40. Štev. Poštnina plačana ^ gotovini. \J Ljubljatlj, Sobota 3. Oktobra 1925. Posamezna žte»llk» i SO Din. Lgttt V. L GLASILO NARODNO - SOCIJALISTSi •c V> /CT Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ===== Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po velikosti in so cene na razpolago = -................ ■ ~ v upravi. ■■■ Škoda na dve strani. S številkami je dokazano, da plačuje Slovenija mnogo več davka, kot je bilo zanjo predvidenega v proračunu. Kljub temu pa se ravno v Sloveniji izterjevanje davkov vrši s tako strogostjo, ljina vseh javnih in zasebnih gospodarstev, posebno državnega gospodarstva, spada v okvir narodnega gospodarstva, torej tudi finančno gospodarstvo, ki je pravzaprav lo posebna stran javnega gospodarstva. Med posameznimi panogami gospodarstev, posebno še med državnim gospodarstvom in zasebnimi' gospodarstvi obstoji ozka medsebojna zavisnost. Državno gospodarstvo je vsaj nedirektno nujen predpogoj zasebnih gospodarstev, ker brez državne ureditve se ne da misliti na vzmik in razvoj zasebnih gospodarstev, ker bi jim manjkali osnovni pogoji za njihov obstoj, katerih prvi je pravni red. Na drugi strani pa tvorijo tudi zasebna gospodarstva nujen pogoj za državno gospodarstvo, ker črpa slednje svoje dohodke iz prvih, pri čeinnr posreduje ravno finančno gospodarstvo. Vrela, iz katerih črpa država svoje dohodke, da lahko krije svoje izdatke, so dvovrstna: prvič so to dohodki direktne narave, ki jih donašajo premoženja in podjetja, ki se nahajajo v državni lasti. — Toda ti dohodki daleč ne zadoščajo za kritje vseh državnih potreb in država mora vsled tega poseči po dohodkih druge vrste, to je po prispevkih posameznih zasebnih gospodarstev. Ta zasebna gospodarstva so torej najvažnejše vrelo javnih, t. j. državnih gospodarskih dohodkov in njihove razmere, razvoj in medsebojni stiki so torej največjega pomena za finančno in sploh narodno gospodarstvo. Zato bi moralo med finančnim gospodarstvom in zasebnimi gospodarstvi vladali vedno skladno razmerje v tej smeri, da privatna gospodarstva na eni strani sicer nudijo v svrlio kritja državnih potreb vse, česar je nujno potreba, da pa se na drugi strani tem zasebnim gospodarstvom pusti tudi dovolj tal in prostora za lastni razvoj in ojačenje. Zalo j6 nujno potrebno, da se vzdrži pravo razmerje med zahtevami finančnega gospodarstva in plačilno močjo zasebnih gospodarstev in vsled tega se morajo državne potrebe in njihovo kritje vedno ravnati po splošno narodnogospodarskih razmerah. In baš finančna uprava ima tukaj kot izvršilni organ finančnega gospodarstva široko polje udejstvovanja in je ]>oklicana v prvi vrsji, da vzdrži zahtevano razmerje med državnimi potrebami in plačilno močjo zasebnih gospodarstev. Tega pa naša finančna uprava, vsaj v Sloveniji, ne dela in to je njena kardinalna napaka kljub vsem okrožnicam. Z rušenjem zasebnih gospodarstev državi ne bo pomagala ne trenotno, ne trajno, temveč povzročuje le škodo na dve strani. Pri nas in drugod. Tovarišica nam piše: Poglejmo našo sosedo Nem. Avstrijo. Tam so, kakor v vseh kulturnih državah spoznali, da je tudi žena član delovne človeške družbe, da je tudi ona zainteresirana na javnosti. Prilagodili so se izpremenjenim življenjskim razmeram in dali ženi aktivno in pasivno volilno pravico. Mnogo pravic so Avstrijke že dosegle. Sedaj skušajo izenačiti pravice in dolžnosti v družini. Do tedaj je v vseh važnejših domačih zadevah odločeval le mož, žena se je nemo uklonila, ob poroki je izgubila svoje ime, zapustila dom, izgubila staro domovinsko pravico, prevzela vse od moža in zatajila svojo individualiteto. Nemške parlamentarne zastopnice pa zahtevajo, naj bo prepuščeno zakoncema, da si izvolita družinsko ime in se pogodita glede domovinske pravice. Paragraf, ki imenuje moža »glavo« družino, naj izgine iz zakonika, mesto tega naj velja: »oba zakonca imejta drug do drugega enake pravice Tudi stališče zakoncev napram otrokom naj bo enako. Zakaj bi bil samo oče po zakonu priznani zastopnik otroka. Ta pravica je označena z besedo »očetovska oblaste. Proti tej so Avstrijke posebno osredotočile odpor. Ta očetovska oblast traja celo preko groba, ker oče ima pravico v testamentu določiti varuha in izključili mater svojega otroka od varuštva. Posebno do svetovno vojne je bil zakon o varuštvu otrok za ženo Zakai molčimo? Na pravkar vršečem se zasedanju Zveze narodov v Ženevi se je mnogo govorilo o narodnih manjšinah. Posebno Madžari so bili glasni, teko da jih je 'morala naša delegacija o neopravičenih pritožbah prav ki-epko zavrniti. Kakor je pa bil ta nastop naše delegacije vse hvale vreden, tako moramo biti kar najbolj nezadovoljni, da ni našla naša delegacija ugodnega trenutka,, da bi povzdignila svoj glas za naše narodne manjšine v Italiji in Nemški Avstriji. Ne trdimo, da bi z opozoritvijo na naše zasužnjene brate dosegli poseben uspeh na letošnjem zasedanju Zveze narodov. Toda Popolnoma dovolj in veliko bi bilo, če bi naša oficijelna delegacija dala povdarka, da nam je briga za neodrešeno ozemlje vedno pri srcu. Gotovo ni odveč, če vedno znova opozorilno svet, da Je več kot osemstotisoč Slovencev in Hrvatov pod oblastjo Rima in Dunaja in kar je poglavitno, da teh osem-stotisoč ne uživa nobenih državljanskih pravic in da Nemci in Italijani naravnost tekmujejo med seboj, kako bi ubili nacijo-nalno individualnost našega življa. Mi sploh preradi opuščamo propagando za naše nacijonalne težnje. Velika pogreška je lo in skrajni čas je, da jo odpravimo. naravnost sramoten, šele med svetovno vojno se je nekoliko izpremenil ženi v dobro. Toda Avstrijka je nezadovoljna, ker je žena - varuhinja pod nadzorstvom varstvenega sodišča, kakor da bi žena sama ne bila v stanju vzgajati svojega otroka, ne mu kazati prave poli, ne mu pomagati v življenjskih neprilikah. Kakor mladoletnica in duševno nerazvito bitje je postavljena pod kontrolo. Avstrijska žena tega noče prenašali več, zato zaideva, da beseda »očetova oblast« izgine iz vseh paragrafov, ki določajo razmerje staršev do otrok in se mesto nje stavi beseda oblast staršev, kar znači, da imata oba oče in mati do otrok enake pravice in dolžnosti. Tudi pred materielno škodo se hočejo zavarovati na ta način, da zahtevajo izpre-membo paragrafa, po katerem si more mož v času ločitve prilastiti celo premoženje, čeprav mu ga je pomagala pridobivati njegova žena z razumnostjo in pridnostjo, ker ta paragraf pravi: »Kadar dvomimo«, čigavo je premoženje, ga prisodimo možu«. — Žene zahtevajo popravek: »Kadar dvomimo čigavo je premoženje, prisodimo obema zakoncema enako dele. Tako se bore Avstrijke za svoje pravice. Mnogo energije porabijo tudi za boj proti militarizmu, kar jo umevno, ker vsaka želi imeti očuvane svojce pred pogibeljo vojne. Tudi v boju proti draginji so složne. Pa pri nas? Pomislimo na naše razmere, proučujmo Jih in pripravljajmo se na boljše čase. Ne samo pri zasedanjih Zveze narodov, ampak prav povsod, kjer nastopajo zastopniki našega naroda v tujini, bi morali spregovoriti tehtno besedo v obrambo slovenskega Primorja in Korotana. IZ STRANKE. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS se bo vršila v nedeljo 4. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Z ozirom na važnost dnevnega reda, pozivamo vse tovariše k polnoštevilni udeležbi. Načelstvo NSS. Mariborsko okroije. Prihodnji mesečni sestanek krajevne organizacije NSS v Mariboru se vrši v soboto, dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Rotovžu«, prej »Jadran«. Na dnevnem redu so jako važne točke, zato prosimo tovariše, da se sestanka polnoštevilno udeleže. — Odbor. Inserirajte v „Novi Pravdi*11 Politični pregled. Slovenska fronta. V tretje je govoril sedaj gospod dr. Korašec na shodu v Šmarjeti na Dravskem p >lju. Govor je bila verna reprodukcija govorov na ljubljanskem in mariborskem shodu. Le o pozivu SLS za ustanovitev slovenske fronte je podal, nekoliko bolj jasne izjave z zaključkom, da slovenska fronta »ne bo služila za strankarsko dirkanje, še manj pa, da bi majhne stranke ob tej priliki lezle po našem hrbtu kvišku in v ospredje ali celo za našim, hrbtom v kalnem ribarile ...« Gospod dr. Korošec torej sporedno s pozivom na vse slovenske stranke za enotno fronto odločno pove, da izmed malih strank v enotni fronti ne bo smel nihče »lesti v ospredje«, ali po domače povedano, vse male stranke bodo morale ostati lepo za zapečkom, dočim bo g. dr. Korošec v svoji vsegamogočnosli vodil »slovensko« (boljše rečeno »klerikalno«) politiko, strogo pazeč, da mu nihče ne bo »lezel po hrbtu kvišku«. Jednakopravno in svobodno udejstvovanje v slovenski fronti Je po diktatorskem stališču g. dr. Korošca nemogoče vsem onim naprednim strankam, ki še spoštujejo svojo samostojnost. Kar tako enostavno potalerikalizirati se gotovo ne bo dala slovenska napredna politika. Sicer si pa pristaši naprednih strank gotovo niso nikdar predstavljali svojega poltičnega udejstvovanja na ta način, da bi lezli po dr. Koroščevem hrbtu. Cemu ta pot, ko je pa prikladnejših potov dovolj na razpolago, da se tudi SHS pride do živega. Gospod dr. Korošec naj bi raje povedal, da se prave slovenske fronte v resnici boji, ker bi potem obledela klerikalna teza, da je slovenska fronta utelešena že v sami SLS. Samo iz taktičnih razlogov žonglira danes SLS s slovensko fronto, da eventuel-no prepreči fronto brez SLS, fronto vseh onih naprednih Slovencev, ki so voljni napraviti enkrat za vselej konec klerikalnem intrigam in izigravanjem ene napredne stranke proti drugi. HSS pri obž. volitvah. V Karlovcu je dobila pri obč. volitvah HSS 16 mandatov, zajedničarji 4, sam. demokrati 3, radikali 2, Davidovidevci 2, komunisti 2 in socija-listi 1 mandat. Kakor še vidi zajedničarji ne uspevajo v opoziciji proti HSS. — V Ogulinu je HSS dobila od 12 obč. odbornikov 11, mandatov. 0 Makedoniji se je Štefan Radič v ženevskem »Atheneumu« ob priliki svojega predavanja baje nekam nerodno izjavil. Po predavanju je izjavil naš delegat dr. Vasa Jovanovič, da bo o zadevi predložil interpelacijo v narodni skupščini. Kaj je Štefan Radie pravzaprav hudega izjavil ni nikjer točno označeno. Stenografi so izjavili, da je Radičev govor nemogoče dobesedno reproducirati. Seveda je pa Radičeva govorniška nezgoda, če je bila sploh nezgoda, izredno dobrodošla vsem onim, ki komaj čakajo, da kujejo svoj politični kapital v pravcu, da se razbijejo dosedanji dobri odnošaji med radikali in HSS. — Štefan Radič se je te dni vrnil iz Ženeve v domovino in ne potuje, kakor se je svojčas poročalo iz Ženeve v Pariz in Prago. Po drugih državah Češkoslovaški parlament bo skončal svoje delo do 15. oktobra. Parlament bo sprejel budžet, zakon o elektrizaciji vasi, zakon o dohodninskem davku za Slovaško, zakon o podpori gradbenih akcij in zakon o spremembi volilnega reda. _ češkoslov. ministrstvo zunanjih zadev Je v novem bu-dzetu znizialo podpore ruskim emigrantom za eno petino lanskih stroškov. Predigra parlamentarnih volitev v Češkoslovaški. V Plznu so dobili sc. demokrati 22 mandatov, narodni socijalisti 13, narodni demokrati 12, komunisti 3, lidovci 3 in obrtniki 2 mandata. Od leta 1920 so narodni socijalisti napredovali za 3500 glasov, socijalni demokrati so ostali na isti višini, dočim so narodni demokrati izgubili 2700 glasov. Cankov potuje po Evropi. Sofijski listi poročajo, da se bo bolgarska delegacija takoj po zasedanju Zveze narodov vrnila v domovino. Le Cankov, ki Se tudi nahaja v Švici ne odpotuje v domovino, ampak obišče še preje Rim in Pariz. Fašistični vrhovni svet je sklical Mussolini za 5. t. m. Na seji vrhovnega sveta govori Mussolini velik politični govor, v katerem bo zavžel stališče glede nove politične situacije v Italiji, ki je nastala s tem, da so opozicijonalne stranke sklenile, opustiti parlamentarno abstinenco. Razdor med! nemškimi komunisti 'i.se pojavlja po poročilu »Vorvvartza«. V stran- ki ni nobenega pravega vodstva. Odlični člani stranke bodo baje izključeni. Kongres češkoslovaške komunistične stranke se je vršil v dneh od 26. do 28. septembra. Prijavljenih je bilo 300 delegatov. O politični in ekonomski situaciji ter o nadaljnem strankinem delu je poročal poslanec Ilaken, o krizi v stranki in njeni rešitvi dr. Šmeral, o organizacijskem delu strankin tajnik Zelinek. Za letošnji kongres je bilo veliko manj zanimanja kakor za lanski kongres, na katerem Je prišlo do ostrega boja med levico in desnico. Pristaši, naklonjeni desnici, so že izstopili iz stranke, med njimi 8 poslancev. Opaža se, da je vpliv nemških in madžarskih elementov v stranki vedno jačji. — Poleg komunističnega kongresa se vrši iste dni tudi kongres neodvisne socijalistične stranke (skupina bivšega nar. soc. poslanca Vrbenskyja), ki je sklenila, da se priključi tretji internaci-jonali. Angleška delavska stranka namerava na svojem letošnjem kongresu najostreje nastopiti proti komunizmu. Stranka namerava izključiti iz svojih vrst vse one, ki simpatizirajo s komunizmom. Sovjetski komisar za zunanje zadeve čičerin obišče' razne evropske centre. Naj-preje je obiskal Varšavo, kjer se je razgo-varjal z zastopniki vlade o ureditvi odnoša-jev med Poljsko in Rusijo. Nacijonalistični tisk pozdravlja čičerina in vpleta med pozdrave protinemške tendence. Nacijonalistični tisk je mnenja, da bo čičerinov obisk v Varšavi streznil Nemčijo in ji dokazal vrednost rapalskega dogovora. Manj simpatično spremlja demokratski tisk (Kurier Polski) Cičerinovo navzočnost v Varšavi. Razgovori v Washingtonu. Francija je poslala v Washington delegacijo, kateri na-čeljuje Caillaux da se dogovori glede vračila vojnega dolga Zedinjenim državam 933 milijonov dolarjev. Francoska Je pripravljena plačati dolg v 62. letih in sicer v obrokih, ki bi znašali prva leta do 25 milijard, a bi se pozneje stopnjevali do 90 milijard. Redho odplačevanje jamči Francija le v slučaju, če bo v redu dobivala od Nemčije reparacije. Poleg tega prosijo Francozi od .Amerike novo posojilo za utrditev svojega budžeta, sklicujoč se pri tem, da je bilo tako posojilo dovoljeno tudi Nemčiji. Amerikanci niso zadovoljni dovoljevati posebne koncesije pri vračanju dolga. Ameriška komisija se trdovratno sklicuje na sklep kongresa, ki zahteva takojšnjo povrnitev vseh evropskih posojil, katere bo vlada porabila za amerikaneke vojne vdove in invalide. Navzlic trdovratnemu stališču ame-rikanskega upnika je pa pričakovati, da bo prišlo do sporazuma s Francijo, ker menda tudi v Washingtonu nihče ne pričakuje, da bo Francija kar čez noč lahko nakazala Ameriki 2933 milijonov dolarjev. Težkoče angleške vlade. Mosulskemu problemu se je pridružilo še veliko mezdno gibanje rudarjev, ki resno otežkočuje stališče angleške vlade. Piše se že celo o vladni krizi. Baldvvin je označil zahteve rudarjev kot nesprejemljive. Federacija rudarjev bo sedaj sklepala, o tem, ali naj prično rudarji s štrajkom. Strokovni vestnik. Za konsolidacijo delavskega pokreta. V nedeljo 27. septembra se je vršila na magistratu enketa, ki jo je sklicala Delavska Zbornica in na kateri se je razpravljalo o konsolidaciji delavskega pokreta. — Enkete so so udeležile skoro vse vodilne strokovne organizacije jpo svojih zastopnikih. Enketi je predsedoval in jo vodil član uprave Delavske Zbornice g. Rado čeleš-nik. Referat, odnosno sliko vseh perečih vprašanj je podal zbornični tajnik g. Filip Uratnik. Po referatu se je vršila debata, pri kateri so podajale strokovne organizacije svoje’ načelne izjave. Za Narodno soci-jalno strokovno zvezo je podal izjavo njen predsednik br. Juvan, ki je povdarjal, da je bila in bo NSSZ vedno za vsak pameten sporazum in za vsako skupno kooperacijo. Želi, da se manj teoretizira in več praktično dela. Po debatah je bila soglasno sprejeta resolucija, katero objavimo prihodnjič v celoti. Planina* pri Rakeku. V pondeljek dne 28. t. m. se je vršil v Lazah, v gostilni ge. Mayer sestanek, ki ga je sklicala Narodno-socijalna strokovna zveza. Na sestanku je poročal strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane, na kar se je izvolil pripravljalni odbor zsi ustanovitev podružnice. Delavstvo je pokazalo veliko umevanje za strokovno organizacijo ter je sklenilo, da si jo čim-preje ustanovi. Pozdravljamo nove borce v strokovnem gibanju. t*-1 <ŠH& KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg Poročilo Delavske zbornice. Upravni odbor začasne delavske zbornice je izdal v obliki brošure Poročilo »Začasne* delavske zbornice za Slovenijo« za leta 1922—25. Ker prinaša to poročilo tudi zelo važne statistike, bomo prinašali to poročilo v odstavkih. Podružnice NSSZ dobe poročilo s strani Delavske zbornice. Stavka v Zavidoviču v Bosni, kjer stavka nad 1000 drvarjev, še traja. Stavka je izbruhnila, ker je hotelo podjetje vpeljati dva šihla in to enega ob 5. uri zjutraj in drugega ob 2. uri popoldne. Delavstvo zahteva pričetek dela ob 7. uri zjutraj. Ker so delavci po večini doma s kmetov, bo stavka dolgotrajna ako podjetje ne odneha. O tem bomo še poročali. Stavka v Tesliču tudi še naprej traja. Nastala je, ker zahteva podjetje znižanje mezd za 22 odstotkov in se delavstvo temu z vso odločnostjo brani. Vsi poskusi do vzpostavitve obrata so se ponesrečili. Tudi o tej stavki bomo še poročali. Jesenice. V nedeljo 4. oMobra se vrši ob pol 10. uri dopoldne pri Rauhekarju plenarna seja NSSZ, NSS in Bratstva. Na sejo imajo dostop vsi člani vseh treh društev. Kadi važnosti dnevnega reda pridite vsi in točno. - Podružnica NSSZ javlja svojim članom, da bo odslej vsako sredo od 7- 9- ure zvečer poslovalo tajništvo v lokalu, »Bratstva« v gostilni »pri Vipavcu« C ergles). Člani naj se poslužujejo tajništva v vsakem oziru. Tam se pobira tudi'članarina in dajejo informacije. Mladinski vestnik. Ljubljanska proslava 401ctnice Pulpanovega rojstva. Naša mladina je v nedeljo zopet pokazala, kako resno razumeva svojo nalogo v človeški družbi in kake uspehe zamore doseči smotrena in cilja se zavedajoča kulturna vzgoja v organizaciji. Večer z akademijo in čajanko je bil tako lep, da ostane vsem, ki so tej proslavi Pulpanovega jubileja prisostvovali, za vedno neizbrisno v spominu. Slavčeva dvorana v Narodnem domu je bila okusno dekorirana. Nad odrom je visela na rdečem ozadju slika Karla Pulpana, nad njo pa so bili lepo harmonično grupirani prapori naših mladinskih organizacij. Dasi je prireditev imela intimen značaj in ni bila namienjena javnosti, Je bil prostor vendar innogo, mnogo premajhen in mnogo naših prijateljev in somišljenikov je odšlo, ker niso dobili prostora. Slavnost je otvoril v imenu pripravljalnega odbora podpredsednik ljubljanskega »Bratstva< br. Lavrenčič s ktratkim pozdravnim nagovorom. Medtem je na pretesnem odru že čakal mladi tamburaški zbor, ki je imel ta večer svoj pvi nastop. Oči so izdajale prekrivano nervoznost in nestrpnost. Saj je preteklo le par mesecev, odkar so pričeli s prvimi vajami. Zborovodja je dvignil taktirko in zadonela je himna »Lepa naša domovina«, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. Lepo, skladno so zaigrali in videlo se jim je, da so zadovoljni sami1 s seboj in z uspehom svoje vztrajnosti. In mi tudi! Slavnostni govor br. Kozinca je napravil na vse navzoče globok utis. Govoril je temperamentno in Čutil si, kako mu prihaja vsaka beseda iz srca. Zato pa je našla tudi pot v srca navzočih. Brat Kragelj je recitiral svojo lastno pesnitev »Karol Pulpan« s svojo znano virtuoznostjo. V zahvalo je 2el burno odobravanje. Medtem pa je naš stari tamburaški zbor zasviral delavsko himno marseljezo, ki je mahoma dvignila navzoče s sedežev. — Nadaljne točke tamburaškega zbora kot »Zrinjski«, »Ideali sanj« itd. so igrali naši •vvmoc KOLINSKA CIKORIJA* ^cus b Stran 2. »NOVA PRAVDA« štev. 40. Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev ============================== se nahaja v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA. =================== tamburaši z znano preciznostjo in Cuvstve-nostjo. Presenetili nas niso, ker že davne vemo, kaj' znajo. Br. France Juvan je dobro recitiral Pulpanovo pesem »Na naboru«, prav dobro je podala sestra Kovanova Seliškarjevo pesem iz zbirke »Trbovljec, naravnost sijajna pa je bila setra Sturmova z recitacijo Seli-škarjevega »koncerta«:. Tudi dialog »Spominu Pulpanac je dobijo uspel, dasi je bil premalo izrežiran. Vendar je napravil s svojo Cuvstveno vsebino in dobrim predavanjem globok utis zlasti na mladino. Obe sestri sta storili svojo dolžnost, zlasti sestra Krpanova, ki se je dolg govor brezhibno naužila. Avtorici sestri Coriaryevi pa vse priznanje. Reasumiramo: Bilo je lepo. Vsi so bili zadovoljni, prireditelji in poslušalci. Po končanem oficijelnem delu se je razvila intimna zabava — v znamenju treznosti, pri čaju in malinovcu. Veselili smo se brez alkohola, zato pa je bilo notranje zadovoljstvo tem večje. Velika zasluga, za tako lep potek prireditve gre sestram pomladašicam, ki so bile res požrtvovalne in neumorne. Omeniti še moram, da so pred pričetkom akademije sestre pomladašice poklonile svojemu zborovodji bratu Milerju krasno s srebrom okovano taktirko v znak hvaležnosti, da jim je. v tako kiratkem času omogočil javen nastop med tamburaši. Loke pri Zagorju. »Bratstvo« je proslavilo 401etnico Pulpanovega rojstva v četrtek, dne 24. septembra. Proslava je bila skromna, toda dostojna. Društveni lokal je bil dekoriran s Pulpanovo sliko in z zelenjem. Otvoril je proslavo predsednik »Bratstva« br. Ržišnik, slavnostni govor je imel osrednji predsednik br. Kozinc. Tamburaški zb or je pod vodstvom zborovodje br. Ržiš-nika zasviral par izbranih komadov. Tudi ta večer je dokazal, da spada loško »Bratstvo« med idejno najzavednejše naše organizacije. »Bratstvo« v Ljubljani vabi vse brate in sestre, da se udeleže ogleda razstave portretov v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 4. t. m. Zbirališče točno ob pol 10. uri dopoldne v Pulpanovi čitalnici. Tamburaški odsek »Bratstva« v Ljubljani namerava prirediti v nedeljo, 11. t. m. vinsko trgatev pri Mraku na Rimski cesti. Delavsko izobr. društvo »Bratstvo« v Zagorju priredi dne 4. oktobra 1925 veliko vinsko trgatev, spojeno s šaljivo pošto in komičnimi nastopi. Vabijo se vsi prijatelji in uzmoviči našega dobrega in okusnega grozdja z vinograda Vinodol. Zabavo pose-tijo tudi naš mnogočislani gospod župan s svojo gnadljivo soprogo mamo županjo. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Odbor. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG TEDENSKE VESTI. 10. oktober — Koroški dan. Bratje in sestre! 10. oktobra t. 1. obhajamo peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita. Dolžnost nas vseh je, da povzdignemo ta dan svoj glas po širni in lepi naši domovini ter povemo celemu svetu, da je Koroška Slovenija naša zemlja, naša posest, katero posedujejo naši rojaki. Ta sveta zemlja, kjer je tekla zibelka Slovenstva, mora biti združena s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je naravna posledica in vsako drugo rešitev slovenskega koroškega vprašanja moramo enodušno in z vso odločnostjo odklanjati. Zato moramo 10. oktobra t. 1. ponovno in javno manifestirati za naše edinstvo z brati onstran Karavank in po vsej Jugoslaviji enoglasno zahtevati združitev s Slovenskim Korotanom. Bratje in ■ sestre 1 Pozabite ta dan vse malenkostne strankarske diference in združite se z nami v misli na Koroške Slovence. Jugoslovenska Matica. Prosvetno delo med delavstvom. Kakor smo zvedeli, priredi tekom letošnje jeseni in zime Delavska Akademija v Ljubljani lepo število zanimivih predavanj iz splošne zgodovine, naravoslovja, filozofije, leposlovja, umetnosti in znanosti, zgodovine delavskega pokreta in socialne politike. Poleg predavanj se bosta vršila 2 reci-tacijska in 1 glasbeni večer. Prvo predava nje se bo vršilo v četrtek, dne 1. oktobra t. 1. od 19.—20. ure v 111. državni realni gimnaziji. — Nečuveno izterjevanje davkov. Prošli teden so v ljubljanski okolici zopet neču-veno postopali izterjevalci davkov. Nekemu obrtniku na Viču so iz blagajne pobrali denar, ki ga je imel pripravljenega ravno za izplačilo delavcev, ki potem niso dobili plače. Zopet drugega so ustavili na cesti, mu otipali žepe ter mu odvzeli uro. K nekemu revnemu posestniku so prišli po 7000 Din davka za nazaj in mu zagrozili, da mora plačati vsaj v 8 dneh. Po tem Voku bodo prišli prodajat. Ker mož nima denarja in ga tudi ne more dobiti, pač pa ima kup flolga vsled poprave poslopja in raznih nezgod, seveda ne bo mogel plačati. Ce davkarija ne bo ugodila njegovi prošnji, potem seveda zapoje boben. — Novo udruženje bančnih uradnikov se je ustanovilo v Beogradu. Nova organizacija ni v zvezi s savezom bančnih in industrijskih uradnikov. — Kralj je prekinil svoje potovanje v Dalmaciji in ne obišče Sinja, Vrlice, Ben-kovca in Sušaka, kakor je bilo prvotno nameravano. Dne 1. oktobra obišče kraljevski par še Split, nakar se vrne preko Zagreba v Beograd. Nagla vrnitev kralja v Beograd se1 utemeljuje s tem, da je kraljeva dvojica utrujena in da je kraljeva navzočnost v Beogradu aktuelna z ozirom na neko zunanjepolitično vprašanje. Kraje, katere ni obiskal kralj na sedanjem potovanju v Dalmacije, obišče spomladi. — Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« je priredilo Zurichu koncert v veliki glasbeni dv«rani. Koncerta so se udeležili predstavniki vseh konzulatov, kantonske vlade in pevskih društev. Koncert je sijajno uspel. — Slovenska šola v Trstu zopet odprta. Na intervencijo našega zunanjega ministrstva so Italijani zopet otvorili pred kratkem brez povoda zatvorjeno šolo pri Sv. Jakobu, ki je bila last Ciril Metodove družbe. — Drugim stanovskim organizacijam za zgled! — »Slov. Narod« od 29. t. m. poroča, da je g. Mirko Fegic, učitelj na II. mestni osnovni šoli v Ljubljani oproščen pouka kot blagajnik in uprsvnik listov »Udruienja jugoslov. učiteljev«. Če se dobro spominjamo, sta pa bila doslej oprošSena pouka tudi predsednik in tajnik te organizacije. — Potemtakem ni čuda, da organizacija dobro uspeva in da tudi kaj doseže. Čudimo se samo drugim stanovskim organizacijam državnih uslužbencev, da si še niso izposlovale tega privilegija, ako ga lahko tako imenujemo. — Vezi med stanovskimi organizacijami in vlado bi bile na ta način popolnejše, ker bi vlada s tem organizacije vsaj indirektno priznala, jih morala klicati na prosvete ter njih predloge upoštevati. — »Slobodne Novine« v Zagrebu prično s pričetkom oktobra izhajati vsak teden. — List Je doslej izhajal dvakrat mesečno. — Konferenca glede inozemskih delavcev v naši državi se je vršila :v pon-cleJjek v Beogradu, ki jo je vodil v imenu zunanjega ministrstva dr. Ribar. Kakšen je uspeh konference ni Še znano. — Vsekako so se pritožbe Avstrije in Italije uvaževale, ker smo mi vedno uslužni napram tujcem. — Kralj v letalu nad morjem. Ob Dalmatinski obali so se vršile pomorske vaje naše mornarice, katerih se je udeležil tudi kralj s kraljico. Pri tej priliki je kralj napravil kratek polet nad morjem s hidropla-nom. — Draginja v Franciji je zadnji čas neverjetno poskočila vsem življenjskim potrebščinam. Vzrok padec franka. — Čepice za srednješolce. Kakor čuje-mo, bodo našo srednjošolsko mladino na pol uniformirali. Gospod prosvetni minister je menda odredil, da morajo dijaki nositi posebne čepice. Še več! Po čepicah bo mogoče razločevati, kateremu zavodu pripada dijak in po čepicah bo možno ugotoviti dijakovo identiteto, ker bodo na čepicah pritrjene številke. — Tudi to ima svojo dobro stran. Vprašanje je samo, kdo bo čeoice kupil. Najbrž starši, za katere bo to ca strošek odveč, ker naši fantje hodijo po večini sedaj gologlavi. t — Justifikacija. V soboto 26. t. m. je krvnik Mausser izvršil svoj posel nad nekim ciganom v Bjelovaru, kateri je nedavno umoril in oropal neko celo družino. — Izsušeno jezero. V ameriški državi Minesota se je nahajalo veliko jezero, ki je bilo dve milji dolgo in eno miljo široko. Nenadoma pa je voda začela padati in v nekaj dneh je izginilo jezero. Ljudstvo se je polastilo ogromnega plena rib, ki je bil tolik, da niso mogli vsega spraviti in porabiti. — Sedaj raziskujejo vzroke tega pojava ter študirajo, če se bo voda zopet pojavila. — Obmejni kolodvor na naši severni meji naj bi se napravil skupno z Avstrijo. To željo so sprožili Avstrijci. Naša država je nato seveda pristala in pričela so se pogajanja. Nemci so se odločili za Pesnico, naši pa so menda za to, da ostane obmejna postaja v Mariboru. — Žrtev ročne bombe. V Zagrebu sta dva mala dečka našla v smeteh malo pločevinasto škatljico ter jo nesla domov. Tam sta jo pokazala materi ter jo poskušala odpreti. Ko sta odtrgala pokrov je šklatlja eksplodirala. — Bila je bomba francoske tipe, ki je enega izmed dečkov ubila, drugega pa nevarno ranila, mater pa malo poškodovala. — Izvažanje deklet — na jug se je pričelo tudi v Ljubljani. Te trgovine se je po-služila baje neka SOletna ženska, ki se je £e parkrat pojavila, a vsikdar zopet zginila ne-znanokam. — Zato pozor, starši in dekleta. Vsako sumljivo osebo takoj naznaniti P**Atn/\o vseh državah, kljub temu še niso zadovoljni. Mi pa smo taki reveži, da se Bog usmili in še toliko volje nimamo, da bi izčistili železniško delavnico in kurilnico v Mariboru. Na kaj vendar čakamo. Če prejšnja vlada ni v tem pogledu ničesar storila, mora sedanja vlada iti druga pota. Toda kolebanje ne sme predolgo trajati. Ponovno zahtevamo red v železniški delavnici in kurilnici! — Spomenico ima generalni direktor g. Ilič v rokah. Na kaj čakate? Ali naj trpimo sedaj, ko slavimo petletnico kioroškega plebiscita, po katerem so vse naše nacijonalne ljudi izgnali, tudi še to sramoto, da nam bodo »šefovali« na naši zemlji nemški načelniki, tuji državljani? Ni to nobeno kratenje pravic nemškim »manjšinam«, ako more sploh biti govora o takih manjšinah, od kar je nemškonacijonalni šolski sistem, ki je potujčeval našo deco, strt, — temveč gre za Nemce, ki niti naši državljani niso in celo za take, 'ki so yili v Maribor pristojni, pa so iz sovraštva do Jugoslavije optirali za Avstrijo. In ti so uslužbeni kot inženjerji na naših železnicah! Gospoda, ki ima v Beogradu odločevati, vprašamo vas, ali bi se bilo čuditi, če bi narod sam napravil red, ko se nihče ne zgane niti sedaj ob petletnici plebiscita. — Nemško meščansko šolo za Maribor zahtevajo graški listi v svoji pangermanski nadutosti. — Torej tako! Naši ljudje v slovenskem Korotanu, v izrazito slovenskih krajih, kjer niti Nemcev ne najdemo, ne smejo imeti niti slovenskih osnovnih šol. Za par poturic pri nas pa naj mi vzdržujemo meščansko šolo v Mariboru? Brezkrajna predrznost. Če hoče gospoda v Gradcu kake ugodnosti, naj nnjpreje poravi krivice, ki jih je naredila našim ljudem na Koroškem. Zagorje. — Proti občinskim volitvam vložene so tudi od naše strani pritožbe. Zanašamo se na objektivnost in pravienliubnont v«lltr«gii župana ter pričakujemo, da se bode naši upravičeni pritožbi ustreglo. — Cene zu meso in kruli. Kakor razvidno iz oklicev na občinski deski, so se določile cene za meso in za klruh. Meso bi moralo biti od volov ali telic. Nekaj časa so se mesarji držali te naredbe, žal pa sedaj zopet koljejo večinoma krave. Tudi od pe kov se ne sliši nič kaj dobrega. Zemlje in kruh so daleč pod določeno težo. Oblasti naj posežejo vmes in napravijo red. — Šolsko vprašanje ne pride iz mrtve točke. Sta dve struji, ena hoče meščansko šolo, druga le ljudsko šolo. Kar se tiče prostorov v stari zagorski šoli se mora reči, da so v resnici neprimerni za mladino. Naj bi se zidala meščanska šola, kiar je -naša stranka že pred leti predlagala. Če bi se Priporočamo tvrdko li Ljubljana, blizu Preierno-vega apomenlka za vodo. NulceneJii nakup nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, M,ravai?.. raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, lTrojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. zidala meščanska šola, odpadlo bi tako na zagorski, kakor na topliški šoli več razredov in bi bilo potem dovolj prostora za učence ljudskih šol. Tudi se mora omeniti, da je šola v Toplicah zasedena približno do polovice učiteljstva, in da bi sa dalo tudi tu kaj omejiti, kajti če imamo ljudi na cesti brez stanovanja, ne gre, da ima eden kar 3 sobe. Če bi se vse to upoštevalo in uredilo, našlo bi se dovolj prostora za učence ljudskih šol in imeli bi meščansko šolo, na kateri bi se tudi lahko otroci delavcev izobraževali. Koliko talentov imamo med otroci naših delavcev, ki bi na la način lahko prišli do boljšega kruha, tako mora pa rod za rodom garati pod zemljo in delati samo za kapitaliste. Vse hitreje bi se naše šolsko vprašanje razvijalo, če bi se v to zadevo ne vmešavale osebe, ki za to niso kompetentne in ne odgovorne. LJUDSKA UNIVERZA. I. zvezek Karl Ozwald O potrebi socijalno - etične orijentacije. II. zvezek Alojzija Štebi Zaščita zanemarjene dece in mladine. III. zvezek Dr. Alma Sodnik O vzgoji deklet IV. zvezek F. S. Finžgar 0 lepi knjigi V. zvezek l>r. Rado KuSej Cerkev v luči prava in etike VI. zvezek Dr. Metod Dolenc Kaj hoče moderno kazensko pravo. VII. zvezek Jos. Wester O naši srednji šoli. VIII. zvezek '■ \ Ing. Jaroslav Foerster O strokovnem šolstvu. Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Nove Pravde«. HI i Liljani. Milin trn itn. II sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. Vse pisalne, risalne In šolske potreščlne dobite najceneje v papir* ni trgovini Miroslav Bluic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga Šolskih zvezkov, map, In blokov. Žarnice V* Tungsram A« so najbolJSe! Pozor, knjal, Šivilja, neiivilja Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom prelzkuie-nega po vsakem modelu ga dobil na ieljo, ekspresno po poiti v KROJNI SOLI, koncesi|onlranl od mlnlitratva za trgovino In obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Viak meiec težajl za krojače, llvlie In nelivll|e. sbčzisnszjš Modni barlunastl klobuki kakor tudi fflOd v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri Minki Horvat, modlatkl, LJUBLJANA, Stari trg 21. Žalni klobuki vedno v zalogi. SHSŽ3ES3HS HOM Slsolni stroji so edino Josip Petelinu znamke Grltzner“ in JUler" Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplaCen. Ljubljana blizu Prelernoveaa spomenika sa vodo.