Kopien* izhaja vsaki torek In soboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Ircdnlštv» se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, karnor je naslavljati pisma. *i«-fr»«kirana piwnia se ne sprejemajo, enako se ne uvaiujejo pisma forez podpisa. ttokupiNi dopisov se ne vrafajo GORICA stane na letu 10 K, i» pol leta 6 K, za četrt leta 250. (Jpravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskami" ulica Vetturini it. 9. A» ogla«e «e plafuje od fveterusiupne petit vrste po 14 vin., za vefkratni uatis primeren popust. Poftam«ziiK Itcvilkf sianejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah. §t. 23. V (iorici, v torek dne 21. marca 1911. LetO XIII. Načrf novega občinskega reda. Dne 7. aprila 1. 1914 bo praznoval naš občinski red, ki je sedaj v veljavi, petdesetletnico svojega vladanja, ako ne pride dollej na prestol nov občinski red, kar je malo verjelno. Kdor pozna dosedanji občinski red, mora pripoznati, da je bil za prelekle patrijarhalične razmere dober, da je v obče zadostoval vkljub različnirn po- manjkljtvostim. Naj v tem oziru opom- nimo le, da Je slovenski prevod v ne- kalerili določilih bistveno različen od ita- lijanskega izvirnika, kar je bilo obža- lovati. Toda kakor se vsak Organizern, ki ima življensko moč v sebi, vedno bolj ra/.vija in rodi vedno več potrebSčin in zahtev, tako se godi tudi pri občinah. Potrebe in zahleve v naših obči- nah pred 40(imi leti so bile pač raz- lične od sedanjih, bodisi v lastnem bo- disi v prenešenem delokrogu. Razvoj in napredek v narodnem. finančneni, go- spodarskem. kulturnem in socijalnem oziru je velikanski. zato so tudi potrebe večje in zato je treba skrbeti tudi /a obširnejša postavna določila glede na uredbo teil potreb. Tudi v prenesenem delokrogu so se občmske agende zelo pomnožile^ tudi v tem oziru je treba spremembe. Skratka: naS občinski red ne zadosča več in treba je uvesti n< - vega. — To potrebo čutimo v?.e mnogo kt, kar svedočijo različni tozadevni picd- logi o spremembi obč. reda. ki so se stavili tekoin časa v dežclnem zboru. I VpraSanje nastane le, kako odpomoö' tej potrebi. Ko bi bili odnošaji povsod enaki in potrebe iste, bi bila odpomoč še pre- cej jednostavna. a teniu. žal. ni tako. Kar prija jednenm kraju. je često dru- gemu v kvar; kar pospesuje tu razvoj gmotnih in gospodarskih raznier, lahko zadržuje na drugein kraju. Zato je nemogočc ustaliti zakon, ki bi odgo- varjal potrebam vseh krajev in vseh ljudij. Zakonodajalec mora stremiti le za tem, da predloži v potrjenje načrt za- kona, ki odgovarja potrebam in koristim velikevečme prebivalstva. To st; da pa pu našem jmnenju le tedaj doseči, ako pozna zakonodajalec vse gospodarske, du^no in kulturne potrebščine dežele. Jedna sania oseba, ali le majhna sku- pina oseb, si pa težko pridobi vse to potrebno znanje. Zato je pa potrebno. ako hočemo kaj človeško dovršenega ustvariti, da sodelujejo pri sestavi ta- kega zakona vsi interesirani krogi, vsa dežela. V predstoječem slučaju bo neob- hodno potrebno slišati mnenja. nazore in tozadevne predloge vseh krogov, ki se interesirajo za razvoj naših občinskih uprav, ki so prvi temelj blagovitosti in vsestranskemu napredku v de/.eli. Ka- kiir napredujejo občine. tako napreduje dezcla. Vže pri deželnem volilniku smo se drzali tega načela; vze takrat smo va- bili prijatelje občinskih uprav in dežele, naj se oglasijo in povedo brez ovinkov svoje mnenje, naj stavijo svoje predloge. sploh naj začne o predmetu. dokler je čas. prava javna razprava, ki bo služila poslaneem kot podlaga pri razmotriva nju in sklepanju zadevnega zakuna. In ta poziv ni bil brevspesen ; pričela >c j-j bila mirna in stvarna pokmika po listih. ki je rodila obilo dobrega sadu in na katero se bodo poslanci S. L S. morali ozirati. Večje važnosti nego obč. volilnik je občinski red. Česar pač ni potreba Se dokazovati: zato pnčakujemo z goto- vostjo. da ho zanimanje /a naCrt tega novega zakona še večje ru"sr<> pri obč. vulilniku. „Samouprava" v svojem 2 in .>. Stevilu je prmesla načrt novega občin- skega reda. ki ga misli deželni odbor predložiti dezelnemu /born v razpravo. Odobrujemo. da se je ta načrt vže sedaj obelodanil. Na ta način pride vsakdo, kdor se briga za ta zakon. v položaj. da ga lahko prouči. da pove o tijem svoje mnenje. da stavi sam ali po svojih poslancih predloge za potrebne spre- membe zakona itd. Tudi mi hočemo po možnosti pod- j prati to stremljenje. zato bomo načrt zakona ponatisnili. da ga ima vsak či- tatelj „Gorice" v celoti v rokah. S tem ustrežemo — tako se vsaj nadjamo — posebno onim čitatdjem, ki se brigajo za naše avtovomno življenje. Naj bi le vsakdo stvarno in resno povedal in na- svetoval, kaj bi bilo na tem občinskem redu predrugačitil Dopisi. V Sedla, 19. marca. (Jzv. dop.) — Pri nas imamo Še vedno staro občinsko vlado, dasiravno jej jt e pred 10 me- seci potekla zakonita poslovna doba. Najprej je g. Župan samovlastno zavla- čeval volitev. sedaj pa. ko je pri volitvi propal s svojr. stranko. pomaga rekurz .*> svojimi izrr.i^ljotinami, da se mož ko- l:kor mogoče dolgo ohrani na občinskem krmilu. Vsaj nekaj hi si mož rad se zagotovil, predno se poslovi od župan- skega prestola : i z v oI i t e v v c. k r. o k r a j n i So I sk i s v et. Ta mandat in pa oni v cestnem odboru sta priljub- Ijena našim inožakarjem in. ker se sol- ski in cestni odborniki volijo po stare- s:nstvih. zato se silijo ti možje najprej v občinske zastope, da si tem bolj za- gotove izvolitev v omenjena odbora. \ cčkratne seje v letu in komisije vržejo nekaj gotovega zaslužka in to je. kar tma posebno pnvlačno moč. Pristojna poln. oblastva pa cincajo in cincajo z reSitvijo rekur/.ov. podanih proti obč. volitvam in s tem sama pobijajo. kar jim nalaga občinski zakon. da imajo namreč skrbeti za to. „da se vse. kar je za volitev treba. o pravem i\tsu pr:- pravi tako. da bode po preteku volivne dobc novo občinsko zastopstvo moglo svoja dela začeti." Sku^nje nas žalibog uče. da se prefrigani župani z navidezno zakoni- timi ali pa tudi z očitno nezakonitimi sredstvi lahko vzdržujejo na županskem stolu e ii o, dve in Je več let (glej Lt. I'erjan !) po končani dobi. za katero so bili voljeni in da pout oblastva nič ne store, da bi zaprečila tako zlorabo. Zato je pač skrajni fas. da se sklene in izda nov obč. volilnik. po katerem bode tako zavlačevanje izključeno. Iz Doberdoba. — (Otrok uto- n i I.) - V soboto se je zgodila spošto- vani Pericovi družini velika nesreča. (josp. Peric ml. je popravljal nek kanal v vrtu. Par korakov v stran pa se na- haja še pr^cej globoka obzidana jam«, ki je bila polna umazane vode. K tej jami se je priplazila 2 letna hčerka Lavrica, in ne ve se kako je padla v to jamo in utoniia. Gosp. Peric pa tega še opazil ni in je svoje delo dalje o* pravljal. Cez par trenutkov se ozre in zagleda v vodi neko krilce. Misleč, da je je kdovvodo vrgel. jeje prijel in ho- tel ven potegniti. A kako se je prestra- šil, ko je potegnil iz vode s krilcem vred lastno hčerko mrtvo. Pripomniti je treba. da je bila ta jama ograjena z leseno ograjo in z žico, le na enem kraju je bila mala odprtina. in skozi to je nesrečni otrok pade! v vodo. Iz Novela pri Temnlcl. V nedeljo zvečer bi se bila kmalu zgodila nesreča, ki bi zahtevala otrokovo življenje. Mal otrok posestnika Antona Antoniča je bil pri ognju in sicer tako blizu. da se mu je obleka vnela. Na vpitje otrokovo so hitro pritekli ljudje in pogasili plamen na otrokovem teiesu in ga tako rešili gotove smrti. Mpečen je še precej. a je upati. da ne bo najhujšega. Mati otro- kova je znorela pred Božičem in je v umobolnici. Nesreča vrhu nesreče! — Stariši. pazite in §e enkrat pazite na otroke blizu ognja! Kmečka ognjišča so jako pripravna. da se zgodi posebno otrokom kaka nesreča! Politični pregled. Novi avstro - ogrski poslanik v Carl- grada. Poslanik baron Müller pl. Szent Georgy. kateremu je poverjeno začasno vodstvo avstro-ogrskega poslaništva v Carigradu, je dospel v Carigrad. Italijansko ministerstvo demisljonlralo. .Ministerstvo Luzzatti je podalo v nedeljo kralju svojo demisijo. Amerikanci protl Japonskl „l:\change Telegraph Company" poroča iz New Vorka. da je vojni de- partement v Washingtonu odposlal celo brigade na Mavai. Ta vest dokazuje, da se vlada Zedinjenih držav boji napada JapORske. Dve nečakinji mesfo jedne. Veseloigra v dveb dojanjlh. Prevela L. Kersnik Rottova. (Daljc) Tinica: Ljubi otrok, kaj po- maga, ako vi zraven stojite? Červiček: Tega ne vem? Tinica: Povejte mi po pravici, ste li bili že kdaj zaljubljeni? Červiček:O ne! Kako se to godi ? — Tinica: Menite li o tem po meni zvedeti ? Červiček: Saj ste odgojiteljica. vi morate vse vedeti. Tinica: Zaljubljenost si mora vsak sam priučiti. ČerviČek: Kar sem živa, si ni- sem še nikdar niČ, prav nič sama priučila. 2. p r i z o r. Milan. PrejSnji. Milan: Zdi se mi. da se me vi, lepa tujka, ogibate. T i n i ca: Ogibljem! Mar se vas bojim? Milan: Tega si ne domisljujem. Tinica: Jaz si pa ne domislju- jem. da hodite za menoj. Milan: Tudi ne, ako vas tega prosim? Tinica: Tudi ne. Menite li, ker sem ubogo dekle, da vam je dovoljeno šaliti se z menoj! M i 1 a n: In ko bi bil tudi jaz ubog? Tinica: Pa niste. Milan: Bi li potem tudi rekli, da se šalim? Tinica: Potem bi vam prej ver- jela. Tako pa — — Mi I a n: (K Červiček.) Ljuba go- špodična Červiček, zapustite naju. Č e r v i č e k : Ne! Milan: (Začudeno.) Ne ? Č e r v i č e k: Ne. M'lan: Zakaj ne? L e r v i č e k : (iospod varuh ne dovoli. .Milan: Moj oče? Razumem. To je prav lepo. da tako točno izpolnjujete ukaze mojega očeta. Č e r v i č e k: Je moja dolžnost. Milan: Ne pride li zdaj vaš učitelj ? Č e r v i č e k: Ne, ne. jc bil že tu. Milan: Ali niste mislili iti danes v gledališče? Č e r v i č e k: Da. zvečer. „Lumpaci vagabondi" kaj rada gledam. M i I a n : Pa se morate še pre- obleči. Č e r v i č e k: Ne, grem taka, ka- koršna sem. Milan: Skoda; ono novo višnje vo krilo vam tako lepo pristoja! Červiček: Hočem tedaj tisto obleči. Milan: Storite to. Le urno poj- dite, da — Č e r v i č e k: Počakati liočem, da pride g. varuh sem. Milan: (Zase.) Da bi te vrag ne- sel! (Glasno.) Prav, saj imate še dovolj časa. Mo] oče je na vrtu. ravnokar sem bil pri njem. Podila sva našega sta- rega mačka. ki je zalezoval slavčka. In ko sem ga hotel prijeti. skočil je v vašo sobo skozi odprto okno. Č e r v i Č e k : Kaj ? maček ? v mojo sobo? — Milan: Kaj za to? Saj nimate kanarčkov. Červiček: Teh nimam; a imam bele miši, več kot ducat jih imam. Milan: Joj nesreča! Tega pa ni- sem vedel; zato je tako cviiilo. Ce r v i če k : Cviiilo je? Milan: Takoj. ko je maček notri skočil, slišalo se je strašansko cvi- Ijenje. — Červiček: Oh moje niiSi I moje miši! (Odteče.) 3. p r i z o r. Milan. Tinica. Milan: Rešila sva se je. Tinica: Sva? Milan: Žalibog, govoriti smem le v jednini, kaj ti vam je malo do tega, z menoj samem biti. (Dalje pride.) na Reki. Popoldne se priredi vožnja s posebriim parnikonv po morju.* Zvečer» ob 9. uri se vrši koncert, za kat-jrega se kaže povsod veliko zanimanje. Po koncertu se vrnejoudeležniki s posebnim pamikom zopet na Reko, kjer prenoče. Dne 26. dopoldne je izlet na Trsat, kjer bo v župni cerkvi sv. maša. popoldne ob '/.,4h pa konctrt na Šušaku. Zvečer ob pol 8ih povratek s posebnim vla- kom v Ljubljano. Kako liberale!, kako pa duhov- ščina. — V „Slovencu" čitamo: Uočim se naši liberalci niti najmanj ne priza- devajo, kako bi sami asanirali Agro- Mercur, ki je njihovo strankarsko pod- jetje in kako bi rešili svojc žrtve pri „ülavni posojilnici", koder je 75 od sto libcralcev prizadetih, napreduje asana cija „Centraine käse" v Celovcu tako, da noben zadružnik ne bo trpel niti vi- narja. „Länderbanka" jedala na razpo- lago 3,100.000 K takoj na poroštvo in plačilne izjave cerkveiiih korpuraeij. Av- strijski škofje bodo to vsoto izplačali in so pol milijona že dali, pol milijona se bo pa kot druga rata te dni izplačalo. lLii sam škof, olomuški, je dal 900.000 K! Tako duhovščina pokrije solidarno. kar je en njen Clan, tnons. Weiß. s svojimi nepremišljenimi, brez vednoslP odbora storjenimi posojili dvomljivemu podjetju Kayserja in s fingiranimi vloinimi knji- gami zagrešil. Liberalci pa stoje in gle- dajo. kako padajo njihovi naj/vestejši soniistjcniki vsled manipulacij njiliovcga iludmka, ki dales presegajo to, kar je Weit) stonl. Če „Narod" piše, da opat od Tanzenberga noče zdaj priznavati vcljavnosti svojega porostva, je to nje- gova stvar. faktum je, da bo vsa av- strijska duhovščina do zadnjega vinarja vse pasive pri „Centraini" pokrila, rusi liberalci pa tišče svoje zepe ! Groflca Lonyay smrtnonevarnc Obolela. „Berliner Lokalan/eiger' pu- roča, da je grofica Lonyay, bivsa av- strijska nadvojvodinja smrtnonevarno obolela. Vsled vnetja v sreJnjem ušcs- neni de.lu se je gniloba zanesla do možgan, vsled česar je nevarnost, da se vnaiiie možganska nirena. (irofica leži v hotelu „Hauer* v Zürichu. Vojaäki Skof Koloiuan Bielopo- toezki se je podal na daljsi dupust in baje se ne povrne veČ na svoje mesio, teiuvec pojde v pukoj. Gasovnt avansma drž. uradnikov. — Z Dunaja se poroča. da je žele/niski minister ülabinski sporočil predsedniku drtištva zelezničarjev za üalicijo, ko je ta inforiniral ministra glede tistanovitve vzgojevalnega zavoda za otroke zelez- niskih uradnikov, da je ministerski svet v principu naklonjen časovnemu službe- nenni napredovanju državnih uradnikov ter da bode imel tozadevni zakon ve- Ijavo od 1. januvarja 1911. Podporno druätvo za slov. vlso- košolce na Duuaju je razdelilo lelos že vsa do sedaj došla darila svojih do- brotnikov, tako, da je bilo primorano v tekočem mesecu vsem prosilcem pod- pore znižati, mnogim pa celo odbiti. Prihodnji mesec pa društvo sploh ne bo moglo deliti n o b e n i h podpor, ako društvu ne ostanejo zvesti stari do- brotniki in ne pridejo tudi novi daro- valci na pomoč. Uspešno delovanje društva se razvidi iz tega, da je v zadnjih petih meseeih razdelilo nied za res potrebne in pridne dijake nad 5 0 00 krön; sedaj pa žalibog ne more svoje naloge dalje vršiti brez pomoči slovenskega občinstva. Darove sprejema blagajnik Ivati L u z a r, n a d r e,y i d e n t» j u ž. Žcl. v p. I) una] III. Reisner- Strasse 2 7. Podržavljenjo okrajnlh šolskih nadzornlkov. Službena pragmatika za drž. učltelje. V petkoviseji šolskega odscka državnega zbora so nadaljevali razpravo o predlogu glede podržavljenja okrajnih šolskih nadzornikov. Bilo je sklenjeno pozvati vlado, naj čimpreje predloži drž. zboru zakonski načrl služ- bene pragrnatike za državne učitelje. All »me občinskl oöbor postavlti v občlnskl proračun med dobodke na- Jemščino od lova, ne da bl to dovolil! davkoplačevalcl? — (ilasom § 8. ce- sarskega patenta z dne 7. rnarca 1. 1849, se mora letni čisti dohodek obči- nam odkazanega lova koncem vsakega upravnega ali /.akupnega leta razdeliti po obsegu zemljiškega posestva med vse zemljiSke posestnike. ki na njih zemljiskem posestvu, ležečem v občm- skih mejah, občina zvršuje lov. (ilasom razsodbe upravnega sodišča z dne 28. novembra I. 1879, št. 2040, se najem- ščina od lova ne sme porabiti za ob- Činske namene in se tudi ne sme po- staviti v občinski proračun. Tadoliodek postaviti v občinski proračun je tudi tedaj nedopustno, če vsi zemljiščni po- sestniki to dopuste. Pri tem je pa se- veda treba upoStevati, da občina potem i/.gubi dohodek, ki se mora z drugim dohodkotn nadomestiti, n. pr. z občin- sko naklado na davke. Ce zemljiski po- sestniki na eni strani zahtevajo svoj de- lež od lovske najemsčine, morajo na drugi strani plačati večje občinske do klade; pri tem so pa vendar oskodo- vani, kajti občinske doklade se ne ra- čunijo samu od zemljarine. ampak od vseh neposrednih davkov. in imajodax- koplačevalu, ki ne plačujejo zemljarine. neupraviCcn dobiček. All se svet poleg vode, kjer se Imajo narediti naprave za porabo vodne sile, mo e razlastltt ? Pod- jetja za porabo vodnih m!, ki so iz na- rodnogospodarskega stališča polrebna, imajo pravico zahtevati na tujili tleh sluznostno pravico za zgrnjenje potreb- nih stavb ; vendar lastniki dotičnih zem- Ijisč lehko zahtevajo odkup sveta. na- mesto privohtve slwfcnostne pravice. Tej prisilni pravici pa niso podvrAena po- slopja /. dvunšči in poleg njih ležeči vrtovi. Le bi pa po kaki taki vodni na- pravi zemljišče za lastnika izgubilo pri- merno porabnost, tedaj sine lastnik ter- jati. da se mu odkupi vse dotično zemljisče. Žensko glbanje ^ Avstrlji Po vsej Avstnji so se v ucueljo vršili žen- ski shodi v prilog ženski volilni pra- vici. Dunajskega shoda se je udeležilo okoli 4000 žensk. ki so se po shodu podale črez Ring k mestni hiši, kjer so pele pesem o'ženski pravici. OrobHnice. Nove vrste lokomotlve in novl železnlški vozovi. Železmški minister dr. ülombinski si je ogledal na dunaj- skem kolodvoru lokomotivo in dva že- lezniška vagona novega sistema. Loko- motiva je razvila pri poizkušni vožnji 70 km brzine na uro. Novi vagoni ima- jo zlasti velika okna. kar je gotovo hvalevredno. Kljub temu, da so vagoni precej dolgi, imajo samo po dve osi ter telita posamc/.ni voz le 26.000 kg. Notra- nja ,oprava novih vagonov je^ jako okusna, kakor tudi praktična. Prostori I in II. razreda so razdeljeni v oddelke za 2 osebi ter so posamezni oddelki ločeni po durih, ki se jih more zakle- niti, ki pa se jih tudi more odstraniti, ako to želi kaka večja družba. Sedeži so jako p/ipravni in široki ter okusno izdelani. Sedeži III. razreda so izdelani po zgledu prejsnjih, le da ni hodnik v tem razredu proti sedežem zaprt. Ne- kaj novega je tudi razsvetljava teh va- gonov, ki je električna. lilektrika se proizvaja potom vagonovega kolesja s silo 36 konjskih sil. Da pa se električni tok ne prekine, kadar vlak stoji, je zelo duhovito urejeno, da se nabira med vožnjo tok, ki ga je preveČ. v posebnih akumulatorjih, ki začno delovati na postajah, sami avtomatično ter tako oskrbujejo razsvetljavo. Analfabetov t. j. ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati, je po nedavno izišli pariški statistiki najmanj na Nemškem, namreč 0.05 od sto, v Svici 0.1. na Dan- sketn 0.2, na Angleškem 1 od sto, na Francoskem 2 od sto. naNizozemskem 2.1 od sto, v Avstro-Ogrski in na Gr.^kem 30 od sto. v Haliji 31 od sto. na Bol- garskem 53 od sto. na Srbskem in v Rusiji 62 od sto, na Rumunskem 72 od sto. Pd isti statistiki je v I:vropi 465.415 sol z 1.050.634 učiteljev in 41.2S1.692 dijakov. Okroglo en milijon učiteljev pada tedai na pol milijona Sol. na vsa- kega učitelja pa povprečno 40 dijakov. Velika lakota na Eitajskem. — „Kölnische Volkszeitung" prinaša od škofa v ^anghaju pismo. v katerem sporoča. da tekom petih mesecev od 49 tisoČ knstjanov 35.000 nima nič jesti. ter da se žive z listjem, koreninami dreves in napol /gnitimi živali. V ve- liki pokrajini na juznem Kitajskem umre skoro vsak dan po dvanajst ljudi od lakote. Ljudi. ki trpe lakoto na Ki- tajskem. cemjo na tri milijone. Novi črnogorski pri mas S Ce- tinja poročajo, da je r.aslednikom po- kojnega črnogorskega primasa. nadskofa Milinovija. imenovan franciikan o. .M. Kardun. Razsirjenje tifosa po ribah - Iz Lnndona poročajo: V veltkem delu An- gleške se je v zadnjih mesecih pojavil ufus. ki je zahteval zelo mnogo žrtev. Državni zdravstveni odbor je ugotovil, da se je v nestevilnih slučajih razsiril tifus /. uzivanjem rib. ker so bile ribe bacilonoske. üöitelj na smrt obsojen. — Iz In- sterburga poročajo: Porotno sodisče je na smrt obsodilo učitelja Viljema Czwal- nja. ker je umoril svojo ljubimko. Gospodarske vesH. O gnojenju vinogradov. — Važna panoga kmetijstva na üoriskem ter sploh po vsem Primorskem je vinogradnistvo. lma pa vinorodna trta tako veliko so- vražnikov. kakor malo katera druga rastlina. Ce pridivja na primer toča — v par minutah je ves up na bogato trgatev ter večleten trud pokončan. Huje zadenejo takšne katastrofe slabo rejene trte, kakor pa one, ki so segojile skrbno in dobro. najbolje je istim, ki so se za- lagale v obilni meri z gnojem. Ne bo treba par posebej naglašati. da so takšne trte mnogo močnejSe, torej mo- rajo tudi vsako nezgodo prej prenesti ter se od vsakoršnih poškodb prej ozdraviti in okrepiti. Ker pa na üori- Škem, kakor sploh po vsem Primorskem, fcivinoreja ni na visoki stopinji, je umevno, da je produkcija hlevskega gnoja prav ne'znafna. Bte*z gnoja pa*rrt)beden *kme¦*•*• lovalec ne more izhajati, kar je v obče znana stvar. Ker je torej na vseh kon- cili in krajih tega primanjkovalo. zlasti ni bilo niti misliti, da bi bili tudi trav- niki deležni na darn domačega gnoja, so se začela najprej tukaj uporabljati umetna gnojila. i'okazalo se je, da so ta prav izvrstno nadomestilo za hlevski gnoj, zato se je purabljalo umetnih gnojil dm dalje več in sicer ne samo na trav- nikih. ampak tudi na njivah ali poljih. Tudi v vinogradih se je pričelo posku- Sati z umetnimi gnojili ter so se do- segli tukaj prav dobri uspehi. Umetna gnojila vsebujejo ravnp iste za rastline potrebne hranilne snovi, kakor hle\ski gnoj in sicer kali, fosfo- rovo kislino in dusik. Hlevski gnoj ima vse te tri snovi v sebi, vsako umetno gnojilo pa vednoleenosnov, torej je\elike važnosti pri porabi umetnih gnojii to, da se jih mora vzeti vedno toliko, da spravimo v zemljo zgoraj imenovane hranilne snovi, kakor jih ima hlevski gnoj. Za gnojenje z umetnimi gnojili sedaj spomladi se lahko priporoča na 1 hektar ¦= 10 000 m ( l3/4 orala): 300 kg kalijeve soli. 600 kg superfosfata in 30(r"kg čilskega solitra. To so gnojila, ki delujejo hitro in so torej za gnojenje spomladi najboljSa. Glede porabe je pomniti. da je dobro kalijevo sol s superfosfatom pomešano prcj ko mogoče potrositi in zakopati; obenem se lahko potrosi tudi ena tre- tjina čilskega solitra; druga tretjina pa, ko začnejo trte poganjati in tretja pri- bližno 3 ali 4 tedne pozneje. Čilski so- liter naj se trosi vedno v večih deležih in ne ves naepkrat. Ai. Lorerijske Sleviike 18. marca. Dunaj 72 8 62 22 73 Qradec 55 6 31 54 22 VELIKA BANKA isče zastopnike in prekupce dovoljenih in garantiranih srečk z dobro provizijo. Slovenske ali hrvaske ponudbe pošijejo naj se na S. Horväth. Budimpešta, Bäthory uteza 5. Dr. Ruggero Kürner zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist zaženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—t. ure pop. Fran - Joslpovo tekallšče 6 (tik tekarne Kürner). Jakob Miklus mizar in lesni tr g o v ec v Podgori ^^s na toiIi lelenifteia mosta (na cetti, ki pelje Proti Gradiiki) c o c Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3 — 12 colov debele. MANUFAKTURNA TRGOVINA TEOD. HRIBAR ^ jk> a. *. JK. (prej Krojaška zadruga) ^ *> = v GORICI. = Došle so krasne novosti za spomladansfco se^ono. Viorci se pošilisuo lirezplacno in franko na Minister Stollpin derolsljoulral. (jovori se, da je podal ruski mi- nisterski predsednik Stolipin svojo ostavko, katero je car že vsprejel. Darovi. Za wLolski Dom" je došlo našemu upravništvu : P. n. gg. Anton Budin, kamenarski mojster v Mirnu 5 K, Adolf Urbančič, mesar v Oorici vsled neke dobljene stave 2 K. Hvala! Domače in razne vestL Posvečeoje Id ustoličenje novega tržaškega äkofa. V nedeljo se je v ba- ziliki sv. Justa v Trstu vršilo slovesno posvečenje in ustoličenje novegu trža- škega škofa monsgr. dr. Andreja Kar- 1 i n. Cerkev je bila za to slavnost krasno odičena. Posvetil in ustoličil je novega škofa nadškof in dunajski koadjutor, prejšnji tržaški škof dr. Nagl. Naš knezonadškof in metropolit dr. Sedej ter Ijubljanski knezoškof dr. Jeglič sta bila kot soposvetitelja. Nav- zoča sta bila tudi krški škof dr. Mahnič in poreško-puljski škof dr. Flapp. Tej redki slavnosti je prisostvoval tržaški namestnik princ Hohenlohe, tržaški žu- pan ter predstojniki raznih civilnih in vojaških oblastnij kakor tudi vse polno duhovščine. Cerkev je bila natlačeno polna. Ob 9. uri je pričela sv. maša. med ka- tero so se vršile običdjne ceremonije. Ko je bil novi škof posvečen in ustoličen, je še4 med odpevanjem za- hvalne pesmi po glavni ladiji bazilike ter blagoslovil vernike. Konečno je novi škof podal izpred velikega altarja slovesen škofovski bla- goslov. s čimur je bila slavnost ob 11. uri in pol končana. Ob 1. uri je bil v škofovski pa- lači slavnosten obed, katerega se je udeležilo 40 oseb, med njimi Škofje, člani stolnega kapitelja, princ Hohen- lohe. župan tržaški dr. Valerio in drugi načelniki oblastnij. Namestnik princ Hohenlohe se je podal na Dunaj, kjer je opasno obolel njegov stareji sin Alfred tako, da so ga morali operirati. Tnkajsnji profesor dr. Franc Eos je bil pred kratkim imenovan za dopi- sujočega člana „Jugoslovanske akade- mije" v Zagrebu. Odlikovanji. — Okrajni sodnik in sodni predstojnik v Puli Spiridion P e- ručič in okrajni sodnik pri višem de- želnem sodišču v Trstu dr. Rudolf ba- ron Rinaldini sta dobila vitežki križec Fran Josipovega reda. „Sapo zaprli'. — „Soča" hujska vedno in vedno protl naši stranki. Trdi se lahko. da živi od te hujskarije. Pred par tedni je glodala na trdi kosti nove umobolnice in je našla na nji različnih nedostatkov, za katere je hotela narediti odgovorne pristaše S. L. S.; toda glo- danje na oni kosti ji je minilo, ker je menda razvidela, da se ji celo liberalne krave smejejo nad njeno od gole za- visti in strankarskega sovraštva nare- kovano hujskarijo. . Par tednov sem je pograbila s slastjo novo kost v glodanje. Tarn gori, menda blizu Sv. Antona, jo je nekdo vrgel pod mizo ali na mizo in — hajd nad njo? Pravijo — naglašamo — pra- vijo, da misli graditi dežela novo de- želno bolnico tarn, kjer je sedaj ital. oddelek dež. kmetijske sole. 0 tern bo šele razpravljal deželni zbor, in ako sprejnie tak predlog, potem bo trajalo gotovo še nekaj let, predno se z delom začne. A tedaj šele pride vprašanje na vrsto, ali in kje se ima nakupiti svet za it. dež. kmetijsko solo. In ko se ta nakupi, bode deželni zbor sklepal, ali naj pride na novi svet italijanski ali slovenski oddelek kmetijske sole. Re- šitev tega vprašanja sega torej v daljno prihodnost in stalno je, da bodo imeli naiogo o tern sklepati novi poslanci, mogoče A. Gabršček sam. In čujte, za te neuspehe bodočnosti na gospodar- skem polju dela odgovorne „SoČa" za- stopnike S. L. S. in ponavlja v zadnjem številu, da je vse res, kar ona trdi. Ostane pač pribito in je res, kar smo zadnjič pisali: „Soča" hujska z natnenom, da bi odvrnila od sebe po- zornost svojih čitateljev od močvirja v gosposki ulici in v bližini ljudskega vrta, katero žuga pogoltniti njo in njeno najbližjo okolico. Nad to kost se noče nikakor spra- viti vkljub opetovanemu pozivul Ta kost ji je pretrda, na to uho je popol- noma gluha. V tern smo ji sapo zaprli. Z Bogom, „solzavost"! Obče znano je, da se je do novejšega časa od vseh slovenskih časnikov po pisavi razliko- vala naša prijateljica „Edinost". Ona ni pisala kot drugi časniki, ona se je to- pila kristalno čistega rodoljubja, ona je s koprnečo ljubeznijo objemala vse ro- doljubne Slovence, ona je s prosečo besedo svarila in opominjala n erodo- ljubna srca, pri tern je vzdihovala, sto- kala, tugovala. jadikovala, plakala, jo- kala in se solzila — tako. da si je slednjič stekla obče naslov tržaške „solzarice". Ona je bila zares specija- liteta v slovenskem časopisju. Ali „Slo- venec nima sreče" — in otemnela je slava tudi temu slovenskemu „rekordu". To žalostno zaslugo ima na vesti sam velerodoljub dr. Gustav Gregorin. Je rnorala biti pač le sovražna. izkušnjava, ki je porodila v Gustav-ovi glavi misel, da bi moral priti slovenski liberalizem tržaški na pomoč našemu goriškemu in da bi se pri tern dala vjeti sčasoma prilika, splezati mordr celo v državni zbor. In gospod Gustav je nastopil v Sežani kot gromovnik zoper goriški klerikalizem in — liberalizem; v resnici pa se je pripravljal. pohrustati v naj- krajšem času vse goriške (seveda slo- venske) klerikalce. To je ustvarilo v „Edinosti" za Goriško — kakor smo že pisali — posebno srce, srce srda, sovraštva, razpora in prepira. Vrhu tega je začel Še oni presneti „Slovenec" Ijubljanski vzbujati vražje „klerikalce" na tržaškem ozemlju. Dokler je delala „Edinost" v svoji domačiji sama lepo in grdo vreme se je dalo lepo izhajati z „milim rodoljubjem" in s „solzarni", ali oživijajoča se opozicija doma in zmagovalni nasprotnik na Goriškem ne dopuščajo več stokanja in jokanja. Sle- dilo je, kar je moralo slediti: Viri „sol- zavosti" so se - čividno osušili. „Edi- nost" ne stoče več in ne joče, ampak ravsa in kavsa in rabi izraze, kakor nam prihajajo le iz ust kakega drvarja. Kdor ne verjame, naj vzame v roke list minole sobote! V notici, namenjeni nam, najde izrazov, ki bi delali cast kakemu „hausknechtu". Tarn se čita: gnojne vile v rokah, čik v ustih, pri- mojduš na jeziku, borniranost, strast, goriška po čiku dehteča frazeologija, ljudje, ki pišejo časnikarske polemike z gnojnimi vilami v roki in čikom v ustih itd. Te cvetke iz najnovejše „Edino- stine" pisave pač kažejo, da je dala slovo svojim „solzam", ki so bile kro- kodilove solze, katerim nismo nikdar verjeli. Prišla je že hudo iz ravnotežja, nedostaje ji argumentov, zato jih hoče nadomestovati s psovkami. Ali kakor nas ni omamila jokajoča „Edinost", tako nam ne more imponirati psujoča „Edinost". Nam namenjeno lekcijo uljudno odklanjamo, v kratkem jo dobi vrneno — seveda s potrebnimi ko- rekturami. In zopet tržaška hinavka! — Prijateljica „Edinost" je zopet igrala ulogo morali/ujoče pokvarjenke. Sedla je na sodni stol pred „Pučkega prija- telja" ter mu deklamovala lekcijo o ve- liki misiji časopisja glede na „pošteno vzgojo naroda". Povoda k temu ji je dal dopis iz Trsta v „Puckern prijatelju", kjer je bilo pisano, da so ljudje, ki se zbirajo okoli „Edinosti", prirejali izlete po tržaški okolici, na katerih so uprav žilavo agitirali proti noveimi tržaškemu škofu dr. Karlinu. To — pravi „Edinost" — je laž. Na strani katerega lista je resnica — morda tudi v sredi — nam ni znano. Pa recimo, da je bil „Pučki prijatelj" zares slabo informiran, še vendar nismo uverjeni, da bi imela „Edinost" proti imenovanju novega tižaškega škofa povsem čisto narodno vest. Upravičuje nas k temu domne vanju znana izjava „Edinosti" : da ji je vse eno, ali bo škof Slovenec ali Lah, da le Nemec ne bo. Menimo, da taka izjava slabo pristoja radikalnemu na- rodnjaštvu, s katerim se „Edinost" tako rada baha. Pa pustimo to in oglejmo si raje moralo, katero je navezala „Edinost" na zavračanje gori imenovanega dopisa iz „Pučkega prijatelja"! „Edinost" piše: „Zlo je, usodno zlo, ako stranke v med- sebojnem boju ne poznajo nobenemere, ako radi stranke obstrahujejo od pravil lojalnosti in honetnosti nasproti politič- nemu drugomišljeniku. Žalostni dogodki v našem slovenskem življenju, steril- nost narodne politike ravno vsled za- strupljenja našega strankarskega živ- Ijenja kažejo, da to besnilo ubija tudi skupne koristi naroda... Navedena vest v „Puckern prijatelju" nas je ozlovolila in ogorčila v dnu duše ne le radi ne- resnice, ki jo vsebuje, ampak tudi ka- kor znak, da se naše časopisje ne za- veda več svoje velike misije, ki je — poštena vzgoja naroda. PoŠtena vzgoja v zmislu, da se narod navaja k politič- nemu poštenju in k resnicoljubju". Tako „Edinost". Naše dragovoljne čitatelje, ki so prečitali to moralo „Edi- nosti", prosimo, naj v duhu pregledajo vse naše dosedanje pravde z „Edi- nostjo", naj iz njih izcrpijo vse njene napade na našo stranko in nje vodstvo (brez najmanjšega povoda od naše strani vsled kakega morebitnega ume- šavanja v tržaške zadeve), naj osvežijo v spominu vse mnogobrojne laži, ka- tere smo „Edinosti" dokazali in zarad katerih smo „Edinost'' ponovno ali do- slej zaman pozivali, naj jih prekliče ali pa naše dokaze ovrže, če jih more! — potem smo uverjeni, da se je vsakomu pri čitanju gorenje „Edinostine" morale obračal želodec — kakor nam. Višje v hinavstvu in carlatanstvu pač menda ni mogoče! Prosimo, ali je „Edinost" po- znala proti nam kako mero, ko je ve- doma lagala, da se dajo naši poslanci pri razdelitvi deželnih podpor od laških za nos voditi kot Fakanapa od Marie- kin ? Ali ni nasproti nam abstrahirala od pravil lojalnosti in honetnosti zaradi tukajšnje liberalne stranke, katero je hotela rešiti? Ali ni vsled svojega stran- karskega umešavanja še bolj zastrupila strankarsko življenje na Goriškem? Ali ni vsled tega pomnožila žalostne do- godke v našem goriškem slov. življenju in sterilnost naše narodne politike ? Ali ni razpihavala strankarskega življenja do besnila, ki ubija tudi skupne koristi našega naroda? In on-a, katero je „ozlovolil in ogorčil" dopis v „Puckern prijatelju" „v dno duše" in ki hoče „Pučkemu prijatelju" Iekcije dajati o „veliki misiji časopisja", ona jes svojo goriško politiko dokazala, da se sama ne zaveda te „velike misije" in da ji ni prav nič mar „postena vzgoja naroda", kajti ona je odvajala in še odvaja go- riško ljudstvo od političnega poštenja in resnicoljubja. Zatorej goriško ljudstvo, čuvaj se nepoštenih in hinavskih časnikov! „La Patria del Friuli" v Vidmu je v velikih skrbeh za zjedinjeno Italijo. ltalija je v nevarnosti, Atilovi potomci (tako nas irnenuj.ejo naši ljubeznivi so- sedje) že pretijo Ftirlaniji. Odkod ima videmski list tak strah? Rodoljubni be- neški duhovnik Jos. Škur je osnoval pri Klodičevih v Benečiji slovensko hra- nilnico in posojilnico. Srnililo se mu je ljudstvo, katerega izžemajo laški ode- ruhi. Rad bi mu pomagal in ga rešil teh pijavk. Od tega časa sem ga laški listi, posebno pa „Patria del Friuli", napadajo, očitajo mu panslavizem in veleizdajske namene. V takih razmeiah Žive haši rojaki pod savojskim žezlom. NaSi liberalni poslanci, ki bodo letos romali v Rim na jubilejne slavnosti, naj bi opozorili na to svoje italijanske prijatelje. Poslaneo Fon In vladnl nadzornlk košarskih teöajev Funke v Sovodnjah. Za današnjo številko nam je došel pre- pozno dopis, v katerem čitamo, da sta bila imenovana gospoda te dni v So- vodnjah v zadevi nameravane zatvo- ritve pletarske Sole. Dopis priobčimo prihodnjič. Za danes le beležimo, da pletarska Sola v Sovodnjah ostane vsaj za sedaj še nadalje. Oböni zbor „Slovenskega sirotlšča" za 6. upravno leto bo v četrtek dne 23. marcija ob 10. uri predpoludne v po- svetovalnici „Goriške zveze". Dnevni red: 1. Poročilo o računu za I. 1910. 2. Slučajni predbgi. Odbor. Ženske v hlačah. V nedeljo sta se konečno med koncertom mestne godbe v ljudskem vrtu vendar-le prikazali dve ženski v hlačah. Občinstvo, ki je bilo tarn zbrano, ju je obkolilo in drlo za njima po vrtu. Druge nesreče ni bilo. Olajšava za pisma vojakov. — Kakor čujenio, bodo pisma, katere pi- šejo vojaki svojcem, znancern al pri- jateljem, odslej postnine prosta. Te poštne olajšave bodo deležni vojaki do narednika. Enako bodo ostale poštne pošiljatve do 5 kg proste postnine za vse one, ki nosijo vojaško suknjo. Do- ruubranski polki so baje uŽe dobili to- zadevni odlok. Umrli so v Oorlcl od 7. do 13. t. m. in sicer na doinu: l:rančišek Komel, Alma Legiša, Alojztj* Vole, Petra Kühnel, Lea Vittori; Ivan Jamšek, Ivan Volpi, Antonija Bulfon, Magdalena LanJ da, Karol Dreier, Marija Sigmund. V b o 1 n i Š n i c i u s m 11 j e n i li bratov: Ivan l^amea iz Muše, Fran- čišek Padovan iz Gorice, Dominik Slav- nik iz Viteša, Leopold Okretič iz Ko- stanjevice. ' V ženski bolnišnici: Anton Šuligoj iz üorice. V vojaški bolniSnici ni v tern času nikdo umrl. Proces Kayser-Palese — Proces Kayser Palcse v Celovcu še ni končan. Iz obravnave je razvidno. da je poso- dila ,Banca Friulana" monsgr. Weiß-u in njegovemu drugu 270.000 K za na- kup premogovnika v Sonnbergu in sicer po 7% in 7a% provizije. Kmalu nato je dala zopet posojila 450.000 K pod enakimi pogoji. Ker je pa bilo treba odplačevati grofa Montjoie, je „Banca Friulana" morala posoditi pod istimi pogoji, t. j. po 1% in V-2% provizije, polagoma do 1,000.000 kron. Najdeno kolo. Na cesti proti Do- berdobu je našel voznik Martin Volter iz üorice dvokolo tvrdke „Puch". Javen shod bo prihodnjo nedeljo, 26. t. m. v Kanalu in sicer v župnišču kmalu po blagoslovu. Govorilo se bo o sadjereji. Vabljeni so vsi sadjerejei in drugi, da se tega poučnega shoda ude- ležijo v obilnem številu. Pokušnja primorskih vln se bo vršila prihodnjo nedeljo v trgovsko-o- brtni zbornici v Trstu. Glasbena Matica iz LJublJane pri- redi 25. t. m. velik koncert v Opatiji zvečer ob 9. uri v veliki dvorani ho- tela Kvarnero. Pevski zbor „Glasbene Matice" broječ do 190 peycev in pevk bo izva- jal hrvaške in slovenske narodne pesmi in novejše moderne izvirne skladbe. Iz- vajala se bodo dela Adamičeva, Kre- kova, Ferjančičeva, Aljaževa, Jenkova, Juvančeva in Schwabova. Sodeloval bo orkester kopališke godbe iz Opatije. (Jdeležniki iz Ljubljane se odpeljejo s posebnim vlakom ob 6h 25 min. zju- traj ter pridejo na Reko ob V2II "ri- Udeležniki se nastanijo v raznih hotelih Bl v * Jl# 1 " *¦ " *•" prirodi že iiiali dodatek „pravega :Franckai:" s kavniin fliltH ItnthlUCl/n I/QUR ni"IuV'k°ui v/j t°varn¦€>¦€> „BALDRIANUM" ¦€>¦€>L» iiiiiiiiiiiiiin z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iimiiiiiiniii Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah. mirodilnicah in boljSih prodajalnah jestvin Goriško-uradissČanske. V Gorici. Korminu. uradtšču. F