Stev. 5. V^Mariboru 4. februvarija 1892. Tečaj XXVI. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek !n velja s poštnino vrel in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novaku na velikem trgu po 5 kr. (luni za cel» leto 2 gld. 50 ki'., za pol leta I glil. 25 kr.. za roti't leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. .Naročnina si |mšilja llpravmitvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., h.stv. Deležniki tiskovnega.društva dobivajo list bre/. posebne naročnine. ' ' * ' " dvakrnl 12 kr., trikrat 16 kr. Nova posojilnica v Gorenji Radgoni. Imam Vam, g. urednik, jako veselo novico sporočali. Kakor sem iz zanesljivega vira izvedel, je ustanovitev posojilnice za Gorenje Radgono zagotovljena in so pravila že potrjena navzlic vsemu prizadevanju naših nasprotnikov. Kakor s te, že naznanili, začne posojilnica sredi nicsrea ieJd-iivanja poslovati. Ali jo poijflriigljamo prav prisrčno, kajti koristila bode narodu po dvojnem potu. Kdor ima na razpolaganje gotovine, bode vedel, kje da varno, naloži svoj denar: pošteni in zaupanja vredni mož pa bode našel v sili pomoč pri domačem denarnem zavodu. Kako potreben je bil ta zavod, razvidi se že iz tega, (ki so naši nasprotniki na vse načine poskusili, naj L»i se potil ta zavod prej. ko je bil ustanovljen; da bi potem nemško društvo »Siidmark« vstanovilo posojilnico. Nasprotniki trosijo med ljudstvom vse mogoče laži, da bi vzeli ljudstvu zaupanje do tega zavoda in našim nasprotnikom ves udani predstojnik okrajnega zastopa • iorenje-liadgonskega, g. Wratscliko, skoval in odposlal je celo v imenu okrajnega odbora, ki ga pa, kakor se govori, ni k teiau pooblastil, prošnjo na deželno namest-ništvo v Gradei, da se naj ne dovoli ustanovitev posojilnice, ali njegov trud je bil popolnoma zastonj, posojilnica obstoji in bode obstala. Da bode posojilnica tudi»vspešno delovala v prid našega ljudstva, porok so nam vse zaupanja vredni možje, ki so na čelu tega zavoda; li ne iščejo nikakega dobička, ampak hočejo z združenimi močmi pomagati siromašnemu našemu kraju. Njim gre res velika hvala, ker s tem so si samo delo in skrbi naložili iz požrtvovalnosti za svoj poteptani rod slovenski, mi pa jih hočemo podpirati, kolikor bo mogoče, v tem plodonosnem delovanji. Da je samo bojazen, naj se naše ljudstvo kje preveč ne zaveda svojih pravic in narodnosti, kriva vsemu hujskanju naših protivnikov proti posojilnici in da naši nasprotniki sprevidijo važnost in veliki pomen posojilnic, razvidi se že iz tega, da je zloglasno nemško društvo »Siidmark« v Gradci, ki ima namen na slovenskem Štajarskem nakupovati slovenska posestva, tedaj Slovence iztirati iz svojih domačij in tamkaj potem Nemce, ki bi med nami zdražbo delali, naseliti, sklenilo na slovenskem Štajarskem taknzvane "»Vorschusskassen«, to je posojilnice ustanoviti, da bi potem slovenski denar, naš denar, ki smo si ga s krvavimi žulji prislužili, uporabljali proti nam ter nas z našim denarjem iztirali iz naših domačij'in jih potem Nemcem izročavali. Ne, tega pa ne, ne boste nas še tako hitro pojeli! Slovenec se zaveda in hoče sam gospodar biti na svojih domačih tleh. ni nam treba take nemške »omike«, ki bi nas iz-podila iz naših domačij. Tako dopisnik in mi se mu radi pridružimo v njegovem veselji nad novo posojilnico pa tudi v nevolji zoper splelkarije nje nasprotnikov. Hvala liogu, tokrat se jim niso obnesle po volji, ali hudo dene rodoljubu, ako vidi, da sloji na čelu nasprotnikov mož, ki ima posle sicer narodnega okr. zastopa v svojih rokah. Kako pride g. Wratschko do te svoje častne službe? Mar ga niso že prej poznali, saj je bil svoje dni celo vodja »bauern-vereinaV Le-to društvo pa je visoka vlada razpodila, ker se je v njem rovalo in ščuvalo zoper naredbe države; in celo zoper odločbe cesarskega dvora. Čudimo se torej v resnici lahko, kako je tega moža mogel voliti si za načelnika okrajni zastop «iorenje Kadgone in še skorej bolj se čudi človek, da ga je vlada vse eno še priporočila Nj. veličanstvu v potrjenje. Ali bodi temu, kakor že koli, mož je sedaj po vseh postavah, torej pravilno na čelu okr. zastopa in kar je naših mož v njem, na-nje pride sedaj dolžnost, da pazijo na-nj ter mu preprečijo spletke, katere bi utegnile bili na škodo slov. ljudstva. Za druge krati pa sedaj znajo, da možu ni dati ničesar na obljubo, ako je nem- škiitar ali v zvezi z nemškiitarji. Mladi posojilnici pa želimo obilo blagoslova božjega ¡11 s tem uspeha za slov. IjiadstvO. —--1--- Govor dr. L. Gregoreca. (V državnem zboru dne IG. decembra 1891.) V. V obeh deželah je jedna univerza, jedna tehnična visoka šola, 15 srednjih šol, 7 meščanskih šol, 2 moški učiteljski pripravnici in jedna ženska, dve kmetijski šoli, jedna vinarska šola in na stotine ljudskih šol. In kaj imajo tega Slovenci? Skoraj nič, zakaj vsi ti mnogobrojni in dragi izobraževalni zavodi so skoro izključno nemški. Slovenci imamo samo tri slovenske pa-ralelke, v nekaterih srednjih šolah je slovenščina obli-gaten učni predmet, na Štajarskem imamo nekoliko ljudskih šol, katere smo po rekurzih na naučno mini-sterštvo oteli germanizujočemu utrakvizmu. Koroški Slovenci, katerih je nad 100.000, pa imajo, kakor se je pred kratkim konstatovalo, ■ samo jedno slovensko ljudsko šolo. Še potovalnega učitelja slovenskega nam ne dado in ekscelenca gospod poljedelski minister je že na-prošen, da ga pošlje s Kranjskega na Koroško. Najhuje pa je to, da so vsi ti mnogi in dragi izobraževalni zavodi izključno upravljani cd naših poli i jenih nasprotnikov. Mi Slovani nimamo niti v deželnem odboru, niti v deželnem šolskem svetu za Štajarsko in za Koroško svojega zastopnika; nijeden naših ne sedi ondu. Gospoda moja! Tako ravnajo nemški oblastniki s pol milijonom Slovencev na Štajarskem in na Koroškem. Duševno naj bi propali, bremena pa moramo tista nositi, da bi toliko hitreje poginili. Zdaj pa pride še plemeniti grof Murinbrand, vije roke in se čudi, da se nam šlajarskim in koroškim Slovencem vidi sedanji položaj neznosen! V tej zbornici smo čuli že nekatero krate očitanje, da so avstrijski Slovani pfmslavisti in d:t hočejo postati Rusi. To očitanje je tako neopravičeno, da bi niti ne odgovarjal na-nj. da ni za nas Slovence v nekaterih krogih nevarno in škodljivo v zmislu znanega latinskega reka: nalolcuj krepko, vedno nekaj ostane«. Izza petdesetih let opazovati je pri Slovanih večjo duševno in kulturelno delavnost: godi se nekaj, kar se godi pri germanskih in slovanskih narodih vsak dan, ali nikomur ne pride na misel, očitati Italijanom, kateri se zanimajo za francosko književnost, da hočejo postati Francozi, duševno in politično, nihče ne more trditi, da bi Danci, ki se tudi za nemško književnost zanimajo, hoteli postati pruski Danci. To isto pa velja tudi za avstrijske Slovane; vkupnost v kulturelnih delih in težnjah še ni pogoj polititičnemu panslavizmu. in samo ta bi utegnil nevaren postati. Znano je vsemu svetu, katere politične težnje imajo slovanski narodi. Poljaki, Malorusi, Slovaki in Slovenci zahtevajo, kolikor mogoče, popolno narodno avtonomijo: Cehi in Hrvatje zopet hočejo, da obvelja češko in hrvatsko državno pravo. Da bi pa kdo zastopal pansla-vistične politične ideje, da bi kdo hotel Bus postati, to ni resnično in zato odklanjam tako očitanje kar najodločneje. Sicer pa vemo dobro, v katero svrlio slikajo nemški in madjarski šovinisti panslavistične strahove na zid. Godi se zato, da bi bilo mogoče denuncirati Slovane kot državi nevarne, da bi jih bilo mogoče obre-kovati in da bi bilo mogoče opravičili sedanji sistem pritiska, lirez dvojbe pa se oglaša ludi slaba vest zaradi mnogobrojnili krivic, katere so se storile avstro-oger-skim Slovanom. Temu se pa da odpomoči. Gospodje naj postanejo nam nasproti le to, kar še niso bili nik- dar — pravični, samo treba bi bilo, da se to zgodi kmalu in vidno, zakaj sicer bi se res utegnil uresničili tisti pogoj, pod katerim je mogoč politični panslavizem-O tem nas poučuje zgodovina balkanskih Slovanov. Slo-] letja so vzdihovali pod turškim jarmom. Zapad je nanje pozabil. Avstrija ostavila je po snirli slavnega princa Evgenija zgodovinsko svojo misijo, osvoboditi kristijane in se je pridružila Turkom. Posledica tega je bila, da so se zdvojajoči narodi slovanski obrnili do sorodne Rusije in ta jih je tudi res osvobodila. To pa dokazuje, da .ju samo turška brutalnost tirala Slovane, da so se obrnili do Rusije. S Slovani, kateri žive izven Rusije, moralo bi se še le turški ravnati, da 1 >i začeli tudi v političnem oziru misliti na Rusijo. Avstro-ogorski državniki pa naj iz tega posnamejo nauk: ako bodi te zinatrali Slovane za državljane druge in tretje vrste, ko jim niti tega ne bote dali, kar je za ohranitev narodu >sti neobhodno potrebno, potem, gospoda moja, utegnile bi Slovanom resi prili kedaj misli, katerih avstrijski domoljub ne more odobravati. — Cerkvene zadeve. Janez Krainborger, župnik Vurberški. II. Duhovnik. Leta 1863. so rajni gospod latinske šole srečno skončali in v jeseni so potem vstopili v Mariborsko bogoslovsko semenišče. Tukaj se je pričelo novo, veselo življenje, liilo nas je trinajst tovarišev, ki srno si bili vsi prav iz srca dobri. Z veseljem in prav vestno stm> se učili bogoslovskih ved in poslušali smo posebno radi vsakdanja juterna premišljevanj» našega prespoštovanega gospoda špirit vala ali duhovnega očeta. Rajni gospod so si začeli premišljevanja zapisovati, da bi zamogli sami kedaj kol 'dušni pastir svojiu ovčicam ravno s tistim kruhom ppstreči, ki je njin samim tako dobro teknil. Tudi jaz sem ravno tako delal in sva si rada eden drugemu pomagala, če je kateri k a, pozabil. Kcdar sva se v bogoslovskeni vrtu ali pa zuna, po polju skupaj spreh: jala. sva si nauke, ki sva jih zju traj slišala in kratko zapisala, še enkrat ponavljala it eden drugega k dobremu opominjala. Tako s > se prič.J najini duhovni razgovori, ki sva jih nadaljevala ne sami vsa štiri leta, ki sva jih v bogoslovju srečno skupaj pre živela, ampak tudi v poznejih letih sva se shajala, ii enkrat je ura že odbila polnoči, najini razgovori pa š niso bili dokončani. Ko so rajni gospod dne 23. julija 1807. I. z veliki pobožnostjo sveto mašniško posvsčenje zadobili in k so v domači farni cerkvi svojo prvo sv. mašo odslužil podali so se na božjo pot v Marijino Celje na gore njen Štajarskem. Tukaj so se prisrčno nebeški Kraljici v vai stvo priporočili ter so se njej za služabnika ponudil sklenili, v svojem duhovskem stanu le vedno na to gh dati, kar bi bilo Bogu in Mariji prečisti Devici v ve«' časi in hvalo. Kupili so si tam priprost železni kri blizo eno pest dolg in so rekli: Ljubi moj Zveličar, I si za mene na sv. križu svojo kri prelil, hočem Ti Ijn bežen Tvojo s tem povrniti, da bom povsod, kamor m moj višji pastir pošljejo, svojim ovčicam razlagal, kak da nas neskončno ljubiš, in pa učil jih bom, kako m tudi oni vse težave voljno prenašajo po Tvojem zgled ki si nas ljubil in iz ljubezni do nas svojo dušo na krii izdihnil. Gospod, ne prosim Te, da bi mi križev ne pi šiljal: prosim Te pa, daj mi po priprošnji Marije p j1 čiste Device, da bom križe svoje potrpežljivo nosil po križani poti k Tebi v nebesa prišel. S teni-!e križe pojdem na svojo prvo kaplanijo, ž njim hočem bolni) tolažiti, sveti križ bom vselej kra.j sebe na mizo položil, kedar se zvečer spat vležem, in ta-le križ bom v rokah držal, ko bom v smrtnih težavah Tvoje sodbe pričakoval, in ta-le križ bo z menoj v grobu počival. Daj mi, ljubi moj Zveličar, da bom svoj trden sklep, ki si mi ga vdihnil, tudi srečno dovršil! Ljubi I !og je sprejel ponudbo mladega duhovn. pastirja. Postlal njim je vso njihovo pot s trnjem, vodil jih je po prav strmih potih, pa jih je tudi krepčal. Večkrat jim je res srce krvavelo, če so videli, kako slabo se ljubemu Zveličarja in pa Njegovemu namestniku, katoliškemu duhovniku, ljubezen vrača, pa nikdar niso tožili, daje preveč, ampak rekli so mi o taki priložnosti: Hog že ve. da sem dobro mislil; če tudi zdaj moja beseda na videz nič ne izda, bode pa P>og dal, da bo še pozneje ka.j sadu iz nje prirastlo. Stari možje, ki že štejejo svojih sedemdeset let, spominjajo se še zdaj naukov svojih nekdanjih gospodov kateketov; tako mislim, da bode marsikateri moj nauk tudi še le takrat sad rodil. ko bom .jaz že davno v črnem grobu počival«. --$----- Gospodarske stvari. Nekaj o gnojenji in gnojilih. Iz nič kmetovalec tudi ne more nič storiti. On samo prevaja tvarine, katere se v zemlji ali v zraku nahajajo, v druge, človeku več vredne, a novih ne za-more stvari!i. Ako n. pr. redi živino, prevaja ceneje sestavine krmila v moč, v mleko in meso, kakor fabrikant prevaja surove tvarine n. pr. železo v vsakovrstne, celo dragocene izdelke. Prvotna surova tvarina so pa kmetovalcu snovi, katere se večinoma nahajajo v zemlji in katerih se rastlinstvo za hrano poslužuje. Te najdemo potem v naših pridelkih. Vzemimo n. pr. krompir in ga preiščiino, ka.j smo v njem zemlji odvzeli. Po profesor \Volff-ovi razdelbi imamo n. pr. v 1000 klgr. gomoljev 750 kg. votle, 3 4 kg. dušca in 9 5 kg. pepela, v zeli pa 770 kg. vode. 4 9 kg. dušca in 19 7 kg. pepela. Pepel je neizgorivi del in obstoji v leni slučaji iz naslednjih kemičnih prvin, oziroma spojin: od gomoljev: 5 8 klgr. kalija, 0 3 natrona, 0 3 kg. apna, 0 5 kg. magne-zi.je. 1 (i kg. fosforove kisline, 0 6 kg. žveplene kisline, 0 2 kumenčeve kisline, 0 3 klg. klora; zelišča: 4 3 kg. kalija, 0 4 natrona, (i 4 apna, 3 3 magnezije, 1 '6 fosforove kisline, 1 3 žveplene kisline, 0 9 kumenčeve kisline, 1 1 kgr. klora: vkup: 10 1 kgr. kalija, 0 7 natrona, 6.7 apna. 3 8 magnezije, 3 2 fosforove kisline, 1 9 žveplene kisline, 1 1 kumeničeve kisline, 14 klgr. klora. Vse te snovi toraj odtegnemo zemlji. Ako jih jej ne povrnemo, mora ona s časom obožati. Poskusi v malem, kjer se v destilovani vodi raztopijo razne snovi in opazuje rast rastlin pri pornanjkovanji le ali druge snovi, pokazali so, da potrebuje vsaka rastlina v prvi vrsti kalija, magnezije, fosfora in železa, razun tega pa še dušca in žvepla v raznih spojinah. Ako ena ali druga teh prvin zemlji manjka, tedaj je rast slabotna ali pa sploh ni mogoča. Kar nam pa ti poskusi v malem kažejo, to nam kaže narava v velikem. Kmetovalec mora toraj pazili, da daje to hranivo rastlinam v zemljo v pravem razmerji. Naše zemlje imajo pa manj ali več lakih snovi že v sebi in večine prav za prav ni treba dodajati. Glavne pa, katere so za naše kulturne rastline najbolj potrebna in katerih se tudi največ pozabi, so pa dušeč, kalij in fosforova kiselina. Teh nam večinoma primanjkuje, te so že več ali manj zemlji izsesovane in to je tudi vzrok, da polje, vinogradi itd. nič več ne ro- dijo, kakor nekdaj. In kaj čudo! Kam so pa prišle? Premišljujmo malo! Mi imamo n. pr. majhno posestvo, govorimo tu samo o polji in travnikih. Na tem pridelujemo in odvzememo zemlji vsako leto n. pr. 19 lil. pšenice, 25 kg. kalija, 20 kg. fosforove kisline 43 kg. dušca; 19 hI. ječmena 17 kg. kalija, 11 kg. fosforove kisline 25 kg. dušca. 150 hI. krompirja 74 kg. kalija. 24 kg. fosforove kisline 49 kg. dušca; skupaj 116 klg. kalija. 55 kg. fosforove kisline 117, kg. dušca. Ze s temi gori omenjenemi rastlinami smo odvzeli našim 3 ha. zemljišča 116 kg. kalija, 55 kg. fosforove kiseline in 117 kg. dušca. Ker le pridelke prodamo, zato pa so nam te snovi popolnoma zgubljene. Moramo .jih toraj zopet z gnojem povrniti zemlji. V ta namen hranimo živino in za to pridelujemo na 1 ha. zemlje 540 mtr. krme — 93 kg. kalija. 22 kg. fosforove kiseline 71 kg. dušca, na 1 ha. zemlje 230 frišne detelje = 83 kg. kalija. 36 kg. fosforove kiseline 86 kg. dušca, na 1 2 ha. zemlje 180 pese = 120 kg. kalija, 36 kg. fosforove kiseline, 86 kg. dušca, vkup 296 kg. kalija, 94 kg. fosforove kiseline, 143 kgr. dušca itd. ter ako to pokrmimo, dobimo okoli 450 □m. gnoja, v katerem je 135 kg. dušca, 72 kg. fosforove kiseline in 180 kg. kalija, kar je visoko in sicer z nasteljo vred računjeno. Nekoliko namreč izpade pri krmljenji, ako množino v gnoji in množino v krmi odštejemo, kar gre v meso, mleko itd. in kar tudi večinoma iz našega gospodarstva proda,jemo. S tem gnojem zamoremo, se ve, da vse snovi, katere smo v prvem oddelku polja odtegnili, zopet povrniti, toda kaj bodemo pa drugemu delu dali, kateremu smo te snovi v krmi odvzeli? S tem si samo od druzega dela izposodimo, napravimo dolg, čegar obresti ga v kratkem vničijo, ako ga kmalu ne poplačamo. Kar se v detelji zastopanega dušca tiče, ni treba nam še tolikanj skrbeti, kajti detelja od tega še toliko ne izsesa, temuč ga še tako rekoč zemlji pomnoži, ker ima to dobro lastnost, kakor vse podobne zeli, da zamore tudi iz zraka dušeč potegnili na-se. Za druge snovi moramo pa skrbeti. Na svetu se najmanji prašek ne izgubi, tako tudi ne ta kapital naše zemlje. Ali kaj nam to pomaga, ko gre vendar-le iz našega posestva in se večinoma kopiči po mestih, kjer nimamo nobene koristi. Mi imamo pa vsled tega vedno slabeje obiratve, žetve itd. Vsled tega bo pa še joj! In pri tem pa še nekako malomarnost glede na ravnanje z gnojem, glede na izkoristenje zemlje! Ka.j čudo toraj. da vsak kmetovalec čez slabe čase toži, ko svoj najbolji kapital tako nepremišljeno troši. (Dalje prih.) Sejmovi. Dne 6. februvarija v Gorenjem (Jradu in pri sv. Petru pod sv. (lorami. Dne 8. februvarija na Dobrni, v Lipnici in v Vojniku. Dne 9. februvarija v Konjicah in na Pilštanji. ----4-- Dopisi. 1/ Malenedelje. Naše leposlovno bralno društvo pri Malinedelji« .je imelo dne 10. januvarija svoj redni občni zbor, kakor je to bilo razglašeno po časopisju in po na to navlašč tiskanih naznanilih. Navzlic grdemu vremenu, ker je snežilo celi dan goslo. da-si jedva videl par koračajev naprej, sešlo se se vendar veliko število udov k zborovanju, katero se .je pričelo ob 4 uri popoldne. v šolskem poslopju. Po prijaznem pozdravu gospoda predsednika, poprijel je gospod društveni tajnik besedo, ter je jasno in temeljito dokazal korist bralnih društev. Povdarjal je, da narod, kateri ne čila, kateri nima svoje literature, je mrtev narod. Koristi, katere imajo čitatelji dobrih knjig in časopisov so ogromne. Kmetovalec, kateri n. pr. čita dobre gospodarske časopise, kakor n. pr. »Slov. Gospodar«, »Kmetovalec«, »Novice« i. v. dr. si na podlagi pridobljenih navodov zna zdatno zboljšati svoje gospodarstvo. Kakor za vsakega, je tudi za kmeta velike važnosti, da je tudi v političnih rečeh dobro podučen, da ima lastno prepričanje, da zna v odločilnem trenotku razločiti svojega političnega sovražnika ali prijatelja. Po tem govoru, kateri je bil z živahnimi »živio-klici« prejet zapeli so nam Št. Jurjevški pevci par krasnih pesmic in potem pričela se je volitev novega odbora. Voljeni bili so ednoglasno vsi stari, iz-vzemši gospod Koserja, katerega nam usoda v kratkem vzame. Njegovo mesto prevzamejo č. g. župnik Ferd. Šoštarič enoglasno voljeni. Po zborovanju izreče se vsem podpornim udom prisrčna vahvala. Zatem so se podali vsi udje z ogromno množico drugega ljudstva k prosti veselici k »Kozlovi Gerci«, kjer so nas Št. .lurjevški pevci prijetno očarali s svojimi izbornimi popevkami. Igrala se je tudi izvrstno igra »Kje je meja?« od prostih domačinov, da so zaslužili občno pohvalo. Končno nani naj bo še dozvoljeno izreči prisrčno zahvalo gg. Jurjev-škim pevcem in vrlim Kapelčanom, kateri so nas kljubu grdemu vremenu in slabemu potu blagovolili posetiti. ter delovati na to. da je veselica tako sijajno izpadla. Dalje izrekamo tudi najsrčnejšo zahvalo podpornim udom č. g. župniku Ferd. Šoštariču, č. g. kaplanu Fr. Moravcu c. in kr. stotniku g. Plavcu, c. kr. zemljiščnemu knjigovodju, gospod Spindlerju, gospod dr. Filipiču, odvetniku in vsem drugim, kateri so naše društvo podpirati blagovolili, vedoč, da pomoč je povsod dobra, posebno pa pri narodnih podjetjih! Vsem skupaj: živili! . I umor . Iz Kapele pri Radgoni. (Zahvala.) Kanili smo dne 14. februvarija prirediti veselico v našem društvu ali ona sedaj izostane. Za one, ki pristopijo v naše »bralno društvo« kot novi redni udje, znižala se je let-nina, in to bi se ne bilo moglo zgoditi, ako ne bi imeli blagih dobrotnikov. Tako so nam darovali čč. gg.: Jakob Vidovič. kaplan pri Sv. Rupertu, H fl., J. Bohanec, kaplan v Ljutomeru, 2 fl. 40 kr., P. Emeran Šlander, administrator v Gornji Radgoni. 1 fl. in knjige in O. Ploj, c. kr. notar v (¡ornji Radgoni. 1 fl. Odbor »Družbe sv. Mohorja« poslal nam je lepo število knjig: ravnotako nas je obdaroval s knjigami gospod Franjo Zilek. veleposestnik na'Moti. Za imenovane darove izrekamo blagim dobrotnikom prisrčno zahvalo. Iz Pristove. (Spominek.) Nova bolezen ali influenca hoče se tudi v naš kraj. kjer smo dosedaj, hvala Bogu. večidel vsaki nalezljvi bolezni za vetrom bili, naselili. V prvo izbrala si je moža. kateri je v kratkih dnevih nje povelju slušati moral, Jožefa Kos, v 53 letu njegove dobe, njega truplo smo izročili dne 19. jan. materi zemlji in ga k večnemu počitku spremili: bil je sploh ne samo čislan, marljivi kristjan, ampak on je več let v naši občini kot predstojnik vrlo gospodaril. Odkar je pa ta svoj stol sosedu izročil, veselil se je svojega poklica kot cerkveni kjučar do zadnje ure. Toraj bodi nam vsem njegovim prijateljem in znancem v na.jboljem spominu; bodi mu žemljica lahka! Tz Cadrninu. (Našemu društvu) za pozidanje nove farne cerkve smo v začetku pret. leta k naznanilu. da ima zdaj društvo že nad 16.000 gotovega premoženja, dodjali preroško nado, da bode, ako vsi društ-veniki svojo dolžnost storijo, društvo koncem leta imelo že 20.000 gotovine. Predstojništvo društva ni svojih rok križem držalo, ampak pri velikonočnem spraševanji in po kvaternih nedeljah se je domačinom priporočalo, naj bi svojo dolžnost društvu naproti po moči izpolnjevali. In ker se po pravilih tega društva odborniki njegovi vselej le za tri leta izvolijo in ono že zdaj osmo leto obstoji, moral se je tisti v pret. letu vnovič po občnem zboru društvenikov izvoliti. K temu občn. zboru zbralo se je nekoliko nad 100 društvenikov, katerim g. predstojnik najprej zopet pred oči postavi potrebo nove večje farne cerkve. Kedar koli naši šolarji kakšno skupno po-božnost imajo, ni .jih kam postaviti in ko je pred več leti preč. škofi.jstvo vprašalo, bi-li ne kazalo vsako nedeljo in praznik otroke skupaj k božji službi voditi, se je ravno zavoljo premale tukajšnje cerkve moralo reči. da ne. Ako eni k rani, drugi k pozni božji službi pridejo, se razpoteknejo, kakor morejo; ako so pa vsi skupaj, nimajo prostora. Tudi po nedeljah v advenlu in poslu se to vidi, ko je taka gnječa, da se .je bilo vselej kake nesreče bati. Omenilo se je, da .je bila 5. rožnika tekočega leta v Gradei cerkev Jezusovega srca slovesno posvečena, katera stane nad 700.000 gld. in večino tega denarja so radovoljni darovi enakega društva, kakor je naše. Isti den bila je na Montmartru v Parizu po kardinal nadškofu Richard posvečena krasna cerkev, ki je 100 metrov dolga in 50 metrov široka tudi prfsv. srca Jezusovega. S kakošniin veseljem, da z navdušenjem se je vlagalo, vidi se iz tega, da so v kratkem nabrali 24 milijonov, čeravno so za cerkev do dne po-svečenja potrebovali le 23 milijonov, in se spozna, da nijeden katoličan na Francoskem ni zaostal, temuč delali so vsi z veseljem in združenimi močmi nam v p;>-šnemo. Predstojnik društva še vpraša navzoče, ima-li kdo kaki nasvet stavili ali kako pritožbo z >per dosedanje gospodarstvo, a nihčej' ne spregovori besede v po-Irjenje, da so vsi zadovoljni z dosedanjim postopanjem. Po nasvetu g. predstojnika so se v odborzopel izvolili: (Ig. Fr. Jonke, Anton Kolar, lil. Oblonšek. Jan. Hmetec, France Ivos, Matija Kos in Jurij Leskovar. Namesto Jož. Lipuš izvoli se soglasno g. lil. Kukovič, ki tudi tajništvo prevzame. Za svojega namestnika izvoli g. predstojnik zopet gosp. trgovca in veleposestnika Fr. Jonke. Kljubu temu prizadevanju predstojništva se mula do 20.000 fl. ni spolnila, ampak novega leta 1892 se .je iz prižnice vernim naznanilo, da to naše društvo, si .je lani pridobilo 70 novih udov in šteje zdaj 1011 dobroLnikov. ki so enkrat ali večkrat več. kakor 52 kr. društvu darovali in 448 navadnih društvenikov, ki le 52 ki-, na leto vlagajo. Društvo .je sicer za dobrih 2000 gld. zopet napredovalo, pa le 190 domačinov je svoje doneske vložilo, ki znašajo 280 gld. To .je pri vsej slabi letini vendar premalo, saj imamo takih v (ari, ki bi sami lehko več darovali in od tujih dobrotnikov smo dobili 491 gld„ od društvenega predstojnika zopet 500 gld. in vplačanih 6 "-„ in 5 '"„ obresti 565 gld. 60 kr. in" zadnjič so sporočila rajnih in ako nam tistih kaj voda ne odnese, ima zdaj društvo blizo 19.000 gld. in se nadjamo, da bo v dveh ali treh letih zamogla se stavba začeti, posebno ako bi vsi, ki naše razmere poznajo, nas hoteli blagovoljno podpirati po pregovoru: Kamen do kamena palača in Bog Vrni stokrat vsem tujcem in domačinom, ki so do zdaj lo storili! Leta 1891 je bilo pri nas 7;"> rojenih, 38 moškega in 37 ženskega spola, med njimi 10 nezakonskih. Poročenih domačih svatov bilo je 19 parov, umrlo .jih je 51. Iz Vitanja. (Zdravje posojilnica.) Med tem. ko čujemo, da po mnogih drugih krajih ljudje zeli) bolehajo in umirajo, smemo pač Vritan.jčani Bogu prav posebno hvaležni biti, da je pri nas zdravje zeli) vgodno in povoljno. V tej veliki far i je pretečenega meseca .¡umivanja le ena oseba umrla, in sicer neka kmelica na porodu. -— Naša posojilnica je imela pretečenega leta vsega denarnega prometa blizu 70.000 gld. Vlog .je prejela 33.633 gld. 16 kr., posodila pa je 28.576 gld. — --iIK ■ Politični ogied. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nj. veličanstvo svitli cesarje podelil ministru za trgovino, markiju Bacquehemu »veliki križ reda Leopolda«, to pa najbrž za voljo njegovih zaslug glede na nove trgovinske pogodbe. V državnem zboru so sklenili postavo, kt izpremeni nekoliko poučevanje v pravoslovnib vedah in bodo le-te posehmal nekaj bolj domače, avstrijske. Na vrsto pride sedaj v drž. zboru razprava o »borznem davku« t. j. plačevati bode tudi tistim nekaj davka, ki tržijo samo s papirji, ki imajo vrednost denarja pa se lahko prodajo za višjo ali nižjo ceno. Za to kupčijo so posebne hiše v velicih mestih n. pr. na Dunaji, v Berolinu .... in ime njim je borza , ime, ki pomeni toliko, kolikor mošnja ali denarnica. Le-ta kupčija pa je najbolj v rokah judov in brž zato ni imela doslej davka. Staj ar s k o. V Grade i se še volilci niso zjedinili, komu da bi naj dali svoj glas za državno poslanstvo. Liberalci in nacijonalci t. j. stari in mladi Nemci si stojč nasproti: prvim je župan dr Portugal na čelu in zalo je mogoče, da zmaga stranka nemških liberalcev, ah kakor je znano, za slov. ljudstvo niso ne stari ne mladi Nemci sreča. Zoper to, da se štajarska c. kr. kmetijska družba izpremeni, ugovarja več kmetijskih podružnic iu kolikor sodimo, store to po vsej pravici. Koroško. Našim sosedom, koroških Slovencem se je posrečilo pridobili si v nekaterih občinah slov. zastop in kar je najbolje, v tacih, v katerih so najhujši kričači doma: v Dobrli vasi je propadla Plavčeva, v Kotmari vasi pa Kirschnerjeva stranka. Mestni zastop v r.elovci se brani še nadalje slov. dopisov ter išče uziokov, da jih pošlje nazaj. Mislimo, da jih he najde tako k mailt." Kranjsko. V neko v;is na Dolenjskem je prišel une dni nek gosposki slepar ter se je ponudil kmetici, da ji naredi denar . če mu ga ima kaj za niušter dati. Žena si nato izposodi pri sosedu petdesetak in ž njim jo popiha potem slepar, ne da ji naredi druzega. Doklej še bodo ljudje tako neumni, da čejo delati si denar! Deželno gledališče v Ljubljani bode v kratkem dogotovljeno in v njem bodo tudi slov. predstave ter bode tako še le v resnici deželno. Primorsko. Kakor se kaže, dobijo v (ioriei že vendar-le slov. ljudsko šolo. Mestni zastop se je sicer še brani, toda veliko število sta riše v,- ki prosijo za-njo. prisili pa jih nazadnje, upamo, na to, da se taka šola za njih otroke postavi na stroške celega mesta. Vlada mora. ako jej je kaj do pravice, gledali na to, da se mestni zastop ne odtegne svoji dolžnosti. Tržaško. Posojilno in "hranilno društvo v Trstu ne najde od slov. strani toliko podpore, kolikor je zasluži. To sicer ni lepo, vendar pa sodimo,- da si dobi sčasom dovolje zaupanja pri ljudeh in s tem tudi podpore. Ker primanjkuje mestni knsi v Trstu denarja, zato vzame mesto novo posojilo 800.000 II.. toda slov. poslanec, g. Nabergoj nasvetuje, naj prevzame država laško gimnazijo in realko v svojo skrb, ako je teh šol v resnici potreba. Ali take potrebe brž ni za-nji in zato si mesto ne upa s tako prošnjo pred vlado. Ur vaško., Sabor ali deželni zbor v Zagrebu še ni dovršil svojega dela, vendar pa ga je vlada poslala na počitnice . Ni še gotovo, kedaj začne iz nova svoje posvetovanje. Na Hrvaškem ste samo dve stranki, vladna ali narodna in ta gre z vlado kar slepo ter stranka prava . ki še ji ustavlja. Zadnja pa je slaba in ni upanja, da se kedaj ukrepi, ker je preveč — divja. Vsled tega misli prejšnji ban, grof Pejačevič, da bode treba nove, srednje stranke. Naj le stopi k mahi na dan! Ogerska. Pri zadnjih volitvah državnih poslancev je vlada vendar-le izgubila nekaj svojih mož in stranka grofa Apponvi je narastla na število 62 poslancev. To je vsekako pomenljivo, ali če je v tem za državo sreča, zna le l!og. kajti grof Apponvi suče plašč preveč po vetru in tudi Madjara je v njem preveč; ubogim Slovakom, Srbom in tudi Nemcem pač z njim ne prisije milše solnce. Vunanje države. I! i m. Nekateri listi so bili prinesli novico, da so sv. oče Leon XIII. povzdignili novega nadškofa v Ostro-gonu. Vaszarv. že v čast kardinala rimske cerkve, ah to ni resnica ter so mu sv. Oče dali le pravico do službene obleke enake, kakor dohaja kardinalu. Italijansko. Na večih vseučiliščih so se dijaki uprli svojim profesorjem ter je vlada vseučilišče v Na-polji in v 'furinu zaprla na več mesecev. Pravi se. da je našeula Grispijeva stranka mladeniče zoper naučnega ministra Villarija. Ne znamo, čeimi je ravno ta minister um stranki toliko na poti. ali še pa ima mož kje preveč vere? Luži lansko. V tej. državi so dolgovi ljudem do grla prišli in zalo išče sedaj vlada poti, da se jih vsaj za nekoliko odkriža. Doslej pa še ne pozna druge pomoči. kakor tla se uradnikom manj izplačuje, tirja pa višjih davkov. Za to pa pač ni treba veliko uma, toda vpraša se. ali se oboje da izpeljati. Francosko. Veliko sitnobo ima republik« s svojo novo carino in za sedaj je lo najhuje glede na sosednjo Španijo. Tam nočejo nič več vedeti o francoskem blagu in to velika škoda za francoske trgovce, ali tudi za španske ni koristno. To čutite tudi obe vladi, toda nobena noče biti v tem prva, da odjenja kaj na ljubo drugi. Najbolje bode za-nji, če storite to obe ob enem. Francoski delalci so izdali nek manifest ali oznanilo do vlade, v katerem se tirja bolji živež, bolje stanovanje in bolje delavnice. To sicer ni malo, ali če je mogoče, ni preveč lirjati teh rečij. Angleško. Kdo bode angleški kralj, če umrje sedanja kraljica? O tem vprašanji si belijo nekateri ljudje lasi svoje, vendar pa se to ne reši težko, saj še živi kraljica Viktorija, nje sin, princ Albert in tega sin, princ Jurij, zatem še dve hčeri, vojvodinja Fife in nemška cesarica Viktorija ter še več drugih, ki imajo pravico dt> te časli. Nemško, lioj o novi šolski postavi bije se v Berolinu še z veliko silo. ali vse kaže, da zmaga naučni minister grof Zedlitz s svojim načrtom, kajti cesar stoji odločno na njegovi strani pa tudi državni kancelar, grof O.aprivi. Ostali ministri pa so bolj omahljivi, liceralci stavijo še svoje zaupanje najbolj na ministra Micquel pa Bennigsen, dež. predsednika v Hannoveranskem. Busko. Močna stranka v Peterburgii dela na lo; da odjenja vlada v svoji sili na poljske katoličane ter jih ne sili več. da prestopijo v pravoslavno t. j. rusko cerkev. Cas .je v resnici za to, da preneha ta nesrečna sila. ali mi še nimamo veliko upanja na to. Bolgarsko. Minister Stambulov še ni ozdravel in zdravnik ni mogel najti kroglje, ki je ministru obtičala»v mesu. Nevolja zoper ruske spletke je splošnja ali kaj more mala državica zoper tako. kakor je ruska! Srbsko. Trgovinska pogodba z Avstrijo bode v kratkem času gotova, kajti pogajanje se vrši na Dunaji brez večjih ovir. Sicer pa to ne more bili drugače, sa.j je trgovina z Avstrijo skore.j edina, ki je tega imena vredna. Turško. Nekaj se je turški vladi sedaj izgodilo, kar že dolgo ne. O novem letu je spravila namreč toliko denarja skupaj, da je mogla plačati ruskemu carju celo letno odškodnino iz zadnje vojske. Enako srečo je imela še samo enkrat doslej. Afrika. Novi khedive v Egiptu, Abas paša, je odpravil patentni davek, ceno soli pa je znižal. Kaj tacega | se ne izgodi lahko kje v kaki drugi državi. Tudi v Egiptu še tega niso učakali v prejšnji dobi. Amerika. Republika Ghilijska išče posojila in najljubše ji bode, če ji ga kdo ponudi za 25 milj. /. denarjem hoče izplačati dolg, ki ga je napravil predsednik Ralmaceda s tem, da je izdal denar iz papirja brez prave podlage, kakor je je treba pri takem denarji. ——---- Za poduk in kratek čas. Družba sv. Mohora v naši škofiji. Ravno pred tremi leti smo na tem mestu spregovorili o družbi -sv. Mohora. Zopet nas miče pogledati, kako sc je družba v treh letih razvijala po naši Javan-linski škofiji. V obče naznajamo vesel napredek. Število družbenikov narašča od leta do leta in je v teh treh letih poskočilo za 4408 udov. I'red tolikim številom čako dol! Ako bi pa utegnili tu ali tam v koga zapičiti svoje pero, ne storimo tega, da bi ga ranili, i» da bi ga bolelo, marveč da ga nekoliko pože getamo, da se prebudi, in hitro stopi v vrsto udov, kjer ga čaka prostor, da ijr bo nikjer redči ne v naših vrstah. Vemo sicer, da ima na svetil vsaka reč svoje meje, in da tedaj tudi število družbenikov družbe sv. Mohora ne bo večno rastlo: isto tako pa smo si tudi svesti, da še po nekaterih krajih smejo nekolikokrat široko Stopit1, in se njim ni treba bati, da bi se že spodteknili na skrajnem mejniku. Nek stari kmet oče AndraS imel ji1 polno klet vina. Dolga vrsta sodov hranila je starino vseh bo!j-ših let, odkar je bil on gospodar. Gasili je kmet zahajal v klet, da pogleda, če še čepek drži, a tudi da pokus', koliko je starina od zadnjega obiska glaj.ša. in koliko bi tedaj utegnila tudi več vredna biti. Toda kakor pravimo, to se je zgodilo le redko kedaj. kajti kdor prepogostem zrači klet, njemu prepih sod za sodom izkota na svetlo. Pokušal pa je naš oče Andraš slednji sod, in vsak letnik je pohvalil, rekši: Dober si. dober. a Drašek še ima boljšega in prestopil je k sosednjemu sodu. Tako je precenil in pohvalil vse letnike notri do zadnjega soda, ki je bil globoko v kotu v temo obsojen. Ta je hranil najboljšo starino in poznalo sc je že po mahu, ki je po sodu rastcl, da že dolgo nikdo ni več gibal tega soda. Naš Andraš tedaj potipa po sodu in poišče pil ko. potem pa ga polahkoma par krati vdari po glavi, kakor oče pogladi svojega naljubšega otroka, nalije si kozarec in ga nese na luč, da so solnčni žari ž njim poigrajo in potem pripravi svoj jezik, kakor otrok za materine prsi, da pokusi žlahtno kapljico. Fini okus razvedri mu oko in mu lice oveseli, da troje peres ne opiše zadovoljnosti njegovega obraza. Zdaj oče Andraž še enkrat spregovori, da izreče kotnjaku zasluženo hvalo, in potem še pristavi: Ti si moj, jaz sem tvoj, pri tebi ostanem. In pri tem sodu je gasil kmet svojo žejo, dočini je ni pogasil. Kam-li meri naša povesi? Število udov družbe sv. Mohnra vseh posameznih let jc hvalevredno; a se more še vedno poboljšati in nc bomo prej nehali na-pinjati svojih moči, dočini najvišjega števila nc doseg-nemo. Še le potFin hočemo zadovoljni mirovati in reči: pri tem številu zdaj ostanemo, I'oglejmo tedaj stanje družbe sv. Mohorja po de-kanijah in župnijah naše školije!*) -Slov. Gosp.« si nc more kaj, da bi nekaterih župnij ne zapisal v svoje zlate bukve, tistih namreč, ki se odlikujejo po številu udov. Šolarjev učeniki sicer ne smejo več vrstiti po njih pridnosti, a Slov. Gosp. se to ne zdi niti dosledno niti naravno. Zakaj pa posestnik mora trpeti, da mu njive in vinograde postavijo v prvi in drugi razred? Zakaj pa ne vse v jeden razred? Toda tukaj gre za dačo. 'Slov. (iosp. pa se drži konservativnih načel in še zapisuje vse. ki to zaslužijo, v svoje zlate bukve. Zdaj ste pa gotovo radovedni, kdo bo prvi in kdo drugi ? Prvi je Sv. Miklavž nad Laškim; šteje 13 udov na sto ljudi, ali 13 od sto: Slava mu!« V drugi vrsti imenujemo Sv. Marijo Nazaret (11 od sto): Živila! V tretji vrsti stojita Sv. Andraž nad Polzelo in Šinihel za bregom (10 od sto): Na mnoga leta! In tem najbližji so: Sv. Štefan v Spodnji Polskavi, Sv. Magdalena [tri Kapelah. Sv. Mihael v Veržeji (8 od sto). Sinešnica. Razgovarjali so se v nekej družbi, da so bili v starodavnih časih ¡mnogo večji ljudje, kakor dandanes. Naš prvi oče Adam je bil baje celo čez trideset metrov visok, a Eva samo par metrov manjša. Preubogi Adam« reče na to neki gospod, ako je bila Eva tako velika, kako dolg je bil še le nje jezik!« —lik* Razne stvari. (Slovesen krst.) Na svečnic-o je bil na cesarskem dvoru slovesen krst unukinje Nj. veličanstev, hčere najvojvoda Franca Salvatorja in Marije Valerije. Ivumica je bila presvitla cesarica in mladi nadvojvodinji so dali ime Elizabeta Marija Ignacija. (Društvo.) V Vojniku snuje se katol. polit, društvo in so pravila za-nj že poslali c. kr. namestniji v Gradec v potrjenje. Ime bode društvu -Edinost in mi mu želimo, naj edini vse slov. može v trgu in iz okolice v lepo in uspešno delovanje na polji narodne ¡/.omike. (Vabilo) k javnemu letnemu zborovanju, katero priredi Katoliško politično društvo v Slatini 7. febru-varija 1892 v gostilni g. Vcnclja Zawerky (Restauration Ogrizek). Začetek ob 4. uri popoldan. Na večer je ravno tam prosta zabava in petje. Svirala bo Slatinska godba. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 30 kr. (Dijaško semenišče.) Na svečnico zvečer je bila mala veselica v dijaškem semenišči v- Mariboru. O njej je bilo petje, govor in gledališka igra. Počastili so veselico mil. knezoškof, korarji stolne cerkve, ravnatelj c. kr. gimnazije, profesorji, duhovniki mesta in tudi nekaj gg. bogoslovcev. Ves vspored sc je izvršil točno in na čast semeniščanom. 'Najbolj sc jc dopadlo pa petje iz mladih grl in tudi gledališna igra jc pripomogla veliko k splošnjenm veselju. (Prošnja.) Ker bo I. 1805 sedeinstoletnica rojstva sv. Antona Padov., hoče frančiškanski samostan v Padovi popraviti svojo koncem 13. stol. sezidano cerkvo, v kateri so hranjeni onega svetnika ostanki in jezik ne-strohncl: zato milo prosi podpore. Kdor želi sv. Antonu, ki je znani čudodelnik, kaj podarovati, naj pošlje to po domačem duhovniku samostanu ali školijstvu v Padovi na Italijanskem. (Naznanilo.) Prosim čč. gg. duhovnike in po-svetnjake, da poizvedo ter mi sporočajo, iz katere župnije na spodn. Štajarskem izvira rodbina Kern . Ali *) Natančni pregled po številkah dobili smo iz marljivih rok gosp. učitelja v Slov. goricah J. K—č. še žive Kerni. ali so iz umrli, to mi tudi ni znano. Kad I bi namreč dognal narodnost slavnega zdravnika Vin-cenca Kerna, katerega oče se je okolj 1730 leta pre- \ selil v nemški Gradec iz slovenskega Štajarja. Fridolin ; Kaučič, Ljubljana, grad Tivoli. (Sedemletni irmetnik.) liaoul Koc-zalski, dvorni pianist (igralec) šaha perzijskega, je dne 22. januvarija v Mariboru igral na glasoviru točno in spi\tnotako, da je zadostil najostrejšim zahtevam muzikaličniin. Prsi so mu že okrasili z redovi razni vladarji. Ta deček vtegne postati še kedaj glasbeni izvrstnik izredne vrste. (Slovstvo.) Luči«, spisal A. Funtek. je ime. lični knjižici, ki jo je deloma iz Ljubljanskega zvona ponatisnil in izdal g. 1). Hribar v Gelji. Gena je broširani 70, lepo vezani pa 1 II. 20 kr. ter 5 kr. za pošto. (Nemško petje.) V ŠLoreh pri Gelji pripravlja se novo pevsko društvo ter bode neki izg.ila nemško. Se ve, da so prišli gg. : Supanc, Supan, Syrovatka itd. iz tevtoburških lesov. (Občinske d o klade) v Mariborskem okraji so v občinah: llazvanje 25, Kadvanje 40, Jiotenberg 25. Slivnica 35, Skoke 25, Slemen 10, Spižnck 20, Sulca 20. (i. Dupljek 30. S]). Dupljek 12, Traguč 10. Trestrnica 20, Rožnik 20. Valce 35, Svičina 15, liohova 0. Vrtič 20, Volčji dol 15, Selnica 20. Selnica ob Muri 25, Cir-berk 30, Ciglence 10. Ginžal 20, Girknica 15, Smolnik 40 in Zrkovce 20. V celem okraji izhaja po takem samo Bohova brez občinskih doklad. (Gozdovi.) Iz državnih drevesnic razdeli se tudi letos 800.000 gozdnih drevesec, posebno smrekovih, ja-senovih, borovih pa tudi orehovih, javorovih. lipovih brez plačila manj premožnim posestnikom. Prošnje za-nje vsprejemlje do dne 25. marcija c. kr. deželni gozdni nadzornik v (i rade i. (Posojilo.) Pri zadnjem posojilu štajarske dežele se je izžrebalo število 1100 in 1918. ki se glasite na 1000 gld., potem pa števila 7153, 7742, 8082. 8318 in 8400. ki se glase na 20 gld. Kdor ima torej katero za-dolžnico pod to številko, naj se oglasi za svoje denarji; v teku 3 mesecev ali v Gradci pri dež. davkariji ali pa tudi na Dunaji pri Boden-Credit-Anstalt'. Ako tega do onih mal ne stori, dobi še sicer svoje denarje, ali do obresti po onem ("-asu nima več pravice. (Težka žena.) V Traubringu na Bavarskem je umrla h; dni žena, ki je imela nič manj, kakor 5 centov teže. Da so nje truplo spravili doli po stopnicah, položili so deske 1er ga z vrvmi spustili doli po njih. (N emšku tarj i) pri Badgoni rujejo v novem času grdo zoper g. c. kr. notarja Otona I'loja v Gorenji Radgoni m vidi se iz vsega to. da njim najbolj to bode v oči, ker dela rad in v redu slov. pisma, ako jih katera stranka želi od njega. Zato pa gre g. notarju le čast! (Prvo polletje) sklene se na srednjih šolah v Mariboru, Gelji in Ptuji v soboto dne 13. februvarija in začne se; potem drugo polletje v sredo, dne 17. februvarija. (Varnost.) Redarji so v Mariboru pozaprli v meseci januvariji l>7 oseb, izmed teh je bilo 34 sodniji izročenih, ostalih 33 pa so izgnali iz mesta ali pa jim dali manjšo kazen. (Dijaški kuhinji v Mariboru) s> darovali čč. gg. : Vil. Venedig, župnik v Središči in Št. Turkuš, kaplan pri sv. I 'etru nižje Maribora, vsak po 5 II.: .1. Kunce, župnik pri sv. Juriji na Ščavnici 3 II. in Jožef Sinko, župnik pri sv. Bolfanku v slov. gor. 4 II. (Za družbo duhovnikov) so vplačali meseca januvarija čč. gg. : Ogrizek 11 11.. Flek 1 il., Za vadil 2 11.. Tajék 1 II.. Kanskv 1 H., Vraz Ant. 1 II.. Šket (ustn. dopl.) 24 II.. Wolf 11 II.. Gižek Jos. 50 II.. Zagajšek 1 IL, Medved 2 II., Godina 2 II.. Brglez Ivan 1 II., Voh 1 II. Frece 1 II.. Kocuvan (letn.~ plačn. do leta 1894) 2 11.. Šijanec Al. 1 II.. Šiba 1 II.. Mandeliček 2 fl„ Lah Mail. 3 11., Pivec 11 IL Selili 12 II., C.erjak (letn. plač. do 1. 1N94) 11 IL, Vaclav i k 2 II., Zabukošek 1 11. (Duhovniške spremembe.) Vič. gospod Lovre Potočnik, kn. šk. duh. svetovalec in dekan v liraslovčah. je včeraj, dne 3. februvarija, umrl na naglem, v 05. letu svoje dobe. ČL g. Franc Pečmk, kaplan v liraslovčah, postal je provizor tamošnje župnije. Listič uredništva, G. M. V. v Št. ,!.: Zal. da ne ali „nevest nimamo na ponudbo. — (i. T. S. v Al. : Tokrat ni /a „na svet". V Ljubljano: Uredništvo naše nemara pisem, ki jib dobi brez imena, „Libonski" pa par ni ime. — (i. A. vi!.: Hvala! V prihodnjem listu. 1 iOtci-ijne šl-i'vilk(>. Gradec 30. januvarija 1892: 41. 79, 14. 70, 20 Dunaj >» » 78, 75, 72. 29, 81 ITioilOP iz l'<,>tem' 1,iše> •1>m<"';i i- v > I -11 i I >< > i -11 Kii»|iiik!1> u 1»< > v in po vsem svetu znane lis»- loltuli«*, razno volneno in tudi fino z usnjem obšito nlmljc itd. S spoštovanjem 0-10 J. Bregar. > komad 3. in 3(1. dan vsakega meseca ter velja 1 »lil. ki« ielrt leta. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip št. 18, I. nadstropje. 14 mesecev ali dve leti star, že-LJ meljske barve se kupi. Jidor ga proda, naj se oglasi pri Paulu Pajtler v Lehnn pošta Brezno. i,ž , WA.................. Nova posojilnica in hranilnica odpre se v ponedeljek 15. dan meseca februvarija tega lela v Gorenji Radgoni v liiši štev. S ter se Ifode poslovalo vsak ponedeljek in vsak četrtek od 11. do 12. ure dopoldne. Ta posojilnica potrjena .je od slavnega c. kr. okrožnega sodišča v Gel.ji /. imenom: „Posojilnica v Gorenji Radgoni, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo". Denar jemlje se v hranitev od vsaeega goldinarja po 4' ,." „ na leto, torej daje se več, kakor pri vsaki hranilnici. Kes, da svojo od hranilnice dobite jo in tožariti, kakor 'M* ■M* KO godi na t r® v® gotovino izjiosodile lahko dražje ali vsak čas nazaj, ne da bi treba bilo pri dolžnikih navadno. Manj. ko eden goldinar se ne' vzame v "hranitev. Posojnjc se poštenjakom, ki vstopijo v društvo po (i menice in dolžna pisma in le pri večjih zneskih z intabulacijo na zemljišča, vselej pa s prav malimi stroški, ker zasnovalei tega društva ne iščejo nikakega dobička, ampak hočejo z združenimi močmi pomagati siromašnemu našemu kraju. Natančneje poizve se lahko v posoj Uničili pisarni v Gorenji Radgoni štv. 8 ter pri gospodu dr. Gorički, odvetniku in gospodu notarju Otonu Ploj v Gorenji Radgoni; pojasnila pa bodo dajali tudi oni zaupni možje, ki so se v vsakem večjem kraju zato naprosili in pismeno pooblastili. V Gorenji Radgoni, meseca januvarija 1892. 1-2 Posojilnica v Gorenji Radgoni. „Zum goldenen Reichsapfel' J. PSERHOFER' ^ Apotheke in Wien. I. Rt e / i r k . S i Ii ff e r s I r a s .ve 1.». Ilrl^icfilnp l/rnnliirp imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po pravici to IVI lOlblllllC KI UljIJIbC, ime, ker je veliko takih boleznij. pri katerih se kaže izvrsten uspeh teh krogljic. /e več ko 10 let so te krogljice razširjene in od zdravnikov zapisane. Malo je takih družin, pri katerih se ne bi rabile le krogl.jice. Jedna škatljica s 15 krogljicaini stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošil.jatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljice 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., .'! zavitki H gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld.J20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov' vsake Skatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, kate- rega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozeliline 40 Tnnntnoir nnV zoper nahod, hripavost, kašelj itd. ena 11 pUliiuV aUX, steklenica.mi kr. nnrnnin ^ ^ ^ škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. 1 steklenica 40 kr, poštnine prosto 65 kr. Anierikaasko mazilo za trganje Prah proti potenju ni S Balzam za pitanec,' ■ (» želodca, slabo prebav a nje itd. Stekle Življenska esenca(1>ražke knpijice) zop(,r p°kva''j?n.i° ničiea 22 kr. Aneležki balzam, s rast. steklenica 50 kr. T?11 aVoroVi TIMOOV zoPfir kašelj itd. 1 škatljica 35 kr. I lJdft.ClnM [JlilaUS, poštnine prosto