Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 17. junija 1957 MARIBORSKI Šte¥. 155. Leto XI. (XVIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman * upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenikn I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 7./. bAuUtiC Su tetsiHua V viharju naše dobe www hhhhhhhbhhhhhbuhbhhhhhhhhhb V našem industrijskem gospodarstvu predstavlja tekstilna industrija pomembno postavko. Pa tudi v socialnem oziru. Predvsem je prizadet naš obmejni Maribor. naš jugoslovenski Manchester, ki je med najmočnejšimi centri naše tekstilne industrije. Dobro vemo, kaj pomeni ta industrija za gospodarsko in socialno uspe-vanje naše meje, četudi nima še morda svoje čvrste tradicije in četudi bi si zlasti slede zaposlitve delovnih moči želeli večje upoštevanje ter pritegovanje do- j mačega življa. Vsa naša tekstilna indu-' strija sega največ 10 do 15 let nazaj ter se je spričo sijajne konjunkture in visokih zaščitnih carinskih barier silovito razmahnila. Toda razvoj še ni zaključen, ampak nudi še vedno nove možnosti vzpona ter razmaha. Nič čudnega, če si prizadeva tuji kapital, da na to konjun-kturno polje zaseje svoja semena, in če naša tekstilna industrija predstavnike tujega kapitala vsebolj privablja in priteguje. Poraja pa se zanimivo vprašanje: do kakšnega obsega sodeluje tuji kapital v tekstilni industriji v naši državi. V tem oziru je na razpolago zelo poučno gradivo. Vseh tekstilnih industrijskih obratov v naši državi je 341. Od teh pripada 46 ubratuv delniškim družbam. Pri 24 delniških družbah je angažiran tuji kapital. Seveda je pri ncdružfoenih tekstilnih obratih silno težavno ugotoviti stopnjo ali eksistenco soudeležbe tujega kapitala. V razmerju družb s> tujim kapitalom napram družbam z domačim kapitalom izluščimo angažma s 65% udeležbe kapitala oziroma 69 2% kredita. Angažmani tujega kapitala in kreditov v naši tekstilni industriji nudijo sledečo sliko: Cehoslovaška 232.100.000, Avstrija 46.800.COO, Francija 21,500.000, Švica 81 400.000 Poljska 7,000.000. Italija 2.600.000, Madžarska 800.000, neznanega izvora pa 1,400.000. Ti podatki sicer niso najnovejšega datuma, vendar pa je računati. da presegajo angažmani tujega kapitala pol milijarde dinarjev. V svriio čim boljše in čim racionalnejše prodaje tekstilnih proizvodov, določitve enotnih cen, kontrole cen ter proizvodnje sc tudi pri nas pričeli oblikovati tekstilni koncerni, v katerih se združujejo Uvestni tekstilni obrati, ki proizvajajo raznovrstne tekstilne izdelke, katerih Prodaja, plasiranje ter produkcija sc vrši Po določenem načrtu. ' Imamo tekstilne koncerne z domačim kapitalom (Ilič, Teokarevič). nahajamo ttuli tekstilne koncerne, kjer sodeluje tudi tuji kapital. Informacije pravijo, da ima kapital v teh velikih, koncernskih tekstilnih industrijskih obratih glavno besedo, dečim je ugotovljeno, da ostali obrati te \'rstc razen nekaterih izjem ne morejo odločilno vplivati na razmere na domačem tržišču. Posledico so na dlani: Potemtakemjc ižven dvoma, da kontrolira tuji kapital naše tekstilno tržišče ter da odločilno Vpliva na oblikovanje cen v tekstilni stri>ki. Pokazalo se je v žarki luči, da ne Podstavljajo zaščitne uvozne carine ni* j^kšne zaščite pred tujim kapitalom, ki toliko po svoji mili volji razvija svojo javnost. i>1 samo v vodstvu ter obli-"°vaujif obrata, ampak tudi v pritegnitvi delovnih moč!, ki pa žal zlasti v vo-j"nejSi|i kategorijah vse premalo upu st°vajo naše ljudi in naš živelj. Ta opa- h h a'*ja sc ne tičejo samo specialno mari- '°rskih razmer ampak se raztezajo na prilike, v katerih znamenju raz- Militarizacija čehoslova-škega naroda PRAGA, 17. junija. Vlada je predložila parlamentu zakon o vojaški vzgoji, ki globoko posega v življenje češkoslovaških državljanov. Tej vzgoji so podvrženi vsi češkoslovaški državljani moškega in ženskega spola, vendar je izvežbanje v uporabi orožja pridržano moškemu spolu, dočlm bodo ženske pri tegniene k negi bolnikov in protipHnski obrambni službi. Ta vzgoja se pričenja s 6. letom pri vstopu v šolo v obliki moralične in telesne priprave za državno brambo. S 14. letom sledi vzgoja v pomožnih službah predvsem glede c*vil ne protiletalske obrambe. S 17. letom pa nastopi vzgoja moških v uporabi orožja, ki traja do 30. leta. Vzgoja v brambi države in vojaških spretnostih se razteza do 100 ur na leto. Politični osumljenci so izključeni od te voj. vzgoje. Zakon naj bi stopil v veljavo dne 1. septembra 1937. V viharni dobi naših dni smatra Češkoslovaška kot najboljše sredstvo, da je vsak državljan od rane mladosti do pozne starosti poleg svojega poklica tudi vojak. Oblaki nad Evropo se razganjajo Kraljica Marija se je vrnila v Beograd Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je mudila ma obisku pri svoji bolni materi v Romuniji, se je včeraj vrnila v Beograd. donom — se smatrata kot važen doprinos k zmanjšanju napetosti v evropskem položaju. V tem znamenju je tudi poset načelnika rajhovskega generalnega štaba generala Becka v Pariz, kjer se sestane z načelnikom francoskega generalnega štaba gen. Gamelinom. V političnih krogih smatrajo kot značilno, da je prišel ta obisk ob času, ko se pojavljajo dvomi v rusko vojaško silo in dejansko vrednost francosko ruskega pakta. LONDON, 17. junija. Nemški ter italijan ski poslanik sta sinoči sporočila predsedniku londonskega nevtralnostnega odbora, da se obe državi vračata v odbor in da zopet prevzameta soudeležbo pri patrolni in kontrolni službi v španskih vodah. Ta okolnost in pa prihod rajhovskega zunanjega ministra von Neuratha v London, — od jul. 1935 ob Edenovem in Simonovem bivanju v Berlinu ni bilo direktne dipl. zveze med Berlinom in Lom Dr. Schuschnigg v Beograd RIM, 17. junija. Agencija Stefani poroča, da bo avstrijski kancelar dr. Scusch-nigg v kratkem posetil Beograd. Ta obisk Dr. Stojadinovič v Kladovo BHOGRAD, 17. junija. Sinoči ob 10. uri je odpotoval predsednik vlade dr. Što-jadinovič v Kladovo. kjer se bo sestal s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžo in predsednikom romunske vlade Staljin ima sladkorno bolezen in raka na mehurju i RIM. 17. junija. Agencija Stefani poroča iz Varšave, da je dunajski specialist dr. Otinger, ki je'bil nujno pozvan v Moskvo radi Stalinovega zdravstvenega sta nja izjavil, da je Staljinovo zdravstveno stanje zelo težko, ker ima sladkorno bolezen in iraka na mehurju. Zaslišan je bil tudi znani kirurg dr. Finsterer, ki pa ni odpotoval v Moskvo, ker je mnenja, da bi bila takšna operacija riskantna. Tudi poročajo o novih aretacijah in spopadih med donskimi kozaki in člani GPU. Na mesto generala Gamernika, ki si je sam vzel življenje, je bil imenovan za armadnega komisarja II. razreda general Smirno Tudi v nizozemski kraljevski hiši radosten dogodek naj bi ustvaril pogoje tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. dr.. Tatarescom. Na tem sestanku bodo vodilni državniki Male antante izmenjali svoje misli ter'se bodo obravnavala vsa politična vprašanja, ki so v zvezi s problemi Male antante. AMSTERDAM, 17. junija, Reuter poroča: Nj. kr. Vis. princesa Julijana je po radiju snoči napovedala, da pričakuje porod naslednika oziroma naslednice na prestolu. Oprošča se, kor ne more prisostvovati raznim slovesnostim in je vzrok temu radostni dogodek, ki -ga pričakuje. Veličasten defile mimo kraljevega dvora v Sofiji SOFIJA, 17. junija. DNB poroča, da lx> ob priliki rojstva prestolonaslednika Simeona objavljen dekret o velikih poinilo- Azijski narodi se zbirajo ANKARA, 17. junija. Predsednik vlade Izmet Inemi je izjavil v parlamentu, da sloni vzhodni pakt med Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom na načelih nenapadanja ter vzajemnega dogovora. L>o- vijajo poedini tekstilni obrati s pretežno tujim angažiranim kapitalom svoje poslovanje. stitvah. Sofijski meščani so priredili ob tej priliki mimo dvora veličasten defile. slej so ta pakt parafirale tri države. Sovjetska Rusija ter Velika Britanija sta kot neposredni. sosedi obveščeni o tem sporazumu. Dobri odnošaji turške države s podpisnicami tega pakta so zajamčeni že po bilateralnih paktih med Turčijo in vsako teh držav. Potovanje zunanjega ministra dr. Arasa v Bagdad in Teheran je v sveži s tem paktom. Kaj je z državno zastavo V zvezi s .prihodom predsednika JNS Petra Živkoviča v Ljubljano so se po vsej Sloveniji razširile govorice, da so pred kolodvorom navalili demonstranti na državno zastavo ter jo poškodovali. Minister dr. Krek je v zadevni izjavi dejal, da ne odgovarja ta vest resnici in prav v istem smislu se glasa tudi zadevni komunike banske uprave. Kakor ugotavlja »Jutro« je sedaj po teh kategoričnih izjavah ministra dr. Kreka hi kr. banske uprave pričakovati, da bodo ovadeni državnemu tožilstvu vsi oni listi in zasebniki, ki so trdili, da sq demonstranti ob priliki prihoda P. Živkoviča v Ljubljano raztrgali državno zastavo, saj je razširjanje neresničnih in vznemirljivih vesti kaznivo. Vsa naša javnost pričakuje sedaj z velikim zanimanjem, kaj bo pokazala sodna razprava. Kopalni kostimi najvažnejši turistični problem Veliko razburjenje je bilo na Hvaru, ker so redarji in občinski organi po svoje merili in presojali dostojnost in nedo-stojnost kopalnih oblek. Glede problema kopalnih kostimov, ki spada menda med najvažnejše turistične probleme, se je vršila te dni konferenca predstavnikov obl as te v, ustanov in hotelirjev. Naredbo, ki je bila precF Jeti izdana za Hvar, so revidirali na >ta način, da gostje lahko hodijo v svojih kopalnih oblekah tudi p6 mestu, imeti pa morajo ogrnjene kopalne ali druge plašče. Tudi se je sklenilo, da v ibodoče ne smejo intervenirati sami redarji in razni drugi javni organi, marveč morajo vsak »prekršek« gosta proti »moralnim in verskim predpisom« organi javne varnosti javiti hotelirju, ki bo gosta opozoril na zadevne predpise. Razpis učiteljskih mest Prosvetno, ministrstvo je med drugim razpisalo sledeča prazna učiteljska mesta: Ptuj okolica: 1 za moške, 1 za ženske (za 10 let službe). Dolnja Lendava: 2 za moške, 1 za ženske. Ormož: 1 za 8 let službe. Vransko: 1 za m. 1 za ž, Sv. Jurij ob juž. žel.: 1 za ž. Turnišče: 1 za ž. Vitanje: 2 za ž. Gornja Radgona 2 za ž. Sv. Lenart v Slov. gor.: 1 Sv. Trojica 1 za ž. Makole: 1 za m., 2 za ž. Studenice: 1 za ž. Sv. Lovrenc: 1 za m. (Maribor d. br.) Dravograd: 1 m. Guštanj: 1’, Marenberg 1, Muta l za ž. Velenje 2 za ž. Rogatec 2 za ž., Šmarje 1 za m. — Za 5 let službe. Prazni oddelki po vaških šolah: Bogojina: 1 za -ž.. Beltinci 2 za ž., Pince: 1 za m., 1 za ž.. Velika Polana: 1 za ž. Dobrovnik: 2 za ž., Gornji Lakoš 1 za ž., Črenšovci 1 za ž. V srezu Dravograd: Črna 2 za ž.. Črneče 1 za ž., Sv. Danijel 1 za ž„ Ojstrica 1 za ž., Prevalje 3 za ž.. Sv. Primož 1 za m., in 1 za ž„ Remšnik 1 za ž., Kapla 1 za ž„ Vuhred 1 za ž. Srez Konjice: Sv. Florijan 1, Zreče 1 za m., 1 za ž. Srez Maribor • levi breg: Sv. Benedikt 1 za m. 1 za ž„ Sv. Duh 1 za ž., Sv. Jakob 2 za ž. Selnica 1 za ž„ Sladki vrh 3 za ž., Gornja Kungota 1 za m., 1 za ž.. Št. Ilj: 1 za ž„ Sv. Križ 1 za ž. Srez Maribor desni breg; Laporje: 1 za ž., Limbuš 1 zft ž., Šmartno 1 za ž., Tezno 1 za ž.. Sv. Veučcsl za Sv. Miklavž I /.a ž. Srez Murska Sobota: Ba-.kovci 2 za ž.. Gederovci I za ž., Gornja Lendava 1 za m., 1 za ž., Markovci 2 za Sokolstvo Sokolski tiiatitot ic veličastna stuejd ofitHiitoG sokohka vtiska* Okna m svet Taaraizem — novo poganstvo v Estoniji Maribor se vneto ter intenzivno pri« pravlja, da čim lepše in čim slovesiieje sprejme brate Sokole in sokolske goste ob pril kj sokolskih slovesnosti 26. in 27. tm. združenih s svečano proslavo 30-letnega uspešnega in plodonosnega delovanja mariborskega matičnega sokolskega društva in s prazničnim pripetiem spomin* skega traku Njegovega Veličanstva kralja Petra II. na prapor Sokolskega društva Marlbor-Matica. Sodeč po pripravah in razpoloženju je že sedaj gotovo, da bo nudil Maribor oba dneva sliko pravega sokolskega taborišča, v katerem bo ponosno in strumno zbrana naša obmejna sokolska vojska, ki neutrudno in brez odmora straži našo mejo. Sokolski in nacionalni Maribor hoče kakor v triumfu in v bratskem zanosu sprejeti sokolsko armado, ki se bo dne 26. in 27. t. m. zbrala v naši obmejni prestolnici. Posebno svečano in slavnostno obeležje pa bo zadobil zlet z navzočnostjo delegatov vseh sokolskih žup naše države, ki se bodo lahko na lastne oči prepričali o neizčrpni delavnosti in uspešnosti sistematičnega obmejnega sokolskega dela. Naš rod Estonija predstavlja, kakor se zdi, ugodna tla za razširjenje raznih sekt in razvoj sektarstva. Zdi sc, da stopajo Estonci po vzorih iz Hitlerjeve in z načeli rasizma prepojene Nemčije. Res je sicer, da je estonska država odbila ofenzivo narodno socialističnih Vapsistov, ki so bili v službi rajha in ki so s svojo propagando rušili temelje estonske države. , Vapsisti so bili ugnani, toda ostala so na-(čela rasizma in s tem v zvezi vračanje k i prvotni narodni ekstonski religiji, k po-jganstvu, k takozvanemu Taaraizmu, to je I verstvu, ki sloni na spoštovanju starega ' estonskega boga Taara. i Za ta pojav je pirecej zanimanja. Taara-j izem je zajel predvsem mladino, častni-I ke, intelektualce, književnike ter umetni-J ke. Je borben, napadalen in dela velike j skrbi vodilnim činiteljem estonske lute-i ranske cerkve. Pravijo, da je to estonsko poganstvo samo prehodna moda, ki ga bo nadomestil novi moderni verski pokret. Kakor smatrajo generala Ludendoirfa ter njegovo ženo za tvorca nemškega poganstva, tako je tvorec in organizator Taaraizma bivši ruski tehnični častnik in po svetovni vojni rudarski inženjer Estonec K. Utusto, ki mu je pri tem pomagala njegova žena. Med svetovno vojno je Pred nami je VIII. letnik tega našega priljubljenega, pestro in slikovito urejevanega mladinskega mesečnika, ki ga izdaja »Mladinska matica«, ki izpolnjuje s tem pomemben delež svojega obče koristnega mladinsko kulturnega poslanstva. Vsega nahajaš v izobilju v stolpcih »Našega roda«: Ljubke, prezinimive prigode, zanimivosti, poučna navodila ter pojasnila, vesele in žalostne zgodbe, prispevke naših najboljšil mladinskih pesnikov in pisateljev, pa še nešteto drugih mikavnih črtic tja do »Dogodovščin Pepčka Rokodelčka«. Čast in priznanje uredniku, sotrudnikom ter izdajateljici tega prepotrebnega mladinskega mesečnika, ki vrši po sila posrečeni vsebini, ž., Prosenjakovci 1 za ž.. Sv. Jurij 1 za m., 1 za ž., Tišina 3 za ž., Vidonci 3 za ž„ Ženavlje 1 za ž., Sebeborci 1 za m„ 1). Slaveči 2 za ž.. Krog 1 za ž., Šulinci I m., Križevci 1 za ž., Cankova 1 za ž.. Srez Ptuj: Dornava I za ž., Majšperk 1 za ž., Sv. Bolfenk 1 za ž., Sv. Lovrenc 1 za ž., Sv. Katarina 1 za ž.. Sv. Tomaž 1 za ž., Sv. Urban 1 za ž., Sv. Barbara 1 za ž., Sv. Duh 1 za ž„ Sv. Marko 1 za ž., Naraplje 1 za ž., Svetinje 1 za ž., Velika Nedelja 1 za ž„ Sv. Vid 1 za ž., Za-w*č 1 za ž., Sv. Bolfenk 1 za ž., Sv. Andraž 1 za ž., Št. Janž 1 za ž., Sv. Lenart 1 za ž. Prošnje }e vložiti na}kasne}e do 25. t. m. po službeni poti. Podrobni pogoji so razvidni h, uradne objave. izdatnem obsegu ter izredno visoki nakladi velik vpliv na naše šolsko mladino. Prav je. da si »Naš rod« utre pot v sleherno našo rodbino in sleherno knjižnico, ki hoče naši šolski mladini nuditi zanimivo, koristno in poučno čtivo. Informativno pristavljamo še sledeče: Letošnji letnik se je v primeri z dosedanjimi povečal za 64 strani in je tako »Naš rod« največja mladinska revija v državi. List bo izhajal letos v 20.500 izvodih, torej v nakladah kakor nobeno drugo mladinsko beletristično glasilo pri tias. Cena za »Naš rod« skupno z rednimi publikacijami znaša Din 22.50 letno, kar lahko plačujejo otroci mesečno v devetih mesečnih obrokih po Din 2.50, s čimer je olajšano naročanje tudi deci revnih, siromašnih staršev. Želeti je, da bi »Naš rod« v dosedanjih smereh tudi vnaprej tako močno in uspešno pritegoval našo šolsko mladino. Čudovita sreča. Mica: »Ti imaš čudovito srečo s svojimi ljubimci. Še nobeden tc ni imel za norca. Kako pa ti delaš?« Punica: »Ravnam se po nasvetu svoje ranjke mame, ki mi je vedno rekla: Pirnica, če tc bodo kedaj moški spremljali in ti prisegali ljubezen — pri zlatarskih izložbah, boš najlažje spoznala, koliko so tisti častilci vredni.« Utusto služboval v Finski in je sodeloval v bombah za osvoboditev Estonije. Pod vplivom vojne psihoze ter idej, ki so tedaj zajele Finsko, je Utusto postal prepo-vednik nove vere, nekakšne pozitivne religije v smislu naukov Avgusta Comtea. Zbral je okoli sebe mlado estonsko izo-braženstvo, ki je z vso vnenio in odločnostjo delovalo za preporod Estonije. V prvotni estonski religiji ni bilo prvin misticizma, ampak neka vetra, slična Konfucijevim naukom. Na tej osnovi je vzniknila religija estonskega nacionalizma, ki ga označujejo kot estonski nacionalni mit. Ta sekta je prvotno propovedovala kult prirode, ki se je polagoma spremešal z rekonstruirano estonsko mitologijo. Nedvomno je v zvezi 9 to novo sekto in staro mitologijo velika priljubljenost, ki jo zbujajo na novo vznikajoči zgodovinski romani iz najstarejših Časov eston skega narodnega življenja, zlasti iz dobe borb starih Estoncev z zapadom in nemškimi križarji, ki so skrivali za svojimi katoliškimi misijami grobe materialistične cilje. S tem tolmačijo tudi veliko popularnost romana pisatelja M. Metsahurka »Bitka na reki Unera« iz dobe borb starih Estoncev s križarji. Ljubavnih idil v vladarskih rodbinah ni ne konca ne kraia Spomnite se CMD Po vseh dosedanjih dogodkih, osobito onih, ki so se pripetili v zadnjih dveh letih, lahko sklepamo, da živimo v dobi preloma sto- in tisočletnih tradicij vladarskih rodbin. Njihovi člani si danes prosto in po klicu svojega srca izbirajo svoje življenske druge in družice. Ljubezenskih idil v vladarskih rodbinah ni konca ne kraja. Morganatični ženitvi v švedski kraljevski obitelji ter ljubavnim podvigom sina bivšega Špan. kralja Alfonza XIII. je sledil slučaj voj\ ode Wind-skorskega ter poroka princesinje Julijane s princem Bernhardom, ki se je dvignil od navadnega trgovca in postal mož nizozemske prestolonaslednice. Morda si ni nizozemska prestolonasiednica Julijana nikoli mislila, da bo v tako kratkem času in povsem nenadno dobila za svojo sovrstnico meščanko Herto Wel-landovo iz Berlina, ki se je te dni poročila s princem Ernestom Leopoldom pl. Lippe-Biesterfeldom, to je z bratom njenega moža. , Lepa blondinka Herta Weiland je iz ugledne berlinske rodbine. Krasotica Herta ima sestro Ivano, ki je še leta 1933 nastopala pod umetniškim imenom Jane Weil v raznih kabaretih. Bila je poročena z znanim dirigentom Nettehnannom, od katerega se je pa kasneje ločila. Sedaj živi v Parizu. V nekem malem pari- škem hotelu si je najela lepo opremljeno sobo in to v neposredni bližini Rue des Acacias pri Etoilu. Ko je izvedela za sestrino poroko s princem Leopoldom, je kar ostrmela in se ji še danes ne zdi mogoče, da je kar preko noči prišla v sorodstvo s kraljevo rodbino. Blondinki Herti Weiland je danes 29 let. Obiskovala je trgovsko šolo za umetno obrt, kjer se je izučila obenem tudi v knijgo-veški obrti. Po dovršenih študijah je dobila službo pri neki znani berlinski tvrdki. S princem Ernestom Leopoldom se je spoznala že pred letom dni. Ker pa šla zaljubljenca svojo ljubavno vez skrbno skrivala, je prinesla vest o nenadni poroki princa Ernesta z lepo blondinko Iierto tem večjo senzacijo. Hertina sestra Ivana pripoveduje, da se je spoznala z zaročencem že pred 4 leti v nekem teniškem klubu. To je bilo še v času, ko je bil sedanji mož nizozemske prestolonaslednice, princ Bernhard, še nameščen v veletrgovini J. S. Farben. Nikdar si ni niti v sanjih mislila, da bi se njena sestra tako hitro mogla poročiti s princem Ernestom Leopoldom pl. Lippe-Biesterfeldom. Ne pozabi naročnine 1 E. L*: Kotee Koze so pričele strašili; pri Bogu, ne kaže drugače, kakor stopiti k prijatelju dr. Breau-ju (bil je moj sošolec). Ves božji svet se cepi ali tudi precepijo — eh, če so vsi, zakaj se nebi še jaz. Da po pravici povem: ljubo bi mi bilo pustiti sina-edinca svoje matere, dečka 29 let, mladeniča po okusu (če nimate nič proti temu), v kremljih bolezni, ki Človeka iznakazi in izpostavi porogu. »Bodi, če moreš, duhovit z razjedenimi trepalnicami, rdečimi očmi in izjedenim obrazom! Edini Mirabeau se je lahko upiral svoji mačehtnski usodi, a jaz, čeprav predstavljam pred zeleno mizo pariškega sodišča priličnega mladeniča, pri Bogu. Mirabeau pa le vem, da nisem. Pri'doktorju dobim mnogo ljudi, vseh starosti in spolov, mnogo dojilj in dojenčkov. Čakajo tu, da se zvrstijo do medicinskega svetišča, vsevprek čebljajo, sedaj o politiki in gledališču, sedaj o dvoru ali o mestu. Preseda mi že to čebljanje; sežem med knjige, složene tia mizi. Pa glej nesrečo; naletim na nekakšno zbirko: »Wiirzbur-Ski medicinski letopis«, ?.c hočem odložiti knjigo, ko opazim na ovitku med kazaiom netoaj *o kozah in ne*»a«N)s*i. cepljenja« od dr. Pamfiliusa pl. Cia-genbacha. Kratka vsebina tega članka: Tisti, ki si je izmislil cepljenje, je največji sovražnik narodov. Porušil je zakone narave; ustavil je telesni in moralni razvoj novega pokoljenja, da. pokvaril ga je, zastrupil.« »Cepljenje ni samo sredstvo, ki nas varuje koz, tega- tako koristnega izpuščaja, temveč nam prinaša tudi stokrat hujše bolezni; cepljenje daje bitju tuj značaj; spremeni delovanje srca, pljuč in možganov. Cepljeno bitje ni več samosvoje ... s cepljenjem se navzame bolezni, slabosti, strasti in ideje tistega, čigar cepivo sprejme vase. Vzeti bakterije koz kravi ali konju in jih vcepiti človeku pomeni, spremeniti človeka v žival, a to je bestialen zločin, da najbe-stialnejša bestialnost.« Precejšen paradokson, pomislim. Ne moreš si naravnejše tolmačiti, kako je mogoče, da se je toliko poštenjakovičev vzdržalo na svetu. Preveč so cepljeni. O, ti ubogi nemški sanjač! Ko bi bilo vsaj malo resnice v tvoji ideji, pa bi bil ti znamenitejši iznajditelj kakor pa je bil Jenuer. Poišči starega učenjaka, pa boš z njim s precepljanjem izobrazil v enem mesecu v« mladi naraščaj. Doktorji bi si obesili pred vhod napise: »Tu se vceplja moč, Icjioia, modrost h* !S kakšno dražestno sestrično?« No, no, nevednež, ali ne veš, da mislim lepo hčerko basona Villebelle.?.-' »Morda Lolo, hčerko moje tete? Kal bi ti z njo?« »Gospodična Lavreneija, da, je lepa in zelo pametna devičica osemnajstih let. Vsakemu poštenjaku bo v čast. kdor ,io osvoji. In da ti po pravici povem, tudi jaz . . .« »Tudi ti bi rad ob njej pozabil svojo latinščino? Ali res? Ali je Lola, s svoji* mi obrvmi a !a cirkonflexe, s svojim* kuštravimi lasmi in rdečimi rokami, res ujela Hippokratovo srce? Če je tako, pO' tem tebi čast. sapientissime doetor.« »Pogovoriva se malo resneje o tem. Ali ti ne misliš na plemenito gospodično Villebellovo? Ne bi ti namreč rad mešal račune, ker spoštujem rodbinsko pravo." »Lola, pa moja žena!« vzkliknem-»Lola, ki sem jo še pred kakimi petim k:ti zibal na kolenih. Nak, doktor, n it i "c mislim na to, še manj pa na ženitev sploh. Časa je še dosti, preden se z>v zakopljem.« »Torej ti je prav. če postaneva sorod' nika.« . »Povsem prav. Sicer pa, ali je, to mene odvisno?« , Ponudi mi desnico, nato pa odide malo slabe volje. Ali je Lola res že ' ženitev? Ali se mora prav z zdravnik01 poročiti? (Dalje). ^ Darujte za azilni sklad PH-I M a r i bo ru, dne 17. VI. 1937. —¥Tiimn~ ttii i—»im mini«, m iarlborskl »V e č e r n I k« Jntr* zr~ ~;*v ..::2rare»3JBa3*«ewr'‘' Stran. c*. tlUuiltoake m ekmou\u Kraljeva zahvala. Učitelj Mohor Anton 'z Maribora je poslal pisarni Nj. Vel. kralja Petra II. v Beograd izvod svoje mladinske knjige t>Za kralja in dom«, za kar je prejel te dni toplo pismeno zahvalo. Himen. Drevi bo v Hočah ozir. v Mariborski koči poroka tukajšnjega zobozdravnika g. dr. Leona Kaca z gdč. Eriko Kamenškovo, pastorko mariborskega gradbenega podjetnika arhitekta inž. Jelenca. Priči bosta predsednik mariborske podružnice Slov. planinskega društva inž. Šlajmer in arhitekt inž. Dev. Mlademu paru, ki uživa v planinskih in športnih krogih splošne simpatije, iskreno čestitamo! — Pri Sv. Petru pri Mariboru sta se poročila sin uglednega mariborskega trgovca g. Stanko Wixl in gdč. Piki Kne-zerjeva, hčerka urarja in zlatarja. Obilo sreče! Življenjski jubilej. Nedavno je obhajal 60 letnico rojstva obče spoštovani in priljubljeni ravnatelj jetnišnice tukajšnjega okrožnega sodišča g. Anton Hohnjec. — Slavljenec je učakal šestero križev v neverjetno mladostni ohranjenosti, čilosti ter mladostni prožnosti, ki jo odlikuje vesela šegavost in topel humor. Živahno se udejstvuje tudi v mariborskem društvenem življenju ter vneto sodeluje v pevskem zboru tukajšnje Glasbene matice. Ob lepem življenjskem jubileju, ki ga je doletel v stanju zavidljivega zdravja in moči, se priključujemo številnim čestitkam iz vrst slavljenčevih prijateljev in znancev ter priključujemo toplim voščilom z željo, da bi še veliko takšnih »križev« zgrmelo na njegova čvrsta in mladostna krepka ramena. Ad multos aunos! Prostovoljen razld. »Prvo jugoslovansko kunčerejsko društvo« v Mariboru, ki je bilo ustanovljeno leta 1917 in »Golo-barsko društvo za Maribor in okolico«, ki pa je mlajšega datuma, se v nedeljo dne 20. t. m. prostovoljno razideta v korist »Društva združenih gojiteljev živali v Mariboru«, ki bo imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 20. t. m. v posebni sobi g. J. Vernika, na Tržaški cesti v Mariboru. Novemu društvu se pridružijo tudi prosti ptičarji, kanarčkarji itd. Na Mariborskem tednu sme^ vsako- lf*tnn impli nrilikri fi -/onittnirt letno imeli priliko občudovati zanimivi in poučni razstavi kunčerejccv in golobar-jev, ki pa bodeta letos še popolnejši iti preglednejši, ker bodeta skupni. Zanimivo je, da je bilo Kunčerejsko društvo usta novljeno leta 1917 najbolj radi pomanjkanja mesa ter da so bili tedaj člani društva tudi pripadniki najboljših mariborskih krogov. Ribarsko društvo v Mariboru naproša h. n. člane, da se številno udeležijo občnega zbora Zveze, ki se vrši v petek dne 18. trn. ob 20. uri pri »Orlu« lovska soba. Veliko vrtno veselico, združeno z nagradnim keglanjem, priredi v nedeljo 20. junija gostilna Verdon*k. Sv. Križ, 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Obračun za 1. 1936. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Revizijsko poročilo za 1. 19,36. Ako ta, za 3. uro sklicani občni zbor ne bo sklepčen, se vrši uro pozneje drugi, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov. Načelstvo. Promocija. Na agronomski fakulteti v Zagrebu je promoviral včeraj znani sokolski delavec g. Branko Lovše, sin upra vitelja tuk. Učiteljskega doma. Iskreno čestitamo! Druga plat zvona. Prejeli smo s prošnjo za objavo. Prosim vas če je le možno objavite sledeče v vašem listu. Kot sami veste je glavna c*esta na otok vedno zaprašena in če bi kolesarje silili, da vozijo po tej cesti, bi se marsikdo odrekel tej prijetni vožnji in si izbral drugega raz vedrila v mestu. Zato sem mnenja, da je nesmisel zahtevati prepoved kakor je omenjeno v vašem listu. Mestna občina naj bi raje mesto napisa »Kolesarjenje prepovedano« postavila napise na večjih mestih »Kolesarji počasi« — »Vozi obzirno« — »Pazi na pešce« itd. Tako ravnanje bi imelo veliko več efekta in bi ne bil nihče prizadet. K vaši notici o pešpoti na Mariborski otok pa pripominjam sledeče: Vsi kopalci, ki obiskujejo redno otok, so si morali omisliti, izvzemši dobro situiranih, ki se vozijo z avtobusi ali s svojimi avtomobili, kako prevozno sredstvo in po večini uporabljajo dvokolesa. Malo — zelo malo je pa rednih posetni-kov kopališča, ki pešačijo. Zakaj bi po nepotrebnem žabranjevali kolesarjenje po noti, ki ni posebno frekvenčna, in to radi nekaterih, ki jim menda preseda promet tudi izven pešpoti. Mnenja sem, da so sedanji napisi o prepovedi odveč in naj bi se glasili v gornjem smislu. Ne odbijamo še onih malo rednih obiskovalcev otoka po nepotrebnem. — Kopalec. Maribor dobi poverjeništvo zveze ln-malih dustrijcev. Uprava zveze ihdustrijcev za 1 dravsko banovino je na svoji zadnji seji v načelu sklenila, da se v smislu čl. 36 pravil ustanovi v Mariboru poverjeništvo Zveze industrijcev. V to poverjeništvo bo uprava delegirala tri osebe tri zvezi-ne člane. Kam? Trgovski potnik P. S., stanujoč v Vetrinjski ulici 4, je prijavil policiji, da je pred dnevi neznano kam pobegnila 22 letna Magdalena Mažirjeva, s katero je živel več let v skupnem gospodinjstvu in s katero ima tri nezakonske otroke. Mažirjeva je velike postave, okroglega obraza, kostanjevih las, oblečena pa je v rjavo krilo in svetloplavi plašč. Kdor bi kaj o njej vedel, naj to prijavi najbližji orožniški postaji ali pa predstojništvu mestne policije v Mariboru. Rdeči petelin na deželi. Na Ranci pri Resnici je uničil požar hleve posestnika Ignacija Mačeka, ki trpi radi ognja okoli 5000 dinarjev škode. Kako je požar nastal, sc ne ve, domnevajo pa, da je bil Narodna odbrana oblastni odbor v Ma- podtaknjen. , Hboru j,ma SVOj redni občni zbor v ne- j Nočno lekarniško službo imata ta te-del.io 20. junija ob 9.30 v mali dvorani Na-' den Minarikova in Remsova lekarna. fodiiega doma. Vabljeni razen zastopni- Nobenih sprememb. Dunajska vremeu-Kov krajevnih odborov tudi somišljeniki, ska napoved za danes pravi: Možnost Ki si želijo aktivnega delovanja. | prehodnega zboljšanja, vendar lepo vre Motosekclja »Perun« v Mariboru pri ludi v nedeljo dne 20. t. m. popoldne ve-[iko vrtno veselico v gostilni Tom.še v Pekrah. Vabljeni vsi prijatelji motociklističnega športa. Corel« francais. Odbor francoskega Krožka v Mariboru, vabi člane in prijate-je društva na zaključno slavnost otroških tečajev, ki bo v soboto dne 19. t. m. °h 17 uri v Vesni. Na sporedu so reclta-c'Jc. pesnil. In mali prizori iz otroškega življenja. Obisk te prireditve sc posebno priporoča staršem, ki nameravajo pozne* Je Poslati svoje otroke v srednjo šolo. Tu ;Se lahko prepričajo, da pridobe otroci v teh tečajih prav lepo znanje francoščine, k;'r jim bo v srednji šoli pr1 učenju tega Kziku zelo v korist. Vstopnino ni, . rj Vrtna veselica Jadranske straže. Dne ■jA. trn. ob 16. mri priredi pri Gambrinu ^'druriska straža veliko vrtno veselico, krala bo vojaška godba komični prizo-Pevske točke. nles. prosta zabava itd. ''topnina 2 in 3 dinarie. , Vabilo na redni občni zbor Zadružne e'oktrarne v Framu, k* se vrši dne 20. junija 10,47 ob 5 ur' »opoldne v I. nad- me ni zagotovljeno. V splošnem bo hladno, izpremenljivo in deževno vreme bo trajalo dalje. KrvOprelitje v Petanjcih. V Retanjcih se je pripetil zopet žalosten primer krvo-prelitja, ki je posledica »trde slovenske pesti«, kakor označujejo nekateri krogi uboje na našem podeželju. V Petanjcih so tamkajšnji gasilci priredili veselico, na katero je prišlo mnogo ljudi iz vseh strani In tudi nekaj fantov iz Štajerske, ki so bili dopoldne pri maši, popoldne pa so šli takoj ob začetku veselice delat prepir. Gasilci so si prizadevali, da bi pomirili razgrete duhove, toda vsa prizadevanja so bila zaman. Nenadoma je počil strel, a v rokah nekega Žitnika se je zasvetil kuhinjski nož. s katerim je navalil na gasilca Štefana Kolmaniča. Kolmanič sc je zgrudil na tla ter ohležal v mlaki krvi. Na kraj žalostnega dogodka je takoi prišel zdravnik, da bi mu pomagal, toda nesrečni Kolmanič je nekaj minut zatem, potem ko so ga naložili na voz In hoteli prepeljati v bolnišnico, izdihnil. Tragična smrt Kolmaniča, ki zapušča ženo in dva nepreskrblienn t oka. je zbudila splošno Ro>pju gostilne H6genwar>th. Dnevni red: sočutje, saj je bil pokojni splošno priljub- mm* Ijen in znan kot miren človek. Storilca so orožniki aretirali. Koliko uslužbenskega davka so plačale posamezne banovine. Ro statističnih podatkih finančnega ministrstva so znašali dohodki iz tega naslova od privatnih nameščencev v naši državi leta 1936 Din 133 milijonov, na-pram 136.4 milj. Din v letu 1935. Državni nameščenci * so v letu 1936 plačali skupno 123.5 milijonov Din, to je za 4.3 milijona Dni več kakor leta 1935. Skupno je torej država prejela iz naslova uslužbenskega davka 256.5 milijonov dinarjev, naprarn 255.6 milijonom Din v letu 1935. Zanimiva je statistika, koliko uslužbenskega davka so plačali privatni in državni nameščenci v posameznih banovinah. Največji dohodki so bili v savski banovini, kjer so državni uslužbenci plačali 29.6 milij. Din, privatni pa 45 milijonov Din (leta 1935 23.4 milj, in 49.9 milj) Na drugem mestu je Beograd, kjer je država prejela iz naslova uslužbenskega davka od državnih uslužbencev 20.8 milijonov Din, od privatnih uslužbencev pa 22.1 milijonov Din. Zatem sledi dravska banovina, kjer so državni nameščenci plačali 17.8 milijonov Din, privatni nameščenci pa 23.3 milijonov Din. Značilno je, da so v dravski banovini državni uslužbenci leta 1935 plačali 21.7 milijonov Din uslužbenskega davka, privatni nameščenci pa 21.7 milijonov Din. Potem sledi drinska banovina, kjer so ka-sirali od državnih nameščencev 14.8 milijonov Din, od privatnih pa 6.3 milijonov Din. Dunavska banovina: državni uslužbenci 13.5 milijonov, privatni 20 milijonov Din. V moravski banovini: drž. nameščenci 7.9, privatni 5.4 milijona Din: v vardarski drž. nameščenci 7.6, privatni 3.3 milijona Din: v zetski banovini: drž. nameščenci 6.4. privatni 3.6 milijona Din; v vrbaski banovini pa so plačali državni uslužbenci 3.5, privatni uslužbenci pa 2 milijona dinarjev. Prodaja naše živine v Italijo. V zadnjih letih se je v Italiji dobro uvedla madžarska živina. Da bi šli italijanskim uvoznikom čim bolj na roko, prirejajo madžarski izvoziKki stalne živinske sejme na Reki. Toda interes za našo živino s strani italijanskih uvoznikov je še vedno velik, tako da mislijo naši izvozniki živine na to, da bi prirejali živinske sejme za italijanske uvoznike, in se je sprožila mjsel, da bi bili takšni sejmi na Sušaku. V to svrho gradijo na Slišaku posebne prostore, kjer naj bi se vršili živinski sejmi. Ta zamisel naših živinskih izvoznikov italijanski uvozniki toplo pozdravljajo ter so mnenja, da sc bo trgovina z živino med Jugolavijo in Italijo na ta način znatno povečala. Spodim ■a. -rrr—" —v—:-*■» Olimpijski deseteroboj sc bo vršil v soboto, 19. t. m. popoldne in v nedeljo, 20. t. m. dopoldne na stadionu SK. Železničarja ob Tržaški cesti. Nastopili bodo najboljši lahkoatleti našega mesta, tako da je pričakovati zanimive in napete borbe. Svečana proslavitev 10-letnlce SK. Železničarja. Ob priliki 10-letnice SK. Železničarja bo velik nogometni turnir, na katerem bosta sodelovala tudi dva tuja kluba, in sicer najbrže beograjski BSK in dunajska Vlenna. SK. Železničar se pogaja tudi z vodilnimi zagrebškimi klubi za sodelovanje. Razen tega bo SK. Železničar priredil veliki mednarodni lahko atletski miting, h katerem bodo povabljen' najboljši atleti iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Avstrije. Proslavitev 10-ictnice SK. Železničarja bo meseca avgusta t. 1. Kdo sodi prvo kvalifikacijsko tekmo SK Železničarja. Kakor smo že poročali, bo SK Železničar v nedeljo 2(1. t. m. odigral svojo prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v državno ligo v Varaždinu proti tamkajšnji Slaviji. To tekmo bo sodil g. Knifec iz Osijeka. Težak poraz SK Lendave v Varaždinu. Preteklo nedeljo je gostovalo prvo moštvo SK Lendave v Varaždinu, kjer je odigralo prijateljsko tekmo proti Junior-jem SK Slavijo. Tekma sc je končala z rezultatom 10:1 za Slavijo. ilfe Kako lepi vzorci! Nežne tkanine, ki jih prinaša poletje, rabijo tudi posebno nego. LUX — se peni že v mrzli vodi • varuje Vaše lepe stvari, ohrani in poživi barve. fadHtkoue iHfivia Groltgiockner, Zeli am Se«, Salzburg, St. Wolfgang. Divue pokrajine obiščete najugodnejše z Putnikovim luksuznim avtokarom od 26. do 29. junija. Popoten aranžman le Din 1.000.—. Prijave, prospekti in informacije Putnik, Maribor -Celje. Prijavite se čim preje za Putnikov 2 dnevni avtokarski izlet v Graz od 19. do 20. junija. Cena vključno vizum le Din 110.—. Putnik. Maribor - Celje. Smrtna kosa. V Turnerjevi ulici 13 je umrl v 61. letu starosti posestnik Simoh Cverlin. Žalujočim naše toplo sočutje. Uouffike umite Sinoči je zajel požar hišo sestre narodnega poslanca Karla Gajška. V zvezi s tem požarom se raznašajo razne govorice. Ob toj priliki se je pokazalo, kako konjiško gasilstvo v zadnjem času peša. 0 ietH in ouetH Umori iz naslade V Rockfortu v Zedinjenih državah je mladenič iz protestantovske sekte mor-inoucev sklenil, da se oženi. Kor on in nevesta nista imela nič denarja, sta se odločila dobiti ga kakorkoli. Šla sta takoj na delo. Njun sosed je imel lep avto. Zvečer je fant počakal soseda pri garaži, ga ustrelil v glavo in z njegovim avtom se je nadebudni par napotil po svetu. Ker se pa samo od avtomobila ne da živeti, je bilo treba najti še dohodke. S samokresom v roki je fant ustavljal po zapuščenih cestah avtomobiliste, jih ubijal in ropal. Osem takih umorov je izvršil, da je mogel živeti, potem pa ga je prijela strast do umorov. Ustavljal je žrtve še nadalje, se iz same naslade igral z njimi kakor mačka z mišjo, jih plašil, preluknjava! s kroglami in s tem neznansko zabaval svojo mlndo ženo, ki je sedela v avtomobilu in se na vse pretege smejala. Tako sta potovala po državi Ne\v Yorku in spravila 27 ljudi s sveta. Policija jima .ie bila sicer vedno za petami, pa sta se ji znala neverjetno spretnostjo umikati. Naposled se je lov vendar posrečil. Mladi zločiltec se je dal brez odpora uklcniti. ter je izjavil, ua je ponosen na svpja dejanja. ker so pripomogla do tega, da ga žena zdaj časti kot junaka. Pri zdravniku. — Pazite, gospod, tile praški so za ledvice, ti za želodec in ti za živce. — Dobro, gospod zdravnik, toda kako naj praški vedo, kam naj se obrnejo, ko pridejo v želodec? MATI IN HČI. Mati: »Sramota! Tvoj mož se je pri meni pritožil da ljubimkaš z doktorjem Sramuj se!« »Mati: »Molči! Tudi jaz sem bila mlada in vendar nisem nikdar tako očitno ljubimkala z drugimi, da bi moj mož zapazil!« Mo M 5» “! Zadnje teiefoHuue vesti Pred velikimi spremembami v bolgarski notranji politiki SOFIJA, 17. junija. Rojstvo bolgarskega prestolonaslednika bo, kakor se zdi, povzročilo v notranji politiki velike spremembe. Potrjuje se namreč vest, da namerava car Boris vpostaviti svojčas ukinjeno ustavo in da je na vidiku koncentracijska vla- da, v kateri bodo predstav j niki vseh političnih skupin. Tudi bo sledila velika pomilostitev okoli 4000 po Iitičnih in kriminalnih kaznjencev, ki bodo delom? spuščeni na prosto, deloma pa deležni raznih olajšav v zaporni kazni. POGLED NA KREMELJ, SEDEŽ STALJINOVE OBLASTI. 15.000 Baskov se srdito bori za Bilbao VITORIA, 17, junija. Iz Frankovega štaba poročajo, da obstreljuje Frankovo topništvo od včeraj popoldne južne in vzhodne obronke okoli Bilbaa, ker se tamkaj še vedno nahajajo republikanska obrambna gnezda. MADRID, 17. julija. Po zadnjih poročilih iz Bilbaa nudijo Baski v severovzhod neni delu mesta še vedno srdit odpor. Sledil je baskovski protisunek vzdolž pomorske obale. 15.000 Baskov se bori na tem prostoru za posest mesta. SEVILLA, 17. junija. General Quiepo de Liano sporoča po radiju, da ni treba nepotrpežljivosti, če se Bilbao še ne nahaja popolnoma v posesti frankovcev. Po trebno je, da se prečistijo obronki okoli Bilbaa in da se spravi 10.000 ujetnikov v koncentracijska taborišča. Bilbao bo padel, čim izda vrhovno poveljstvo svoje povelje za zavzetje. Srečna roka N. Chamberlaina LONDON, 17. junija. »Daily Mail« piše v zvezi z londonskim posetom rajhov-skega zunanjega ministra barona Neu-ratha, da se bosta Neurath in Eden raz-govarjala predvsem o nemških kolonialnih zahtevah. Po informacijah navedenega lista so se zastopniki dominionov v okviru imperialne konference izrekli za to, da se to vprašanje končno razčisti, in sicer pod izvestnimi pogoji, da se Nem čija vrne v Društvo narodov ter da se pridruži porenskemu paktu. »Morning so že poskrbeli, da bo ločena kraljeva žena zavarovana pred čarovnijami kraljeve matere. O tem so govorili tudi javno, češ, da so s svojim čaranjem zopet pridobili kraljevo ljubezen za Bagakga-metsi, toda šele po smrti kraljeve matere, ki bo umrla čez dva meseca, ker so dosegli to tudi s svojimi čarovnijami. Kralia je končno minila potrpežljivost. Opozoril je na to pristojne oblasti in čarovniki so morali s svojo varovanko pred sodišče. Nič jim niso pomagale fantastične obleke, ki naj bi bile vplivale na sodnika ali ga celo začarale. ?.c ta neuspeli jih je močno potrl, še bolj pa občutne kazni. Lepa Bagakgametsi je bila obsojena na eno leto in nobene »co-■rnije« ji ne bodo pomagalo. Post« pa piše, da n situacija še tako zrela, da bi mogle zdrkniti nemške kolonial- , ne zahteve v ospredje diskusij. Zelo po- Ognjeniki niso vec nevarni membni so sklepi imperialne konference, Vulkanologija. najmlajša hči geološke i je lotela pokazati Nemčiji naklonjenost vede, je zadnja leta tako napredovala, da f m?50C, P°®aJania na navedeni ba-; lahko učenjaki zdaj točno napovedo iz-^ napram Nemčiji pokazati | briihe ognjenikov tako. da slednji niso več dobro voljo. Tukaj se čuti srečna roka novega britanskega ministrskega preds. Chamberlaina, ki je odločen, da razčisti v korist obeh držav in splošnega iniru angleško nemške odnošaje. grozni, saj se ljudem, bivajočim pod njim, ni treba bati, da bi jih presenetili. Po takih učenih strokovnjakih je seveda veliko povpraševanje in tako je bil poklican ivulkanolog havajskega geološkega zavo- h iudjikia iu sveta zena!? Vse ločitve zakona niso enake. Nedvomno pa imajo kralji vedno večje težave z ločitvijo, nego navadni ljudje. A kralj v Južni Afriki, kjer čarovništvo še vedno bujno cvete, je zopet nekaj čisto drugega, nego evropski kralj. Poglavar plemena Bamangvato v Južni Afriki tše-kedi iKhama je imel liude preglavice z ločitvijo zakona. Kralj se je pred letom dni oženil, toda ne s hčerjo imenitne rodbine svoje dežele, temveč z lepotico nizkega rodu po imenu Bagakgametsi. Kmalu se je pa izkazalo, da lepotica ni primerna za kraljevo ženo. Jele so se množiti pritožbe zastran njenega vedenja. Kralj si je sicer prizadeval pojasniti svoji ženi, da zahteva njen položaj lepo vedenje. Toda lepa Bagakgametsi je trmasta in je bila prepričana, da ji zado-vtuje že lepota. Vse kraljevo prigovarjanje je bilo zaman, nasprotno, lepa kraljica je postala še bolj trmasta in kralju se je samo smejala v obraz. Kralj se je končno obrnil na okrajnega komisarja in mu potožil svoje težave z ženo. Ko ga ie uradnik opozoril, da so lahko od žene loči, se je kralj zelo razveselil. Takoj se je dal ločiti. Toda kralj je pri tein pozabil na čarovnike svojega plemena. Kaj takega se * ! da doktor Jaggar v Zapadno Indijo, da bi ugotovil, kdaj morejo pričakovati prebivalci Montse.rrata prihodnji izbruh vulkana. Prebivalce Montserrata že več let j vznemirjajo vedno hujši potresi in zato je 1 londonska Roya| Society naprosila dr. Jaggara, naj preišče vulkan na Montser-ratu. Učenjak se je rad odzval prošnji, kajti havajska skupina ognjenikov bo po njegovem mnenju prihodnje dve leti mi- pa v zgodovini plemena še ni zgodilo. rova^a> ^ kako presenetljivo točnostjo Čarovniki so godrnjali, začeli so hujskati' ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ znajo sedaj vulkanologi napovedovati izbruhe vulkanov", dokazuje delovanje dr. Jagarra na Havaji. Zadnja perioda izbruhov havajskih vulkanov se ie pričela lani 21. novembra in se končala letos 15. marca. Do začetka januarja je tekla lava s pobočji Mauna Loa v Narodni park. potem se je pa omeilo delovanje ogromnega ognjenika na mogočne oblake dima, valujoče iz ogromnega žrela. Te izbruhe je napovedal dr. Jaggar dve leti vnaprej, napovedal ni samo točno izbruha, temveč je določil tudi kraj, kjer bo lava pritekla iz ognjenika. In res se je godilo vse tako, kakor je bil napovedal. Izjavil je tudi. da bodo naši letalci veseli, če bodo mogli dokazati svojo izurjenost, ko se začne lava valiti v dolino. Takrat nihče ni razu^ mel. kaj pomenijo njegove besede. Ko je pa začela lava ogražati vodovode mesta Hilc. je predlagal dr. Jaggar armadnemu poveljstvu v Havaji, naj pošlje nad tok lave letalce, ki bi metal, bombe in usmerili lavo tja, kjer bi ne delala škode. Tako se je tudi zgodilo in človeška roka je prvič premagala podzemne sile. Ponoči v lekarni. V lekarni, ki ima nočno službo, zapoje zvonec. Lekarnar pogfeda skozi okence in vpraša gospoda, kaj bi rad. — Dajte mi brž sode bikarbone.’ Moji ženi je strašno slabo! — zakliče mož pred vrati. Lekarnar vrže srdito $katljico sode na mizo in zagodrnja: —’ No, zato bi me bilo treba buditi, kozarec vode bi ji tudi pomagal! Mož pusti sodo na pultu in se obrne k vratom, rekoč: — Ji bom pa dal kozarec vode, sodo p;’ lahko obdržite. Lahko noč. ljudstvo v strahu, da bi ne izgubili oblasti. Toda kralj je kralj in zato so iskali čarovniki moža, ki bi mu naprtili vso krivdo in ki bi ga zadela kazen namestil kralja. In res so obdolžili kraljevega vzgojitelja, češ, da je on kriv, ker je kralja tako vzgojil. A kdo je bil kraljev vzgojitelj? Njegova mati. Jeza čarovnikov se je torej obrnila proti nji. To je bila pa voda na mlin ločene kraljeve žene, ki je tudi trdila, da je vsega kriva kraljeva Semane, češ, da je svojega sina aifirala. To je bilo zopet nekaj za čarovnife, iki so takoj privlekli na dan svoje protičarovnije. Pričelo se je »co-pranje« in razne strahotne ceremonije, čez dva meseca bo Semane mrtva, tako se je glasil sklep čarovnikov. Kralj Tšekedi je opazil, da postaja njegovo pleme nekam nemirno, hotel je pa počakati, da bi se prepričal, kakšne načrte kujejo čarovniki. Le-ti so trdili, da Razno A1AM1CE! Otroške vozičke v najmodernejših modelih dobite pri Justinu Gustinčiču. Tattenbacho va 14. 2932 Posest ZELO UGODNO! Dvostanovanjska hiša, 300 m2 vrta, 3 sobe, kuhinja in kopalnica v središču Maribora 150-000. Tristanovauiska hiša ■/, gospodarskim poslopjem, 1000 m2 vrta, periferija, 1.35.000, potrebna gotovina 30.000, ostalo knjižice vseli mariborskih zavodov v polno plačilo. Dvostanovanjska hiša v mestu 65.000 Din in nad 600 raznih poljubnih objektov, razpolaga l\>$rcdoval-nica »Triglav«, Aleksandrova cesta 12, Maribor. 3250 Prodam VEC tisoč komadov ZIDNE OPEKE ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 3252 ŠIVALNI STROJ l okroglim čolničkom „Sin,-ger« 55^), moško kolo 320, lep plišast divan 320, spalnica, trdi les z marmorjem Din 1100 postelje in drugo Koroška c. 6, Zidanšek. 3258 Sobo odda OPREMLJENA SOBA se odda takoj. Kopalnica. Naslov v upravi. 3220 Oddam lepo OPREMLJENO. SONČNO SOBO Tattcnbachova ul. 20-1. desno. 3257 Stanovani e ! ! j || IŠČEM STANOVANJE (3 sobe s kopalnico) za 1. oktober ali 1. november t. I. -Nc preveč na periferiji. 1J°' nudbe pod ,.Jesenski termi'1" na upravo lista.____32£| SOBO IN KUHINJO oddam. Primorska ul. 10. 3249 Službo dobi ŠIVILJO /.a šivanje odej sprejme1'1-Naslov v upravi. 325* Iščem DOBREGA KROJAČA za hlače. »Elegance«, ska c. 2. 3254 Širite „Večernik‘‘ !■■■■■■■■■■■■■* Sodoma in Gomora Angelik 'je svoj namen brez težav izpol nil. Preskrbel je sebi in Adelgundi kairsta potrebovala in tudi stanovanje je našel prav primemo v Križe vniških ulicah. »Ko bi imel kaj več denarja, bi si že drugače pomagal« je modroval sam pri sebi. »Kar za barona bi se izdal in bi že prišel do boljšega kruha. A denar mi kar kopni pod prsti in varčevati bom moral, kar se bo dalo, drugače pridem lahko v stiske.« Preselitev je šla hitro od rok. Adelgunda je bila sicer jiekatn neugod- 22 no presenečena, ko je zagledala skromno sobo, ki jo je bil Angelik najel, toda pomirila jo je Angclikova obljuba, da se bo kmalu obrnilo vse na bolje ter da bo imela lepo stanovanje in kuharico in hišno in na zadnje celo kočijo. Adelgunda se je dala tem bolj pomiriti, ker je bil Angelik zanjo kupil obleko, ki ni bila sicer več nova, a vendar tako lepa, da je bila AdelKunda z njo zelo zadovoljna. Izposodila si je pri sosedi šivalne potrebščine in se takoj lotila dela, da popravi na obleki, kar je bilo potrebno, da bi ji bolje pristajala. Angelik je sedel kraj nje in je razmišljal, kako naj bi se imenoval, kajti strah, da ga ločijo od Adelgunde in ga zopet vtaknejo v samostan, je bil tako velik, da bi ne bil za nobeno ceno izdal svojega pravega imena. Naposled je izmed izkaznic, ki jih je imel, izbral papirje, glaseče se na ime nekega umrlega tovariša in je sklenil, da napravi sam za AdeJgundo krstni list, saj si je bil že v samostanu preskrbel potrebnih tiskovin za takšne slučaje. Zavedal se je sicer, da ne bodo te izkaznice popolnoma zadostovale, a- je vendar upal, da si z njimi vsaj v sili pomaga. V mraku je šel z Adclgundo na sprehod »Prvič v svojem življenju grem kot gospod na sprehod. Še nikoli nisem mlado žensko javno nastopil. Kar £ Cojzov vrt pojdiva, tam se v mrak* sprehaja vsa ljubljanska gospoda in 1Tl1' dva, Špelica se bova med njo kar !,on]e^ šala. Škoda le, da te ne morem vodi ^ pod pazduho. Potem, potem bi me ljudJ1-šele prav zavidali.« Adelgunda je bila sprehoda prav YeS J la, a to njeno veselje se je spremenilo resnično blaženost, ko je zapazila, da $ zlasti častniki kaj radovedno in zvedav IX) njej ozirajo. Iz same ljubeznivosti. » da bi si bila pri tem kaj mislila, se :,1,u ■, kar mogoče ljubeznivo smejala, se k «■ obračala, mežikala in namigavala- j Adelgunda. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za mseratn! del odg r ar ja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d- wed$ts,vuik ravnatelj STAhiKO DETELA, vsi v Mariboru.