženi. Prepričana sem, da sem VAŠA prava izbira za poslanko.
Sem močna in stabilna osebnost, z mnogo energije in zdravega razuma ter svobodnega duha. Dragi volivci in volivke! Obljubljam, da se bom borila za vse, kar je v prid človeku in naravi !
Vabim vas, da se na www.desus.si podrobneje seznanite z volilnim programom stranke DeSUS in njenimi aktivnostmi.
10+100
Pametna rešitev!
mag. Lovro Lončar
N.Si
Blizu ljudem.
J
^ ia

liifidUil r*	ni ofemniju
«Min
I«. HH*> I l.nM ily^l
niPridrirJjit
_______jt mJ
iiaSfteSliSRt»
i jlrdHr mr
XDOSEM?
S«B UiTV Ignfiir,	Min« f(i*in	Imbrnbi
HpMH mmstl li«irwit((i» ppm iuinm«, liimlir« Hrt uVmtir r» »Unlflrrtnu udA. «niiliH In socUlH i*4<iw. 114 |irHJi4< itn WkIKp Iu4j ftinliic^lo
4lriliHBenihil*.äin*Klii[K9CiifwliOKlMl>«mlii« t*fli g4 hli 1M2. * «iHicblii	w of p<wlj«1 l^nlidj«	HkniUrj* hiimnCf
illnnAj.
ZAKAJ VOLm WEN£7
Frivkirmt In toiMinU nnej tt< Ihd lntM, ni lutorth bc ttriH^II* 4« I« ^194». Vii Hh bcm utrmill e tAptilm ki il«tl»<rnlni 4tlHi. nnAun p* u ecrn uncnula:	1
-	«iftHrijnI« Iliv^n|«cl>wi4lct ŽiHv4iilK - M«-VMkt	J
-	IHImH« h «rmunwjli prMohlvianl« rHiknID «mfltnj In h0»I1 > ^hiI M ilrt»nni Inithtinincriinmr	^m
-	MK« Ismi men»**« pw«it«T> otolliUlicMiniLJittllin«
-	rrarti n«t ru mh rctfntjlh nifw S^nl*
VRNIMO UPANJE SLOVENIJI
Janez
VASLE
Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III, Mengeška c. 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakar-
jeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Perne-tova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
Nova poslanska sončna uprava
Letošnji oktober je postregel kar z dvema snežnima pošiljkama, prva (na sliki z dne 8.10.) je še ostala nad Trzinom, druga pač ne. (Foto: Miha Pavšek)
Saj še pomnite tisti rek, da je oktober dober? Samoumevno pri tem je, da velja to (le/tudi - ustrezno besedo izberite sami_) za vreme. Vse manj je namreč takšnega in takšnih, za katere lahko rečemo, da so »dobri«. Dobri, kaj dobri, odlični in vedno nasmejani pa bodo še nekaj tednov naši kandidati, in to prav vsi po vrsti, od »rumenor-javih« do »lilapikčastih«. Kakorkoli bo že, na koncu vedno zmaga ljudstvo oziroma demokracija in zakaj potemtakem tudi to pot ne bi bilo tako? Letošnji Miklavževi spremljevalci bodo lahko žugali že kar novoizvoljenim poslancem, čeprav si za marsikaterega od njih včasih želimo, da bi ga vzel malo v svoje roke vrag in ne le par-kelj! Eh, kako že gre tista znana od primorskega »avtorja na kanti«, ^ »pusti pr' mir' politiku an putanu« in zato se tudi mi raje vračamo k vremenu. Tudi oktobrska sončna uprava je kar dobro delovala, sicer pa poznamo še kar nekaj »sončnih« služb. Čeprav vemo, da se »Sonce, Zemlja in Mesec vrte brez kolesec«, nas še vedno pogosto zaposluje skrivnost uravnavanja vremenskih ur. Tudi v teh pozno novembrskih dneh je to gotovo sončna uprava oziroma nebeška služba, pristojna za vreme. Ta pa ima lahko včasih tudi precej »ne-vremenski« pomen.
Kadar je govora o sončni upravi, imamo opravka z »neobstoječo pristojno avtoriteto«. Na sončno upravo se lahko pritožimo, če nam ni kaj prav. Finančna kriza, ki smo ji priča zdaj, bo po vsej verjetnosti povzročila, da se bo vse več zaposlenih znašlo na sončni upravi (zavodu za zaposlovanje), mnogi med njim kljub temu, da radi delajo. Lahko pa na sončni upravi tudi delamo, če gre za »udobne« službe v javni upravi oziroma v istovrstnih podjetjih. Za te je nekoč veljalo, da zaposleni prejemajo plačo, ne glede na sposobnosti oziroma (ne)opravljeno delo. Skratka, zabušavanje lahko enačimo z delom na sončni upravi. Soroden, a poetičen »vremenski« izraz za nedelo je tudi »navijati sončno uro«, katerega avtor je že pokojni srbski šahist in pisec Dragoslav Andric (1923-2005), metafora pa sestavni del legendarnega Rečnika srpskog žargona (1976). Sicer pa lahko veliko vremenskih in še več drugih jezikovnih »posebnosti« najdete na spletišču oziroma prostem slovarju žive slovenščine, imenovanem Razvezani jezik (http://razvezanijezik.org/). Po potrebi lahko kakšno geslo tudi dodaste, na primer sončni poslanci. Po vsem tem jezikovno vremenskem vozlanju smo na koncu kljub vsemu tudi mi v dilemi. Namreč, sprašujemo se, kam vse so že prišle lovke s sončne uprave, morda tudi že do naše občine? Tudi prav, če bomo imeli tudi mi zaradi tega kaj več sonca ^
Sonca je bilo v Trzinu oktobra le malo več od dolgoletnega povprečja, zato pa je bila povprečna temperatura zraka nekoliko podpovprečna, a še vedno blizu pričakovanim vrednostim. Oktobra je povprečna dnevna temperatura precej nihala, saj so se skozi mesec izmenjevala večdnevna toplejša in hladnejša obdobja. Največji pozitivni odkloni so bili izmerjeni v prvem tednu oktobra, največji ne-
gativni pa na sredini meseca. Na vseh merilnih postajah so oktobra izmerili več padavin kot v povprečju, a odkloni niso bili veliki. Na našem koncu smo jih dobili v 10 dneh s padavinami za polovico več, kar pa je le prispevalo k normalni namočenosti površja, saj sta bila avgust in september sorazmerno suha. Časovna razporeditev je bila precej neenakomerna, največ jih je bilo v drugi polovici meseca. Dvestotico so presegli nekoliko zahodno od nas, manj pa so jih imeli vzhodneje, a so v glavnem povsod presegli stotico.
Mesec oktober se je začel s skorajda poletnim vremenom, najvišje dnevne temperaturen zraka so bile kar okrog 25 °C. Nato je sledila občutna ohladitev in marsikje je celo snežilo, potem pa je do konca meseca prevladovalo vreme s temperaturami, primernimi za ta čas. Prvo slano smo imeli 15.10. (skupaj 4 dni), glavnina padavin pa je padla v treh izrazitih poslabšanjih. V drugem, 20.10., je prehodno celo snežilo, a sneg se ni obdržal več kot nekaj ur. Po okoliškem hribovju pa je bilo moč tu in tam že opaziti kakšnega snežaka, saj se je sneg obdržal za kakšen dan ali celo dva. Ker so bili listavci še olistani, je oktobrski sneg marsikje pošteno oklestil veje. Mesec smo zaključili z nič kaj »krompirjevim« vremenom, to je s precej megle in nizke oblačnosti, iz katere je občasno celo močneje ro-silo. Če povzamem: vse in vsi skupaj se že pošteno pripravljamo na zimo, eni snežno, drugi pa volilno. A do končne »zmage« se bo proti večeru še kar nekajkrat postopoma stemnilo povsem do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
POSTAJA	Padavine oktobra 2011 (mm)
Grosuplje	141
Radomlje	157
Domžale	166
Trzin	178
Ljubljana Bežigrad	181
Letališče Brnik	192
Stražišče pri Kranju	228
Preglednica: Mesečna količina padavin septembra 2011na izbranih merilnih postajah (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč je ...
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila draga žena, mama, sestra, babica in teta MAJDA ZUPAN iz Trzina.
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre dr. Mušiču, sestri Ireni in patronažni sestri Tanji za vso skrb in pomoč. Zahvaljujemo se župniku g. Dolencu, pogrebnemu zavodu Kamnik, pevcem Kvarteta Krt in vsem, ki ste jo v zelo velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Iskrena hvala!
Popravek
V prejšnji številki Odseva nam je ponagajal škrat, saj smo pri zahvali v spomin Ireni Brezovnik pomotoma izpisali njen dekliški priimek kot Žnidaršič, čeprav je bila rojena Žnidarič. Za pomoto se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
•raognGVGdske storitve •svejpvanje za djjužbe,' podjetn^keJn^druŠIVa
podjein^kejn^

Računovodski servis Joni Krajnc d.o.o. Mlakarjeva 63, Trzin Tel: 564 43 24 Fax: 564 43 25 GSM: 041 780 879 E: joni.krajnc@siol.net
Računovodske in pravne storitve za javne zavode, zavode, društva in podjetnike Izvedba javnih naročil ter svetovanje info@ipse.si 041 736 506 081 60 10 10
NOVO NOVO NOVO
RAZSIRLI SMO PONUDBO
V KULTURNEM DOMU TRZIN ORGANIZIRAMO:
POROKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE OBLETNICE...
POSKRBIMO ZA HRANO, CATERING, PIJAČO IN OSTALO. V LEPO UREJENI DVORANI SPREJMEMO DO 150 LJUDI.
KONTAKT: 041 785 680 E-MAIL: pekospub@siol.net
NOVO NOVO NOVO
SAŠA KOS

/+ +\+ +PS +
'sr


r
Naročnik: Usta Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija, Dalmatinova 2, Ljubljana