Cena posamezni številki 1*50 L.
Leto XXIV.
V Ljubljani dne 1. januarja 1942-XX.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega In petnajstega v mescu. Naročnina za vse leto 16 lir, za četrt leta 4 lire, za pol leta 8 Lir Za inozemstvo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne in samoupravne nameščence in upokojence
Ljubljanska medicinska klinika
Že svoj čas je poročal tudi naš list, ko je začela poslovati nova medicinska klinika v Ljubljani. Dne 18. av,gusta pr. 1. je bila univerzitetna klinika slovesno otvor j ena.
Že pred petimi leti so začeli zidati ob nekdanjem starem kirurgičnem paviljonu splošne bolnice novo krilo za povečanje stalno prenapolnjenega ki-rurgičnega oddelka. To 90 m dolgo in 13 m široko krilo, zidano v eno nadstropje, je stalo dolga leta nedokončano, dokler se ni na pobudo Visokega komisarja in z njegovim zavzemanjem našel! potreben kredit za dokončno dovršite v poslopja, ki je tako po tolikih letih moglo sprejeti bolnike in začeti služiti svojim namenom.
V novem poslopju, ki je bilo prvotno namenjeno samo za razbremenitev kirurgičnega oddelka, sta se zaenkrat namestili spodaj kirurgična, zgoraj pa interna klinika, » čemer se je močno razbremenila prenatrpana splošna bolnica. Kirurgično kliniko vodi prof. dr. Božidar Lavrič, dekan medicinske fakultete, predstojnik interne klinike pa je prof. dr. Karel Lu-škky.
Poslopje klinike je po svoji ureditvi in opremi, — zlasti če ga primerjamo s starimi paviljoni bolnice — naravnost vzorno urejeno. Vse bolniške sobe, ki jih je 10 v vsakem nadstropju, so obrnjene m južno stran. V njih je skupno 132 postelj. To so izključno manjše sobe, tako da je v vsaki največ 8, večinoma pa samo po 6 bolnikov. Vse sobe so zelo svetle, čiste in opremljene z vsemi modernimi pripomočki. V poslopju so vsi potrebni postranski prostori zlasti dve operacijski dvorani, več znanstvenih laboratorijev, bolniške kuhinje in prostori za strežniško osebje. V kratkem se prizida še predavalnica za medicin-
S Kraljevo uredbo z dne 3. oktobra 1941-XIX, št. 1129 (Služb, list 86. kos) je bilo odločeno, da je smatrati razglasitev vojnega stanja tza državno ozemlje vzhodno od reke Tagliamen-to, z dne 4. aprila 1941-XIX, veljavno tudi za vse novo ozemlje, ki je bilo pripojeno Kraljevini Italiji. S tem je tudi za vse območje Ljubljanske pokrajine odločeno, da velja na njem vojno stanje in pravni učinki istega.
Z Ducejevo odredbo od 3. oktobra 1941-XIX, (Služb, list 82. kos) je bilo pa določeno, da veljajo na pripojenem ozemlju določbe italijanskega vojaškega kazenskega vojnega zakonika, ki jih ta odredba navaja. To so:
Napad na edinstvo, neodvisnost ali neokrnjenost države kakor tudi napad na varnost države, storjen z dejanjem, ki meri na pustošenje, plenitev ah pokolj na tem ozemlju ali na ostalem ozemlju države, se kaznuje s smrtjo. Prav tako je določena smrtna kazen za vsakogar, ki na teh ozemljih pripravlja ali vodi oboroženo vstajo zoper državno oblast ali se je kakor koli: udeleži. Kazen se sme zmanjšati, če je dejanje sodelujoče osebe neznatno. Prav tako se kaznuje s smrtjo, kdor na teh ozemljih pripravlja, ustanovi, organizira ali vodi združbe, ki nameravajo nasilno spremeniti politični, gospodarski in socialni red v državi ali pa razkosati državno ozemlje. Udeležba se kaznuje z ječo od 3 do 12 let. Kdor pa na navedenih ozemljih propagira, da bi se zatrl ali nasilno spremenil politični, gospodarski ali socialni red v državi ali da bi se država razkosala, se kaznuje z ječo od
ce. Za obiskovalce je določen poseben prostor, v katerem se zbirajo in se čez dan sestajajo bolniki, ki niso stalno vezani na 'bolniško posteljo. Obiskovalcem je načeloma prepovedan dostop v bolniške sobe, da ne motijo težje bolnih in da sob ne ponesnažijo. Med razredi ni druge razlike, kakor v kakovosti hrane. V poslopju klinike so seveda tudi potrebne kopeli, v podstrešju pa garderobe za bolnike, kjer se lahko obleka vsakega bolnika posebej predpisno razkuži.
S poslopjem nove medicinske klinike je Ljubljana po dolgem čakanju končno le dobila vzorno1 urejeno zdravstveno ustanovo, ki more res pravilno opravljati svoje važne naloge v korist prebivalstvu. Za nas javne nameščence, ki nimamo lastnega zavarovanja za bolezen in nezgode niti nimamo dovolj sredstev za zasebne sanatorije, je medicinska klinika še prav posebne važnosti, saj nam in našim družinam nudi možnost zdravljenja v res higienskih prostorih in ob pogojih, ki ne ovirajo in skoraj onemogočajo zdravniške pomoči. Državni uslužbenci in upokojenci se na kliniki oskrbujejo brezplačno v III. razredu kot v bolnici. Vsakdo med nami se le z grozo spominja prenapolnjenih prostorov splošne bolnice, kjer je bilo vsako smotrno zdravljenje naravnost silno otežkočeno. Z novo kliniko, ki je bila- dokončana in odprta po iniciativni skrbi Visokega komisarja, je tudi- to velepomembno vprašanje celotne zdravstvene politike za Ljubljano zaenkrat kar vzorno rešeno. Blagor tega prepotrebnega zavoda bodo pa uživali še premnogi bolniki, kakor bo hkrati medicinska klinika pod vodstvom strokovnjakov vzgajala prihodnja pokolenja medicincev v dobre zdravnike.
5 do 15 let. Ista kazen zadene tistega, ki taka dejanja hvali.
Dejanja zoper notranjo državno ureditev po zadevnih členih 276. do 282. in po členih 290. do 292. navedenega kazenskega zakonika se kaznujejo z določenimi kaznimi, vendar se zaporna kazen zviša.
Napad na telesno varnost ali na osebno svobodo oseb, ki pripadajo državnim oboroženim silam, se kaznuje z ječo ne pod 5 leti, če ni huje kaznivo- Čg gre napad zoper življenje ali če povzroči smrt, se izreče smrtna kazen. Ista kazen zadene vsakogar, kdor v zastraševalnem ali sicer političnem namenu stori dejanje, ki more ogrožati javno varnost ali poškodovati ceste, prometna ali prevozna sredstva oz. javni promet, potreben prebivalstvu.
Poškodovanje važnih umetnin in predmetov pomembne zgodovinske ali arheološke vrednosti se kaznuje z ječo od 1 do 10 let.
Delodajalec, ki s političnim namenom ustavi celoma ali deloma v svojem podjetju: delo, se kaznuje z ječo 1 do 5 let. Ista kazen- zadene delojemalce, ki v troje ali njih več v političnem namenu skupno zapuste delo ali ga tako opravljajo, da motijo redno poslovanje (sabotaža). Z ječo do treh let se kaznujejo delodajalci ali delavci, ki z drugim nego političnim namenom store katero opisanih dejanj (izprtje ali stavka). Vodje, na-snovatelji in organizatorji takih zločinstev se kaznujejo s podvojenimi kaznimi.
Za hujskanje, naj kdo stori katero izmed spredaj navedenih zločinstev istega razglasa, se kaznuje krivec, če se mu hujskanje ni posrečilo oz. če se dejanje le ni storilo, z ječo od 1 do 8 let. Za javno hujskanje je kazen ječa od 3 do 12 let. Zarota z dogovorom, če se več oseb dogovori, da bi storile katero- izmed zločinstev tega razglasa, se kaznuje z ječo od 1 do 8 let, če se zločin ne stori. Nasnovatelji se kaznujejo strožje. Če se troje ali več oseb združi, da bi storile katerega izmed zločinov iz -tega razglasa, se pripravljači, ustanovitelji in organizatorji kaznujejo z ječo od 5 do 15 let, sama udeležba se pa kaznuje s 3 do 10 letno ječo.
Kdor napravi, ustanovi ali organizira oboroženo tolpo z namenom, storiti katerega izmed zločinov iz tega razglasa, se kaznuje s smrtjo, sama udeležba pa z dosmrtno ječo- Kdor daje zavetja ali hrano udeležencem združbe ali tolpe, se kaznuje z ječo do 5 let. Ni pa kažnjiv, kdor stori tako dejanje v prid najbližnjemu sorodniku.
, Vsa navedena dejanja sodijo pristojna vojaška vojna sodišča. Določbe kazenskega zakonika, na katere se se sklicuje ta razglas, so se objavile s tem, da se je razložilo njih besedilo pri občinskih uradih v Ljubljanski pokrajini, kjer se je prebivalstvo moglo seznaniti s temi določili.
Z Ducejevo odredbo od 24. oktobra 1941-XIX, (Služb, list 90. kos) je bilo pa nadalje odrejeno, da se uporabljajo še naslednje določbe mimo določil spredaj navedene odredbe od 3. oktobra 1941-XIX.
Kdor ima brez pooblastitve strelno orožje, municijo ali razstrelivo se kaznuje z ječo od 3 do 24 let. Če je dejanje posebno hudega značaja, se kaznuje storilec s smrtjo. Družinski poglavar je odgovoren, če se najdejo navedeni predmeti v njegovem stanovanju ali priteklinah, razen če dokaže, da zanje ni vedel. Če se pa najdejo taki predmeti drugod, je odgovoren tisti, ki nadzoruje ali čuva tisti kraj.
Kdor razširja ali sporoča krive, pretirane ali tendenčne vesti, ki bi mogle povzročiti javni nemir ali potlačiti javno razpoloženje ali kdor
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za potrebno preurediti združbe železničarjev in jih prilagoditi položaju, ustvarjenemu s priključitvijo Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji, izdal dne 18. novembra odredbo, da se 17 strokovnih, dobrodelnih, kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij železničarjev v naši pokrajini preuredi in da dobe tudi nova imena.
Vsa ta, spodaj imenovana društva oz. zadruge bodo odslej poslovale pod nadzorstvom Visokega komisarja, ki ga zastopa poseben odposlanec fašist komendator Cesare Guglielmotti. Pomaga mu pri tem poseben sosvet, ki ga sestavjajo predsedniki teh organizacij.
Ko bo pregledano premoženjsko, gospodarsko in finančno stanje strokovnih, stanovskih, dobrodelnih, kulturnih in športnih železn. združb, 'bo odposlanec Visokega komisarja predlagal, da se po potrebi spoje v eno ali več organizacij, ki bodo opravljale tisto delo, ki so ga opravljale posamezne teh združb ločeno, če se ne bi pokazalo, da je treba nekatere med njimi razpustiti in likvidirati. Zadruge železničarjev pa, ki so bile ustanovljene po predpisih zakona o gospodarskih
sploh deluje tako, (da oškoduje državne koristi, se kaznuje z ječo najmanj 5 let. Če se je dejanje vršilo s propagando ali s priobčitvijo vojaškim osebam, se kaznje z najmanj 15 let ječe.
Kdor na javnem ali občinstvu dostopnem kraju v prevratnem smislu manifestira ali vzklika, se kaznuje z ječo od 1 do 15 let, če dejanje ni huje kaznivo.
Kdor žali čast ali ugled vojaške osebe v njeni navzočnosti ali jo brez vzroka s škodljivim dejanjem ogroža, se kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, z ječo do treh let.
Kdor pri storjenih zločinih, navedenih v razglasu od 3. oktobra 1941-XIX ali v pravkar opisani Ducejevi odredbi komu pomaga onemogočiti uspeh oblastvene preiskave ali oblastvenega zasledovanja, se kaznuje z ječo do 10 let.
Kdor v znatni množini odtegne blago običajni potrošnji, da bi s tem povzročil pomanjkanje blaga ali zvišanje tržne cene, se kaznuje s smrtjo. Če zaradi dejanja ni prišlo do hude motnje na trgu, se kaznuje storilec z dosmrtno ječo. Isto velja tudi za proizvajalca, ki bi skrival velike množine svojega blaga z istim namenom. Tudi kdor uniči surovine, kmetijske ali industrijske proizvode ali proizvajalna sredstva ter s tem povzroči narodnemu gospodarstvu hudo škodo in veliko pomanjkanje blaga splošne potrošnje, se kaznuje s smrtjo, ob manjši škodi z dosmrtno ječo.
Kdor pa blago odtegne normalni potrošnji, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z ječo od 6 mescev do 6 let in z globo do 20.000 L. Kdor stori to pri opravljanju trgovine ali obrta, se kaznuje z ječo od 3 do 15 let in z globo 5000 do 50.000 L. Isto velja za proizvajalca, ki skriva svoje blago, da bi ga odtegnil normalni potrošnji.
Določbe o napadu na telesno varnost ali osebno svobodo oseb, ki pripadajo oboroženim silam, se enako uporabljajo tudi za dejanja, storjena na škodo italijanskih vladnih ali sodnih oblastev, hierarhov Narodne fašistične stranke in častnikov ter organov javne varnosti.
zadrugah od 11. IX. 1937, ostanejo še naprej pod revizijo tuk. Zadružne zveze, h kateri so pristopile po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine — vendar pa ostanejo pod pravkar uvedenem nadzorstvom Visokega komisarja, ki ga izvršuje njegov posebni odposlanec.
Navedena odredba se tiče naslednjih društev (oz. njihovih podružnic) in zadrug:
1.	Združenje jugoslov. narod, železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana.
2.	Društvo železniških uradnikov, oblastni odbor Ljubljana.
3.	Strokovno združenje strojevodij.
4.	Strokovno združenje vozovnih preglednikov.
5.	Strokovno in humanitarno kulturno združenje kurjačev drž. železnic in brodov, oblastna uprava Ljubljana-
6.	Združenje vlakospremnega, pre-mikalnega in kretniškega osebja drž. železnic.
7.	»Dom«, društvo železniških uradnikov.
8.	Železničarska splošna gospodarska zadruga z o. z.
9.	Organizacija železniških upokojencev.
10.	Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev.
Razširitev kazenskih določb
Preureditev železničarskih združb
11.	Železn. športni klub »Hermes«.
12.	Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«.
13.	»Bajtar«, reg. stavbena in kreditna zadruga železniških uslužbencev.
14.	Kreditna zadruga uslužbencev drž. železnic.
15.	Nabavi jalna zadruga uslužbencev drž. železnic.
16.	Čebelarska zadruga uslužbencev drž. železnic — vse v Ljubljani.
17.	Železničarska jubilejna knjižnica v Novem mestu.
Navedene železničarske strokovne in druge organizacije ter zadruge se po navedeni odredbi Visokega komisarja imenujejo odslej takole:
1.	Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine.
2.	Društvo železniških uradnikov Ljubljanske pokrajine.
3.	Društvo železniških strojevodij Ljubljanske pokrajine.
4.	Društvo železniških vozovnih preglednikov Ljubljanske pokrajine.
5.	Vzajemno podporno in prosvetno društvo železniških kurjačev Lj. p.
6.	Društvo železn. vlakospremnega, premikalnega in kretniškega osebja Lj. pokrajine.
7.	»Dom«, društvo železničarjev Lj. pokrajine.
8.	Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j.
9.	Društvo železniških upokojencev Ljubljanske pokrajine.
10.	Podporno društvo službujočih in upokojenih železničarjev Ljub. p.
11.	»Hermes«, športni klub železničarjev Lj. pokr.
12., »Sloga«, glasbeno društvo železničarjev L j. pokr.
13.	Stavbena in kreditna zadruga železničarjev L j. pokr.
14.	Kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine.
15.	Nabavljalna zadruga železničarjev Lj. pokr.
16.	Čebelarska zadruga železničarjev Lj. pokr-
17.	Železničarska knjižnica v Novem mestu.
Drž. uslužbenstvo na Hrvatskem
Nova ureditev položaja in prejemkov drž. uslužbenstva.
Dne 29. novembra je zagrebški uradni list »Narodne Novine« objavil zakonsko odredbo o novi razvrstitvi, o prejemkih in pokojninah tistih drž. nameščencev v Nezavisni državi Hrvatski, za katere je doslej veljal uradniški zakon iz 1. 1931.
Že z mnogimi dosedanjimi odredbami hrvatske vlade so se posamezna določila uradniškega zakona in drugih veljajočih uredb in zakonov spremenila, z navedeno odredbo se je pa celotni sklop teh vprašanj enotno rešil.
Po novih predpisih ostane dosedanja razvrstitev uslužbencev v uradnike, uradniške pripravnike, poduradni-ke (tako se imenujejo zdaj na Hrvatskem bivši zvaničniki) in podvor-nike (to so služitelji). Uradništvo je razvrščeno v 12 razredov, poduradniki in podvorniki pa kakor doslej v tri oziroma v dva.
V 1. razredu je predsednik vlade, v 2. razredu podpredsednik in ministri, v 3. razredu drž. tajniki, poslaniki prve vrste in ravnatelji za javni red in varnost. V 4. razred spadajo uradniki dosedanje II/l in II/2 položajne skupine, to so poslaniki druge vrste, veliki župani, načelniki predsedstva in ministrstev itd. V 5. razred spadajo dosedanje položajne skupine III/l in III/2. V 6. razred spadajo uradniki IV/1 in IV/2. V 7. razred so uvrščeni uradniki V. skupine, v 8. razred pa uradniki VI. skupine. V 9. uradniški razred spada VIL položajna skupina, v 10. razred pa VIII. skupina. V 11. razred so uvrščeni uradniki dosedanje IX. skupine, v 12. razred pa X. skupine. Uradniki od 4. do 10. razreda so razdeljeni v vsakem razredu v tri, uradniki 11. in 12. razreda pa v dve plačilni stopnji.
Kakor doslej je tudi po novi odredbi za uradništvo z ozirom na šolsko izorazbo določeno, da fakultetsko izobraženi prično z 10. razredom in napredujejo do 3- razreda, uradniki s srednješolsko izobrazbo so razvrščeni od 11. do 7. razreda, z nepopolno srednješolsko izobrazbo pa začno z
12.	in končajo z 10. uradniškim razredom. V strokah, kjer se zahteva za napredovanje poseben višji strokovni izpit, more uradnik s popolno srednjo šolo priti tudi v 6. razred. — Poduradniki in sluge so razdeljeni enako, kakor je to določal prejšnji zakon.
Po razredih je določena za uradnike naslednja plača na mesec: V 1. razredu 20.000 kun, v 2. razredu 15.000 kun, v 3 -razredu 12.000, v 4. razredu, prvi stopnji 6800, v 4/2 stopnji 7800. v 4/3 stopnji 8800; v 5/1 razredu 5300, v 5/2 razredu 5900 in v 5/3 razredu 6400 kun. V 6/1 razredu 4400, v 6/2 razredu 4700 in v 6/3 razr. 5000 kun. V 7/1 razredu 3800, v 7/2 razr. 4000, v 7/3 razr. 4200 kun. V 8. uradniškem razredu 1. stopnje znaša plača 3000 kun, v 8/2 razredu 3400 in 8/3 razredu 3600 kun. V IX/1 razredu znaša 2800 kun, v 9/2 razredu 2900 in v 9/3 razredu 3000 kun. V 10/1 razredu 2500 kun, v 10/2 razredu 2600 kun in v 10/3 razredu 2700 kun. V 11/1 razr. 2300 kun, v 11/2 razredu 2400 kun. V 12. uradniškem razredu prve stopnje 2110 kun in v 2. stopnji 2200 kun-
Pripravniki z vseučiliško izobrazbo imajo 2450 kun na mesec, s srednješolsko izobrazbo 2150 kun; z nepopolno srednjo šolo pa 1950 kun.
Poduradniki prejmejo v 1. razredu 1. stopnje 1900, 2. stopnje 2000 in 3. stopnje 2100 kun. V 2. razredu 1 stop. 1700, 2. stopnje 1800 in 3. stopnje 1900 kun. V 3. razredu 1. stopnje dobe 1500 kun, 2. stopnje 1600 kun in 3. stopnje 1700 kun plače na mesec. —
Služitelji pa dobe po 1550 kun, 1560 in 1700 kun na mesec.
Višjo plačilno stopnjo dosežejo u-radniki s fakultetsko izobrazbo v 4., 5. in 6. razredu po štirih letih, v 7. do 10. razredu pa po treh letih službe v nižjem plačilnem razredu. Uradniki s srednješolsko izobrazbo dobe pravico do višje plačilne stopnje po štirih letih, vsi ostali — tudi poduradniki in služitelji — pa po petih letih službe v nižji stopnji.
Na novo je uvedena spet stanarina za državno uslužbenstvo, in to po kraju službovanja. V Zagrebu, Sarajevu in Dubrovniku dobe uradniki v 4. in 5. razredu po 1000 kun na mesec, v 6. do 9. razredu po 800 kun, v 10. do 12. razredu pa po 700 kun. Pripravniki po 700, poduradniki po 600, služitelji pa po 500 kun na mesec. V mestih, kjer je sedež župe, znaša stanarina 80%, v drugih krajih pa samo 60% pravkar navedenih zneskov. Samo polovico običajne stanarine dobe neoženjeni uslužbenci oz. neomožene uslužbenke ali poročeni, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu. Če ima uslužbenec uradno stanovanje v naravi, mu
ne pritiče stanarina, če ima pa stanovanje proti določeni najemnini, dobi največ toliko, kot določa ta zakonska odredba. Omožene uslužbenke nimajo poleg moža, s katerim žive skupaj, pravice do stanarine.
Za ženo prejmejo vsi uslužbenci (izvzemši 1. do 3. razreda) družinsko d o k 1 a d o po 500 kun na mesec, če žive v skupnem gospodinjstvu. Za vsakega otroka do 14. leta dobe na mesec po 300 kun. Če otrok obiskuje srednjo ali enako šolo, pripada zanj doklada 400 kun na mesec, toda najdlje do 20. leta, za visokošolce pa po 500 kun, toda najdlje do dovršenega 25- leta starosti.
Odločbe o triletni pripravljalni službi niso spremenjene, prav tako ne predpisi o državnih strokovnih izpitih. Nova je določba, da more Poglavnik posamezne uradnike pomakniti v višjo plačilno stopnjo tudi, če ne izpolnjujejo določil te odredbe. Odločbe o službenih razmerjih, napredovanjih, upokojitvah itd. izdaja za uradnike od 6. razreda navzgor Poglavnik, za druge uslužbence pa pristojna ministrstva.
Važne naredbe
Trgovsko prodajanje občinstvu. Visoki komisar je izdal odredbo, da je za trgovsko prodajanje blaga občinstvu bodisi na debelo bodisi na drobno potrebna vselej posebna dovolitev v smislu določil obrtnega zakona iz 1. 1931. Dovolitve izdaja Visoki komisar upoštevaje krajevno potrebo po neprizivnem preudarku. Dovolitev se lahko odvzame, če trgovec ali njegov poslovodja odteguje za prodajo namenjeno blago trgu ali ga uniči, če prodaja tako blago po višjih cenah, kakor so dovoljene, ali če je bil že dvakrat kaznovan zaradi prekršitev naredb o živilih. Kdor je na dan 26. novembra, ko je bila ta odredba objavljena, ze izvrševal trgovsko prodajanje, sme isto nadaljevati, če ni po posebnih zakonskih predpisih predpisana izrečna pooblastitev Visokega komisarja. Ta mora tudi dovoliti preureditev ali prenos sedeža in lastnika za vse podobne trgovinske obrate.
Obvezno posredovanje dela. Pokrajinski namestitveni urad v Ljubljani opozarja na določila naredbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, na podlagi katerih je uvedeno obvezno posredovanje dela za vse poklice samo potom namestitvenih uradov. Namestitveni urad oz. oddelki se nahajajo na deželi pri vsakem občinskem uradu, na sedežih okrajnih glavarstev pa poslujejo okrajni uradi kot podružnice pokrajinskega namestitvenega urada —-Javne borze dela —, ki posluje v Delavskem domu v Ljubljani. Vsak delodajalec, ki želi zaposliti delavca ali nameščenca (tudi hišne in kmečke posle), ga sme sprejeti samo s posredovanjem namesti tv en e-
g a urada. Za neupoštevanje so določene občutne kazni. Delodajalci morajo prijaviti oddelku namest. urada, na čigar območju obratujejo, v petih dneh ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpusitili in ki so sami prenehali delati, vendar ta prijava ni obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajala več ko 15 dni.
Točenje alkoholnih pijač. Z odredbo Visokega komisarja z dne 17. novembra je bilo prepovedano točiti alkoholne in žgane pijače v gostinskih obratih od 15. ure v soboto dalje ter ob nedeljah in praznikih. Prav tako ne smejo lastniki teh obratov postreči s temi pijačami v preveliki meri ali pijanim osebam. Za kršitve te odredbe je določena globa do 5000 L., zapor do 6 mescev in v hujših primerih odvzem obrtne pravice.
Delovni čas v denarnih zavodih. Enako kakor za državne, samoupravne in druge javne urade je bil z odredbo Visokega komisarja z dne 18. novembra določen tudi delovni čas za denarne zavode v Ljubljanski pokrajini. V teh zavodih in sicer v bankah so določene uradne ure ob delavnikih od 9. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Poslovni čas za stranke ob delavnikih se določa od 9.30 do 12.30. Glede dni, ki se še nadalje praznujejo kot praznični dnevi, ostanejo določbe nespremenjene. Zastavljalnice poslujejo ob delavnikih in ob nedeljah od 9. do pol 13. ure. Hranilnice smejo začeti s poslovanjem pol ure prej in sicer ob 9. uri za stranke, ne smejo pa zahtevati od uslužbencev, naj pridejo prej v zavod.
Boj draginji
Predpise o cenah je treba izpolnjevati. Tiskovni urad Visokega komisariata opominja trgovce in konsumente, naj se natančno drže določenih cen in naj jih pod nobenim pogojem ne prekoračijo. Da se bodo predpisi o določenih cenah točno izpolnjevali, je treba, da tudi občinstvo samo stalno sodeluje tako, da na noben
način ne plača več, kakor je določeno na uradnem seznamu — ki upošteva tudi pravičen odstotek zaslužka prodajalcev — bodisi, da brezobzirno prijavi kršitelje odredb. Kdor skuša kupiti blago po višji ceni, kakor je določeno, ne škoduje samo sebi, temveč tudi skupnosti in se zato smatra, da je odgovoren po istem merilu,
Hekaj o tobaku
Nekaj let nato, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je eden izmed njegovih spremljevalcev, Roman Pano, našel 1. 1496. blizu San Dominga na otoku Tobago rastlino, ki so jo tamkajšnji domačini sušili, posušene liste prižigali in skozi nosnice vlekli njih dim vase. Ta rastlina, ki jo je leta 1511. znani raziskovalec, duhovnik Petrus Martyr prinesel v Evropo, in jo po kraju, kjer so jo našli, imenoval «tobako«, je bila ista, ki jo je spoznal že 1.1492. Kolumb na otoku Guanahani. Njeno posušeno listje so Indijanci palili v posebnih pripravah, vonljivi dim pa z vidnim užitkom vdihavali. Toda prvo tobakovo seme je prišlo šele 1559 v Evropo, kjer so kmalu poskusili s gojenjem te rastline, ki je veljala za zelo zdravilno, zlasti pri zdravljenju tvorov in raznih kožnih ter krvnih bolezni. Že prihodnje leto je francoski poslanik pri portugalski' vladi Jean Nicot, poslal francoski kraljici. Katarini de Me-dicis prvo tobakovo stebelce, zrastlo že na evropskih tleh, več suhih listov in nekaj semena. Po tem, francoskem diplomatu je dobila strupena snov, nevaren alkaloid, ki se nahaja v tobakovem listju, ime nikotin. Zato je tudi veliki švedski rastlinoslovec Karel Linče, ki je (1707 do 1778) dal imena različnim rastlinam in jih uvrstil v skupine, imenoval tobak latinsko »Tabacum Nicotiana«.
Tobak se je z veliko naglico širil po svetu. Temu ni bila vzrok njegova prividna zdravilnost, temveč njegova sposobnost, da narkotično, omamljujoče deluje na človeški organizem. Vpliv tobakovega dima se najprej pokaže v tem, da ohromi delovanje kadilčevih čutil, predvsem okusa in vonja, nato se zmanjša občutljivost senzitivnih živcev in se sproži neko posebno delovanje možgan. Pri kadilcu, ki ni vajen tobaka, povzroči nikotin kmalu lažje ali hujše zastrupljenje, ki se pojavi v bljuvanju, omotičnosti, tresenju udov, celo krči in globoka nezavest niso izključeni. Človeški organizem se seveda sčasoma privadi na nikotin in postane manj občutljiv zanj. Zato končno kadilec v ne-uravnanem, neskladnem in razburjenem stanju vedno iznova išče možnosti, kako bi si pomiril razdražene živce in najde to sredstvo v uspavajočih in omamljujočih lastnostih, ki mu jih nudijo razna mamila oz. dražila, kakor je alkohol, kofein, zlasti pa nikotin.
Že prej smo povedali, da so španski osvajalci videli prve kadilce, ki so kadili tobakov dim skozi nos. Od takrat dalje do današnjih dni se je ohranilo mnogo vrst in načinov uživanja tobaka. Sprva so ponekod začeli žvečiti posušeno tobakovo listje, drugod so pa v prah stolčeni tobak njuhali. Šele pozneje se je razvilo kajenje v današnjem smislu in to najprej s pomočjo pip in sličnih priprav, pozneje tudi
v obliki smotk in cigaret. Po turško se je imenoval tobakov dim »dohan«, od tod pride tudi srbska oz. hrvatska beseda duhan ali duvan. Slovenci pa smo obdržali prvotni španski naziv, ki je postal mednarodna last.
Ko je francoski državnik Nicot vsejal prva zrna tobakovega semena na svojem vrtu, je bil prepričan, da je v tobaku odkril novo zdravilno zel izrednega učinka. Prav zato je tudi prve posušene liste in prvo pridelano seme poklonil svoji kraljici, s pripombo, da je tobakova rastlina velevažno zdravilo. Od takrat se je to, v glavnem napačno mnenje obdržalo na francoskem dvoru več stoletij, ker so smatrali, da koristi proti vsem obolenjem. Vse tedanje medicinske knjige so polne hvale tobakove rastline. To naziranje je ostalo nespremenjeno tudi še v časih, ko so že pričeli kaditi tobakovo listje, tako da ni nič čudnega, da so sprva prodajali tobak — v lekarnah.
Za tedanje prijatelje uživanja tobaka je bilo njuhanje poglaviten, sprva sploh edin način. Kmalu so pa pričeli tobakovo listje žvečiti, dokler končno ni prišlo do pravega kajenja.
Ker mnogi, ki so uživali na kakršen koli način tobak, niso poznali mere, je zaradi pretiranega uživanja prišlo do pojavov hudih duševnih in telesnih obolenj. Ker so se ti pojavi množili, so izzvali v javnosti, zlasti pa pri gosposkah stroge
ukrepe proti novotariji. Sledile so mnogoštevilne oblastvene odredbe, ki so ali sploh prepovedale ali pa vsaj omejevale uživanje tobaka. Določene so bile hude kazni za prekoračenje te prepovedi.
Najprej se je uživanje tobaka pojavilo
—	kar je razumljivo — na Španskem, kmalu nato na Francoskem in v Italiji, a s posebno strastjo so se vdajali zapeljivostim tobaka Angleži. Zato je angleški kralj Jakob I. že 1. 1604. izdal strog »traktat«, ki je hudo obsodil in pod zelo ostrimi kaznimi prepovedal »uživanje uničujoče vražje zeli«. Vendar tudi ta kraljevska prepoved ni mogla preprečiti, da bi se uživanje tobaka neprestano in naglo ne širilo, sprva skrivoma, pozneje pa kar javno. Kmalu je postalo zlasti kajenje prava moda, kateri Se je moral pač ukloniti, če je hotel človek veljati za pravega gospoda. Tako so Londončane učili kajenja celo pravi »profesorji«, ki so pohajali okrog lekarn, kjer je bil tobak na prodaj, in ponujali občinstvu svoje usluge. Kmalu so se pojavili po velikih zabaviščih, gledališčih in na drugih javnih prostorih dan-dvji, po modi oblečeni gospodiči višjih krogov, ki so ponosno kazali strmečim gledalcem svoje spretnosti: kako moško požirajo silne množine dima, kako izpiha-vajo dim skozi nos, kako ga spuščajo iz ust v lepili pravilnih kolobarčkih in kar je bilo še takih, tedaj še neznanih umetnij.
—	Tudi duhovska oblastva so sprva moč-
Icakor pohlepni prodajalec in je zato tudi kakor ta brezobzirno kazniv. Visoki komisar vsak dan izreka kazenske ukrepe proti trgovcem in prodajalcem, ki so kršili zakon; preiskave se nadaljujejo in oblastva, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad cenami, neomajno nadaljujejo delo, ki je v dobro javnosti.
Določitev najvišjih cen. Z odredbami Visokega komisarja so bile določene nekaterim najvažnejšim živilom najvišje dopustne prodajne cene. Tako je n. pr. določena za kondezirano mleko v Ljubljani na drobno za škatle po 880 gr najvišja cena 15.60 L., za škatle po 385 gr pa 7.40 L. Za sveže mleko se je pa določila s 1. decembrom v nadrobni prodaji najviš-ja cena 1.70 L. za liter. — Tudi kavi-nim nadomestkom so bile določene najvišje dopustne cene. Prav tako so bile določene maksimalne cene za domače sveže svinjsko meso, ki sme veljati največ 21 L. za kg zadnjih delov (hrbet in stegno), prednji deli (pleče, rebra, vratovina in trebušnina) pa so po 18 L. kg. (Slava in noge po 10 L. kg, krvavice so po 8 L., bele jetrne krvavice pa po 10 L. za kg. Meso brez kosti sme biti dražje za največ 25%, kot priklada pa se ne sme dodajati svinjskemu mesu več kot 20% skupne teže nakupa. — Za različne vrste sira so bile določene tudi najvišje dopustne cene posebej za prodajo na drobno in na debelo. Na drobno stane n. pr. kg emmentalca 20.30 L., belpaese 18.50 ,L. gorgonzola 27.40 L., pecorino 24.— L.,
Roma, erbo, biu itd. pa po 21.— L. za kg.
—	Od dne 13. dec. naprej je določena najvišja cena za koruzno moko na drobno v Ljubljani za 2.10 L. za kg. — M e d sme stati največ 13.70 L. kg na drobno. To velja za trcano blago. V posodah iz lepenke ali iz stekla se cena sorazmerno zviša največ do 29.10 L. za kg.
—	Suhe jedilne gobe in sicer gobani (jurčki), stanejo v Ljubljani na drobno kg 105 L.
Prodaja in poraba mesa. Visoki komisar je odredil, da se smeta govedina in teletina prodajati samo ob sobotah, nede-laj in ponedeljkih, sveža svinjina, ovčje in kozje meso pa ob torkih. Prekajeno svinjsko meso, gnjati, klobase, perutnina in konjsko meso se sme prodajati samo ob torkih, sredah in četrtkih. Vse dni v tednu pa se sme prodajati divjačina, meso kuncev in drobovje. Gostinski obrati smejo ob določenih dneh nuditi gostom samo meso, ki se sme tisti dan prodajati. Mesni obrok brez kosti ne sme biti težji od 100 g, s kostmi pa ne težji od 150 g, pri čemer je razumeti že izgotovljeno jed.
Prepoved pošiljanja živil na dom. Visoki komisar je prepovedal s posebno odredbo dostavljati strankam na dom nakupljena racionirana živila in meso, sveže in prekajeno ali kakor koli predelano. Prodajalci in kupci, ki bi prekršili to prepo-poved, se kaznujejo z globo od 100 do 5000 L., v hujših primerih z zaporom do 6 mescev, blago se pa zapleni. Prodajalcu se lahko odvzame tudi obrtna pravica.
Bodimo
Zadnjič smo objavili uvodnik »U-radniki in občinstvo«, ki je izšel v zagrebškem uradniškem glasilu. Danes prinašamo iz istega naslednji članek, ki vsebuje v glavnem iste misli, le da še prav posebno poudarja potrebo, da so javni nameščenci nasproti strankam vselej kar najbolj uslužni pri izvrševanju svojih uradnih dolžnosti. Naj govori članek sam:
»Zadnjič smo govorili o stališču, na katerem morajo stati javni uslužbenci nasproti strankam in kako je treba razumeti razmerje uslužbenca ■do občinstva v uradnem poslovanju. Da tudi na najvišjem mestu temu vprašanju posvečajo posebno pozornost, naj potrdi ta-le okrožnica Po-glavnikovega urada št. 1051-41, ki je bila dostavljena vsem ministrstvom in uradnikom:
,Opozarjajo se s tem uradniki in uslužbenci vseh državnih uradov ne glede na položaj, ki ga zavzemajo, naj bodo s strankami, ki se obračajo nanje v raznih zadevah, kar najbolj uslužni, naj njihove prošnje in pritožbe kar najpozorneje poslušajo in naj pri tem s strankami kar naj lepše ravnajo in jim dajejo navodila, ki jih stranke od njih v posameznih pri-TOerih žele. Tako mora ravnati vsak uradnik bodisi v uradu bodisi izven urada, zato ker se mora zavedati, da je njegova naloga, z delom koristiti narodu, in ker se z dobrim ravnanjem s strankami, ki se obračajo nanj, dviga tudi njegov osebni ugled kakor tudi ugled oblastva, ki ga predstavlja. Tako z lepim ponašanjem nasproti strankam pospešujejo tudi državne
no preganjala njuhanje in kajenje, ki se je tudi med duhovščino grdo razpaslo. Celo sam papež Urban VII. je 1. 1636. izdal bulo, s katero je pod strogimi kaznimi prepovedal sleherno uživanje tobaka, ki so ga španski duhovni prinesli v Rim. Vendar tudi ta prepoved ni mnogo zalegla in kmalu je vsa duhovska in posvetna Italija gojila to novodobno strast.
Saški knez Hans Georg 1. (1611 do 1656) je bil prav tako velik sovražnik tobaka. S posebnim reskriptom, izdanim v Dresdenu, je prepovedal »kaditi tobak v mestni kleti in v vseh drugih gostilnicah, po mestu in izven njega, prav tako pa tudi prodajanje tobaka razen v tistih lekarnah, ki ga prodajajo izključno samo kot zdravilo, katero predpiše zdravnik«. Tudi tod ta prepoved ni dosti pomagala. Že leta 1630. so na Saškem pričeli javno saditi tobak, ki so ga v večjih množinah začeli gojiti že 1. 1615. na Nizozemskem.
Tudi Turčija, po naših pojmih klasična dežela tobaka, je spočetka strogo prepovedovala gojenje in kajenje tobaka. Prekršiteljem teh prepovedi so za kazen prebodli nos, na Ruskem so pa takim zločincem kratkomalo nosove porezali. V mnogih drugih državah so se prepovedi kajenja ohranile po več stoletij, ponekod celo do srede minulega veka. Danes goje največ in najboljše vrste tobaka na Antilih (Kuba, Porto Rico), na Javi in Sumatri, v Braziliji, v Severni Ameriki (Virginia,
uslužni!
koristi, medtem ko nelepo ravnanje škoduje njegovemu lastnemu ugledu in oblastvu ter državnim koristim.
Zato se je treba v občevanju s strankami izogibati vsega, kar bi moglo dati povod, da dobi stranka vtisk, da je njen prihod oblastvom nezaželen in v breme. Nasprotno, to ravnanje mora biti tako, da vsaka stranka dobi prepričanje, da so državna oblastva zato ustanovljena, da pospešujejo ljudske koristi. Zlasti pa se je treba izogibati slehernemu surovemu in oholemu nastopanju, posebno še uporabljanju nedostojnih in surovih izrazov.
Predstojniki, vseh uradov morajo na to opozoriti vse podrejene uradnike in jih pozvati, naj se strogo drže prednjih navodil o pbčevanju ® strankami.
Za vsak nedostojen in surov nastop posameznega uradnika, ne bo poklican na odgovornost samo dotični uradnik, temveč tudi njegov predstojnik.1
Zares mora biti med javnimi nameščenci še mnogo zastarelega in nesodobnega pojmovanja njihovih dolžnosti v službi, kar se tiče občevanja s, strankami, če so potrebni tolikeri opomini. — Res, to vprašanje bi moralo biti prav tako rešeno, kakor je že vprašanje ljubezni do domovine.
Pravilno pojmovanje uradnikov o tej stvari in temu ustrezno ravnanje bi moralo dokazovati, da je olikanost in dostojnost bistven pogoj za vsakega kulturnega človeka. So stvari, ki se razumejo same po sebi in o katerih med resnimi ljudmi, ki se zavedajo
Maryland, Florida), v Turčiji (zlasti v Mali Aziji) in na Balkanu (Makedonija, Tra-kija, Bosna, Hercegovina).
Če vidimo, kako dosledno so preganjali tobak, se nam mora pojaviti vprašanje, zakaj in čemu vse te prepovedi. Gotovo je da je uživanje tobaka sprva izzvalo odpor, kakor ga izzove sleherna novotarija, ki najde spet vselej prav toliko gorečih pristašev kakor ogorčenih nasprotnikov. Zlasti ni dvoma, da je neestetski način njuhanja tobakovega prahu močno odbijal neuživače. Navzlic temu se je ta razvada v 17. in 18- veku tako na splošno razširila, da je postala prava moda. Zlasti v višjih krogih, celo na vladarskih dvorih in v najodličnejših dvoranah so vsi, domala brez izjeme, nosili s seboj tobačnice, polne njuhanca, da so se mogli medsebojno postreči s tem ščegetajočim praškom. Sprva so njuhali tobak baje iz zdravstvenih razlogov, kot medicinsko sredstvo zoper glavobol, omotičnost, nahod in druge bolezni. Sčasoma je postalo njuhanje velika moda, še pozneje navada, ki se ji niso mogli odtegniti niti pripadniki najvišjih niti najnižjih krogov. Dvorjani so njuhali z enako strastjo kakor meščani, duhovniki, kmetje ali vojaki, zaostajale seveda niso tudi ženske, ki so ponekod celo prednjačile v tej novotariji. Iz dobe baroka in rokokoja so nam še ohranjene mnogoštevilne prekrasno izdelane tobačnice, okrašene z dragulji in slikami najslavnejših
svojih dolžnosti, sploh ni treba govoriti.
Taka stvar je tudi vprašanje, s katerim se mora ukvarjati ta okrožnica in kakršnega javni nameščenci ne bi smeli izzvati.
Tudi mi kot stanovski list smo opozarjali tovariše in jih spret tudi
zdaj opozarjamo, naj v interesu ugle-ga vsega našega stanu spremene svoj način ravnanja s strankami tako, kakor to zahtevajo ne le zakonski predpisi, temveč tudi čut dolžnosti nasproti sodržavljanom in nasproti vsemu ljudstvu.«
Vestnik
VSO SREČO, ZDRAVJE IN ZADO-VOJSTVO V NOVEM LETU voščita vsem naročnikom, sotrudnikom,
oglaševalcem in prijateljem lista
Uredništvo in Uprava
V novi letnik. Današnji številki, s katero stopa »Naš glas« v novi letnik, smo priložili čekovne položnice, s katerimi naj p. n. naročniki poravnajo naročnino in morebitne zaostanke. Nujno prosimo vse uvidevne tovariše, ki se jih tiče, naj svojo dolžnost nasproti listu čimprej izpolnijo, ker je znesek zaostankov že itak tako narasel, da resno ogroža nadaljnje izhajanje lista. Zato prosimo vse stare, zveste prijatelje, naj plačujejo naročnino po možnosti vsaj za pol leta vnaprej, zamudniki naj pa na vsak način kar najprej poravnajo zaostanke, označene na priloženih položnicah.	U p r a va.
Spet nov grob. V Črnomlju je dne 9. decembra umrl Dragorad Kunc, višji pis. oficijal pri ondotnem okrajnem sodišču. Pokojnik se je rodil 1. 1891. v Novem mestu in po končanih študijah leta 1908. nastopil službo pri črnomaljskem sodišču, kjer je služboval do smrti. Razen petletne odsotnosti med svetovno vojno, je bil samo 1. 1921. nekaj mescev dodeljen okrajnemu sodišču v Konjicah. Ves čas sodnega službovanja ni bil nikdar bolan, bil je pa vselej prav dobro in odlično ocenjen. V Črnomlju si je pridobil veliko število prijateljev, ki so ga spoštovali kot poštenega in značajnega moža, med tovariši in pri predstojnikih je pa veljal za res sposobnega in vestnega uslužbenca ter vzornega tovariša. Pokojnemu zvestemu naročniku našega lista, ki ga je prejemal, odkar izhaja, ohranimo lep spomin. N. v m. p.!
Jubilej. Dne 9. decembra je praznoval sedemdesetletnico življenja pisatelj Fran Govekar, upokojeni magistratni nad-svetnik. V slovenskem slovstvu si je pridobil ime s svojimi spisi v prozi, zlasti pa so znane njegove ljudske igre, med temi najbolj dramatizirani Kersnik - Jurčičevi »Rokovnjači«. To igro, ki je 1. 1899. prišla prvič na oder, je začetek decembra ljubljanska drama uprizorila na čast jubilantu. Za nas javne nameščence je Fran Govekar pomemben zaradi tega, ker je bil prvi urednik »Našega glasa«. Urejal > je list nekaj nad tri leta od poletja 1. 1919., ko je začel izhajati, pa do jeseni 1922, ko je odložil uredništvo z 39. številko IV. letn. Ob slovesu je napisal v njem: »Od prve številke do današnje sem storil vse, kar je bilo po mojem prepričanju na korist našemu listu in na čast našemu poklicu. Da sem priobčil včasih tudi spise, ki so grajali napake v našem stanu in sem do-
volil, da je izrazil Naš glas tudi načela, ki niso bila prijetna prav vsem njegovim čitateljem, je resnica.« Fran Govekar je naš list urejal prav živahno in časnikarsko res spretno, tako da so letniki, ki jih je on uredil, prav zvesto zrcalo uradniškega gibanja v tistih časih Želimo jubilantu še mnogo zdravih in delavnih let!
Občinski nameščenci v Ljubljani. Po predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto je za osebne izdatke uslužbencev ljubljanske občine določenih 10,709.000 L., za materialne pa 38,300.000 L. Razmerje osebnih do stvarnih izdatkov je ostalo isto kakor doslej, znaša namreč 27:73%. Na dan 1. novembra lani je mestna občina ljubljanska plačevala prejemke 1154 pragmatičnim in pogodbenim službujočim oz. upokojenim nameščencem. Od 1. februarja 1941 se je to število zvišalo za 34 oseb. Če pa upoštevamo tudi delavce in pomožno osebje, izplačuje mestna občina vsega skupaj prejemke 2157 uslužbencem in upokojencem. Nameščenci prejemajo doklade za 550 žen in za 798 otrok, 1003 mestni delavci pa družinske doklade za 1392 oseb.
Preselitev nemških izseljencev. Po dogovoru, sklenjenim med kraljevino Italijo in Nemško državo, je dovoljeno nemškim državljanom in nemškim narodnostnim pripadnikom, da se v določenem roku izselijo iz Ljubljanske pokrajine v Nemčijo. Ljubljanski »Službeni list« je objavil že dolgo vrsto seznamov oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo na podlagi navedenega sporazuma z dne 20. oktobra 1941. Doslej se je iz kočevskega okraja izselilo do 13.000 Nemcev. Zaradi likvidacije premoženja izseljencev so razni državi uradi v Kočevju imeli izredno mnogo poslov. Tako sta dva za ta namen od drugod dodeljena sodna uradnika potrdila nad 6700 podpisov in opravila to delo v 6 tednih. Tudi na davčni upravi v Kočevju so obvladali v kratkem času ogromno število davčnih, taksnih in drugih zadev, ti-čočih se pjosestev izseljencev. Izredno mnogo opravila je imela seveda tudi kočevska železniška postaja, kateri je bilo dodeljeno večje število osebja v pomoč. Za dokončno ureditev in prevzem lastnine tujerodcev, je bila pa ustanovljena delniška družba »Emona«, kmetijski nepremičninski zavod v Ljubljani. Njen namen je prevzemanje poslopij in posestev v mestih in na deželi, kmetskih zemljišč, gozdov in drugih poljedel. naprav ter podjetij trgovinskega, industrij, ali obrtnega značaja. Družba bo mogla tudi izkoriščati in uživati in preprodajati te prevzete objekte. Njen cilj je čim večji gospodarski dvig Ljubljanske pokrajine. Družba je bila ustanovljena 30. novembra 1941, trajanje je pa določeno do 31. decembra 1961. Temeljna glavnica znaša 30 milijonov L.
Upokojenec
Za upokojence, priseljene zaradi vojnih razmer. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev je predložilo Viso-
kemu komisariatu spomenico zaradi ureditve pokojninskih prejemkov upokojencev, ki so se zaradi vojne naselili v Ljub-
umetnikov, last prenekatere nežne lepotice te dobe.
Njuhanje je k sreči polagoma prenehalo, tako da so danes ljubitelji tega malo okusnega načina uživanja tobaka že prav redki. Tudi navada žvečenja tobakovega listja, ki ni le prav tako malo estetska, temveč še mnogo bolj ogabna, pa tudi škodljiva od njuhanja, je precej izumrla, ohranila se je samo še med nekaterimi nižjimi plastmi, zlasti med mornarji. Ko se je pričelo kajenje, se je z naravnost neverjetno naglico začelo širiti po vsem svetu in to med vsemi sloji, v najrazličnejših deželah in okoliščinah. Danes ta dan kadi že vse vprek: bogati in revni, stari in mladi, moški in ženske, vsi kade tobak najboljših in najslabših vrst, vlečejo svojo pipo ali puhajo iz ust dim smotke ali cigarete z enakim užitkom, z enako naslado, večinoma s pravo strastjo, ki se ji ni moč odreči.
Da so zaradi pretiravanja prav pogostne in tudi res nevarne posledice kajenja, je sicer precej znano ljudem, toda med kadilci samimi se velika večina ne zaveda škodljivosti kajenja. Prekomerno uživanje tobaka je vzrok različnim boleznim in pomanjkljivostim, zlasti povzroča težko sapo, ki mnogokrat privede do naduhe, pogosta so vnetja žrela in sopil, pomanjkljiva prebava in želodčni katarji imajo mnogokrat izvor v pretiranem kajenju, ki sčasoma prav tako slabi vid in spomin.
Da je splošna živčnost v mnogih primerih posledica te nezmernosti, je znano. Zlasti pri kadilcih, ki niso popolnoma zdravi in telesno še docela razviti, se škodljive posledice pokažejo prej in močneje. Kajenje mladoletnim še prav posebno škoduje, zlasti tudi ženskam, ki imajo v splošnem rahlejšo telesno konstitucijo, med katerimi pa navzlic temu premnoge kade z izredno ognjevitostjo. Zlasti mlada dekleta si s pretiranim kajenjem ogrožajo pravilen razvoj organizma, kar škoduje ne le telesnim organom, temveč zlasti živčnemu sestavu, ta nedostatek se pokaže v vsem obsegu šele pozneje, kadar morajo izpolniti vlogo matere, ki jim jo je narava dodelila.
Vendar smatra večina kadilcev kajenje za izreden užitek, za sredstvo najprijetnejšega razvedrila, ki pomirja živce, daje utrujenim možganom zbranost in odpornost, nadomešča hrano in utrjuje občutek ugodja. Znano je, da si pravi, strastni kadilec, preden se loti važnejšega dela, zapali pipo ali cigareto, ker si domišlja, da bo tako laže opravil delo. Tudi med telesnim, še bolj pa med napornim duševnim delom kadilcu, vajenemu tobaka, že samo nekaj dimov prežene občutek trudnosti, ga duševno zbere in okrepi. Odvaditi strastnega kadilca je skoraj nemogoče, prej ali slej ga svojstveno slastni, po njegovem prepričanju tako opojni in omamljivi to-bakov vonj premami, da pozabi na vse dobre sklepe, ki se mu razblinijo v — dim.
VABILO NA
Ko stopa »Naš glas« v novi letnik, smatramo za potrebno, da se obrnemo na p. n. naročnike s prošnjo, naj ostanejo listu tudi v naprej zvesti, tovariše, ki še niso naročniki, pa povabimo na naročbo. »Naš glas« bo tudi v bodoče vsem državnim in samoupravnim uslužbencem in upokojencem nujno potreben, saj stalno sproti objavlja važne zakonske določbe in uredbe Kraljevske vlade, vse odločbe Visokega komisarja, poglavitne objave in razglase drugih oblastev, zlasti finančne direkcije in drugih uradov v Ljubljanski pokrajini. Razen teh splošno koristnih obvestil prinaša »Naš glas« tudi najvažnejše vesti o delovanju naših strokovnih, dobrodelnih in gospodarskih društev in zadrug, objavlja novice, ki se tičejo javnih nameščencev drugod, poroča o gospodarskih dogodkih,
NAROČBO
o kulturnih in zdravstvenih zadevah, ki morejo zanimati javne uslužbence. Upošteva pri tem enako višje in nižje kategorije, aktivne in upokojene nameščence. Naročnina na »Naš glas« je zelo skromna, saj znaša komaj L. 16 na leto. To naročnino zmore pač pretežna večina naših tovarišev in smo prepričani, da se ob malo stanovske zavesti in solidarnosti število naročnikov ne bo znižalo. Nasprotno prosimo vse dosedanje zveste naročnike, naj skušajo med svojimi tovariši, ki še niso naši naročniki, s priporočilom in toplo besedo naš list razširiti. Če bodo naši naročniki storili svoj dolžnost, bo tudi v svojem 24. letniku »Naš glas« mogel ostati tisto kar je bil: vir zanesljivih in točnih podatkov in pravo zrcalo našega stanu.
čejevem navodilu razširila delovanje tudi na Ljubljansko pokrajino.
Zidanje hiš za državne uslužbence. V letu XIX. je bilo sezidanih in dokončanih v Italiji 538 stanovanjskih poslopij za državne uslužbence. V teh hišah je 3193 stanovanjskih prostorov, stavbeni stroški so pa znašali 52 milijonov L. Po podatkih na odborovi seji Nacionalnega konzorcija fa-
Pouk italijanskega jezika in književnosti. Na ljubljanskem vseučilišču je sredi decembra pričel predavati o italijanski književnosti znani slovstveni zgodovinar prof. Bartolomeo Calvi s turinskega vseučilišča. Hkrati so začeli s tečaji italijanskega jezika lektorji prof. dr. A. Budro-vich, prof. dr. Valeria Grohar-Rorato, prof. dr. Nerea Degrassi in prof. dr. A. Franchi. Predavali bodo na pravni, filozofski, medicinski in bogoslovni fakulteti. Po novem
šističnih zavodov za ljudske stavbe, od koder so te številke, je bilo v XVIII. letu postavljenih samo 232 stanovanjskih hiš z 1744 stanovanjskimi prostori. Za prihodnje leto se pa pripravlja zidanje 915 hiš s 5385 stanovanjskimi prostori in je v ta namen že določen kredit 85 milijonov L. Te številke dokazujejo, kako plodovito je delovanje tega Nacionalnega fašističnega konzorcija v korist državnega uslužbenstva.
letu prične pa na naši filozofski fakulteti predavati o italijanski zgodovini sloveči prof. Evgeno Thetiseider-Dupre iz Rima.
Sosvet za avtorske pravice. Z odobritvijo Visokega Komisarja je bil sestavljen sosvet za avtorske pravice in urejen urad Italijanskega društva avtorjev in izdajateljev (SIAE). V sosvetu je predsednik O. Župančič, člani pa so Fran Govekar, Pavel Golia, Anton Lajovic in Stanko Premrl.
Prosveta
Ijanski pokrajini. Kakor navedeno društvo objavlja, je Visoki komisariat društvu naročil, naj sestavi in mu predloži natančen seznam vseh priseljencev s točnimi podatki važnih okoliščin, zlasti glede domovinske pristojnosti. Podatke z navedbo datuma in kraja rojstva, zadnjega službovanja in prejšnjega ter sedanjega stanovanja, števila družinskih nepreskrbljenih članov in gmotnega položaja je bilo treba poslati društvu in označiti, kam in kdaj je bila predložena prošnja za nakazilo pokojnine.
Železniškim upokojencem. V dnevnikih je bivši predsednik prejšnjega Društva železniških upokojencev, g. Ivan Šalamun, objavil poziv članom bivšega društva, naj
se vpišejo v splošno Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljan, pri katerem je bilo itak doslej že nekaj železniških upokojencev včlanjenih. Samostojna organizacija železniških upokojencev se je zaradi znatnega znižanja članstva razšla. Malenkostno premoženje je pa odstopila odboru za socialno pomoč pri Ijub-lajnsik železniški direkciji, ki podpira tudi železniške upokojence brez pokojnine. V skupnem upokojenskem društvu bodo imeli železničarji poseben odsek. Novi člani železničarji ne plačajo pristopnine, dobivali bodo pa društveno glasilo, ki bo obravnavalo tudi vprašanje upokojenih železničarjev.
Socialna politika
Šolske kuhinje GILL-a. Visoki komisar eks. Emilio Grazioli je dne 10. decembra osebno otvoril skupno šolsko kuhinjo GILL-a na šoli za Bežigradom, kjer se oskrbuje skupno šolska mladina VI. mešane ljudske šole in II. deške in dekliške meščanske šole. Ta kuhinja oskrbuje nad 150 otrok z obedi. Urejena je v podpritličju šole ima poleg kuhinje tri obednice in se oskrbujejo v njej predvsem otroci delavskih družin. Visokega komisarja je pozdravil podpoveljnik GILL-a prof. Cas-sani in naglasil, da bo dobivalo vsak dan okrog 6500 otrok učencev ljudskih in meščanskih šol naše pokrajine opoldne prehrano iz teh kuhinj. Za sprejem v šolske
kuhinje je od 50.284 otrok prosilo nekaj nad 13.000. Doslej je Zvezno poveljstvo opremilo 256 kuhinj, pripravilo 262 šolskih prehran, razdelilo približno 24.000 kosov kuhinjskega pribora in posodja. Vsak dan je v službi nad 260 kuharic in pomožnic, za štiri mesce prehrane je pa predviden izdatek 1,400.000 L. Eksc. Grazioli je z odobravanjem prejel to poročilo, ki dokazuje, kako izreden je socialen pomen šolskih kuhinj GILL-a v teh časih. Izrazil je prepričanje, da bo prebivalstvo vedelo ceniti naklonjenost GILL-a do mladine s sodelovanjem v organizaciji, ki je po Du-čejevem nalogu ustvarjena samo v korist mladini in je prav tako po izrečnem Du-
Scmm* U% vzsdU* teto- 194-2
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
IGLIČ FRANC
krojaški atelje
LJUBLJANA, PraJ&altova ulica ŠL IO
Srečno novo leto 1942
ieU
UČITELJSKA TISKARNA v Ljubljani d. d.
* 1
^ I
*	i
4^1
*	i
[f^ a
mmiiimiHiii
Frančiškanska ulica 6
JOSIP OIAJP starejši
TRGOVINA Z MODNIM IN MANUFAKTURNIM BLAGOM TER OBLEKAMI DOMAČEGA IZDELKA LJUBLJANA STARI TRG Z
Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO

Zadružne vesti
Naša nabavljalna zadruga na Vodnikovem trgu. Odkar je uvedeno oddajanje blaga po abecednem redu članom in zlasti odkar v trgovini posluje posebna pomožna blagajna za male nakupe, se je odpravljanje kupujočih članov znatno pospešilo in poenostavilo. Vendar je začetek mesca oz. ob dneh, ko zadružna trgovina prejme od prehranjevalnega urada nakazane ji količine racioniranih živil, navzlic temu huda stiska v prodajalni. Mnogi člani so uvidevni in potrpe, drugi se pa pritožujejo, da morajo predolgo čakati. Po njihovem mnenju je v prodajalni zaposlenih premalo uslužbencev. K temu je treba povedati, da je osebja dovolj, več kakor ga je bilo v normalnih razmerah, da pa je občasnim gnečam kriva okolnost, da se vsi člani — tudi tisti, ki bi brez škode lahko malo počakali — hkrati zgrnejo v prodajalno. To je pa spet posledica dejstva, da zadruga nima vselej vseh živil za tisti
mesec pripravljenih, ker jih pač dobiva večkrat v mescu in v obrokih. V drugi polovici mesca je pa prodajalniško osebje manj zaposleno in morejo člani svoje nakupe gladko in brez zamude opraviti. Seveda, dokler za veliko število kupujočih članov (ki jih je nad 2000 z več kot 7000 družinskimi člani) ne bodo na razpolago znatno večji in prikladnejši prodajni prostori in dokler se tudi skladišče in postranski lokali ne povečajo in smotrno ne preurede, bo le s težavo mogoče vsaj kolikor toliko gladko odpravljati kupce. Uvidevni člani upoštevajo te težkoče, upravičene pritožbe zaradi morebitnih pomanjkljivosti naj pa sporoče poslovodji oz. odboru, ki bo prav tako z veseljem sprejel vsak izvedljiv nasvet, kako izboljšati poslovanje v prodajalni. Površna, zlohotna in neutemeljena kritika izven zadruge pa škoduje vsemu članstvu in zadrugi.
Po svetu
Ženitev javnih uslužbencev. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o ženitvi častnikov ter državnih in samoupravnih uradnikov. To določilo je bilo nedavno razširjeno na vse ostale državne in samoupravne nameščence. Uradnikom in častnikom bodo izdajala dovoljenja za možitev pristojna ministrstva, nižjim uslužbencem pa veliki župani.
Omožene uslužbenke na Hrvatskem.
Izšla je uredba vlade Nezavisne države Hrvatske, po kateri morajo vse omožene državne nameščenke s koncem leta 1941. oditi iz službe. Žene, ki imajo dovolj službenih let, se upokoje, druge pa dobe sorazmerno odpravnino. Uredba o izločitvih
velja za omožene učiteljice, zdravnice in članice gledališč.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra
In lika tovarna J O 8. REICH.
•••••••••••••••••<
Preureditev univerze v Beogradu. Po
novem pravilniku za beograjsko univerzo so določeni tudi pogoji za nastavitev univerzitetnih profesorjev in drugih vseuči-liških učiteljev. Za sprejem so poleg strokovne usposobljenosti potrebne tudi dokazane nravne in družbene vrline kot jamstvo, da bo sprejeti mogel pravilno oprav-
ljati svojo službo in poleg znanstene vzgoje mogel tudi nravstveno in idejno v pra-omoženih nameščenk iz državne službe ne i vilni smeri voditi mladino. V zvezi s tem
je bilo upokojenih že precej profesorjev in so bili imenovani novi. Na univerzi je odvzeta rektoratu skrb za upravo in red, kar oboje opravlja odslej poseben upravni ravnatelj univerze, ki je podrejen naravnost prosvetnemu ministrstvu.
Odvzem voznih ugodnosti na Hrvatskem. Hrvatsko prometno ministrstv je odredilo, da smejo upokojeni železniški uslužbenci odslej samo po enkrat na mesec: izkoristiti ugodnost režijske vozovnice, vendar pa si morajo v ta namen vsakokrat prej priskrbeti posebno potno dovoljenje^ Kdor bi se brez istega peljal z režijsko vozovnico, bo plačal polovico običajne voznine. Ti predpisi veljajo tudi za družinske člane aktivnih železničarjev. Namen tega skrčenja ugodnosti je preprečitev prenašanja in prekupčevanja z živili.
s k j-: C' is o inf veselo NOVO LETO 1942
želi vsem svojim članom
NataTljaliia zairaja Manib aslnžkacev z. z o. j. v tjatyaBi, Tajnikov tri 5
Srečno novo leto 1942!
želi
Knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Frančiškanska ulica 6
Poravnajte
zaostalo naročnino!


Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j.
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljanski pokrajini, ustanovljena 1. 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681 Tel. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 1.000 Lir po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Priporočamo tvrdko
M- TIČAR
LJUBLJANA
za nakup pisarniških in šolskih potrebščin
Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do Učiteljske knjigarne ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
M;A N u F A K r;u R N A TJR G O V I N A
ABIANI& JURJOVEC
BH	LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 3
TELEFON 27-91
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (pliš, tapestri itd). Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je i z; prvovrstnih tovarn.
izdaja Konzorcij „Naš glas“, odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.