PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 57. seji, dne 3. 6. 1987 obravnaval predlog odloka o sprejemu ureditvenega načrta za del območij urejanja VI 3/3 - Biotehniška fakulteta in VR 3/5-Biocen-ter in sklenil, da ga posreduje delegatom zborov skupš-čine občine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET PREDLOG Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84 in 37/85) in 79. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik(Ur. list št. 13/86,) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na.....seji zbora združenega dela dne.......in na seji krajevnih skupnosti dne- ....... sprejela . ODLOK o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VI 3/3 - Biotehniška fakulteta in VR 3/5 - Bio center - del. I. UVODNE DOI.OČBE •..'¦.¦.- , . ¦¦¦•;¦¦•:; :>.^ijv«i:fq :j-i. ¦ 1. člen , .' ¦ S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za del območij urejanja VI 3/3 - Biotehniške fakultete in VR 3/5 - Bio center, ki ga je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem - LUZ, v marcu 1987 pod številko 35310. ••'-¦¦ ' 2. člen Ureditveni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodo-vodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor. -• .':'[¦ ¦ ¦.¦ ..'." .V; ¦¦:.'. ' 3. člen .¦'."" ' : Vsebina dokumentacije: Tekstualni del: : 1.0 POSEBNE STROKOVNE PODLAGE 2.0 PROSTORSKI POGOJI ZA REALIZACIJO ZAKONSKIH ODLO-ČITEV 2.1 - zazidalna situacija 2.2 - funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov 2.3 - prometno in idejno višinska regulacija 2.4 - komunalna infrastruktura 2.5 - prostorske ureditve po posameznih področjih 2.6 — geodetsko tehnična dokumentacija 2.7 - predhodna ocena stroškoV 2.8 - etape izvajanja _. 2.9 - odlok . . , GRAFIČNI DEL: , 1. Izris iz dolgoročnega plana 2. Izris iz srednjeročnega plana 3. Arhitektonsko-zazidalna situacija, M 1: 1000 4. Arhitektonsko-zazidalna situacija, M 1: 500 5. Prometna ureditev, M 1 : 1000 6. Programske rešitve komunalnih napeljav, M 1 : 1000 7. Situacija zunanje ureditve, M 1 : 500 8. Prikaz zaklanjanja, M 1 : 1000 9. Situacijski načrt, M 1: 1000 10. Kopija katastrskega načrta, M 1 : 1000, 500 II. Inventarizacija stanja s prikazom rešitev, M 1 : 1000 1?. Načrt obodne parcelacije, M 1 : 1000 13. Načrt funkcionalnega zemljišča z razdelitvijo in zakoličbe-nimi elementi, M 1 : 500 14. Višinska regulacija, M 1:500 ' . >* 15. Zakoličbeni načrt, M 1:500 ., i 16. Načrt etapnosti gradnje, M 1 : 1000 17. Idejne zasnove objektov , II. MEJE OBMOČJA A M 4. člen Ureditveno območje za katerega se sprejme ta ureditveni načrt obsega površino v velikosti 12,77 ha, katerega meje potekajo skladno z obodno parcelacijo \z 3. člena tč. 12 (grafični del). Območje je identično z določili dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 kot del ureditvenih območij VI 3/3 - Biotehniška fakulteta in VR 3/5 Bio center. •¦'*¦/ ¦'." '.' ' 5. člen Območje urejanja VI. je po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 namenjeno za institute, šolstvo in zdravstvo, VR pa za parkovne, športne in rekreacijske povr-šine. Območje je po značaju in vsebini zazidave deljeno: * — severno območje (levi breg Glinščice), pozidano z objektom prirodoslovnega muzeja, skupnim objektom VTOZD Biologija, Instituta za biologijo univerze in centra za Biotehnologijo ter objekti botaničnega vrta s pripadajočimi ureditvami — južno območje (desni breg Glinščice) pozidano z obstoje-čimi objekti VTOZD Agronomije in VTOZD Živilske tehnologijeter njihovimi dopolnitvami s centralnim objektom. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJIZAIZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTORIH ¦¦.'¦•.' ¦ ¦¦¦""¦'. 6. eien '"'¦'¦ '¦;".'¦'¦ .: '.¦' '" Urbanistična dokumentacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja prikazuje: - prostorsko organizacijo (razporeditev objektov in odprtih prostorov), - namensko rabo površin (zazidanih in nezazidanih) ,. , ' - velikost objektov in odprtih prostorov (zmogljivosti), - funkcionalne površine objektov, - javne in poljavne utrjene površine in njihovo ureditev, - ureditev zelenih površin, - objekte za zaklanjanje, obrambo in zaščito. 7. člen ¦¦¦¦¦¦ ¦ :~-'^:;-•'¦¦'¦¦' :¦.•-.' - Prostorska organizacija Ureditveno območje je po značaju in vsebini zazidave deljeno - južno od Glinščice do obstoječe dovozne ceste, med Jamni-karjevo ulico in interno cestno povezavo - severno od Glinščice, v trikotnem zemljišču med Večno potjo oziroma kolesarsko stezo, Glinščico in predvideno peš povezavo S-J (podaljšek Petrčeve ulice preko Glinščice do Večne poti). A. Območje južno od Glinščice - obstoječi fakultetni objekti VTOZD za agronomijo: Katedra za agrarno ekonomiko in družbo-slovje, Katedra za 'krajinsko arhitekturo ter Katedra za meliora-cije in urejanje kmetijskega prostora in Katedra za kmetijsko mehanizacijo - VTOZD za živilsko tehnologijo - predvideni fakultetni objekti (dopolnitve in razširitve) - VTOZD za agrarno ekonomiko in katedro za krajinsko arhitek-turo - VTOZD za živilsko tehnologijo , ¦.<. ,..-.,¦ , , ; - , - centralni objekt z dekanatom . '" B. Območje severno od Glinščice - predvideni pedagoško raziskovalni objekti Institut za biolo-gijo univerze in Center za biotehnologijo v TOZO za biologijo - naravoslovni muzej , ¦ , Namenska raba površin ,;,:.•• . Ureditveni načrt predvideva naslednje objekte: ¦¦¦.:¦., ¦ I. OBMOČJE JUŽNO OD GLINŠČICE . ., it. 1 OBSTOJEC OBJEKT AGPONCMIJE •-¦•*.-¦ ' št. 2 OBJEKT AGRARNE EKONOMIKE - DRUŽBOSLOVJA IN KRAJINSKE ARHITEKTURE - pedagoška in raziskovalna dejavnost agrarna ekonomika - družboslovje, predavalnice, računal-¦nik, knjižnica, čitalnica, kabineti - krajinska arhitektura - predavalnice, risalnice, računalniki, modelarnica, knjižnica, čitalnica, kabineti, arhiv št. 3 OBJEKT VTOZD ŽIVILSKA TEHNOLOGIJA - pedagoška in raziskovalna dejavnost, predavalnice, kabi-neti, knjižnica, laboratorij, skladišče, hladilnice št. 4 OBSTOJEČ OBJEKT VTOZD ZA AGRONOMIJO IN VTOZD ZA ŽIVILSKO TEHNOLOGIJO št. 5 CENTRALNI OBJEKT BIOTEHNIŠKE FAKULTETE Z DEKA-NATOM - - pedagoška in raziskovalna dejavnost ' • ' - centralna posredovalnica, knjižnica, INDOK, Skupne službe, sejne sobe. št. 6 OBJEKT VRATARNICE IN GARAŽNIH OBJEKTOV št. 7 OBJEKT ZA MELIORACIJO IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO - pedagoška dejavnost predavalnice, kabineti, knjižnica, remiza za kmetijsko mehaniza- cijo. II. OBMOČJE SEVERNO OD GLINŠČICE št. 8 PEDAGOŠKO RAZISKOVALNI OBJEKTI - Biološka didaktika . - Botanika _ '. , ¦ - Biokemija - Zoofiziologija ¦¦ - Antropologija -'. - Fitofiziologija " . . • . *' - Ekologija ' : ¦* - Zoologija . - Molekularna genetika " v - Biotehnologija - ' < ;-¦..•' št.9PALMARIJ ¦-.-. ' , ¦- - razstavna dejavnost . ¦ . : , ~: Št.1O PRIRODOSLOVNI MUZEJ .,.-,'¦ :: _ razstavno edukativna dejavnost ' razstavni kabineti, delavnice - Št. 11 RASTLINJAKI, DELAVNICE, VHOD V BOTANIČNI VRT - pedagoška, raziskovalna, informativna dejavnost, javne sanita- rije- ¦'¦¦;• ;:::..^ a.ei. '' '' ~ Velikost objektov in odprtih prostorov zmogljivosti Zazldalna zasnova vsebuje dve večji skupini: 1. skupina, ki se oblikuje kot dopolnitev obstoječih objektov Biotehni ške fakultete. 2. skupina objektov prirodoslovnega muzeja in pedagoškega objekta Biotehniške fakultete - VTOZD za Biologijo Zmogljivosti območij po posameznih programih: I. skupina objektov (desni breg Glinščice) . p \, , ,f i VTOZD AGRONOMIJA - agrarna ekonomika in družbo-slovje - krajinska arhitektura - melioracije, urejanje prostora in kmetjjska mehanizacija obst. novih 918 m2 1258 m2 1582 m2 SKUPAJ: 7530 m2 NARAVOSLOVNI MUZEJ 5274 m2 8738 m2 12804 m2 Skupna bruto etažna površina novo-gradnje - na desnem bregu Glinščice - na levem bregu Glinščice . ¦ 9. člen " * Zasnova ureditve zelenih površin Značaj dejavnosti v območju urejanja in pogojev oblikovanja zazidalnih mas (gabariti objektov) izkazujejo potrebo po znatnih zelenih prostorih; tudi kriteriji pozidave, zahtevani v programskih zasnovah in posebnih strokovnih podlagah narekujejo oblikova-nje večjih odprtih prostorov v povezavi s sosednjimi območji (Živalski in Botanični vrt). Večje drevoredne poteze se pojavljajo ob komunikacijati (dovozne ceste, peš poti, ob parkiriščih); izjema je površina v skrajnem vzhodnem delu trikotnika med Večno potjo in Glinš-čico, kjer vedute narekujejo nezasajen prostor. Ob obstoječem drevju je zlasti močno poudarjena ozelenitev ob »peš aleji S-J«. V okviru ureditve zalenih površin so tudi javne peš poti z javno razsvetljavo (klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, prostori za smetnjake in podobno). > . ¦ . IV. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE 10. člen 1. Situacije objektov so določene v grafičnem gradivu doku-mentacije iz 3. člena tega odloka. 2. Tlorisne dimenzije objektov (horizontalni gabariti), površine funkcionalnih zemljišč objektov in razdalje med posameznimi objekti s toleranco največ ± 1.00 v prečni smeri so določene s tehničnimi elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel. 3. Zazidalni okvirji so obvezni in brez toleranc. 4. Največji dovoljeni vertikalni gabariti so določeni v prostor-skem prikazu gradbenih mas. 5. Smeri in dimenzije glavnih dostopov in dovozov so določene v karti prometne ureditve. 6. Načela za organizacijo programa po etažah in etažne povr-šine za posamezni program v objektih so določene v dokumenta-ciji iz 3. člena tega odloka. 11. člen 1. Objekti morajo biti kvalitetno in enotno oblikovani. To velja za kritino, naklon strešin, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine, ograje in vhodne dele. 2. Strehe so naklonjene (enokapne, dvokapne, simetrične ali asimetrične) za minimalni padec in pokrite s pločevino, eternitom ali tegulo, ki jo je možno zaključiti v vertikalni fasadni zaključek, ali skriti za zelo naglašen venec. 3. Fasade morajo ustrezati vsem tehničnim pogojem in naj bodo enostavne za vzdrževanje. Izdelane morajo biti v estetsko in kvalitetno zahtevnejši izvedbi. 4. Da bo ureditveno območje usklajeno, je treba obvezno pri projektiranju objektov težiti k barvni skladnosti. 5. Zelenice, utrjene pešpoti, ploščadi in trge je treba urediti enotno po detajlnem načrtu zunanje ureditve z obvezno poeno-teno opremo zunanjega prostora (luč'i, koši za smeti, klopi in podobno). 6. Objekta št. 1 in št. 4 sta obstoječa objekta, katerih se horizontalni gabarit (tlorisne dimenzije) ne bo spreminjal. - tlorisna površina objekta ostaja zaradi funkcionalne dispozi-cije v obstoječem ureditvenem okviru. Možna je le sprememba zapadnega trakta objekta št. 1 in sicer do zapadne gradbene linije. Zaradi kriterija izračunavanja višine obstoječih objektov s pred-videnimi (novimi) je vertikalni gabarit objektov možno povečati. pri objektu št. 1 od P + 1 na P + 2 od P + 2 na P + 2 + M ' . pri objektu št. 4 od P + 1 na P + 1 + M in odP + 2naP + 2 + M 7. Novim objektom št. 2 in 3 ter 5, 6, 7, 8, 9 in 10 so podani horizontalni gabariti in sicer: št. 2 - 82,00 m x 11,20 m + (20.00 m + 8,50 m) x 2 št. 3-82,00 m x 11,20 m + 13,00 m + 11,20 m št. 5 - 64,80 m x 1,4,40 m + 36,00 m x 14,40 m + 14,40 m x 4 št. 6- 15,00 m x 6,0 m št. 7 - 60,75 m x 21,60 m št. 8 - 70,00 m x 16,00 m + (40,00 m x 16,00 m) + 35,00 x 20,00 m . št. 9 - 20,00 m x 20,00 m št 10-67,20 m x 54,00 m Tolerance horizontalnega gabarita so s toleranco največ + 1.0 m v prečni smeri, v vzdolžni pa jih omejuje gradbena linija, ki jo ponazarja 3. člen 4. točka (grafični del). Etažnost objektov je prilagojena obstoječim višinam objektov: maksimalna višina objektov je P + 2 (P+2+M) V območju A (južno od Glinščice) je predvidena etažnost vseh novih fakultetnih objektov od P do P+1+M (agronomija, živilska tehnologija), objekti dekanata, Katedra za agrarno ekonomiko in družboslovje, Katedra za krajinsko arhitekturo, Katedra za meli-oracije in urejanje kmetijskega prostora ter Katedra za kmetijsko mehanizacijo pa so višine P+1 do P + 1 + M doP + 2 + M. Vsi servisni objekti južno od dovozne ceste so zaradi svoje posebne dejavnosti samo enoetažni. V območju B (severno od Glinščice) je skupni objekt VTOZD za biologijo, Inštituta za biologijo in centra za biotehnologijo, višine P + 2, severno stoječi objekt Prirodoslovnega muzeja pa gabarita P+2 V primeru povečanja gabaritov, ki sledi iz člena 9, se pogoji za oblikovanje objektov povzamejo iz danosti obstoječih sosednjih objektov. - oblikovanje fasad V - naklon strešin, kritina, barva ' . <¦ - raster okenskih odprtin Skupini objektov južno od Glinščice - južno »zazidalno črto« tvori južna fasada objektov št. 5, št. 4 in št. 7. - sevemo »zazidalno črto« tvori severna fasada objektov 1, 2 in 3 ter severna fasadna linija objekta 4 in 5. - zapadno »zazidalno črto« tvori zapadna fasada objekta 7. - vzhodno »zazidalno črto« tvori vzhodna fasada objekta 5. Skupini objektov na levem bregu Glinščice - zapadno in vzhodno »zazidalno črto« tvori objekt št. 8. . - severno »zazidalno črto« tvori vzporednica s kolesarsko stezo. - južno »zazidalno črto« tvori vzporednica s koritom Glinš-čice. ei. 12 ¦ Lokacijsko dovoljenje ni potrebno: - za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zuna-njost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov; za ta dela si mora investitor pridobiti soglasje izdelovalca ureditve-nega načrta in priglasiti dela Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik. V. POGOJI, Kl SO POMEMBNIZAIZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOVV PROSTOR čl. 13 Potok Glinščice je obvezno vključiti v ureditev odprtega pro-stora, na način, ki obrežnega zelenja bistveno ne spreminja. Ozelenitev obrežja je urediti na način, ki ne bo zastiral značilnih pogledov vzdolž vodotoka. . čl. 14 Obvezno je ohraniti značilne drevesne vrste in skupine dreves, prikazane v zazidalni situaciji in jih funkcionalno vključiti v ure-ditev. , 61.15 Predvideni objekti na levem bregu Glinščice so locirani na površinah zelenja v takem odmiku, da ukrepi protihrupne zaščite niso potrebni. Ista ugotovitev velja tudi za obstoječe in predvidene objekte na desnem bregu Glinščice. čl. 16 Situacija cest, dovozov in dostopov je določena v grafičnem delu načrta iz 3. člena tega Odloka točka 5 (grafični del). - dvosmerne ceste širine: 7,00 m in 5,50 m •.,.-. - peš poti 1,20 m . ~ ' «' - kolesarske steze 2,0 m čl. 17 Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava, kontejnerji za smeti) je prikazana v grafičnem delu iz 3. člena točka 6. tega odloka. ¦ ' ' -'V ¦ '¦ ei. 18 . ¦'..-,' ;;.\ , Funkcionalna zemljišča: .; •. Prikaz gradbenih parcel: Stavbišči in funkcionalna zemljišča z oznako, velikostjo in lego so razvidna iz grafičnega dela »Načrt obodne parcelacije z načr-tom gradbenih parcel« \z 3. člena tega odloka. VI. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA člen 19 ' . Gradnja predvidenih objektov je v skladu s srednjeročnim družbenim planom. - pričetek gradnje 1987, dokončanje po letu 1990. : člen20 - '¦•-.¦¦¦ ; ' ;.¦¦;•- " Zasnova omogoča etapno gradnjo. t-t^'" - ¦¦ Obseg posameznih etap predstavlja samostojno zaključeno enoto. \ ; t . ¦ .^ - ¦ ¦'.,'.¦¦ člen 21 Vsako posamezno fazo gradnje je potrebno zgraditi z vsemi elementi zunanje ureditve. ¦¦ . »¦ ¦ ¦ !)m-:.:i .'¦; :..) ¦ •"¦'*. ' x čl. 22 ¦ " " - I. fazo gradnje predstavlja gradnja skupnih objektov VTOZD za Biologijo instituta za biologijo, Centra za tehnologijo, objekt palmarija in vhodni del v botanični vrt s steklenjaki in delavni-cami. !<¦.", , •¦ •: ; . ¦ ¦•¦-.•¦ - zelene in parkovne površine (:' - obvodni zeleni prostor z vodnimi ureditvami - gradnjo dovozne ceste v smeri S-J, dostopnih in prehodnih poti, stičišč, višinskih prehodov - izgradnja komunalnih naprav in objektov, potrebnih za uspešno delovanje I. faze. - ureditev parkirišč za obiskovalce, zaposlene (učno in učeče osebje) med Večno potjo in kolesarsko stezo. VII. ZAČASNA NAMEMBNOSTZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTIINVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRIIZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA ei. 23 • ' Do pričetka gradnje načrtovaitih objektov in naprav iz 5. člena tega Odloka.se stavbno zemljišče lahko uporablja v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje funkcioniranja obstoječe institutske dejavnosti ali načrtovane izrabe. čl. 24 ¦ ¦¦'¦¦¦¦¦' " Ob realizaciji objektov je potrebno zgraditi tudi pripadajoča zaklonišča. ' '•¦"¦.¦;¦•• ¦•".."'- ¦ či.25 ¦••'¦¦¦¦¦¦ .¦'¦; •¦ . primarni komunalni vodi ¦'.¦>.- - kanalizacija Primarna in sekundarna kanalizacija na tem območju je zgra-jena. Veže se na osnovni zbiralnik Ao in dalje v predvideno Centralno čistilno napravo Zalog (centralni kanalizacijski sistem Ljubljana). - VODOVOD Primarni vodovod je že zgrajen in sicer dimenzije 0 300. Trasa obstoječega primarnega vodovoda je po Večni poti, ob zahodni in južni strani Biotehnične fakultete in dalje po Cesti na Brdo. - ELEKTRIČNO OMREŽJE Primarni elektroenergetski vir je RTP Vič, ki je lociran ob Koprski cesti. - PLIN : Primarni in sekundarni zemeljski plinovod je že zgrajen (1 barski plinovod DN 250 in nizkotlačni plinovod DN 300). - PTT OMREŽJE Območje bo vezano na primarni objekt in sicer rajonsko cen-tralo Vič. čl. 26 Vse objekte je potrebno priključiti na javne komunalne na-prave. čl. 27 Obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju ureditvenega načrta: - pred izdajo lokacijskega dovoljenja so investitorji dolžni predložiti pozitivno izjavo o varstvu pred prekomernim hrupom, - investitorji so dolžni v smislu zakonodaje zagotoviti v dispo-ziciji objektov in naprav ustrezne odmike, prehode, poti in pri-stope za urgentna vozila ter določiti način požarnega varovanja, zagotoviti potrebne količine požarne vode in predvideti požarno varnostne naprave, - investitorji so dolžni urediti okolico novogradenj v skladu z etapnostjo graditve 22. člena tega odloka, - izvajalec mora izvajati celotno komunalno opremo območja vzporedno z izgradnjo objektov in jo po izgradnji predati v uprav-Ijanje pooblaščenim organizacijam. ' VIII- KONČNE DOLOČBE '¦ ¦.,•,"¦. ' .'¦• - - čl. 28 , ' Pred izdajo lokacijskega dovoljenja si mora investitor pridobiti od izdelovalca ureditvenega načrta strokovno presojo skladnosti projektnih rešitev s sprejetim ureditvenim načrtom ' v primeru, ko gre za: - spremembo horizontalnega ali vertikalnega gabarita, - - odstopanje v prometni ureditvi (gibajoči in mirujoči promet, širina prometnic - kolesarske steze, pešpoti, uvozi, izvozi, rampe) - arhitektonsko oblikovanje objektov (obdelava fasad, strešin, uskladitev barv). . , ¦ člen29 Za vse objekte in zunanjo ureditev je obvezno izdelati idejne projekte v skladu z ureditvenim načrtom. Projektiranje vodi pro-jektna skupina, ki jo imenuje IS SO Ljubljana Vič-Rudnik, potrjuje pa gradbeni odbor za izvedbo investicijskih priprav. Predlog ureditvenega načrta upošteva mnenja in priporočila Komileja za urbanizem in varstvo okolja Skupščine mesta Ljub-Ijana, ki so objavljena v delegatskem gradivu št. 11, str. 28. J ' • ' člen 30 Ureditveni načrt je delovnim Ijudem in občanom, organizaci-jam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupno-stim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstva okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik pri Zavodu za izgrad-njo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ in TOZD Urejanje stavb-nega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljana, pri Krajevni skupnosti Vič, Rožna dolina ter pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana. člen 31 Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. ¦ člen 32 Ta odlok začne veljati osmi dan po obajvi v Uradnem listu SRS Številka: 350-4/87 Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik Peter Vrhunc