Fdtftntn« pavftRnm Leto II., štev. 75 V Ljubljani, četrtek dne 3f. marca 1921 Posamezna štev. t R — Izhaja ob 4 zjutraj« Stane oektfetno .. 180 K mesečno....... 16 a ca zased, ozemlje . 906 s ca inozemstvo .. Oglasi xa vsak tma riflne »tolpo .le entente so danes pri Horthyju izvršili demaršo ter izjavili, da bi morala mala ententa smatrati restavracijski poskus za ca-sus belli. BEOGRAD, 30. marca. Presbiro poroča iz Bukarešte: Rumunija smatra povratek Karla za casus belli. GRADEC, 30. marca. (Izv.) Z Dunaja javljajo, da Jugoslavija zbira na madžarski meji čete, da je za vsak slučaj vse pripravljeno. Dunaj, 30. marca. Korespondenca Herzog poroča, da je avstrijska vlada ojačila obmejne straže proti Madžarski z orožniškimi oddelki in manjšimi vojaškimi oddelki iz Nžje Avstrijske in Štajerske. DUNAJ, 30. marca. (Izv.) Soc. dem. stranka je zahtevala takojšnjo sklicanje parlamenta z ozirom na opasnost restavracije na Madžarskem, ki je tudi sovražno dejanje proti Avstriji. DUNAJ, 30. marca. (Izv.) Enten-fa bo tudi od Avstrije zahtevala pojasnil, kako je bilo mogoče, da je Kari Habsburg neovirano prepotoval Avstrijo in se celo nekaj časa nahajal na Dunaju. Pariz, 30. marca. (Izv.) Francoska vlada je izveščena, da je smatrati poskus Karla Habsburga za resen Pri ljudstvu sicer razkralj nima simpatij, pač pa so vojaški krogi na njegovi strani. Nedvomno bo ententa storila vse, da uveljavi določbe tria-nonske pogodbe in obveze, ki jih je prevzela. Za Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo pomeni restavracija casus belli proti Madžarski. Tudi Avstrija in Italija sta po konkretnih dogovorih obvezani na solidaren postop z ostalimi nasledstve-nimi državami. Dunaj, 30. marca. (Izv.) Ako bi ententa ne dopustila zopetno ustoli-čenje Karla, nameravajo madžarski Karlisti izklicati njegovega sina Otona za kralja. Regentstvo bi prevzel kardinal Czernoch, vlado pa sestavil grof Andrassy. IZJAVA FRANCOSKEGA POSLANIKA v BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 30. marca. Fran-roski poslanik v Budimpešti ie formalno dal na znanje madžarski vladi, da se bodo zavezniške vlade kar naienergičnejše zopersiavile povratku bivšega kralja na prestoL Grofa Andrassy in Bethlen sta odpotovala v Somboteli in informirala Karla o položaja, posebno z ozirom na izjavo francoskega poslanika. STALIŠČE ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. Praga, 30. marca. (Izv.) Vesti o povratku razkralja Karla v Budimpešto so vzbudile v češki javnosti veliko senzacijo. Cficiiozna «Prager Presse> objavlja sledečo izjavo: Stališče češkoslovaške republike je z mirovnimi pogodbami in opeto-vanimi izjavami zunanjega ministra jasno odrejeno. Njeno soglasje s celokupno entento je razvidno iz odločne izjave francoskega poslanika v Budimpešti. Zadržanje monarhi-stičnih krogov na Madžarskem, ki ima za cilj odhod razkralja iz Madžarske, dopušča gotovo pričakovanje, da se bodemo mogli izogniti konflikta. ŠVICA SE BO UPRLA POVRATKU KARLA HABSBURGA. Dunaj, 30. marca. Švicarska vlada sefeo uprla povratku Karla Habsburga, ki je nelojalno kršil azilsko pravo. Danes je avstrijski kancler Mayr dolgo konferiral s švicarskim poslanikom Boncartom. KAKO JE DOSPEL KARL NA MADŽARSKO. Dunaj, 30. marca. (Izv.) Preiskava, kdo je preskrbel Karlu Habs-burgu potvorjene avstrijske potne liste še ni dognala ničesar. Prvi sum je šel na Karlovega pooblaščenca barona Schagerja, ki pa zatrjuje, da o Karlovi avanturi ničesar ni vedel. Schager je končno priznal, da je bil obveščen o Karlovi navzočnosti na Dunaju, trdi, da tej informaciji ni verjel, noče pa povedati, kdo mu jo je sporočil in tudi ne, katere podrobnosti so mu znane. Dognano je sedaj, da se je Kari Habsburg z vlakom pripeljal v petek zvečer na Dunaj. Kje je tam stanoval, s kom je konferiral še ni znano, odnosno oblast o tem dosedaj strogo molči. Kolikor je dosedaj znano, so se nahajali v Karlovem spremstvu princ Ludvik Windischgratz, ki se je pripeljal v istem vlaku iz Švice, nadalje bivši prvi dvorjanik cesarice Zite grof Josip Hunyadi, bivši general-oberst Jasny in grof Josip Erdoky. V soboto popoldne se je Kari Habsburg odpeljal neopaženo z Dunaja z navadnim «avtotaxi» v Hart-berg na Štajerskem. Na madžarski meji se je legitimiral z legitimacijo angleškega rdečega križa. V Pinka-feldu na Madžarskem se je ustavil ter je po mali južini nadaljeval pot do Rotenturma, grad grofa Erdoky-ja. Tam je odslovil šoferja s vprašanjem: «Ali veste koga ste vozili ?» Ko je šofer zanikal, je Kari Habsburg ponosno rekel: «Vašega cesarja Karla!» ter mu podaril 100 frankov. Zvečer je prispel Kari v Sombateli, kjer sta ga čakala škof Mikes in polkovnik Lehar. Dunaj, 30. marca. (Izv.) Policijska preiskava je dognala, da je stanoval Kari na Dunaju pri grofu Erdodiju. Dunaj, 30. marca. «Neues Wie-ner Tagblatt» poroča, da se je Kari Habsburg podal v Godollo. ARETACIJE KARLISTIČNIH VODITELJEV. BUDIMPEŠTA, 30. marca. Vlada je dala aretirati celo vrsto znanih karlistov, med njimi predsednika društva «Vzbujajoče se Madžarske. Smreczanyja, bivšega ministra Be-nickega in bivšega budimpeštanskega policijskega ravnatelja Lukasicsa. Te aretacije niso resne, ker bi sicer moral predsednik vlade Teleky sam prvi v zapor. KJE JE RESNICA? DUNAJ, 30. marca. (Izv.) Popoln fiasko, ki ga' je doživel Kari Habsbuig s svojim nastopom v Budimpešti je razkralja silno potrl Svojim svestim je izrazil globoko ogorčenje in razočaranje, ker je pričakoval, da ga bodo Madžarji sprejeli kot triumfatorja ter mn takoj zopet posadili krono na glavo. Kari sedi sedaj v Som-batelju in pije. Kakor poročajo je postal popolnoma apatičen. Baje je zaprosil madžarsko vlado, naj mu iz^osluje prosti povratek preko Avstrije v Švico. Po drogi verziji se boji vrniti se v Švico, ker je dal švicarski vladi svoj čas častno besedo, da se bo korektno obnašal. To častno besedo je Kari Habsbug sledeč slavnim vzgledom svojih prednikov prelomil. Najrajše bi šel na Špansko. — Z druge strani poročajo: Razpoloženje Karla Habsburga se menja od ure do ure. Enkrat plače in preklinja nehvaležni madžarski narod ter se pripravlja na odhod, drugič se ga zopet loteva trma in Kari prisega, da ostane na Madžarskem, pa naj ga stane glavo. Državni upravitelj Horthy je z razkraljem v neprestani telefonski zvezi ter ga skuša pridobiti za »mirno likvidacijo* afere, češ sicer bo mala antanta napravila dogodkom nasilni konec. VTIS V ENTENTNIH DRŽAVAH. PARIZ, 30. marca Večina listov prinaša vesti o bivanju bivšega cesarja Karla na Madžarskem brez komentarja. — „Petdt Journal" meni: Ta nenadni korak bivšega cesarja, o čigar vzrokih je treba počakati nadaljnjih pojasnil, more samo otežiti splošni položaj v Srednji Evropi, ker niti Češkoslovaška niti Romunska ne bi pripustili Habsburžanov na madžarski; prestoL RIM, 30. marca Agenzia Štefani pravi, da bi povratek bivšega kralja Karla na Madžarsko utegnil imeti hude posledice za Madžarsko. Kab3-neti entente izmenjavajo o tej stvari note. Popolnoma pa se strinjajo v tem, da se mora preprečiti restavracija prejšnjega kralja Postopanje entente ob takem poizkusu je določeno že dalj časa Iz Budimpešte dohajajoče vesti glede zadržanja madžarske vlade se glase pomirjevalno. Na vsak način je gotovo, da je ententa trdno odločena, kar najhitreje rešiti to vprašanje Rim, 30. marca V politični javnosti vzbuja pozornost, da je tukajšnji «Giomale del Popolo» že 29. t m. poročal o Karlovi avanturi. Vest se je splošno smatrala za prazno senzacijo. Ta list je od nekdaj imel tesne zveze s klerikalnimi krogi, visokim plemstvom in z mnogoštevilnimi Madžari, ki delujejo v Rimu. Zato je posebno zanimivo, da je javil povratek Karla Habsburga že dan poprej, nego je zanj izvedela Evropa DUNAJSKA MNENJA. KLERIKALNE SIMPATIJE ZA KARLA HABSBURGA. DUNAJ, 30. marca. Dunajsko časopisje izraža svoje zadovoljstvo, da se je pustolovščina razkralja Karla ponesrečila in poudarja neresnost ponesrečenega restavracijskega poskusa. — N. Wr. Tag-blatt opozarja na izjave antante proti povratku Habsburžanov ter na sklep Male antante, ki je pripravljena zabraniti povratek bivše dinastije tudi s silo. — «Arbeiter-Zeitung» označuje Karlovo pod jetje kot predrzno pustolovščino, katere izid dokazuje, da iegitimisti na Madžarskem nikakor niso tako močni, kakor so trdili. Nadaljevanje pustolovščine bi na Madžarskem izzvalo državljansko vojno. — Značilna so izvajanja klerikaL Reichs-post, ki odkrito priznava svoje simpatije za pustolovca iz Pranginsa. »Reichs-post« sodi, da ie imel nenadni povratek razkralja Karla namen, ovreči dokazovanje madžarske stranke malih policdelcev, ki razglaša vladarske pravice za razveljavljene, ker biva razkralj Karel nad leto dni v inozemstvu. Poizkus razkralja Karla vsekakor dokazuje, da se neče prostovoljno odreči izvrševanju vladarskih pravic, temveč da hoče nasprotno izvrševati zvesto svoje dolžnosti. Nadalje pravi, da je bila ujegova odsotnost iz Budimpešte izsiljena od drugih činiteljev. Spričo nevarnosti, ki sroze Madžarski potem restavracije, pa ie razkralj Karel opustil misel na prevzetje vlade. Po «Rcichsposti» je gospod Karel takorekoč le žrtev močno razvitega čuta dolžnosti in neomajne zvestobe napram »svojim narodom.. «Reichspost» to gotovo dobro ve, saj si lindje. ki so bili pomagači pri najnovejši avanturi Karla Poslednjega pri njej vsakdani1- gosti. Krvava borba na romunski meji Subofica, 30. marca (Izv.) V našem mejnem sporu z Rumunijo je prišlo končno do nevarnega spopada Rumunske čete so že pred nekaj dnevi potisnile naše obmejne čete nazaj in zasedle Vardijsko šumo in okoliške vasi, o katerih trdijo, da jim pripadajo po mirovni pogodbi. Spopad med našimi in rumunskimi četami je bil krvav. Velika resnost tega dogodka je povzročila med našim mejnim prebivalstvom paniko. Beograd, 30. marca. (Izv.) Vlada je dala našemu poslaniku v Bukarešti instrukcije, ki so takega značaja, da bo spor z Rumunijo v najkrajšem času mirno poravnan. Naše obmejne čete so dobile ukaz, da postopajo z največjo rezervo. Konec boljSeviSkih prevratov v Nemžiji? Berlin, 30. marca. Kakor poročajo listi, je prinesel včerajšnji dan odločitev za neuspeh komunistične vstaje, ker je napoved generalne stavke ostala skoro popolnoma brez uspeha. Do krvavih spopadov je došlo v zapadni Nemčiji in sicer med Schwelmom in Gevelsbergom. Tamkaj so komunistične tolpe oplenile podružnico državne banke in poštno joslopje ter uropale 550.000 mark. Močen oddelek varnostne policije je nastopil proti komunističnim tolpam ter je bilo v boju, ki se je nato razvil, 50 komunistov ubitih, veliko število pa ranjenih. Pri ubitih in ranjenih komunistih so našli 70.000 mark od uropane vsote. V Mettmannu so komunistične tolpe zasedle občinski urad in podružnico državne banke ter odnesle 650.000 mark. Po neki vesti iz Halleja, je pri Greebergu, na progi v Leipzig, došlo med komunisti, ko so zasedli kraj, ter policijo do hudega boja. Policija je streljala s težkimi strojnicami. Policiji se je po tretjem strelu razletel metalec min tako, da je morala opustiti napad. Dva policijska častnika sta bila ubita, na licu mesta je obležalo tudi 10 mož policijske straže. Žrtev pasje stekline TRAGIČEN PONOČNI PRIZOR Z LJUBLJANSKIH ULIC Ljubljana, 30. marca. Nocoj ob 9. uri se je odigral v Šolskem drevoredu nenavaden in razburljiv prizor. Od Kolovrata sem je pritekel v naglem diru mlao človek, za njim pa skupina stražnikov in vedno bolj naraščujoča množica radovednežev. Pri stojnici Marije Končanove je mladenič se zagnal proti kostanjevemu drevesu ter se z veliko naglico in okretnostjo povzpel v vejevje. Trm se je''začel obnašati kakor opica, lomil Je veje, kričal sedaj prav po nečloveško,, potem zppet krulil in lajal ter pljuval goste pene na gručo ljudi, ki so stali okrog drevesa. Ni-kdo se ni upal za njim. Strahoma so ljudje govorili: Siromak je stekel! Naenkrat se je mladenič z veliko Protestni shod privat* nih nameščencev Ljubljana, 30. marca. Pred nekaj dnevi je sklenil sindicat bančnih podjetij v Ljubljani, da se uvede v bančnem poslovanju sedem-urni delavni čas mesto dosedanjega šesturnega delavnika in sicer proti lOodstotnemu povišanju plače. Svoj sklep je sporočil osrednjemu odboru organizacije zasebnih nameščencev, ki pa je odločno odklonil vsako pogajanje za sporazum. Z ozirom na ta odgovor so posamezna ravnateljstva bank včeraj dopoldne vprašala vsakega uradnika posebej, ali se strinja z gornjim sklepom s:ndikata ali ne. Kdor ni podpisal izjave za sedemur-ni delavni čas, je prejel istodobno od-pustnico. Razburjenje med uradn štvom je bilo precejšnje in nekateri bančni obrati so danes skoraj popolnoma mirovali. Nocoj se je vršil v Mestnem doma d) veliki udeležbi protestni shod strokovne skupine denarnih zavodov. Otvo-ril ki vodil ga je predsednik g. Ore-hek, ki je izvajal med drugim, da je bil današnji korak barč:v«h zavodov nepošten, ker je kršil sporazum od 14. marca 1919. med uredništvom in vodstvi bančnih podjetij. Ker pa je že 130 članov podpisalo sedemumi delavnik, smatra odbor to za nezaupnico in odstopa. Voliti je treba nov odbor, ki lx> vodil pogajanja s sindikatom. K temu poročilu doda g. Jakša, da je sindikat, pod pogojem podpisa izjave o sedemurnem delavniku, sklenil, sprejeti vse odpuščene uradnike nazaj. Predsednik osrednje organizacije g. Hiter predlaga med drugim izključitev iz organizacije za one člane, ki so svoje tovariše nagovarjali k podpisu. Predvsem pa poudarja naj se vsled neenotnega postopanja ne cepi organizacija, ker bi to bil on uspeh, ki so si ga banke želele doseči. Sprejeti so bili sledeči predlogi: Izrazi naj se ogorčenje bančnim upravam nad njihovim postopanjem, obžar iovanje tovarišem, ki so se pust 1 i zapeljati in končno zaupnico staremu odboru. Navzlic zaupnic je odbor strokovne skupine vztrajal pri svoji demisiji. Radi tega se je volil akcijski odfcor sestoječ iz sledečih gospodov: Rabiča. Roglja, Hafnerja, Dr. Schif-rerja, Ličana, Pehan ja, Strausa, Pavlina in gdč. Bezjakove. Nato je predsednik zaključil protestno zborovanje. Fašistovska nasilja na z okretn ostjo spustil z drevesa in pred-1-----n.;«i«»itfc>oii« no ga je mogel kdo prijeti, je že dir- j PrtmorSKem jal dalje po ulicah. Za njim zopet' stražniki, radovedneži. Divji lov se je končal med vojašnico in bolnico, odkoder so prihiteli na pomoč stre-žaji. Zastavili so mladeniču pot, ga TRST, 30. marca. (Izv.) V Istri je vsa okolica Krupana zasedena od rudarjev, ki ne puste nikogar v kraj in revir Baje so podložili luko v Raši, vse mostove, večje zgradbe in rove z električnim stikom in jih prijeli, zavezali in odpeliali v bolni-. ™nami z eieKtncnm sriKom ra jm LFL„ * shižhiiinri 7rlravnik hočejo pognati v zrak, cim bi.se po- co, kjennu je službujoči zdravnik dr. Janežič dal pomirljivo injekcijo. Lov je trajal celo uro. skušali nasilni koraki proti njim. Pri Sv. Križu pri Trstu so fašisti ustrelili slovenskega mladen;ča Trezjaka. V Pri mladem človeku so našli šol- voloski so predvčerajšnjim razbili pi-sko izpričevalo. Je to Ivan Markič,' samo dr. Červ, rojen 14. aprila 1901 na Primorskem. Daljnjih podatkov doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Domnevajo, da gre za steklino. Evakuacija rapalls kega ozemlja Rim, 29. marca. (Štefani). Kakor poročajo listi, se bo izvršila izpraznitev ozemlja ki pripada Jugoslaviji, v času od 5. do 7. aprila na podlagi programa, dogovorjenega med obema vladama. varja Razna poročala BEOGRAD, 30.marca. (Izv.) Dr-žavn odbor za pomoč Rusom je odločil, da se morajo ruski begunci črn preje odsloviti iz vseh kopališč in zdravilišč, kjer so bili začasno nameščeni, da se omogoči prihod onim, ki so bolni in potrebujejo zdravljenja. Na Slovenskem pride predvsem v po-štrv Bled. BEOGRAD, 30. marca (Izv.) fta-Iranski poslanik grof Manzoni se ie vrnil iz Rima v Beograd. Mlmsfer Pribičevič o položaju Zagreb, 30. marca. (Izv.) Včeraj ni, vse&afcor pa modernejša in libe-. . „ . se je v demokratskem klubu vršil si-!rahlejša od Protičevega ustavnega naprednega drasm za sent-jajno obiskan shod demokratske načrta. Opoziciji so najhujši tm v jamski okraj je v četrtek, 31. t. m. stranke, na katerem so predsednik peti ravno demokrati, ki jim sedaj <* ?• un zvečer pri Lozarju v Kožni dr Ribar ter minktrn Prihirovir tn o?itain, trdnish/o. ro« Ha so odnehali lu"C! radi razgovora O predStOjeciH PozJvffamo scmajenflre, Bafto l-azpleteri? žaro« pre® enotnosti se udeleže občnega zbora zanesljivo potaoštevilno. — Pripravljalni odbor. -f' Sestanek članov Gospodarske- dr. Ribar ter ministra Pribičevič in očitajo izdajstvo, češ da so odnehali Krizman poročali o delovanju ustav- glede naziva države. Opozicija ve občinskih volitvah. Udeležite se ga Politične beležke nega odbora in o političnem polo- dobro, da v tem oziru ne zadene p3^ najbolj! v _ žaju. Predsednik konstituante dr. krivda demokratov, ve tud, da se je Ribar je opozarjal na nujno potrebo, ze Narodno Vece v Zagrebu izreklo Leleže danskega sestanka, ki se vrH v da se demokratske vrste čim bolj za naziv «Država Srbov, Hrvatov m getrtek, dne 31. t. m. zvečer ob 8. nri strnejo in še podvoje svoje delo v Slovencev», znano ji je tudi, da pred- Lr gtepica. — Dnevni red: Imenovanje korist države. videva ta naziv tudi Protičev ustavni | kandidatov za občinski svet. Minister Pribičevič je najprej po- načrt. Sicer pa je bila v tem oziru ročal o notranje-političnem položa- v ustavnem odboru opozicija popol-ju, ki se je z ustvaritvijo bloka radi- noma pasivna. Vse njeno stremljenje kal cev, demokratov, muslimanov in gre samo za tem, da bi vrgla seda- j Zahrbtna akcija proti Jngo-slovenskih zemljoradnikov močno njo vlado in uvedla reakcijonarni re-1 slaviji. «Riječ» objavlja zanimivo izbistril. Demokratska stranka je mo- žim, pa naj pri tem še tako trpi (rimsko pismo, iz katerega posnema-rala sicer v marsičem odnehati, a je ugled države na zunaj. Glavno delo L^,. italijanski ministrski predset -storila to iz višjih državnih ozirov. konstituante se bliža svojemu za- nik Giolitti je načelno ostal zvest Zaveda se namreč dobro, da mora ključku, naloga naroda pa je, da I svojim nemškim, naravnost hohen-biti država nad strankami in da je pozneje eventualno ukrene kaj dru-1 zollerskim simpatijam. Te simpatije treba žrtvovati vse, samo da ostane gega, kajti s sedanjo ustavo še ne bo ^ pripomogle rimskim zaupnikom s tako velikimi žrtvami ustvarjena ustvarjen nikak prejudic. madžarske vlade do velikega vpliva, skupna domovina. Žrtve pa so bile Za ministrom Pribičevičem je po- ja njjiiOV vpjjv svoj občni zbor v Divačo, dinjstvo, razgovarja o higijeni ,vspod- Oblast je zborovanje, na katerem bi buja k narodnemu delu, se dajo usta- se bila imela rešiti nekatera notranja noviti v vsakem šolskem okolišu. Uči-1 vprašanja društva, v zadnjem hipu teljica naj postane prjateljica in prepovedala. Italijanski komisar je tovalka nase pnproste domačije. Kj;**" ^ c cWWimi raz. Delovanje našega učiteljeva ^ prepoved utemeijd s sledečimi raz- mora razviti na vseh poljih umstvene1^: U Pnjava oblasti je bda spi-in gospodarske kulture. V delu za te- sana v slovenskem jeziku; 2.) Prijava lesno in duševno zdravje naroda, za ni bila kolekovana (kar po zakonu jačenje ljubezni do rodne zemlje, za ni treba!); 3.) Dan občnega zbora povzdigo veselja do zdrave obrtne pri- ni primerno izbran, ker se istočasno dobitnosti, za poglobitev politične in vrši aneksijska proslava v — Ogleju! umestne izobrazbe ležijo^ garancije, občni zbor je bil oblasti prijavljen da bo državna zavest našega nar^a U3 t prepoved je bila izročena vprino sUnetsa. tedinstvo naroda ved-l^ t ^ ^^ sklicuje sedaj lavsko ženo. Prijateljstvo med učenko in učiteljico naj ne preneha z izsto- SSJ^fpŽS? £ la&iSnE** J«; priliko, da se učiteljica porazgovori in zbliža z ženo iz naroda. Dekliški vedno silnejša, jedinstvo naroda vedno realnejše in popolnejše. Kakor smo uvodoma poudariti, se učiteljstvo v polni meri zaveda svojih velikih nalog, zato je z veseljem nov občni zbor za pondeljek, 4. aprila dopoldne zopet v Divači. «Ne bojte se jih...» «Edinost* vezi, bo učitelju mogoče vršiti pro- čan i slavan vzelo na znanje sporočilo ministra je prinesla na Velikonočno nedeljo Pribičevica, ki je naročil vodji pover- uvodnik pod naslovom: «Ne bojte jeništva za uk in bogočastje dvorne- se njih, kateri umore telo... duše mu svetniku Skabemetu, naj pove pa ne morejo umoriti.* Ne govori učiteljstvu, da ga izredno veseli sicer o nikakršnih političnih zade-„marl>ivi rad uateljstva nad una- vah takozvane Julijske Benečije, to predjivanju narodne prosvete" J* / - - medenega Primorja, dodal: ^„Isporaate učiteljstvu, _ da ^člŠpominja Naša zastava naj nasa država od učitelja, za koje je ^,UIJf .__. w„„J pokazala veliko staranje i pokrivat svobodno plapola iad naso Slovence i u buduče, očekuje, da de se anga-|sko zemljo. Nosite, bratje, kriz z ve-žovati ne samo za uspeh u samoj I sel jem, kajti po vsaki Golgoti pride osnovnoj školi, u pitanjima čiste Vstajenje. «Vsak, kateri sliši te be-školske nastave, nego da če usadjivati sede in jih izpolni, je podoben mo-u decu i u društvo veliku ideju na-1 iu, ki je sezidal svojo hišo na ska-rodnog lecMnstva, teda ih prožme lo In ploha je ulila m prjšle so nAom£ ^^ narod bude vehk' ^ I vode in pihali so vetrovi in se upi- Obiinske volitve -f Gospodarsko izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane, da se v čim večjem številu u-deleže občnega zbora, ki se vrši danes v četrtek ob S. uri zvečer v salonu nri Mraku na Rimski cesti št. 4. __I rali v tisto hišo — pa ni padla, za- [kaj bila je stavljena na skalo Vsak ker bo na dnevnem redu tudi pogo pa, ki sliši te besede in jih ne izpol-vor o občinskih volitvah in o posta- ni, je podoben neumnemu možu, ki vitvi kandidatov za volitve v občin- je sezidal svojo hišo na pesek, rrje-ski svet. gova hiša je padla in velika je bila + Gospodarsko društvo JDS. za njena podrtija.* poljanski okraj ima danes, 31. t. m. + Madžarska zarota v Ramuniji. ob 8. uri zvečer pri g. Grošlju na Iz Bukarešte poročajo: Rumurska Poljanski cesti št. 7 ustanovni občni 1 tajna policija jc prišla na sled širo- nnmmške države. Zaroto so uprizorili Hortyjevi agenti. Dognano je, da je tndi madžarska vlada vedela za to zaroto. Minister vnanjih del, Take Jonescu, bo zahteval pojasnila od madžarske vlade. Mnogo oseb, ki so v zaroto zapletene, je aretova-r«ib. + Najnovejša stranka proletarcev. Današnji «Večerni list* (Novi Čas) priobčuje uvodnik, v katerem razlaga strmečemu svetu, da je postala SLS. — proletarska stranka, češ, da razvijajo klerikalni poslanci v Beogradu tako socialen program, kot nobena druga stranka v državi. Po mnenju ^Večernega lista* je glavna sila klerikalne stranke v mestih v služkinjah, na deželi pa v kmetskih hlapcih ter poljedelskih delavcih. Za propadanje klerikalne stranke je mentalitet člankarja -»Večernega lista* vsekakor zek> zanimiv. Videti je, da se klerikalci zavedajo, da so na kmetih izgubili vse, kar je bilo količkaj inteligentnega, da so klerikalni bataljoni industrijskega delavstva prešli v socialistične tabore in da so po mestih izgubili še tisto malenkost svojih pristašev, ki so jih v Avstriji spravili na svojo,stran s terorjem. Ako meni «Večerni list*, da je SLS. stranka proletarcev, ima v toliko prav, ker se ne da utajiti, da je ostal v klerikalni stranki le še pro-letarijat ^nepismenih*, čegar duševno obzorje še ne dopušča, da bi se otresel klerikalnega vpliva in izkoriščanja. Dejansko pa sloni moč klerikalne stranke na kapitalističnih načelih in na vdekapitalističnih voditeljih. Vrhovni še! stranke je škof, ki predstavlja kot istočasni cerkveni šef organizacijo, ki je najjačja opora fevdalizma in kapitalizma. Proletarec je za škofa in za duhovščino le objekt, na katerega se naslanja in ki mu služi v času splošne in enake volilne pravice za politično in gospodarsko eksploatacijo. V vodstvu klerikalne stranke pa vidimo poleg cerkvenih magnatov še celo vrsto posvetnih veljakov, ki igrajo v kapitalističnem svetu prvo violino. Naj navedemo tu le veleindustrijalca Pollaka, tovarnarja Remca, podjetnika Ogrina itd itd. Glavna gospodarska moč klerikalne stranke sloni na njeni gospodarski organizaciji, ki je absolutno kapitalistična po svojem delovanju in pridobivanju, pa naj navajamo v podkrepitev te trditve «Gospodarsko zvezo», -^Gospodarsko banko*, ali pa -»Katoliško tiskarno*, ki je kapitalistično podjetje, last izključno duhovščine Naj «Ve-černi list* še toliko dokazuje, da je še zaslepljeni protetarijaJ pa jim žan-bog služi le za pojačenje njihove moči. -f- Politični položaj v HaKji. Iz Rima poročajo: Iznova se je pojavila pri nekaterih parlamentarcih nada, da zbornica le še ne bo razpuščena in razpisane nove volitve, marveč da bodo poprej počakali izida volitev v «odrešeni domovini* in da bo kralj pozdravil na Montecitoriju zastopnike Trenta, Primorja (Julijske Benečije) in Zadra in med tem časom se bo morda parlamentarna situacija kako drugače razčistila, tako da razpust zbornice ne bo potreben. Odločitev, ali se italijanski parlament razpusti ali pa ostane, bo padla v kratkem. Drugi, ki niso optimisti, pravijo, da bo dekret razpusta podpisan prihodnji ponedeljek. -f- Angleški socijalisti proti ko« mnnizmn. Na kongresu angleške In-dipendent Labour Party (Neodvisne delavske stranke) je bil predlog za priključenje k tretji internadonali odklonjen s 521 proti 97 glasovom. -j- Amerika in okinjenje vojnega stanja. Iz Berlina poročajo dne 29. marca: «East Europe* javlja iz Washingtona: Vlada Zedin jenih držav jc poslala ententnim državam note, v kateri Zedinjene države izjavljajo, da si pridržujejo svoj delež pri določevanju točk, ki se nanašajo na ukinjenje vojnega stanja. Zedinjene države ne morejo dopustiti, da bi se končnoveljavno sklepalo, še pred-no je dospelo privoljenje Amerike. -f Posvetovanja zaradi zmanjšanja oboroževanja. Iz Londona poročajo dne 29. marca: Dopisnik «Daily News» iz Washingtona do-znava, da se amerikanska in angleška vlada posvetujeta glede vprašanja mednarodnega zmanjšanja oboroževanja. + Občni zbor krajevne organizacije JDS. za konjiški okraj bo 4. aprila dopoldne v dvorani okrajne hranilnice v Konjicah. Prosvefa — Natečaj za učne knjige. Minister za poljedelstvo je razpisal natečaj za učne knjige: 1. Živinorejo, 2. ovčjerejo, 3. čebelarstvo, 4. mlekarstvo, 5. rataretvo^ 6. livadarstvo, 7. vinogradništvo in sadjerejo, 8. gospodarski nanki, 9. kemija in mineralogija, botanika m zoolo- gija. — II. redni občni zbor aNarodne Ga« lerije» se vrši v petek dne 1 aprila ob' 17. uri v mestni zborovalnici ljubljanski. — Valček «Vesel i pastir® za moški zbor, klavir in salonski orkester je rav- __ _ . , - . - . nokar izšel v založništvu V. "VVeiil, Ma- SLS. stranka proletarcev, verjeti mu ribo,.. tega noben uvideven človek ne more. ?es je, da ima glavno besedo pri klerikalni'stranki kapitalistična mrtva roka in klerikalni bankirji, naivni in — Društvu slovenskih leposlovcev Ja darovala Jadranska banka v Ljubljani za podporni sklad 1000 kron. Za velikodušni dar iskrena hvalo! — D. S. L. k ČLANI NAŠE KOMISIJE ZA TRGOVSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Za člane komisije, ki bo sklepa-a trgovinsko pogodbo med našo državo in Italijo, so določeni: bivši finančni minister dr. Mihael Popovič, minister --1 razp. dr. Ante Trumbič in načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milan Todorovič. 4 KLERIKALCI V ZVEZI S KOMUNISTI. Iz Trbovelj nam poročajo, da so tamkaj klerikalci in komunisti sklenili zvezo za občinske volitve in so imeli v to svrho v nedeljo v klerikalnem društvenem domu skupen sesianek. Ker se komunisti sami ne upajo prevzeti občine, nameravajo baje glasovati za klerikalnega župana, ki pa bo seveda samo igrača in slepo orodje v njihovih rokah. * HABSBURGOVSKA ZASTAVA PRI VELIKONOČNI PROCESIJI. Somišljenik iz šentpeterskega predmestja v Ljubljani nam poroča o nezaslišani predrznosti, s katero je nastopila neka kongregacija, noseč pri velikonočni procesiji šentpeterske župnije zastavo z napisom: «V spomin 501etnice vladanja Njegovega veličanstva Franca Jožefa I.» Naš informator je zadevo lvjzuanil policiji, ki jc uvedla preiskavo. O zadevi bomo še poročali. NEHVALEŽNOST. ^Novi Cas» vsak popoldan krade vesti ljubljanskih jutranjih listov. Posebno v čislih je pri častitem nasledniku aVečerne-ga lista® naš list. Tudi danes ie de! poročila «N. Č.» o povratku Karla ilabsburga prepisan iz «Jutra->. Na drugi strani nas^ravno zaradi tega poročila 'Novi Čas* po metodah svojega očeta «Večernega lista* kru- Ljnbljana, 30. marca. to psuje in napada. Bog pomagaj! Klerikalci še hvaležni ne znajo biti — dokaz, da so padli že pod nivo rdečekožcev. ' NEREDNOST PRI RAZDELJEVANJU MOKE. Kakor nam javljajo iz Maribora, je dobila splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot. poverjeništvo Maribor, za velikonočne praznike po intervenciji poverjenika za socijalno skrb v Ljubljani od odseka za prehrano 40.000 kron kot podporo za razdelitev moke med najrevnejše člane. Pri razdeljevanju moke pa se ni ravnalo pravično in tudi nc preveč oziralo na dejanske potrebe. Podpora je bila odklonjena celo nekaterim invalidom, ki imajo družine in so 40 do 60 odstotkov nesposobni za delo. * Z UNCA nam pišejo: «Jutro» od včeraj sem dobil danes ob pol šestih popoldne in še to samo zradi tega, ker sem poslal ponj na pošto. Poštne pošiljatve prihajajo k nam z večdnevnimi zamudami in iz Ljubljane do Unca je danes tako daleč, kakor je bilo včasih od Unca do Carigrada. Pri tem je naš kraj le dobre četrt ure oddaljen od postaje Rakek! Glavna krivda leži v docela nespretni ureditvi poštne zveze, odnosno poslovanja poštnega urada. Vozna pošta gre skozi Unec ob 8. zjutraj, poštni urad je pa šele ob 9. odprt! Poživljamo poštno upravo, da uvede dvakratno poštno zvezo ia nam omogoči redno komunikacijo z ostalim svetom. Danes pridem prej peš v Zagreb. nego moje ekspresno pismo! 4 V SREDIŠČU OB DRAVI so 28. t. m. pokopali posestnika Antona Su-Icka. I-okoinik je bil vrl narodnjak in sodelavec v vseK narodni?! rti naprednih društvih. Zlasti se je zanimal za Sokola. Naj bo mlademu, komaj 35 let staremu rodoljubu, domača žemljica lahka! ' * MESTNI ŠOLSKI SVET V LJUBLJANI je v svoji zadnji seji, 17. marca vzel na znanje poročilo o končni uredbi obveznih nedeljskih maš v ostrem zimskem času, o u-redbi pravoslavnega verouka na ljudskih, meščanskih in nižjih srednjih šolah in o preuredbi pouka v srbohrvaščini. Dovoljeni sta in otvo-rilj sla se novi vsporednici v prvem razredu III. mestne dekliške in v četrtem razredu zasebne dekliške ljudske šole v Lichtenthurnovem siroti-šču. Stalni učitelj Avgust Pire, ki se je odpovedal nadzorsbm za šolski okraj Litija, je na lastno prošnjo v službovanje prideljen višjemu šolskemu svetu. Po Janku Orožnu, ki je dobil za drugo polletje študijski dopust, je na I. mestno deško meščansko šolo v službovanje poklican kot začasni strokovni učitelj Ludovik Primožič, prej v službi na Koroškem. Učitelj srbohrvaščine je nanovo postal Tomo Jedrlinič, prej učitelj v Vojvodini, učiteljica srbohrvaščine pa Marija Trampuževa, prej učiteljica v Istri. V službovanje sta prideljeni I. mestni dekliški šob Mil ka Umbergerjeva kot učiteljica petja in Berta Valentova kot namestnica stalne suplentke, I. mestni dekliški meščanski šoli pa Marija Miktevc-Janša kot začasna strokovna učiteljica. Stalno službo na Barju je nastopil Tit Grčar; isti šoli je v službovanje prideljena Marija Grčarjeva. Na novih vsporednicah sta postali začasni učiteljici Vida Smerdeljeva in Melita Petelinova. Projektirani sta v razbremenitev I. mestne dekliške in I. mestne deške meščanske šole III. mestna dekliška in III. mestna deška meščanska šola. Za vzdrževanje III. mestne dekliške ljudske šole je brezpogojno treba I. in II. nadstropja lastne hiše na Erjavčevi cesti št. 19, ki ju že nad poldrugo leto drži zasedeni poštno ravnateljstvo za svoj računski oddelek. Radi tega se sklene čimpreje poskrbeti za to, da se omenjeni prostori izroče svojemu prvotnemu namenu, če ne drugače, pa eksekutivnim potem. Pred sedstvo kranjske hranilnice se bo naprosilo, naj prepusti Virantov vrt za kretanje šentjakobske šolske mladine med odmori pouka pod nadzorstvom učiteljstva ob ugodnem vremenu in za to primernem letnem času. * IZ POŠTNE SLUŽBE. Poštni asistent Joško Monda je iz Ljubljane premeščen v Sarajevo. Odpravniška služba je podeljena: v Motniku poštnemu oficijantu Maksu Hribovšku, v Bučki poštni aspirantki Ivanki Tržan, v Podsredi poštni pomočnici Frančiški Veres, v Zagradcu na Dolenjskem poštni pomočnici Marici Vrančič, v Šmarjeti ob Pesnici poštni pomočnici Berti Toplič. Poštni službi se je odpovedala pisarniška oficijantka Kar-mela Bajt v Ljubljani. s KRAJEVNA ORGANIZACIJA JDS V KONJICAH. Občni zbor krajevne organizacije JDS za konjiški okraj se vrši dne 4. aprila 1921. ob pol 11. uri v dvorani okrajne hranilnice v Konjicah. — Odbor. * r ALEKSANDROV DOM* v Rogaški Slatini Regent je dovolil, da se hotel «Esplanade> v Rogaški Slatini (prej hotel «Erzherzog Johann») imenuje v bodoče »Aleksandrov dom». V tem hotelu je 1. 1909 stanoval takratni srbski princ Aleksander, ko se je zdravil v Rogaški Slatini. * IZ CELJSKEGA MESTNEGA SOSVETA. Na seji celjskega mestnega sosveta dne 25. marca je bilo načelno sklenjeno, da se bodo mestna obrtniška dela oddajala v prvi vrsti slovenskim obrtnikom. — Ker je poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani izjavilo, da ne reflektira na nakup posestva v Spod. Lanovžu, se Proda zemljišče Hrvatski kreditni banki v Zagrebu, ki nairerava urediti tamkaj skladišča za mineralno aljc. _ tsivsi mestni uslužbenci, sami za-' grizeni nemškutarji, ki so bili po prevratu odpuščeni, oziroma upokojeni, zagrozili s tožbo, aH> se jim ne * POMOČ POGOEECCEM V KSS23T VASI. Prejeli 6mo naslednji poziv: Dne 21. marca 1921 jo požar upepelil Knežjo vas, občina Dobraič, politični okraj Koto mesto. Zgorelo je 14 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež, perilo, živina itd. Brez strehe brez premoženja se nahaja 81 ljudi. Po nesreči prizadeti prebivalci Knežje vasi so torej v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim pomoči od drugod. Da se jim olajša beda razpisujem s tem nabiranje milih darov v celem območja deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništva za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta določila, nadalje pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Ljubljana, dne 24. marca 1921. Deželna vlada za Slovenijo, poverjenišvo za notranje zadeve. Vodja poverjeništva za notranje zadeve: Dr. Baltič. AKADEMSKO DRUŠTVO «TRI-GLAV» v Zagrebu poživlja vse svojo starejšine in člane, da se sigurno udeleže cTriglavanskega 6lavja>, ki se vrši dne 9. aprila v Celju. Isti dan pred plesom bo zborovanje »Starejšinske zveze* skupno z društvom. Ker se bo na tem zborovanju razpravljalo o važnih zadevah, se prosi za polnoštevilno udeležbo. k ŽELEZNIŠKI TEČAJ ZA RUSE PANCEVU. V Pančevu se je ustanovil že lezniški tečaj za ruske inteligente, ki 90 pobegnili pred boljševiki v našo državo Kakor hitro bodo vožbeniki dovršili tečaj, bodo odposlani v Vojvodino, da tamkaj zameni jo nezanesljive madžarske nastav-Ijence. _ * PODRUŽNICA JUGOSLOVANSKE MATICE v Celju priredi v soboto in nedeljo veliko javno zbirko v korist Matice, ker 20. marca ni bilo mogoče sklicati žalnega zborovanja. * ZA JUGOSLOVANSKO MATICO. V Trebnjem je imela podružnica Jugoslovanske Matice na žalni dan dne 20. marca občni zbor in čajni zvečer,ki je do-nesel 1919 kron čistega dobička. * BOJ PROTI MALARIJL Zdravstveni odsek za Slovenijo ponovno razglaša, da potrebuje ministrstvo narodnega zdravja na tem polju izkušene zdravnike za sistematsko odvračanje malarije. Reflektanti naj ministrstvu naznanijo pogoje, pod katerimi bi bili v katerikolem delu naše kraljevine pripravljeni, voditi ta boj. * DIJAŠKI TRANSPORT NA DUNAJ Prejeli smo: Vse gdč. koleginje in gg. kolege, ki žele odpotovati dne 6. aprila dopoldne iz Ljubljane na Dunaj, prosim, da se prijavijo zaradi transporta. Potni list, vozno olajšavo in drugo naj si pre skrbi vsak sam. Prijave sprejema Janko J. Ravhekar, stud. rer. com., Ljubljana, Pred škofijo 20. * ZA INVALIDE, VOJNE VDOVE IN SIROTE. Od organizaeje vojnih invalidov smo prejeli in objavljamo: Oni člani in članice poverjeništva Splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico, ki še do sedaj niso prišli po moko, se poživljajo, da se zgla-sijo s članskimi knjižicami najkasneje do vključno 2. aprila t. 1. v Št. Pcterski vo-jaščnici soba št. 3 v svTho nakazila. Opozarjamo ponovno, da pridejo v poštev samo člani in članice, ki hivajo v okolišu ljubljanskega sodnega okraja. Zglasijo naj se tudi dotični, ki so bili mogoče la-vmjeni z kakršnokoli motivacijo. MARIBORSKI DROBIŽ. Poceni je hotela priti do elektrike vdova Z, stanujoča Ob železnici št 8. Napelja-a si je namreč mestni tok kar sama skozi okno v stanovanje, za kar se bo morala zagovarjati pred sodiščem. — Konradu Puklu iz Dobrenj je bil v torek zvečer, ko se je peljal z vozom iz Kopališke v Aleksandrovo ulico, ukraden nahrbtnik, v katerem je imel 20 kg krompirja in 10 kg soli. — Žepna ura je bila v torek najdena v Sodni ulici. USODNA NESREČA se je primerila zidarskemu delavcu Martinu Skubicu iz Šmartna pri Litiji. Šel je podstrešje, da obleče drug suknjič, katerem pa je imel spravljen nabit samokres. Krogla ga je zadela v tre-])oh. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je kmalu umrl. 1 ocIBor: SmočfeJ, Kosovel, Etež. V< deb in Pahor.) Delegat Carnegievega fonda, Kap-ser, se je zahvalil kongresu za prisrčni sprejem in povdarjal delovanje Carnegievega fonda za našo domovino. Pozival je novinarje, naj potoni listov temu fondu moralno pomagajo. (Burno odobravanje.) Viktor čenčič (Ljubljana) je poročal o pokojninskem fondu in predlagal resolucije, v katerih se zahteva za to humanitarno institucijo podpora vlade. Sprejeto je bilo tudi poročilo odseka za bolniško blagajno. Ponovno je pozdravil kongres imenu češkoslovaških novinarjev ravnatelj praške ^Narodne Politike* Češkoslovaškemu novinarskemu druženiu se pošlje brzojavna zahvala, da je poslalo svoje zastopnike na sarajevski kongres. Ustanovi se poseben sindikat po-klicnih novinarjev in sotrudnikov listov. Sprejet je bil načrt kolektivne pogodbe med novinarji in lastniki listov. Na seji v torek dopoldne je bila sprejeta resolucija, v kateri se novinarski kongres izjavlja za svobodo tiska in proti ustavitvi kakršnegakoli lista. Popoldne so se novinarji na ko-lodvoru prisrčno poslovili od sarajevskih tovarišev in ob 1. uri so se odpeljali s posebnim vlakom proti Brodu. Novo sredstvo klerh kalcev v boju proti ne-pokornim faranom Na Sinjem vrhu pri Vinici v Be-lokrajini se bije že dolgo hud bo; med farani in tamošnjim cerkvenim predstaviteljem. Faranom se je že več kot pred pol letom posrečilo od-poditi župnega upravitelja Alojzija Jeriča, ki ga je črtila zaradi njegove politike v cerkvi in samopašnega obnašanja zunaj cerkve prav vsa ara. Na pritisk faranov ga je moral škof Jeglič prestaviti ter ga poslati na Preloko. Ta častiti duhovni pastir pa se od svojih faranov ni poslovil na običajen način. Iz mašče- so ____t_____ povišajo draginj ske 'doklade! Ker je mestni sosvet na stališču, da so te zahteve neupravičene in tudi izdatkov v znesku 86.000 kron ne bi mogel zagovarjati, se prepusti odločitev novemu občinskemu svetu. — Športnemu klubu «Celje» se začasno prepusti Glazija kot športni prostor. — Na predlog sosvetnika Rebeka se sklene pozvati stanovanjski urad, naj napravi primerne korake, da bodo celjske banke za svoje uslužbence zgradile lasti« stanovanjska sloaia. Kongres iugosS. novinarjev Sarajevo, 29. marca. V ponedeljek se je kongres nadaljeval in sprejeta so bila pravila skupnega udruženja, ki se imenuje «Jugoslovansko novinarsko u druženje s sedežem v Beogradu in sekcijami v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu^ Lastniki listov ne morejo biti izvoljeni v osrednjo upravo udruženja. 30 odstotkov imovine dosedanjih novinarskih društev pride v last osrednjega udruženja. Na podlagi proporcije se je izvo-t _ i lil nov odbor, z Dušanom Nikolaje-| vičem (Beograd) kot predsednikom, i (Od ljubljanske sekcije so izvoljeni v valnosti in sovraštva do faranov je zadnjo noč pred odhodom vdrl arno cerkev, pobral štiri mašne plašče, kelih, ctborij, kadilnico, bande-ra, nebo, mašne knjige, vrvi od zvonov, svetilke in druge, za verska opravila potrebne stvari, ki so bila vse inventarno imetje cerkve, kojega so nabavili s teškim trudom farani sami. Razven tega pa je še napravil cerkvi čez 18.000 krem dolga, oči-vidno iz lahkomiselnosti ali pa iz hudobije, ker je imela cerkev pred njim vsled požrtvovalnosti in varčnosti faranov še prav lepo premoženje. Proti cerkveni tatvini so se pritoževali brumni farani Sinjega vrha na vseh mogočih instancah, 'osebno deputacijo so poslali met-iškemu dekanu in celo škofu v Ljub-ano. Tu so lepo naleteli. Škof Jeg-č je rekel deputaciji, da so Vrhov-ci trmasti. Drugi gospodje okrog njega pa so gledali odposlance po strani kot brezverce, četudi so se potegovali za interese cerkve. Vse pritožbe pri cerkvenih oblastvih niso nič zalegle. Obratno. Skoro pol leta po odhodu Jeriča škofijski ordi-narijat na Sinji vrh sploh ni hotel poslati duhovnika. Tega Vrhovci pravzaprav niso toliko pogrešali, pač pa niso mogli pozabiti na svoja bandera, na lepe plašče in dragoceno posodo. Končno so Vrhovci poslali posebno deputacijo k deželni vladi v Ljubljano, in ta je odredila, da ima priti vse cerkveno premoženje, ki ga je odnesel župnt upravitelj Jerič, na Sinji vrh nazaj. Na veliki petek je po naročilu okrajnega glavarstva korakal župan Sinjega vrha v spremstvu dveh orožnikov na Preloko k Jeriču, da mu odvzame ukradene cerkvene stvari. Jerič se je uklonil avtoriteti bajonetov. Tako se je izkazalo, da je postala vlada zaščitnica cerkvenega premoženja na Sinjem vrhu, aa čigar varstvo škofijski ordinarijat v Ljubljani, četudi je bil v to vpoklican, ničesar ni hotel storiti. Ravnanje župnega upravitelja Jeriča ter zadržanje knezoškofijske oblasti v Ljubja-ni jasno dokazuje, kdo neprestano greši proti verskemu čutu ljudstva. Vinska trgovina. V celi mednarodni vinski trgovini je opažati precejšnjo re-serviranost. Češko javnost so razburile vesti o važnih trgovskih vinskih pogodbah z raznimi francoskimi in španskim: firmami, ker v teh pogodbah ni videla no bonih koristi »Vinske borze> ni in je sploh vprašanje vinske trgovine s Francijo in Španijo še ne rešeno. Največ iz gleda za vinsko trgovino z republiko more imeti Avstrija in Madžarska. Vedno bolj se kaže potreba po popolni svobodi vinske trgovine, kjer bi samo konsum reguliral cene. — Ogrsko vino se z nara ščanjem vrednosti ogrske krone podra-žujo in radi tega ne pride v poštev za dovoz v Avstrijo. Ogrska vina so se za Avstrijo pri hektolitra podražila za 200 kron. Avstrijski vinski trgovci pomišljajo na dovoz italijanskih vin, kajti za avstrijsko vinsko trgovino pomeni 60 odst. povišanje vrednosti ogrske krone kafo.mi-teto. V Franciji se posebna minisetrialna komisija posvetuje o kritični situacij na vinskem trgu in predlaga znižanje davka m prevoznih tarifov. Velike produkcijsko države imajo milijonske zaloge, katerih ne morejo izvoziti, ker vinsko neproduktivne države iz finančno-gospodarskih razlogov niso posebno naklonjene dovoza vina. Gospodarski stiki med Dalmacijo in Češko. V Splitu se bo v kratkem vršil sestanek dalmatinskih gospodarskih krogov s češkimi delegati. Iniciativo za sestanek je podal splitski češki konzul Herman, ki skuša doseči čim najožje vezi med dalmatinskimi in češkimi interesenti. V Dalmaciji je mnogo predmetov, ki bi se lahko izvažali na Češko, kakor vino, cement, južno sadje, karbid itd. Zadružna zveza v Celju ima 3. aprila dopoldne v mali dvorani Narodnega doma občni zbor. Ureditev ribolova v Jugoslaviji Iz Beograda nam poročajo: Komisija za ureditev ribolova v naši kraljevini je dovršila svoje delo in izročila svoj elaborat kmetijskemu ministrstvu. Po novi uredbi bodo odpravljene vse fevdalne pravice na ribolov in eksploatacija preide v roke države. Manjša jezera se prepuste na izkoriščanje občinam, v katerih leže. Manjše reke in potoki, ki teko po privatnih posestvih, se prepuščajo eksploatsciji lastnikom toh posestev. Ob morskem bregu ležeče občine dobe prarvico do svobod nega ribolova eno angleško miljo od obale, dočim pripada eksploatacija na širokem morju državi. = Nove omejitve industrijskega obrata? Kriza v industriji je vrgla svojo senco tudi na Celje in okolico. Cinkarna je že morala svoj obrat omejiti. Kakor se govori, bo tudi Westenova tvornica primo-rana omejiti obrat, ker leže v velike zalogo neprodanega blaga, = Celjska obrtno-nadaljevalna šola priredi 4. aprila za Evo je učence poučni zlet v Ljubljano, za katerega se je prijavilo 40 gojencev. Udeležba pa bi bila še mnogo večja, ako bi ne bilo gmotnih ovir. = Zveza med Beogradom in Dunajem. Brodarski sindikat v Beogradu pripravlja redno paroplovbno zvezo med Beogradom in Dunajem. Parniki bi pričeli redno voziti s 15. aprilom. = Zvišani železniški tarifi v Nemčiji za 50 do 85 odstotkov stopijo v veljavo ie 1. aprila. = Aklvnost čeh©slovenske trgovinske bilance v trgovanju z Ameriko. V leta 1920. je čebo8lovenska republika izvozila Združene države blaga za 10,155.000 dolarjev, uvozila pa za 7,078.000, tako da znaša activum S milijone in 77 tisoč dolarjev. Nemčija je v istem let« v Ameriko izvozila blaga za f® milijonov dolarjev, uvozila pa za 311 milijonov dolarjev, Avstrijsk izvoz je imel vrednost 1'8 milijonov dolarjev, uvoz pa 19'3 milijona dolarjev. Tudi drugo srednjeevropsko dr žave so v trgovini z Ameriko pasivne — edino Čehoslovenska republika je aktivna. = Prehod čehoslovenskega blaga skozi Tret V januarju je šlo iz Trsta v tujino 309 vagonov čehoslovaškega blaga, a v republiko pa 311 vagonov. Celotni promet čehoslovaške zunanje tigovine, ki je šel skozi Trst znaša v enem mesecu 620 vagonov. V februarju je iz repubiike prispelo v Trst 306 vagonov, iz Trsta v republiko pa 214 vagonov (skupno 420). Na »vozu je največ udeležen sladkor, steklo, les, železo, na nv»zc pa pavola: tobak in vino. — Olajšam uvozni !n izvozni predpisi na Češkem. Češki urad za zunanjo trgo vino je naročil carinskim uradom, da brez posebnega izvoznega dovoljenja pro paste manjšo množino blag*, katero ima potujoče občinstvo na poti v tujino s seboj, ako jo iz množil*; in kakovosti blaga ter po poklicu osebe razvidno, da biago ni namenjena za daljšo prodajo, n. pr. blago za obleke, za perilo ?-a posamezne osebe, posamezne obleke in perilo, kuhinjska posoda in orodje itd. To blago pa je seveda podvrženo carin L = Zastoj v talijanski automobilni industriji. Največja italijanska tvornica automobilov «Fiat» v Turam je se delj časa omejila obratovanje na tedenskih SC .ar, sedaj pa ji ta -akreR ne zado3touevza ublažitev krize in vidi edino rešitev v, — odpuščanju večjega števila delavcev. = Razstava lanenih produktov se vrsl letos v Pragi. Čas še ni določen. Lsnena produkcija je za češko narodno gospodar stvo izredne važnosti. Razstava hoče nazorno pokazati cel postop lanene produkcije, od semena do proizvodnje najfinejših vlaken, olja, firaeža in lakov. Informacije daje Zemedelska jednota, Praha, VL, Vodičkova 38. = Končna odločba v Stcinbeissovi a. feri. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila končno likvidirana znana afera Steinbeissovega podjetja. Ministrski svet je, kaor nam poročajo iz Beograda, razveljavil pogodbo, ki jo je bil sklenil minister Kovačevič svoječasno s Kornerje-vo 6kupino, ter odobril predlog ministra za šume in rude Krizmana gledo nadaljnjega delovanja tega podjetja. Borza 30. marca Današnja borza je bila jakfl mrtva. Zahtevala se je le Zagrebška eskomptna banka. Devize: Berlin 228 do 229,50, Bukarešt 199, Milan 574 do 575, London 565 do 569, Newyork 142 do 143, Praga 189 do 190, Švica 2450, Du naj 20,45 do 2050, Pariz 992 do 1000. Valute: dolar 139,50 do 140£5, avstrijske krone 21 do 22,50, levi 160, češke krone 182 do 187, franki 950 do 980, napoleondori 472 do 477, marke 222 do 224, leji 194 do 196, lire 557 do 560. Blagovna borza: koruza Zagreb 460, ječmena kaša Zagreb 950, laneno seme Zagreb 1200, modra palica avstrijska, ocarinjena Zagreb 1825, oetova kislina 80 odst. Zagreb 7500. Popravek k včerajšnji borzi: Dunaj 20,30 do 20,50 (ne 23 do 25), dolar 139.50 do 140,50 (ne 12J do 112,50). blago 940 1450 600 denar 920 1425 695 915 435 1450 1260 756 410 1960 680 1355 305 11175 11225 630 780 800 99 635 645 440 1600 1280 760 415 2000 720 312 Banka za Prhnorje . * Hrvatska eskomptna banka Jugoslavenska banka . . Ljubljanska kreditna banka Rečka pučka banka „ » ■ Eksploatacija drva » • » Slavonia ...is*« Srpska banka . : > e ■ Trgovsko-obrtna banka » Jadranska banka s « « a Gorania • » • a a a ■ Gutman . . * . s a ■ Banka Brod na Savi < ■ Praštediona . . . » » Slovenska eskomptna banka Narodna šumska Industrija Poljedelska banka i & t Narodna banka a * » » Dunaj, devize: Berlin 1107 do 1103, Budimpešta 209 do 211, London 2755 do 2775, Milan 2840 do 2860, Newyork 70T7 do 711, Praga 900 do 906. Beograd 1890 do 1910, Zagreb 473 do 477. — Valute: tvomici | marke 1107 do 1113, franc. franki 4840 do 4880, švic. franki 12150 do 12200, ogrske krone 205 do 207, lire 2825 do 2Sio, funti 2740 do 2760, dolarji 702 do 706, dinarji 1881 do 1901, čehoslov. krone 899'50 do 905'50. Avstr. kronska renta * • * • majska renta ^ a « s ■ Ogrska kronska renta : i a a V. avstrijsko vojno posojilo « « Turške srečke......i Avstr. kred. zav. za trg. In ind. Anglobanka aaiitaea Bankverein ■ t i > < > t ■ Landerbank . s s r « » ■ a Avstro-Ogrska banka . - a a Bosanska zemaljska banka < a Živnostenska banka s e » a a Državne železnice ^ a • • • Lombarde . s > t a • a a Alpine-Moittan . ; s s a a a 98-60 99.— 255 — 78.50 3986.— 1930 — 2002'— 1358_ 3200.— 4980 — „ 1770.— , 3796-— a 5478-— , 3601-— a 7840-— , 14700-_ , 5930-_ , 1149o._ , 977(V_ , 10350._ 121"25 'do Praška železna IndustrHa < Trboveljska premogokopna » Leykam. papirnica . . . • Kranjska železna Industrija a Zenica-železo.....a Praga, d o v i z e: Berlin 122'75, Beograd 20T50 do 209'50, London 302 do 304. Milan 311 do 313, Dunaj 10'40 do 11'40, Newvork 7575 do 76'75, Pariz 533 50 do 536'50, Zagreb 51'50 do 52'50. Valute: franc. franki 530'50 do 533'50, dinarji 198'50 do 200'50, lire 30R do 310, avstrijske krone 10'40 do 11'40, dolarji 74T5 do 75'75. Berlin: Italija 25T20 do 258*80, Pari« 439'30 do 440'20, Švica 1083'90 do 1086'10, Dunaj 16*78 do 16'82, Praga 82'275 do 82'475, Budimpešta 19'605 do 19'645, London 2461375 do 246*785, Ne^-York 62'7o do 62'87. Curih: Berlin 9'15, Newyork 5*76, Lon-don 22'68, Pariz 40'35, Milan 23*85. Praga 7'55, Budimpešta 1*825, Zagreb 4, Bukarešta 7*925, Varšava 0*725, Dunaj 1'55, avstrijske krone 1. Vremensko poročilo Linbiiano 306 ra nad morjem D a •• Uooffi S i! i 30. 7. nri 14. nri d* uri 736 3 737-7 Ba-9 & S."- H Vetrovi Nebo 51 13*7 r&l bres vetrn aLi" oblačno to« jaoj Srednja »eanganja temperatura 9-1, normalna 6-* ~ menaka napoved: »oi. cM. apreraenlj. rteme Solnce vzhaja ob &-41 aahaia ob 18-37 Eastaft in izdajatelj Konzorcij .Jutra". OdjgcflKMmi nredsak Vit E. Jefcnc. 23 je HugS Conwayr * Iz i@me v Roman. J Najin govor se je omejevai na vljudnosti, ki jih izkazuje človek ženski, v koje družbo je prišel. Pavlina se mi je zahvaljevala za vsako malenkostno uslugo, in to je bilo vse. Fot je bila dolga in naporna, videti je bila izmučena. «Ali si utrujena, Pavlina ?»' sem flejal; ali bi hotela iti v svojo sobo?» «Zelo sem trudna.» Govorila je s skoraj tožečim glasom. «Torej lahko noč», sem rekel; ♦jutri se boš bolje počutila in potem si ogledava leve tega mesta.» Vstala je, podala roko in mi voščila lahko noč. Podala se je v svojo sobo, jaz pa sem šel na izprehod po razsvitljenih ulicah in sem z žalostnim srcem razmišljal doživljaje tistega dne. Mož in žena! Kako bridko roga-tije je v teh besedah! Zakaj midva s Pavlino sva si bila, če se izvzame postavna vez, tako daleč drug od drugega, kakor tisti dan, ko sem jo prvikrat videl v Turinu. In vendar sva danes dopoldne prisegla drug drugemu ljubezen in zvestobo, dokler naju ne loči smrt. Zakaj sem se tako prenaglil, 'da sem prijel Cenerija za besedo? Zakaj nisem počakal, dokler se ne bi prepričal, da me more dekle ljubiti, ali se vsaj prepričal, da je sploh zmožna ljubiti? Njena apa-tija in skrajna indilerentnost mi je legla na srce kakor led. Storil sem veliko bedastočo — nekaj, kar nikdar ne bo mogoče popraviti. Zdaj moram nositi posledice. Vseeno pa sem upal — upa! zlasti, kaj utegne prinesti drugi dan. Dolgo časa sem se sprehajal in razmišlja! o svojem čudnem položaju. Nato sem vrnil v hotel ter poiskal svojo sobo. Bila je ena od vrsto sob, ki sem jih bil najel in ki je mejila na ono moje žene. Pregnal sem, kolikor sem pač mogel, vse upe in bojazni do drugega jutra in sem naposled utrujen vsled dogodkov tistega dne zaspal. Z nevesto nisva obiskala škotskih jezer, kakor sem nameraval. Tekom dveh dni sem dognal vso resnico — izvedel vse, kar sem mogel — vse, kar sem sploh mogel vedeti o Pavlini. Pomen starkinih, telikrat ponav-Ijanih besedi, «da ni ne za ljubezen ne za zakon», mi je bil zdaj očit. Vzrok, zakaj ie dr. Ceneri zahteval, da naj se Paviinin soprog zadovolji samo s tem, da jo vzame za ženo, ne da bi poizvedoval po njenem prejšnjem življenju, je bil jasen. Pavlina — moja žena — moja predraga, nI imela preteklosti! Ali vsaj ni vedela za preteklost! izprva počasi, potem pa s hitrimi koraki se mi je razjasnila resnica. Sedaj sem vedel, kako naj si tolmačim tisti zamišljeni, čudni pogled v tistih lepih očeh — sem spoznal vzrok in-deierntnosti, apatije, ki jo je kazala. Obraz ženske, ki sem se ž njo poročil, je bil lep kakor zarja, njena postava tako popolna, kakor postava grškega kipa, njen glas prijeten in tih; ali manjkalo je enega, kar daje življenje vsakemu čaru — manjkalo je duha! Kako naj opišem njeno stanje? Blaznost pomeni vse kaj drugega, kakor je bilo njeno stanje. Slaboumnost bi še manj izražala, kar bi rad povedal. Ne morem najti besede, ki bi bila primerna. Nekaj je manjkalo pri njenem razumu — podobno, kakor bi manjkal en ud na telesu. Spomina ni imela nobenega, kakor je vse kazalo, razun za prim: orna najzad-nje dogodke. Razmišljanja, pretehto-vanja, sklepanja oči vidno ni bila zmožna. Videti je bila nezmožna spoznati važnost in pomen dogodkov, ki so se vršili okoli nje. Žalost in veselje, to so bila čustva, ki jih je fciia nezmožna občutiti. Nič je ni ganilo, kakor je bilo videti. Opazila ni niti oseb niti krajev, razen če sem obrnil njeno pozornost nanje. Živela je kakor po notranjem nagibu — vstala je, jedla, pila, šla k počitku kakor človek, ki ne ve, zakaj dela. Na vprašanja ali opazke, ki so segle do omejenega obsega njenih zmožnosti, je odgovarjala — one izven tega obsega so šli mimo nje neopaženo ali pa so njene plahe oči za trenutek zrle vprašalcu v obraz ter ga pušča-ie tako osuplega kakor sem bil jaz, ko sem prvikrat opazil tisti čudni, vprašujoči pogled. In vendar ni bila blazna. Človek bi bil lahko ž njo v družbi več ur in ne bi mogel dobiti slabega vtisa kakor da ie plašna, molčljiva. Kadar je govorila, so bile njene besede kakor od ženske pri polni pameti. Njen glas pa je bilo redno slišati samo tedaj, kadar so navadne živ-Ijenske potrebe to zahtevale ali pa kadar je odgovarjala na kako preprosto vprašanje. Morebiti ne bom daleč od nepravega, če primerjam njenega duha z otroškim — žal, bil je otroški duh v ženskem telesu — in ta ženska je bila moja žena! Kolikor sem mogel videti, življenje ni imelo zanjo niti duševnega veselja niti bolesti. Spoznal sem, da je, kar se fizičnosti tiče, nanjo mraz ali vročina bolj vplivala kakor katerikoli drugi vplivi. Solnce jo je izvabilo na prosto, mrzel veter jo je po- gnal v sobo. Ona ni bila nDcakor n©. srečna. Bila je videti popolnoma srečna, da je sedela meni ob strani ali hodila ali se ure dolgo vozila z menoj, ne da bi količkaj izpregovo-rila. Celo njeno bivanje je bilo negativno. In vendar je bila ljubka in voljna. Sledila je vsakemu mojemu nasvetu, soglašala z vsakim načrtom, bila pripravljena iti sem, tja, kamorkoli, kakor sem želel; a njena poslušnost ia voljnost je bila taka, kakor jo kaže suženj do novega gospodarja. Do« zdevalo se mi je, da je morala celo svoje življenje biti vajena poslušati koga. (Dalje prihodnjič.) DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodete imeli, če uporabljate Fellerj« Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 dvojna* tih ali 2 špeciialni steklenici Elsa fluida 42— K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18—* kron. Ideal vseh sredstev za negovanj« lepote so Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15— K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijno mlečno milo 2 znamko „Elsa" 19—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eugen V.Feller Donji Stubici, Elsa trg št. 351 na Hrvatskem so vseskozi zanesljivi in priporočljivi 436 kMM in žlofifnf semenski fl!?nh priporoča SEVER & KOSIP., glUH Ljubljana. 498 10-8 čepice za uradnike državne in južne železnice, kakor tudi vsake druge Trste, izdeluje po naročilu v najkrajšem času tvrdka FILIP BIZJAK ferznar ln izdelovalec čepic Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej). 580 1 578 ITiničar 2-1 ki se razume tudi na čebelarstvo se takoj sprejme. Prosto stanovanje, plaža po dogovoru. Pismene ponudbe na Anton Svet, posestnik v Spodnji Šiški, Planinska cesta 276. Traži se više 577 3-1 prevadjaia ponajbolje tebničara s njemačkog i takodjer iz franeuskog i engleskog jezika u srbsko-hrvatski jezik. Prevadjanja su isključivo tehničke naravi. Posao je stalan. Naplata po ugovoru. Ponnde molim da se šal ju na npravu «Jutra» pod „Prevod". jako dober in hiter voz z elegantno odprto karoserijo za štiri osebe se po ugodni cani preda. 617 Naslov pove uprava «Jutia>. 5—4 Arhitekt in mestni stavbenik vsakršnega blaga izvrši najhitreje prevozniško podjetje JOSIP ?M£C 575 Radeckega cesta 3. 10-2 Oblastveno koncesijonirani informačni zavod Drago Beseijak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5 vse kreditne in privatne in formaoije v tu- in inozemstva. V abonne mentu ter posamezno, cene zmerne. 191 3 O) C O) C >CJ S2 (U ?- 3 .as c o F. BRUHAT 426 58—41 in tkanine Mestni trg 25/1. o s 9? S ■n (V s o< a CD Ci ft> S n Ravnokar je izšla brosurica: ovna vojna v pesmi in slikah, I. zvezek. Izdala in založila »Domovina". Cena 4 krone. ^ Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi ,.Domovine", Sodna ulica 6. 652 26-7 Tovarna S. REICH Dajana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelsnbiirgova u.4 Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za- PuDRUZNICE: MARIBOR Gosposka nI. 38. pestnice in srajce. KOČEVJE NOVO MESTO Glavni trg. štev. 39. Ljubljana, Gosposvetska c. 10. Telčfon interurb.št.103. Ustanovljeno 1.1850. so priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračnne. 440 10—5 BanoaBiBBasGSBSBaEBaacBsaBE! % «■ e K S ■ 89 olje za transmisije; „ ® olje, strojno za poljedelske stroje; S g olje, strojno za težke stroje; H ti olje za avtomobile, lahko; ■ B oljo „ „ , izredno težko; « y olje za c3indre; 1 q olje proti prahu. 57 104—64 & e Glavna za'oga: 1 Mt, Rokove h Ml d. z o. z. 1 | prej A. Zanki!!™ sinovi. | BssasBisaBaBBaaasasaaBeESEO Naročajte in širite sledeče Anatalo France-Dabeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevskij-Levstik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 36 K, vez. 50 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonoonrt-Paštuškin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. . Cer rantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, rez. 28 K, po pošti 1 K 80 v več. . . « ,, »n Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti 1 K 80 v vec. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 v več. ^ Josipa. Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 3 K več, U. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 t reč. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna s&tasga v Ljubljani, Sodna, ulica 6. Priporočamo domače tvrdke: H Mali trgogskl in obrtni oglasnik. | vS'a,tfrH PuškarJI: Kaiser F. K., Želenburgova al. 6. Skladišča: Balkan, d. d.. Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, mannfak« tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Ferd. Kom, klep. mojster, Poljanska cesta 8. e 66 99 veletrgovina z manufakturo na debelo Maribor, Cankarjeva ulica 1 vljudno naznanja, da je došla večja množina nanj po zelo ugodni ceni. S Štiri milijone kron zadene v najbolj srečnem slučaja igralec državne razredne loterije. je znašal glavni dobitek v tretjem razredu, ki ga je zadela srečka Zadružne gospodarske banke št. 34.238. Novo žrebanje se vrši dne 8. in 9. aprila. Kdor je doslej igral, a še ni zadel, mora zamenjati srečke III. razreda za nove srečke IV. razreda do 3. aprila. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K Kdor doslej še ni igral, a hoče igrati v četrtem razredu, mora plačati srečke vseh štirih razredov, torej štirikratni iznos. Zadnja ppilika! Zadnja, ppilika! Nekaj srečk ima še na razpolago 579 Zadružna gospodarska banka, d. d. v LJubijani, Ounajska cesta 38/1. ■■M ■ a a 15 a i 51 a s ra a a a a a a 9 P a o SI 99 66 21 104—66 d« as o. as. LJubljana, Dunajska cesta St. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riz, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko In nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosfi, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje f? moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter raz- U lično drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba, •va b—a R—fl pni fs-d s-*»p-a i a—a s-a p-a p~a stev. pošt. iekow. urada shs ».osi. Obrestuje vloge na tekoči račun s jnni gsp** ^jL 8C©ng?esni trg štetf. ( 453 26~10 * izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkulantneje. = od dne vloge do dne dviga.