Telephon«, Rockw.ll 4904 glasilo slovenske IE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL, PONDBUKK. la. DECEMBRA (DEC. I»), WT ,inllit Or Ü »trt«« 11 M. AW «« Ort. ». Hit, »«ttorlw« m It »«■ IW Green pobija načrt minimalne mezde LA FOLLETTE 0 S tem ti Je nakopal Su Pozval je kongres, naj ga zavrže Vroče bitke med KiUjci in Japonci v Ni»* l kingu panika med prebivalstvom 'gANGHAJ, 18. dar J—on-ét bomba ao daaoe sjvtraj p», lepile ameriško topaltarte Pa-uy, ki ae Je nahajala m reki Jangtae v bližini Nanking». gfcn saernar je bil «Mt, potnajat togih, med temi d ra čaatalka, ji bilo ranjenih, ooomnajot mor-Mrjev pa «e pogrešajo. Tokio, 11. dec. — Zunanji u-1 nd je po radiu Informiral vaa jftponska poslaništva in konzu-[ late, da je japonaka armada vkorakala v Nanking, glavno kitajsko mesto. Na zidarju, Id obdaja Nanking, so zavihrale japonske zastave in Tokio je na-tnanil velike proslave, čeprav adnjs poročila govorijo o srditih pouličnih bitkah med Japonci in Kitajci, (to poročilo ic japonskih virov je precej pretirala) Japonska čaaopisna agentu-n poroča, da ao ae japonske čete pričele vsipati v Nanking áozi dva glavna vhoda po po-mu kitajskih brambovcev. Japonske čete ao aaaedls tudi hribovje, ki Isii vahodno o« Nan-Unga, kakor tudi osemlje na liini in sapadni etrsni mesta. Nanking, 11 dec. — Kitijske kteao se hrabro borile, da ustalijo prodiranja sovražnika, a 'o uwmgfc v Wflttó.' -^aiJbiflSr n zasedli vojaiko letališče .v Tačiočangu v bHiini glavnega *boda v Nanking, nakar se Je |ri6elo bombardiranje is zraka. Tarda japonskih bomb so bile kitajske vojaiko kncentracije pri Nankingu in proga Pulfcfc-Hiiankwan železnice.. Bombardiranje je povzročilo «Ino paniko mod civilnimi pre-«valci. General Tang 8eng-či, Poveljnik kitajske armade, je Jenij naznanil, da bo branil N»nking do zadnjega moža. On * prevzel poveljstvo kitajskih Wzij, ko je marial Kaišek, ki-¡«i«ki diktator. pobegnil iz Nan-««•. Sest kitajskih divizij se «vedno bori'z Japonci zunaj toda opazovalci pravijo, «j>m preti Uničenje. V bitkah ¡» Posest Nanklnga, ki ao v teku * vse dni, so Kitajci utrpeli ve-■fciigube. i0, knrhaj, 11. dec. — Japonske *J»*ke avtoritete so uradno na-okupacijo nadaljnjih ** kitajskih meat — Cinkian-¡¡•¡i »e nahaja 40 milj vzhodno * >ankinga, in Taipinga. Sled-Wi v sredini med Nankin- ™ in VVuhom, pristaniškim JJJtom ob reki Jangtae. Vroče v *ku v predmeot- » Wuhojs. Sodnik odklonil injunk- C|/o proti pikotiranju J0|i*t, m, 11. dec —Okrožni k riaude Saum Je zavrgel ™*'Jo (flede izdanja injunkclje "niJi brivcev, katere člani "»tirajo brivnico RoberU Dow. "g} v Jolietu. Unioniati ao Piketiratl brivnico, ko Je •¡tf»k ignoriral poziv, naj vsto- * v unijo. Roosevelt «e izrekel revizijo davénfli Pnrfa, 11. dec—Is ruskih virov so dosnava, da jo Maksim LItvinov, sovjetski komisar zunanjih zadev —edini boljševik stare šole, ki je le iiv in prost v Rusiji—in eden največjih di. plomatov svetovne slavo, kar ao jih do danee sovjeti Imeli—iprišel v veliko nemilost pri diktatorju Stalinu. Njegov "zločin" je, ker jo energično protestiral pri Stalim proti nadaljevanju takosva-nega "«Menja" aU po rusko "čistko" v Sovjetski uniji. Ut-vinov jo povedal Stalinu, da krvava in barbnMka "čistka" ubija prestiž sovjetske vlade po vsem svetu in njeasu, kot komisarju zunanjih zadev, je ailno težko sedeti na konferencah a tujimi diplomati ln poslušati očitke v privatnih razgovorih, da ni v barbarstvu nobene razlike med Rusijo in nacijako Nemčijo... To početje ubija rešpokt sovjetov v tujini in inozemska diplomadja nima več zaupanja v sovjetski rešfcn. Stalin jo viol ta protest Litvi», nova selo hladno na znanje, nato pa je Ježov, načelnik tajne policije GPU—ki is vaja "čistko"— takoj začel z repriaalijami proti Litvinovu. Tajna policija je brž preiskala stanovanje Utvinova in tajni vohuni i» mu stalno za petami. V Moskvi špekulirajo, koliko časa ie potečo prodno tudi Litvinovu pripočatljo "tajno zve-ao s Hitlerjem in Japonskimi militarist^. ;... '71 DaJoUtvinov imel pimVrj^ 7I fUn^tlnlV, nI »SSBVO njo" jemlje ugled Rušiji v zunanjem svetu—je potrdil zadnje dni obisk francoskega zunanjega ministra Delbosa držav Male antante. V Varšavi, Pragi in Bukarešti je Delbos slišal ostre očitke glede pakta med Francijo in Sovjetsko unijo. Delbos u so povedali, da bi bilo prijateljstvo Poljske in držav Male antante ve. liko večje do Francije, če se ne bi bila Francija zvezala s Stalinovo diktaturo.—(Po newyor-škem New Leaderju.) PRIVATNO OBR ATO-VANJE 2ELEZNIC Nižja kongresna zbornica je včeraj sprejela zakonski načrt federalno kontrolo poljekih pridelkov z 268 proti 129 glasovom. S tem jo bila dolga razprava končana. Sprejeti zakon pomeni izpro-menitev prejšnjega sistema, na čigar podlagi ao farmarji prejemali podporo, ako so omejili produkcijo. Sllčna podpora jo na podlagi programa za prihodnje loto znižana na 70 centov za aker zemlja. Z 219 proti 175 glasovom je zbornica zavrgla dodatek kon-gresnfka H. B. Coffeejs, demokrata Is WaaMngtona, ki bi izključil pšenico it provizij o določeni kvoti pridelkdv. Kvotne provizije v zakonu uključujejo koruzo, bombaž, tobak in riž. Waahtngton, D. C* U. doc. — Predsednik Roosevolt so je na konferenci s člani odsekov nižje kongresne zborncie in ekonomi federalnega zaklad nega depart-menta izrekel za revizijo davčnih zakonov. To pomeni, da je Rooeevelt končno pristal na zahteve onih, ki še dolgo časa Nova mednarodna unija odbora CIO Waahlngton, I). C„ II. dec.— Francija in Poljska sta informirali amerUko vlado, da na moreta plačati obresti in glav. niče na vojne dolgove, ki sta Jih nsprsvlli v Ameriki. Kramlja M morala plačati vsoto $455,-mt.UM, Poljske pa $61,706,147 na 15. decembra. Obe vladi sta poslali noti amerižkemu državnemu dajiart-menlu, v katerima izrekata ob ta lova nje, ker ne moreta poravnati svojih obvesnontl. Noti vsebujeta lagotovllo, da ss I» to zgodilo kskor hitro se bo njuno flnsnčno stanjs izboljšalo. Francija pošilja note a slično vsebino Ameriki, odkar Je prenehala s plačevsnjem obvesnosti pred štirimi leti. Vse izreftajo obžalovenje in nsglašajo finanč ne potežkoče, fJbrok, ki bi ga moralo plačati trinajst držav na svoje vojne dolgove Ameriki na 15. decembra. znaša 91,«0,170,447, Ta predstavlja regularne obveznosti In zaostala plačila. Izmed trinajatih držav sa.no Finska redno plačuje svojs obvesnosti. Pred dvema dnevoma Je obveatila državni départaient, da bo pia/ala svoj obrok ob do-ločenem času. < Mussolini pravi, da Ženeva podžiga vojne Kfm, 12. dec.—-Italija Ja sinoči nasnaiiila izstop Is Lig« narodov. Ta korak Js odobril faži-stični vrhovni svet na svoji seji, ki Ja trajala »smo »edem minut. Diktator Mussolini Je informiral vodko množico o tej akciji s balkona Heneške |ialače. •\Sn1uj stojimo ns svojih lastnih nogah," j« frkel Mu»solini. "Umaknili smo se is majajočega se templa. kjer ne iščejo miru. temveč pripravljajo vojne." H tem se Ja Italija pridružila Nemčiji in Japonski, s kstarima Je sklenila protikumnistični pskt In ki sts že prej izstopili s Lige narodov. Izstop «topi v veljavo čes dve leti. Železniška nesreča v Angliji; 34 ljudi ubitik l/ondoii. U. dec. — 34 potnikov Je izgubilo življenje, dvajset pa Ja bilo ranjenih, ko sta trčila skupaj dva potniška vlaka v Milini CaatlecarrJa včeraj zjutraj. Nesreča, ena največjih v sad njih dvajsetih letih, se Je pripetila v silnem snežnem viharju. _ lins asín n PROSVETA IMVMMWMMMM« •Me UrsdnlftM In uprsmlAkt prssterti 8MT South LawndaU Ava. Offle» of Publication: «SIT South Lawndals Avu. L PROSVETA TBI KHLIGHTEN IIENT im» or umni 9$M m tate. hm m pmt toto. |1 m m hut m to CtMM HM M Ml« M«. MH M ft» hUl M IM UMI far tto U»lto4 Stat« ( «4 M rMr. CfclM#a u4 CUtro $1M »m V* fa—W^i im m mm vtkfaj*. MiiU litoMTM mMh (Mim. p* mM, šrmm*. pmml tU.) m tm)« »o«IIJftl«Jto to v atoteto. fa to «rifaUI »MtaUM. ^ .......... rf ,,,, nf m4 imIUM »rtUU» «rili m« hm rrturmm*. OO« •m* m turnim. pu>». PMM, «u.. Will Im nfaraw fcf mit- prosveta 17-49 Uwafato Arab, or ts« rtoiiif» Albin Prepeluh Zadnji mesec je v starem kraju umrl Albin Prepeluh, zadet od srčne kapi v 67. letu »Uro-sti in rojen v Ljubljani. V Pfoeveti urno te Imeli nekatere podrobnosti o tem možu in mož zasluži, da se ga spomnimo tudi s temi vrsticami. Prepeluh je bil socialist, v katerega se je razvil pred svetovno vojno. Najbolj se Je zanimal za ekonomske organizacije in pri teh Je sodeloval. Pomagal je ustanoviti kritično socialistično revijo Naši zapiski, dalje list Demo. kracijo po vojni in spisal je več agitatoričnih knjižic ter mnogo člankov v raznih listih. 8 prevratom po vojni je zadel na nove naloge, pa tudi na nove težave. Udejstvoval se je v javnih socialnih uradih in delavskih zastopih, ker pa je odklonil stališče levičarjev, so ga napadali in mu grenili življenje, kjer so mogli. Cim smo ameriški naseljenci po vojni prišli v stike s starim krajem, se je Prepeluh takoj izrekel za idejo Jugoslovanskega republlčan-skega združenja in s svoje strani je deloval za uresničenje programa JRZ, to je za ustanovitev jugoslovanske federativne republike. Ta ideja pa ni našla dosti odmeva v stari domovini In Albin Prepeluh je bil s svojo republičansko propagando skoro osamljen. Spominjamo se nekega pisma, ki ga je pisal vodstvu Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki in v katerem je tožil: "Jaz sem še edini, ki se borim za vašo dobro idejo ..." To je treba dokumentirati, da ne bo takoj pozabljen mož, slovenski demokratični socialist, ki je na oni strani v stari domovini vsaj nekoliko pokazal smisla — poleg manjšega števila drugih seveda, med temi pa je bil tudi Etbin Kristan — za najboljšo politično in gospodarsko ureditev svoje domovine, kakršna je bila mogoča v onih letih. S slovenskimi praktičnimi ljudmi je bilo vedno tako: kadarkoli so si omislili dober načrt za svoje revno ljudstvo, so Jim ga njihovi sosedje podrli . . . Prepeluh se je pred več leti umaknil iz javnosti In seveda tudi is svoje stranke. Odgovorni organi stranke v starem kraju se ga zdaj spominjajo in mu priznavajo njegova dobra dela. To je prav — in dodajmo še ml v Ameriki po svojih skromnih močeh priznanje Albinu Prepeluhu, ki se je rodil In delal v jako nehvaležnem čaau . . . MagnaUki "New Deal" Zadnji teden je v Ameriki nekaj završelo. V New Yorku je zborovala znana notorična National Associstion of Manufacturers, stanovska organizacija ameriških kapitalistov, in na tem zborovanju je lammont Du Pont, znani multimilijonar in magnat municije, imel čast, da je naznanil svetu kapitaiiatični "novi deal". Dovolj je bilo Kooseveltovega novega deala, si Je mialil Du Pont — in čas Je. da tudi kapitalisti pridemo na dan s avojim novim dealom. In prišli so. Du Pont je predložil program za deset let, ameriško desetletko. Kapitaliati investirajo 25 milijard dolarjev. Ogromna vsota! Zavežejo se, da ne l*»do takoj v prvem, drugem ali tretjem letu gledali na obreatovanje od teh investicij — čakali bodo, če bo treba, tudi deset let. Naravnost nekapitalističnol — Dalje se zavežejo. da bodo uiMMlili tri milijone delaveev in (»odprli domače trge; končno se zavežejo, da bodo upoštevali socialno odgovornost za delavce in njihove družine. Naravnost revolucionarno! •— Na drugi strani pa Du Pont zahteva, da ae delavci zavežejo, da stabilizirajo svoje mezda in druge pogoje; to ae pravi, da ae t »odo delavci sadovoljlli s plačo, glede katere ae pogodijo in potem morajo mirovati s stavkami in samo pridno delati. Vlada se pa mora zavezati, da kapitaliste oprosti davkov in da Jih ne bo nadlegovala t reguliranjem in kontroliranjem. To Je magnatski New Deal. Priznati se mora, da so to prve besede med kapitalisti v zadnjih osmih letih, ki pomenijo nekaj konstruktivnega. Kaj pa pomenijo sa delavce? Nekaj drobtin več! Kako bodo kapitalist! izvajali so-cialno odgovornost? Najbrže na U način, da odrinejo federalno socialno zavarovanje In da aami zavarujejo delavce zoper brezposelnost, boleaen In starost. All bo to nspredek? Na eni strani bo — na drugi strani bo pa še večja odvisnost, Ae večja sužnost) Zdaj moraj<» (spregovoriti organizirani de lavei In povedali Du Pontu ln ostalim kapitalistom, kaj mislijo o njihovem novem dealu. ———'M—— I II Glasovi iz ntifelbül PROS VET* Žinimžv bele£lw ,3 \ - ' To in ono iz Johnstowns JohnMtown. Pa. — Letošnja lovska sezona na srnjake je bila nekaterim našim lovcem še precej naklonjena. Kolikor mi je znano, so bili tile naši slovenski lovci uspešni: Joseph Zakšek in njegov sin Frank, vsak sta dobila po enega, Drakslerjev iz Coopersdala se je tudi dobro izkazal z velikim rogačem, menda najbolj uspešni pa so bili naši lovci v Kray'nu, ki so privlekli kar šest srnjakov, in sicer Nag-ličevi fantje dva, po enega pa Hribarjev, Volčjakov, Toni Suša in Dan Ošaben. Mesa imajo v tej mali naselbiniJfliko, da mesarji svoje mesnice lahko zaprejo za par tednov. Pred enim letom so Nagllčevi poleg srnjakov privlekli iz gozdov severne Pennsylvanije tudi velikega kosmatinca, katerega glava Je poleg jelen jih in drugih redkih našopanih specimentov pravi okrasek v njih hiši in je vredno, da se jih ogleda. Ti fantje so sicer mladi, ampak v lovskih izkušnjah se lahko kosajo z najboljšimi lovci. K njim se lahko prišteje tudi Zakška. Vsi našteti so tudi člani SNPJ. Razume se, da je mnogo zavisti, vsaj tajne, med onimi, ki niso kljub veliki požrtvovalnosti imeli uspeha. Da se opravičijo, se zgovarjajo in navajajo razne vzroke. Sosed Jakob pravi, da je bil velik srnjak tik pred njim v grmovju, pa mu je mrha kazala rep. Ni mogel razločiti, ali je mandelc ali samica, zato se ni upal streljati. Sele ko je srnjak odhajal, je spoznal, da ima velike roge, ampak puška ni bila dobra, ker prepočasi strelja, in tako mu je mrha ušla. Janez Pomorančar je tudi Imel smolo. Ko je stal na straži, se je v ozadje prikradel velik rogač mu potegnil iz žepa v papir zaviti opoldanski prigrizek in z njim bliskovito izginil, predno se je mogel obrniti s svojim smrtonosnim kanonom. Vsi neuspešni lovci ugibajo, češ, kaj je vzrok, da so le vedno eni in isti uspešni, medtem ko so oni tudi oboroženi z modernimi puškami in drugo lovsko parafernalijo, pa kljub temu ne dosežejo svojega namena. To je tudi mene zanimalo in obrnil sem se na Zakška, naj vsaj meni pojasni lovske tajnosti, če sploh eksistirajo. "Da," pravi Joe, "naj bo, tebi zaupam; znaš molčati. Povem pa ti, da ni treba praviti drugim, ker potem bi se vsak lovec posluževal te tajnosti." (Obljubil sem mu, da ne bom tega osebno razkladal drugim, mislil sem si pa, da zapisati le smem.) Jože poseže v svoj lovski suknjič ln iz žepa privleče mali repek srnke, katerega se je držala kako ped široka kožica zadnje strani. "Vidiš," pravi, "to je vsa lovska tajnost za srnjake. Srnjak voha in nje gov vonj je tako občutljiv, da ga ta vada privede v čas i tik do tebe. Kako ne bi bil uspešen, ako se ti pride poklonil čisto pred noge P—Vem, da s tem bo ta taj nost razkrita, ampak ne morem pomagati. Je pa zanimiva in poleg tega, čemu bi imeli nekateri sami te privilegije, naj jih ima jo vsi, zamera gor ali dol. Poleg zgodnje zime, ki je že pritisnila s mrazom in težo snega, se za tukajšnje delavstvo obetajo zelo klaverni božični prasnlkl. Na tisoče Jih je od slovljenih is tovarn, ostali, ki so še zaposleni, (m so reducirani na eden ali dva dni, slasti pri Beth lehem Steel. Rudarji so tudi pri zadeti. Delajo eden ali dva dni na teden in še tisto s nekako negotovostjo, dasi se tajno šepeče, da imajo te družbe veliko naročil, ki bi omogočila delo s polno paro. Jasno Je. da kapitaliati zopet zahrbtno mešetarijo na račun že itak izmozganega ameriškega delavstva. Značilno Je to, da lokalno čaaopisje niti črtice ne prinese o takih odslovit-vah in zastoju. Kadar pa gre sa razbitje delavskih orgsnisacij, tedaj pa prinaša vidne članke ln slavosptve rasnim vigiiantskim voditeljem In raznim političnim šarlatanom a la naš župan in drugi, kateri so se znali a pomočjo tega nezavednega ljudstva pov-prtl na višja menta, odkoder potem \ strahu jejo to pravno maso. Takrat s* opevajo s kričečimi patrljotskimi suknjami In igrajo junake ameriške demokracije. Kdaj bodo delavci spregledali 7! V bolnišnico sta se morala podati m rs. Rozi Glavach in Mi-chael Raspet, oba člana društva "Triglav" št. 82 SNPJ. Prva se je morala podvreči operaciji na slepem črevesu, mr. Raspet pa boleha že kako leto na revmatiz-mu ali maj n ar Ski bolezni, ki je posledica dolgoletnega težkega dela v jami. Oba se nahajata v Mercy hospitalu, drugo nadstropje. Želimo obema skorajšnje okrevanje in povratek na svoj dom. Louis Zorko iz Clevelanda, Ohio, se sedaj nahaja na agita-cijski turi za Proletarca po našem okrožju. Uspeh gotovo ne bo tolik kot bi bilo pričakdvatl vsled slabih delavskih razmer in vednega manjšanja naročnikov slovenskega Čtlva, vseeno upam, da bo kolikor toliko uspešen. ■V decembru se vsepovsod vršijo volitve pri naših društvih in ustanovah, je najbolj važen mesec v našem društvenem življenju v vsem letu. Pri Slovenskem delavskem domu v Moxha-mu je razpisana služba oskrbnika, do katere so po zadevnem sklepu upravičeni le člani, ki so vknjiženi kot ustanovni (life members). Pismene ponudbe se pošljejo ali pa osebno izroče tajniku Doma: Louis Novshak, 441 Ohio street, Johnstown, Pa., in sicer do 28. dec. t. 1. To sem označil, da bo vsakemu znano, da ne bo potem kakega oporekanja glede tega. Naše Hranilno In posojilno društvo, kakor vse kaže, bo za letos beležilo lep napredek. Dasi ga je kriza prizadela kolikor toliko, je vseeno šlo preko nje zmagovito. Ne le, da je vlagateljem ohranilo naložen denar v celoti, pač pa jfap je pošteno izplačevalo obresti z ne manj kot 3%, in to v najhujši krizi. Sedaj, kot vse kaže, bodo ¿ividSnde zopet porasle v normalno višino. Ce ne bo ovir in zopetne depresije. bo ta ustanova zavzela med nami še mogočno stališče. fiilS je in bo še v veliko korist našemu ljudstvu v njegovem gospodarskem vprašanju. Trdno stališče te ustanove je prepričalo vse tiste, ki so bili v dvomu, opravljivce pa prisililo k molku. Slehernega Slovenca dolžnost naj bo, postati član te koristo-nosne denarne ustanove 1 Sešite po delnicah novih serij, ki izidejo 1. Jan. 1938! A. Vldrlch. Prireditve in mladina Bridgeport, O. — Letna seja društva št. 13 SNPJ v nedeljo 5. dec. je bila dobro obiskana, vendar pa bi lahko bila še bolj. Klicanih je bilo dosti imen članov, ki niso bili navzoči. Kaj je vzrok? Saj niso bili ne na delu ne na bolniški listi. Letne seje svojegs društva se bi moral udeležiti vsak član, kateremu je pri srcu društvo in SNPJ. Izvoljen je bil sledeči odbor za leto 1038: John Rebol, predsednik; Peter Kraflich, podpredsednik ; John Kocjančič, tajnik; Frank Wočko, blagajnik; Joseph Snoy, zapisnikar. V nadzornem odboru so Louis Saule, predaednik, John Selak In Frank Markua, nadzornika. Joseph Strauas ml., zastavonoša. Društveni zdravnik je dr. Robben. Odbor je ves prejšnji, rasen nadsornikov. Pogrešali bomo v odboru posebno Kossa in Potnika, ki sta vedno gledala ss koristi društva. Bivši nadzornik Martin Kosa Js poročal, da smo majhni s gajno ln da js dolžnost d nega odbora, da gleda na si blagajna opomore potom redi*.ev. S trm se strlnj vedno sem bil pripravljen z4 tO delovati. Društvu, kot Je našo, ki Je eno starih društev, ss spodobilo, da ae priredi ali prireditve, da bi bila društvu in Jednoti. Popolnoma ss strinjam s br. Cainksrjem, Id omenja prireditev oziroma proslavo ženskega društva Venera št 102 SNPJ v Mitwaukeeju ter Jo daje sa sgled in pravi, da as hi tudi po drugih naselbinah lahko kaj stičnega priredilo v agitatorične namene in v pro-slavo dogodkov. To je pribit« resnica, četudi se morda ne bi na enak način prirejalo, kajti za druge naselbine so morda bolj primerne drugačne prireditve. So tudi druga pota, ki so nam na razpolago, da jih izkoristimo In javnosti naznanimo, da obstoji društvo SNPJ, kakšno stališče ima in kakšne, smernice zavzema ter zastopa. Pri nas, kar se tiče oglašanj« prireditev društva 13 SNPJ, tega že dolgo ni bilo, zato pa je čas, da ae bi kaj takega priredilo. Seveda, to stane veliko truda. Ampak treba je dobre volje in skupnega nastopa — s skupnimi močmi se da marsikaj doseči. Ako ne bomo agitiraH in delali, tudi napredovali ne bomo. Posebno se mora to polagati na naša srca zaradi mladine, kajti večina sploh ne ve, kaj je SNPJ, ker ne prihaja na seje, asesment pa plačajo stsr-šl. Zato tudi nimajo pojma o dobrih delih, ki jih vrfti SNPJ. Zato pa je potrebno, da se prl-rejsjo veselice, shodi in sestanki ter ds se obhaj«jo obletnice s proslavami. Treba je na take prireditve dobrih govornikov in pa dobrih progratnov, ki bi bili izobraževalnega in agitato-ričnega pomena v korist SNPJ. Tako bi zainteresirali mladino za jed noto. Vsega tega pogrešata obe tukajšnji društvi SNPJ, slovensko Št. 18 in angleško poslujoče št. 640. Pred leti se je v tem ozi-ru precej živahno delovalo, zadnje leto pa je stvar ostala bolj tiha. Tudi dopisi v angleški sekciji so izostali. Zato pa je čaa, da se ponovno zdramimo in' pričnemo z aktivnostmi v prid SNPJ. Polje za pridobivanje mladine je velikb, težavno pa je, ker je težko dopovedati, kaj so društva SNPJ. Zato pa bi mladino in javnost sploh z dobrimi prireditvami še bolj seznanili. Possbno pa mladino, kjer so starši že člani SNPJ. Take mladine je že več pustilo društva, čim je dorasla za oddelek odraslih. V tem tiči gotovo nekakšen vzrok, ki se ga bi dalo odpraviti in stvari pomagati s potrebnimi sredstvi, da se mladina spet pritegne nazaj Na glavni seji je bilo sklenjeno, da se priredi veselica, datum pa se določi na prihodnji seji. Vsak član bo obvezan plačati vstopnino, ki bo tudi šele določena, če se prireditve udeleži •li ne. Z«to p« pričnimo prihodnje leto za porast društva št. 18 SNPJ! Joseph Snoy, 18. t , , ,, Slabe rudarske razmere, Livingston, III. — Tukaj delamo le še toliko, da se pri našem šahtu še kadi. Dne 17. nov. je poslopje ali tipple pri šahtu pogorel do tal, tako da ne more živeti ne umreti. Dela se včasi po 8 do 4 dni, pa tudi dve url na dan. Delo imamo, pa ne delamo. Zima je tu in božič se naglo bliža, pa se obojega bojimo, kajti že dolgo ni bilo tako slabo kot je aedaj, tako da ne zaslužimo dovolj za kurjavo, kje pa so druge potrebščine. Lastnik jame se ne briga, kaj bodo delavci jedil in s čim si bodo kupili potrebščine. Njemu ni mar, kaj bo njegovih 860 delavcev ali sužnjev počelo v takih razmerah — njemu je to deveta briga. Kakor vse izgleda, bomo spet dobili preljubo teto krizo. Tako bo šlo naprejvae do tedaj, ko bo delavstvo sposnalo, da al mora samo izvoliti in priboriti boljše čase. Spoznati mora, da mora postaviti v javne urade svoje delavske zastopnike. Ne sme pri svojih unijah izvoliti takih representantov, da se bodo potom samo prepirali, ka-to godi v Washlngtonu unijskimi voditelji. Kredit dati Prosveti, ki Js zad-nje čase prlnsala rasne stvari glede obravnave, ki ss tiče okoliških rudarjev in Johns Lewi-sS ter druftbs Peabody. To pa smo sicer mi le dsvno vedeli, le J nismo mogli tega dopoveda-kajtl progresivne rudarje ss Js večkrat črnilo. Vsak, ki bi psr let, ss bi lahko o resnici Težko je pisati resnico o stvari na dlstan-c* Ako as Človek ne more sam M svoje oči prepričati, Je naj-ne dela sklepov aH '«Urstad Pavlina S. 2emčužinova, Um sovjetskega premier ja M. V. Mo-lotova. kajti taki zaključki ne morejo koristiti prlatdetiMJ . V glavnem pa je s tem problemom tako, da dokler bo delavec proti delavcu, ne bdttio nikdar ničesar dobrega dosegli. Delujmo na tem, da združimo naše sile, pa bomo nekaj dosegli na volilni dan in povsod drugod. John Widmar, 96. O našem jesenskem koncertu Chicago. — Napisati želim par vrstic o koncertu Zbora "Sava", o katerem sem slišala — pa tudi videla — da je bil prSoej uspešen. Ženski in mešani zbor, oba sta pripomogla k temu u-spehu. Vse pevske točke, v katerih so nastopili zbori odraslih pevcev in mladinski zbor, so u-gajale občinstvu, tako tudi spevoigra. Priznanje in zahvala za trud in delo gre ¿borovemu pe-vovodji Jakobu Muha in njegovi ženi Mary, zborovi pianistki, dalje solstoma Medvedu in Ani Miško, vsem pevcem in pevkam ter osobju, ki je nastopilo v spevoigri, Gardnu za njegovo prizadevanje pri zboru, kakor tudi vsem ostalim, ki so pripomogli, da je koncert dobro uspeš. Mi Savani — pevke in pevci — lahko vrnemo uslugo našim sodelavcem s tem, da se pridno in redno udeležujemo pevskih vaj, tako da se bomo na prihodnjem koncertu še bolj postavili. Od nas je odvisen t« uspeh največ, ako se bomo vsake vaje vsi udeležili.* S tem damo veselje tudi pevovodji in pa eden drugemu. Rezultat tega bo, d« bo naš pomladanski koncert še u-spešnejši. Apeliram na vse ljubitelje petja v Chicagu in okolici, na moške in ženske, da se pridružijo Savi. Naše pevske vaje se vršijo vsak torek ob osmih zvečer v Slovenskem delavskem centru na 2301 S. Lawndale ave. v drugem nadstropju. Pristopite k nam Savanom in vero, da vam ne bo Žal! Savanka. de o Zarjlnem koncertu Cleveland, O. — Na zahvalni dan 25. novembra se je vrSU v SND na St. Clair avenue letni jesenski koncert soc. zbora Zarja. Videl sem ves program od začetka do konca in bil sem veselo presenečen. Videl sem mladino, kako se je lepo obnašala in zabavala posetnike. 2elim, da se bi mladina v bodoče še bolj postavila in zabavala posetnike, pa bo spet uspeh. Mladi morajo pomagati starim in jih nadomestiti, druge poti ni. Mladi se morajo usposabljati, da bodo oni prevzeli delo v svoje roke, stari pa bodo to delo mladine opazovali, se odpočili in se veselili dela mladine. Mladino je vselej lepo videti na odru, pa naj bo to dečke in deklice ali pa mlade fknte In dekleta. Tudi gmotno je bil Zarjin koncert uspešen. Ljudje so se veselili po koncertu kot malokdaj. Naši Zarjani so se še vselej dobro postavili in tako so se tudi to pot, le da so se letos še bolj. Zarjani so iskreni delavci na kulturnem polju, zato pa imajo tudi mnogo prijateljev. 2 i velo delo in napredek soc. Zarje! Opazovalec s Jetrnega. U8TNICA UREDNIŠTVA PONDELJBK. n 1 ] Nobelova nagrada za vitamina C in P Nobelovo nagrado za medicino je prejel let n. aloviti madžarski učenjak, prof. LSE*Z za svoja raziskavanja o vitaminih C in P 2 prejamo poročali, da bodo pri podelitvi letoinj ESiLF, in ke«iJ° upoštevan prvi vrsti raziskovalce, ki so se odlikovali pOdMčju vitaminov. Tu pa je prof. Szent-GvV. gyi Hapaciteta prvega reda. Ta Čas je predstojnik stolice za utedlclmkn kemijo na vseučilišču v Szegedinu; uXak tf - AnjHeškem Hoteidskem in v Ameriki. Odkritje vitamin. C nima samo ogromnega praktičnega pomena To je tudi eden izmed redkih vitaminov, ki jih mogli doslej pridobiti sintetično. Neobhod no je potreben'za zdravljenje krvavitev najraz-ličnejše vrste, posebno za krvavitev zavolic trombogenije. Učinkujoča sestavina tega vita mina je aakorbinska kislina. Proučevanje oksidacijskega dogajanja v rast-linski stanici je pokazalo, da reagirajo razne rastline, posebno njih plodovi, na rane s tem, da na ranjenih mestih porjavijo. To vidimo n pr. na jabolkih in bsnanah, med tem ko drugi plodovi, n. pr. citrone, tega pojava ne kažejo Izkazalo se je. da je v tkivu teh zadnjih plodov reducirajoča snov, baš askorbinska kislina, in ta snov se je izkazala za vitamin C. Naključje je pojasnilo vprašanje, da-li gre pri tem vitaminu za nov vitamin, ki ga zauži-vamo s hrano, ali pa se tvori v živalskih sta-nicah. Pri neki pacientki, ki je trpela za kožno krvavitvijo, so hoteli v Szegedinu preizkusiti vitamin C. Ker tega vitamina tedaj niso imeli v zadostnih količinah, so ji dali mnogo paprike in to ji je ustavilo krvavljenje. S tem so dokazali, da se nahaja ta vitamin v papriki. Da bi ugotovil, ali je imel flavon, ki ga je bil prof. Szent-Gy6rgyi odkril že prej, kakšno vlogo pri tem zdravljenju, so to snov dali tudi kuncem, ki so bili oboleli zavoljo pomanjkanja vitamina C. Poskusi s to snovjo, ki so jo imenovali P, so pokazali, da je ta vitamin sposoben ozdravljati spremembe, ki nastajajo pri težkih infekcijah v tenkih žilicah. Časnikarji so prof. Szent-Gydrgyija obiskali, čim so zvedeli o njegovem velikem uspehu. Izjavil je sledeče: "Kolikor vem, stockhohnska nagrada ne velja toliko mojemu raziskavanju vitaminov, kolikor mojemu desetletnemu znanstvenemu delu v področju oksidacijskih dogajanj v organizmu. Vitamini so tu le delno področje. L. 1931-32 sem iz paprike pridelal večje količine vitamin« C. Moje znanstvene ugotovitve so posledica mnogoletnega raziskovalnega dela. V prvi Vrsti mi je Mednarodna podpora omogočila u-spešno delo. To velja zlasti o ameriških ustanovah." Prof. Szent-Gy6rgyi je proučeval spočetka dihanje stanic malih obisti in je iskal snov, ki je le za to življenjsko dogajanje važna. Ko je to snov odkril in raziskal, še ni vedel, da je istovetna z vitaminom C. Sedaj proučuje eno najbolj skrivnostnih življenjskih dogajanj, dihanje stanic na kemični podlagi. Bodoči človek Kakšni bodo naši potomci v daljni bodočnosti? Vsak odgovor na to vprašanje more oRi seveda le domneva. Znameniti angleAki fiziolog T. M. Barker pa ima glede tega domneve, ki niso prav nič laakave za bodoče človeitvo. "Da moremo uganiti razvoj bodočih poko-lenj vsaj do neke mere," piše Barker, "moramo zasledovati predvsem razvojne tedence od pradavnine do naših dni. Tu se nam predvsem pokaže, da je rast las in dlak zelo nazadovali. Pračlovek je imel kožo, ki je bila podobna pravemu kožuhu. Koža današnjega normalnega človeka je samo še rudimentamo poraščena. Prepričan sem, da bo človek v bodočih tisočletjih izgubil še lase in dlake po obrazu. Kar je odveč, okrne in izgine — tako hoče na-rava. Zdi se mi, da morem ugotoviti «e eno razvojno stremljenje. Praljudje so razpo»-gali z dosti močnejšim zobovjem nego prebivalci današnjih velemest. Za pradavne bu-steke je bilo treba pač malo močnejših xob nego za bifsteke v današnjih restoranih. Po mojem mnenju bodo tudi zobje počasi okrneli, kakor lasje, in na zadje bodo popolnoma izginili. V številnih romanih bodočnosti opisujejo, kako ae bodoča pokolenja hranijo samo * krogljicami. Prehrana te kemične vrste se m» nikakor ne dozdeva tako nemogoča, kakor a nes še pogostoma menijo. A za obede v wvbj licah, kakršni bodo v daljni bodočnost, nekaj vaskdanjega, ni treba močnih zob.. Mislim, a» lahko prerokujem s neko upraričenostjo » v bodočih stotisočletjlh frizerji In sobozdrsvni-ki ne bodo imeli nobenegs dels več. Pred dvajsetimi leti Springfield. DL, A. Vu KnJM go Železna reka je isdala Pro-svetna matica, ne SNPJ in mi je nimamo. Knjigo lahko dobite pri svojem društvu SNPJ. če Je včlanjeno pri PM. Ako «a- —" JW ------- . -- ~ še društvo ni včlanjeno, delujte. Sovjetska Rmij* J® ds bo. I seSso premirje na ru«wiski front. (It ProMVfU t dne iS. dttmbre 1917J Doma* všiti. Odbor Slov rep. «¿rušenj* J* preje, prošnjo slo^h vo^hj^nk^ Italiji za denarno p«*** * Slovenske Defer**, rtsti Stavka oljnlh dels^ lifomijl ae je končala z zmago Sreforss vofna. Zima je ns pomoč in zadržala nemške nap^ lern je padel v reke Angležev unvnElJE*. 1» PBCEMBHA^ **08 VWVJt Vesti s Primorskega Tos*Wn. - Nad milijon lir Akode _ Ilirska Bistrica, novembra L7 _ V sredo pretekli teden, Clu popoldne, okoli pol trehr ¡Nastal v žagi Alojzija Tomši-požar, ki se je kmalu razvil fcko da je bilo vsako uspešno Senje, kljub ogromnim napo-iZ popolnoma onemogočeno, ^reti je začelo najbrfe v veii-H hiši. Tu je šele pred par tedni popolnoma uredil novo in moderno parno žago sedanji fctnik in je prav pred kratkim pčel tele z obratom. Skoda, ki , trpi lastnik, je ogromna in g, v preko miljon lir, ter je e i četrtino krita po zavarovanju. Gašenje požara je bilo nled precejšnje zaloge lesa in p neugodnih vremenskih prilik ¿oro onemogočeno. Iz vseh strani so prihiteli gasilci, poklicni ia prostovoljni, da bi kolikor se ¿»omejili požar. Toda, ko je sjel ogenj zaloge lesa, • so morili omejiti delo samo na to, da n De bi požar raztegnil na so-iednje stavbe. Pri gašenju je bilo tudi par nesreč med gasil-ti, med katerimi je odnesel najtežje posledice Stanislav Martini ič, ki si je zlomil nogo. Se bleč v noč je prasketalo na po-lorišču in gasilci so morali biti t stalni pripravljenosti. S tem je izgubilo precej ljudi delo, ujhujto škodo pa trpi seveda lastnik sam. Pri gašenju je bife zlasti občutno pomanjkanje vode. NAŠE VASI SE PRAZNIJO ... Stalni transporti nafiih izseljencev v Argentino Trst, novembra 1987. — Naše fasi se praznijo. Porazno je za ui to dejstvo! Po Tolminskem S tudi drugod v posebno pasiv-lih krajih, je že nešteto vasi, po katerih dobiš mnogo hiš zaprtih; p drugih pa le še kako staro fcnico in moža, ki čakata na ko-fcno obiskovalko. Mladina je in de vedno odhaja na vse trani za kruhom, v borbo za Wjšo bodočnost, ki jim je dozi onemogočena. Tako lepo domače je bilo še Pred 15 leti vsepovsod pri nas; Nje so se razumeli, si v potu služili kruh. Danes se ta dh že grozeče spreminja. Poki slovenskega kmeta se je s lonočjo laške banke priselil kjec z notrajnosti in obdeluje **dovo zemljo kakor pač ve in sosed pa je odšel po svetu * trebuhom za kruhom, ker mu )»davek vse požrl. Krivo se I^Ui Honeda, ker se ne razu-*ta in žuljave roke našega se ^jo in krepkeje pritisnejo * lopato ob grozni misli na ao- ki je že odšel ... Ob Sočo * i« pritihotapila mešanica, J« prej živel čisti slovenski w L j udje «e izseljujejo. V ^njem času «e je tok naših iz-Maseev obrnil possbno na "letino, kjer imamo že moč- * lupine svojih. Skoro sit» mesec zabeležijo stetistike J^vajaet, trideset in še več ne-•Mudi, ki potujejo v Buenos ¡¡». Nič čudnega, Um pridejo kruha in svobode. Saj f*1' kljub temu, da je že sto-- » m «toletjs last njihovih Jim ne more več nuditi "V1"fa. da bi se skromno pre-Ne nudi jim več niti te-> niti duševne hrana. Vsak rjpir, ki j« vsajen, je že ob-vsaka junica vnaprej J^Jtana za zaostali davek, in Tri '<»M enega plačal, že visi Pglaso nova skrb, nova ne-r**'. nov davek; in povrhu Pr'de še toča in druge neprilike, ki uničijo fel V šoli odtujujejo " prestrašena zre * '*'« potujčevalca, uči se T^va mesto ljubezni, blebe-rj; m H k. jih no Prepovedujejo čaeopi-kjer *<» ,K> težkem ™ delu razvedrili, so uni-¿7 1 r^*kvi komaj da ame tiho molitvico. ki jo ^J« »1* mati, vse prav vse je Cz bi to človeka ne čeprav i tuja zemlja, kjer se smeji zlata prostost, kjer so si rojaki ustvarili svoje šole, svoja društva, kjer človek pri poštenem delu vsaj nekaj zasluži, in mu ne visi nad glavo vedna nevarnost, da ga bodo kot manjvrednega pretepli in izgnali iz toplega doma. Ta ogromna razlika v načinu in obliki življenja mami in vleče naše ljudi, posebno mladino v novo domovino za delom, kruhom in prostostjo, stari opusteli domovi pa z votlimi očmi gledajo mrtvo v svet in čakajo. Tako se je tudi v oktobru izse-Hlo veliko število naših in sicer: Dne 20. oktobra t. 1. so z mo-tornikom "Oceania" odpotovali v Argentinijo sledeči: Pavšič Alojz, Pavšič Mafalda in Loren-cuti Jolanda iz Grgaja, Mezgec Anton iz Kačic na Krasu, Slavec Martina iz Knežaka, Novak Frank iz Tomaževice na Krasu, Uršič Zoran in Milan iz Bilj, Cesnik Pavel iz Zagorja, Hro-vat Jožefa iz Srpenice, Zerjal Rafael iz Pliskovice, Mankoč Anton iz Kala pri Sv. Petru na Krasu, Sepič Anton, Zvitko Pavlina, Jože in Ivan iz Novakov, Stanta Odon iz PrvaČine, Okre-tič Lojze in Pahor Viktor iz Kostanjevice na Krasu, Vižintin Jože iz Renč, Mrevlje Lojzka in Manfreda Ivan iz Dornberga, Ivančič Rudolf in Renko Jože iz Ostrožnega brda, Zidarič Rozina iz Račic pri Podgradu, Cer-melj Verica iz Gojač pri Crni-čah in Lah Helena iz Dornberga. Poleg navedenih, se je v zadnjem času ukrcalo v Trstu spet večje število izseljencev. Filip Bizjak je podlegel V tržaški bolnici je umrl 19. nov. naš rojak, ljubljanski trgovec s krznom, Filip Bizjak, ki se je bil na Vseh svetih «večer ponesrečil na avtomobilski vožnji v Hruševju, med Razdrtim in Postojno. Pokojni Bizjak, ki je bil doma iz St. Vida pri Vipavi, je odn šel z avtomobilom, ki ga je sam šofiral, v družbi žene in dveh otrok, za Vse Svete v St Vid, na grobove svojcev. Ko se je vračal zvečer proti Ljubljani, ho-teč se izogniti nekemu neprevidnemu kolesarju, se je zaletel v drevo ob cesti. Pokojnika in hčerko so morali prepeljati v t rž. bolnico, medtem ko so ostali dobili le lažje poškodbe. DROBNE VESTI IZ PRIMORJA f* nt premamila svetla. Markov I je. — Nevarno se je ponesrečila, da bo morala ležati v bolnici dva do tri mesece, 28 letna Ana Renčelj. Nesrečnica je namreč skočila skozi okno s prvega nadstropja, iz svojega stanovanja, ker se je ustrašila svojega moža, ki je prirogovili! pijan domov in mu ni hotela odpreti vrat, ker se ga je bala. Gorica. — Pred sodiščem se je moral zagovarjati 20 letni Josip Pavlin, obdolžen, da je umoril 24 letno Geromini Katarino. Dekle so namreč našli nekega dne mrtvo na polju. Ugotovili so, da jo je tja zanesel obtoženec že mrtvo. Sledovi so pokazali, da je umrla pokojnica vsled splava, za kar je bil kriv tudi obtoženec. Sodišče ga je obsodilo le radi soudeležbe pri odpravi plodu na 2 leti in pol ječe in na povračilo stroškov postopanja. Gorica. — Nogo si je zlom i Is 92 letna Mrša Brankovič. Idrija. — Obmejne «fclastf so prijele Antona Znlderšlča. ki je nesel preko meje 10 kg saharina. Baje so mu še delj čass sledili. Kal v arija- — P«1 neko skalo so našli na Kalvarijl mrtvega Petra Mavrlča, staregs nsd 50 let. Preiskava je ugotovila, da je umrl radi eksplozije granat* Nesrečnež je imel dovoljenje od oblasti, ds sme nabirati vojne ostanke. Komen. — Nov fašistični tajnik Jožef Jacucci (?) je prišel in zasedel mesto dosedanjega krajevnega fašističnega tajnika Gastona Obissta, ki je bil odstavljen iz neznanih razlogov. M«Uns. — V Medeni so dobili karablnerji lepo zastavo, sz. prapor, ki so Jim gs podarili <*>-dani. Svečanost blagoslovitve I In predaje je bila izvršena, ka-1 kor pravijo, v fašističnem Miki. zato o podrobnostih ni treba obširneje govoriti. Opčina. — Tramvaj z Opčin je podrl 52 letnega Zulijana Rajmonda in ga nevarno poškodoval Oslsvje. — Prinčič Felicita, stara 60 let. je padla po stopnicah ia si polomila desno roko. Postojna. — Na postaji se je pred kratkim zgodila nevarna nesreča, katere žrtev je skoro postal Ivan Lah, kurjač is Maribora. Imenovani je šel na lokomotivo, da bi zmetal premog bližje, pa je pri tem zadel ob električno Šico, ki je tu napeljana, ker je proga elektrifiel-rana. Pri dotiku ga je tok vrgel ob tla in prepeljali so ga v težkem stanju v ljubljansko bolnico. Renče. — Med Prvačino in GradiŠkuto nameravajo zgraditi preko Soče nov most. Ker zato ni predvidenih nikakih sredstev iz javnih ustanov, so pričeli »birata denar, da bi iz prostovoljnih prispevkov zgradili potreben most. Baje je zato lepo gesto zvedel Mussolini, ki je tudi sam prispeval, menda iz svojega žepa, 5,000 lir. Sempaa. — Občutna kasen je zadela Katarino Ortič, staro 56 let, ker je oddajala sobo nekemu moškemu, ne da bi imela za to potrebno dovoljenje. St. Vid nad Vipavo. V velikem polju, mali vasici blizu St. Vida, se je pripetila delavcu Ivanu Nabrgoju huda nesreča. Ko je v gozdu podiral veliko drevo, ga je to pri padcu zadelo tako, da mu je ilomilo hrbtenico. V bolnici se «bori s smrtjo. Solkan. — Vsie^ odpovedi zavor pri avtomobil h, so se ponesrečili: Josip Vižintin, star 17 let, Fridrik Lebsn, star tudi 17 let in 36 letni Cerne Edvard vsi is Solkana. Toszaj. — Nagrado v znesku 600 lir je prejele družina Lav-rentič za dvojčke. Trnovo pri Gorici. — Imenovan Je bil novi fašistični tajnik Ugo Pilat«, ker je bil dossdsnji Baggisnl Lelio povišan v pokrajinskega inšpektorja. ;>-'' Trst. — Iskreno zahvalo, ker je dobU sedemsto lir nagrade, ker sta se mu rodila dvojčka, je poslal Mussoliniju Friderik Bo-štjančič. Zaradi bega čez mejo je tolminsko sodišče obsodilo Maksimilijana Kavčiča iz Tolmina v kontumaciji na 6 mesecev zapora in 4,500 lir denarne kazni. Številne nesreče pri gradnji električne centrale ob Soči Gorica, novembra 1987. —- Ni dneva, da se ne bi zgodila pri pospešenih delih za zgraditev električne centrale ob Soči, kaka večjs sli manjša nesreča. Pretekli teden je bilo vsled eksplozije mine ranjenih več ljudi, ki so večinoma rodom iz Furls-nije. Od domačinov pa je dobil težje poškodbe Anton Kranjc, star 36 let, doma iz Kobarida. Dobil je več nevarnih ran po obrazu in po ostalem telesu. Poškodba je težkega značaja in ho ga morali prepeljati skupno z d vem i Furlani, v goriško bolnico. Dela pri tej veliki gradnji zelo pospešujejo, ne da pri tem dovolj pazili na varnostne In druge naprave. Ni čudno torej, če so nesreče tako pogoste posebno, ker se vršijo dela v zelo nevarnih predelih In v težkih okolščlnah. radi Delavska zaščita v Pennsylvania . . ti*.* fflA» 1 Novi odškodninski zakon stopi v veljavo v januarju '"; si■SVNMHMSK • Harrisburg, Ps. — (FP) — Po novem letu bodo detsvel v Penn-sylvsniji, ki so bili pri delu tako poškodovani, da niso sposobni za nobeno delo, pričeli dobivati pod-poro $30 na teden. ' Na 1. januarja vštopl namreč v veljavo noyi odškodninski zakon, ki je bil sprejfct v zadnjem zasedanju legislature. Avtoritete o delsvski zakonodaji pravijo, da js ta najbolj liberalen zakon svoje vrste. Nobena druga drŽava v ameriški Uniji nima zakona, ki bi določal $30 tedenske podpore pohsbljentmu delavcu do smrti. Ta zakon je priporočal leglslšturl v sprejetje gover-ner G. H. Earle. žrtve poklicnih bolezni, ki prej niso imele nobene protekclje, bodo prejemale prav tako visoko podporo kot pohabljeni delavci. Izvzeti so le dni, ki si nakopajo dihalne bolezni pri delu v premogovnikih in v tovarnah cementa ter azbesta. Odškodnina v teh slučajih je omejena na vsoto $3600. daja radije in asortirano turi stično robo. Delavci so izvoje-vali priznanje unije, dobili zvišanje plač za 12.9M, dva tedna plačanih počitnic,« 40 urnik. Čas in pol za nadurno delo. šest dni bolesensktga dopusts in odšlo-vitev vseh skebov. Med stavko je družba izgubila v nekaterih trgovinah do 40blznisa. Brezposelnost no zavarovanje v Kanadi Ottawa, Kanada. — Znamenja kažejo, da bo Kanada dobila ss-kon brezpoaelnostnega zavarovanja v prihodnjem zasedanju parlamenta. Zbornice šestih provinc so že odobrile zadevni načrt, ki ga je sestavila posebna komisija. Opozicijo vodijo le tri province—Alberta, Quebec in New Brunswick. Američana izginila in hotela v Moskvi Moskva, 11. deei—Ameriško poslaništvo v Moskvi je bilo informirano o skrivnostnem izginotju Donalda L. Robinsona in njegove žens iz nekega hotela v Moskvi. Oba sta prišla v Moskvo iz New Yorka. Znanci ao izvedsli, da js Robinson izginil le 2. decembra. Njegova žena jim je povedala, da je b|) odpeljan v bolnišnico, ko ga , je napadla pljučnica, toda ime bolnišnice ji ni znano. Zdaj so bili znanci obveščeni, da js tufukajšnji neodvisni dnevnik Politika, ki js svstovno znan, Js bil ts dni zaplenjen, ko je kritiziral ministrskega prsdssdnlks Stojadlnovlča zaradi njegovega obiska pri papežu v Vatikanu. — PoroČsvalec newyorškega dnevnika New York Tlmss Js bil ssdnjs dni izgnan Iz Jugoslavije zaradi tega, ker je poslal svojemu listu kritično poročilo glede zaplembe ameriške karikature "Mickey Mouse" v nekem belgrsjskem listu. . . Župan Hague smatra kampanjo CIO za invazijo New York, U, dsc,—Frsnk Hague, župsn v Jersey Cityju, N. J., ki se je zapletel v konflikt z repreaentanti Odbora za Industrijsko organizacijo, Js Isjavil, da on smatra jioskus CIO, ki ho-čs organizirati dslsvee v Jersey Cityju, za invazijo. Na vpraša nja 26 kongresnikov, zakaj je njegova poi^U* nedavno Izgnala organizatorja CIO Iz Jersey Ci tyjs, je Hsgua odgovoril, ds je to njegova stvar. "Vse je |jod kontrolo .,. TVzsdsvo boni ssm rešil," prtvi župsn v svojsm odgovoru. Vsi čuti ne spijo — "Kemične ss-nje"—Oasmosvojltev podzavesti "Neumne aanjs sem imel to noč," je pripovedoval neki sprevodnik cestne železnice nekega jutra svoji ženi. "Bilo je sredi noči in stal sem s svojim vosom ob končni postaji. Tedaj sem nenadno opazil, da velika hiša ob vogalu gori. Pokliči gasilce— je bila moja prva mlati. Nistm pa izatopH, da bi utrl svarilno napravo, ki jt visela takoj 6b postajališču. Zvonil sem z zvon ctm v vozu, kolikor se je dslo. Tods gasilcev nI bilo od nikoder. Hiša je gorela. Hvala bogu, da me Je potem zbudNa budilka. Čutil tem ae prav olajšanega, ko sem sspszll, da Je dsn In ds sije solnoe še v sobo." Sprevod ni kova žena jt smaja Ia s glavo: "Kakšna zgodba I Kako js mogoče kaj takšnega sanjati t To moram takoj povedati sosedi, ki ims ssnjtke bukve." Kdo še nI kaj lmdobnega sanjal? Nekateri ss tskšnim svojim ssnjam smejsjo in Jih kmalu pozabijo, drugI jih povedo kakšni stari tati s sanjskimi bukvami, pa zvedo, da Jim je pričakovati dedščine in da se bodo poročili z ljubosumno žensko. Tretji pa so se zau|>all morda kakšnemu "psihoanalitiku" In so It njegovih ust zvedeli toliko reči o brezdnlh svojega podsavestja, da nimajo potem od sanj nobenega užitka več. Moderna psihologija dolgo ni vedela, kaj naj s sanjami prav za prav napravi.- Prepuščala Jih Je sprvs polenoma samovolji prof. Freuda In njegovih pristašev, Komplicirana razpredelnica sanjskih simbolov, ki so st na zadnja vsi iztekali v ljubezensko življtnjt, je bila (Msledlca. Po mnenju psihosnalitlkov č s k s podzsvsstje, ki Js vsčno zaposleno s problemi erotike, namreč samo na spanje, da napade možgane a svojimi željami Iti ovirami. Eksperimentalno dušeslovje pa se nI zadovolJHo ssmo s to rešitvijo prastarega vprašanja o vzrokih in smislu sanj. S tem, da Je fiovzročala umetne sanje, je t»rinesla končno nekaj Jasnosti v nočno skrivnost naših duš: pravi namen sanj Je po modemih teorijah ta. da čuva nad epa* njem. Norvežan Vold ss Js tu s svojimi eksperimenti nsjbolj pruslsvll. Utrujenost ss poksže v sfrtoš-nem najprvo v očesnih mlšlesh. To vemo vsi, če smo zvečer brali. Tedaj nastopi vedno trenutek, ko nam postansjo veke teSke, ko nam pričnejo črkt prsd očmi plesati in imamo občutek, da so ss nam robovi oil posušili. Porntn-c arno si oči In si tako za tatnu-tek spodbudim» še "speče" očts-ne žiese, ds nam oči ovlsžijo. Potem knjigo odložimo, morda še slišimo, kako ss v daljavi oglasi kakšen svtomtbil. in nenadno zatpimo. Slušni organ, ki zadnji zaspi, Js zjutraj tudi prvi, ki se prebudi. Poznemu neto ljudi s tako "lahkim" spanjem, da Jim ušesa »ploh ns zaspijo, temveč so Jim vedno prftpravlj«tia, d t dojamejo tudi najbolj rahli šum. Tu nastopajo sanje kot |iomoč-niee. Kanje usmerjajo čute v drugo smer s tem, da preoblikujejo dražljaje, ki bi mogli od zunaj motni spanje, v različne po-rMie in prevsrsjo na U način živčni sUlem. Is spomina si ob likujtjo moftgsnl s pomočjo pod- zavestja primerna dejanja, v katerih imsjo šumi ali svetlobni dražljaji,-ki motijo uho In oko, kakršnokoli dojemljivo vlogo. Sprevodnik, o katerem amo prej pripovedovali, torej nikakor ni aanjsl kaj nespametnega. Bilo je zjutraj, sonos Js šs sijalo v sobo, budilka Jt začtla brneti. Vse to jt hudo dražilo njsgove oči in ušess. Tedaj so hitro posegle sanje vmes: brnenje budilke ss js spremenilo v zvontnjt cestne šelesnice, ki gs js bil mol tako navajsn, in sončns svetlobs se je sprsmsnlls v pošar. Seveda so mogle ssnje prebujenje Is ss ms k) zadržati. Budilka In sonce nists popust lis! Do takšnih preprostih pojasnil Js prUMs znanost s poskusi, ki so ns podoben nsčin povzročali "smotrne sanje". Uporabila Ji< najrazličnejše pripomočke, da bi preiskala učinek čutnih drtlljg» Jtv na aptčt ljudi. Kamtnčki, ki so jih tksptrimanUtorji mttali v okno spečega čtovsks, so Imsll za posledico predstavo o strelnih salvah. Svetlobni bliski s žepno svetilko so se spraminjsli v nevihta. če so poskusni ossbl, preden je zaspala, privssaii nogo, je sanjala, da šsps. Cs so-JI v spanju razgalili nogo, js ssnjsis, ds stops peš skosi dsš. Čt so JI prlvsssll nekoliko koščkov Ista ns določena mtsta hrbtsnioe, is sanjala o ježi aJI pa je dobila predstsvs, ki so Jo dušsvno tlačile. Z oviranjem dihs so mogtl raziskovalci ns umeten način po-vzročsti moro. Zveza med čutnim dražljajem v spanju ln as-»iJami Je na ta način za veliko število sanj Jasno dokazana, H|isnja ss udeležuje v tudi slovita, mnogo žleza možganskega podaljška, čd doseže utrujenost neko dološtnd rtopnjo, preplavi ta škza možgane s ijostbnlm hormonom, Id bi gs Ishko imenovali sanjski sM spsnjski hormon. Ts hormon ima odločilen deleš za različna dogajanja med spanjem. Do tega spoznanja Je prišls znanost s pr» isksvo krvi kratko po prabujtnju in tudi s poskusi, da bi vplivali na sanje z vbrizgavanjem nekih kemikalij, Pri ijudth. ki jim eno«, gani tudi med tpanjtm nt počivajo In ki dobe brts potrabs, torej brez čutnih drašljnjsv, ras* burljivt ali mučne sanje, obstoji sum, da v spanju ne dobe zadostne količine spsnjaktga hormons. Eksperimenti so tu pokszall šs pot do uspavil, ki čute In mož-gs'is pomirjajo in povzročajo o» s vetu Juč« spanje bras sanj, spanje, ki ga občutimo vsi kot id«d nočnega počitka. H samo funkcijo čuvarja spanja pa se sanje ne zadovoljujejo vedno, za to skrbi žs "podsavsst-Je' . Reči, vprašanja, skrbi in doživljaji na šolskih kiopsh, se včs-sl tsk» globoko zarijtjo v dušo, ds «t nam po vračaj o pogostoma tudi v odraslih Istih. Naskrivns Želje se uresničujejo čsstb ns čuden način z lepimi podobami. Pogostoma st mešajo tudi čutne tanje, >rnje naših želj In sanje, Js-virajoče Is strahu, druge z drugimi in je le težko ločiti poedinf njih testsvfns, Moderna, znanstvena sanj ps dobiva baš v takih tariih tvorbah svoje najzanimivejše raziskovalno gradivo, kajti tu se skrivnostim človeške dote nsjbolj pribifšujs. (IV) raspravi dr. L. Albsrts.) ■■i ■ » Ali sle šs Mladinski lisi dar trajne vredne*t. ss ssal — PEO8VET M F. M. D0ST0JKY8KU: Bratje Karamazovi "Tedaj veš, da se je treba ogibati. Zakaj če •i voznik, pa se ne bi hotel nikomur ogniti, če*, jas peljem svojo pot in povozim vse, kar mi pride pod kolesa ( Ne, voznik ne povozi nikogar! Ne gre, da bi vozil preko svojega bližnjega, ne gre, da bi kvaril ljudem življenje; in če si ga pokvaril, se kaznuj ... kakor hitro si storil komu ikodo ali pogubil komu življenje— kaznuj se in izgini." Vse to je bruhnilo iz Mitje kakor v popolni histeriji. Andrej se je sicer začudil gospodu, toda razgovor je vendar nadaljeval. "Res je, betjuška, Dmitrij Fjodorovič, prav imate, da ni prav povoziti človeka niti mučiti ga, kakor tudi vsako drugo stvar, zakaj sleherna stvar je božje delo. Vidite, na primer konj: kak drugi ga ugonablja brez premisleka, pa naj bo tudi nai voznik ... Ne more se udržati, pa ga goni in goni kar naravnost." "V pekel T ga je zdajci prekinil Mitja in udaril v svoj nenadni, kratki smeh. "Andrej, preprosta duša" — spet ga je z vso močjo zgrabil za ramena — "povej mi; ali pride Dmitrij Fjodorovič Karamazov v pekel ali ne, kako misii«r "Ne vem, dragi gospod, to je na vas, zakaj vi sta nam ... Vidi*, gospod, ko je bil Sin božji na križu razpet in je umri, je odlel s križa na-ravnost v pekel in osvobodil vse grelnike, ki so tam trpeli. In tedaj je pekel zajokal in zastokal, mlaleč, da zdaj ne bo k njemu nobenega grelnika več. A Gospod je tistikrat rekel peklu: 'Ne stokaj, pekel, zakaj poslej bodo prihajali k tebi vsakojaki velmožje, visoki uradniki, višji sodniki in bogataši, in jih boš prav tako poln, kakor si bil od vskov, do tistega dne, ko pridem Iznova/ To je res tako, taka beseda je bHa izrečena . . ." "Narodna legenda, prekrasno! Oplazi levega, Andrej!" "In tako vidite, gospod, za koga je pekel na* menjen," je rekel Andrej ter oplazil levega konja, "a vi, gospod, se mi sdite kakor majhno dete, takisto ves spoštujemo ... In čeprav ste nagle jeze, gospod, vse kar je ras, toda zaradi vašega dobrega srca vam bo Bog odpustil." "Pa ti, Andrej. aH mi odpustiš?" "Kaj bi vam odpuščal, saj mi niste ničesar storili/ "Ne, za vse, ti edini za vse. kar zdajle, takoj tu na cesti — ali mi odpustiš za vse? Govori. duša prelprostega človeka!" "Oh, gospod, tako nekam čudne so vaše besede. kar strah me je. da vas vozim ..." Toda Mitja ga ni več slišal. Zamaknjeno je molil in brezumno šepetal sam pri sebi: "Gospod, spratfmi me v vsej moji grehoti, toda ne sodi me. Spusti me mimo brez svoje sodbe ... ne sodi me, ker sem se sam obsodil; ne sodi me, zakaj ljubim te, o Gospod! Sam ssm mrzek. a tebe ljubim: pošlji me v pekel in te bom ljubil tudi tam in pričal od ondod, da te ljubim na veke vekov ... A daj tudi meni. da smem ljubiti do konca ... Tu, zdaj naj ljubim do konca, samo teh pet ur do toplega žarka tvoje luči... Zakaj ljubim jo, kraljico moje duše. Ljubim jo, ne morem, da je ne bi ljubil. Sam me vidiš, vssga, kakšen sem. Priletel bom in pal pred njo na kolena: prav imaš, da si šla mimo mene ... Z Bogom, In pozabi svojo žrtev, nikoli sa ne vznemirjaj zaradi mene!" "Mokroje!" je kriknil Andrej, kažoč z bičem predse. Skozi bledi nočni mrak se je bila zdajci za-črnlla trdna gmota zgradb, raztresenih po velikem prostoru. Vas Mokroje je imels dvs tisoč duš, toda ob tej url je vsa že apala, le kje pa kje ao se še svetlikale iz mraka redke lučke. "Goni, goni, Andrej, peljem ae!" je vzkliknil Mitja kakor v vročici. "Ne apljo!" je apet Izpregovoril Andrej, kažoč a bičem na obceetno goatllno Plastunovlh, ki je stala takoj ob vhodu vasi in v kateri je bilo vseh Šest oken na ulico živo razsvetljenih. "Ne spijo!" je radostno pograbil Mitja. "Grmi, Andrej, v skok poženi, s Žvenkora in treskom zapelji tja. Naj vsi vedo, kdo se je pripeljal! Peljem se! Sam se peljem!" je vzklikal Mitja ves iz sebe. Andrej je pognal izmučeno trojko v skok in res je z gromom in treskom pripeljal pred visoki pomol ter ustavil na smrt iznemogle, malone zasople konje. Mitja je skočil s voza in hišni gospodar, ki se je res že odpravljal spat, je prav tedaj kakor nalašč radovedno pogledal s pomola, da vidi, kdo se je s takhn hrupom pripeljal. Gospodar se je slrionil, zagledal se, pritekel na vrat na nos po stopnicah in v klečeplazni radosti planil gostu naproti. "Batjuško, Dmitrij Fjodorovič! Ali je mogoče. da vas spet vidimo?" Ta Trifon Borisič je bil zajeten in zdrav se-Ijak srednje rasti, z nekoliko debelušastim obrazom ter strog in neizprosen videti, slasti kadar je imel posla t mokrinskimi seljaki; obenem pa je Imel dar, da je dal svojemu licu mahoma neznansko klečeplazen izraz, kadar je čutil prHiko, da se okoristi. Oblačil se je po rusko, v srajco s poševnim ovratnikom in jopič z rokavi; imel je lepe denarje, a vendar je neprestano sanjaril o še višji vlogi. Več ko polovica seljakov je bila v njegovih krempljih, vsi so mu bHi do vratu dolžni. Jemal je od vlastelinov zemljo v zakup in jo tudi sam kupoval, obdelovali pa so mu jo seljaki za dolg, Iz katerega se niso mogli nikoli izkopati. Bil je vdovec s četvorico odraslih hčera; ena izmed njih je bila že vdova in živela pri njem z dvema majhnima vnukoma ter delala zanj kakor dninarica. Druga hči-aeljakinja je bila omože-na z uradnikom, nekakšnim dosluženim pisar-čkom, in v eni izmed sob gostilne si lahko videl med raznimi rodbinskimi fotografijsimi najmanjše velikosti tudi fotografijo tega uradih ka v uniformi z uradniškimi naramnkamT Mlajši dve hčeri sta ob proščenju ali kadar sta se odpravljali kam v goste, oblačili po modi narejene svetlovišnjeve ali zelene, zadaj ispod-recane obleke s seženj dolgo vlečko, drugI dan zjutraj pa sta, kakor vsak dan, vstali ob prvem svitu In s brezovimi metlami v rokah pometali izbe, odnašali pomije in pospravljali za gosti smšti. Ne glede na tisočake, ki je bil že zaslužil, js Trifon BorišiČ zelo rad odiral potnike, ki so se zspili pri njem, in ker je dobro pomnil, da še ni mesec dni, odkar je bil v štiri in dvajeetih urah obogatel od Dmitrija Fjodorovlča, ko je veseljačll z Grušenjko, za več ko dve sto mb-Ijev, če ne kar za tri, ga je zdaj radostno in od sile ustrežljivo sprejel, zakaj že po tem. kako Je Mitja pridrevil k njegovemu pomolu, Je bH zaslutil nov dobiček. "Batjuika, Dmitrij Fjodorovič, vendar ste spet prišli!" "Stoj, Trifon BorišiČ/ je pričel Mitja, "najprej glavno: kje je ona?" "Agrafena AleksandrovnaT Domačin je takoj razumel Mitjo in mu ostro pogledal v obraz. "Da, tudi ona ... se je tukaj ustavila . . "S kom, s kom?" "Gosta sta, ki potujeta tod mimo .. . Eden je uradnik, Poljak mora biti, sodeč po govorici, on je tudi poslal konje ponjo; oni drugi, ki je s njim, pa je njegov tovariš ali ^potnik, kdo pa ve? Oblečena sta grajanski . . ." "A kako, ali popivata? Sta li bogataša?" "Kakšno popivanje naj bo to? Ni da bi govoril, Dmitrij Fjodorovič." "Ni da bi govoril? Nu, in drugi?" (Dalje prlhodnjU) Ljubljeni glas Napisal H. Krnuz Bilo js že sivo jutro, ko se je Carto Bivaldi v oblaku vinskega viduha opotekal po ozkih raz-hojsnih stopnicah v avojo podstrešno sobico. Spet Js taval iz ene besnice v drugo, apet ni nikjer našel miru pred mislimi o svojem uničenem življenju. Carlo Bivaldi. skladatelj "At-lan tisa", v svoji mladosti precej slavljen, je poatal pijanec, mož. ki Je bil s hujšanim upognjenim telesom In s mlahaviml (ki videti kakor starec. Tisti večer Je dopolnil svoj s petdeaeto leto. Ko ga je po dveh urah nemirnega spanja sbudllo trkanje na vrata, ss je zmedeno dvignil. Potem je nejevoljno zamrmral: "Naprej!" Bila Je njegova goapodlnja. staaita, še ode veta ftrnaka. z har-vanimi pšenično plavim i lasmi in s odsevom nekdanje lepote v temnih očeh. Vstopila je. zaprta vrata In svoje polne roke bojevito uprla v boks. "Kako je kaj s najemnino, aignor Bivaldi V je prežeče vprašala. "Dolgujete mi svojih šcatsto Ur. Danea amo štirinaj-Hteira a denar ste mi obljubili sa pet najetega." Carlo Bivaldi Je s vzdihom o-mahnil na blazino. "Potrplte," Je potocil. "Samo malce potrplte, predraga gospa. Jutri ram ga prlnssem, častna beaeda . . ." "Ah kaj!" je «vozeče rekla signora Manottijsva. "Častna t«*eda! Plačati nočete! Denar ste spet zapill! In tako gre od tedna do tedna. Klavirske ure vam ž^ toliko nanesejo, da bi zmogli za najemnino. Toda vi najbrže mlatite, da nemočno vdovo, ki je nekoč videla le boljše dni, lahko krati» in malo vie-< «'t<» za nos. Toda povem vam, goepod Bivaldi. da sto se zmotili. 8 takšnim zapitim pijancem nimam prav nič usmiljenja. To «te «e sdavnaj opazili. In to je «daj moja zadnja beeeda!" Odšla je. zaloputnila vrata In Carlo je s topim pogledom strmel zs njo. Kaj bo sdaj? Denarja. ki ga gospe dolguje, ne more pri ne« t i niti do večera ni-U v bližnjih dneh. Dva učenca «U mu pretekli teden odpovedala, ko ae je okajen prizibel k učni uri, la U edini učenec, na- PONDELJEK, 13. DECEMBRA pol seatredan! študent, mu še sam dolgoval petdeset lir Prijatelji, ki bi mu lahko pomagali ...? Carlo je zaprl oči. Signora ima prav. Zapit pijanec je. Snoči je srečal Roberta Cortija, dobrega prijatelja is mladih let. Ta mu je poeodil sto lir ko je začudeno spoznal, kaj posUlo iz nekdaj tolikanj obetajočega skladatelja. In sdaj denar spet zapil. Vedno bo šlo tako dalje, slkohol je dober, njem poeabi vae, kar strahotno vstaja is prejšnjih časov. O-etane torej samo še beg ... Počaai je vstal, ae akrbno oblekel s razburjenim občutkom, da je to poalednjič. stopil pred zrcalo In zaatrmel v bledi obraz, ki mu je zri nasproti. Črna šče-tinasta brada . . . rdeče obrob-Ijene oči... redki sivi lasje nad raaoranim čelom . . . obraz pijanca. ki nI zanj nobene veeele bodočnosti več. Cm je le. da se poslovi z zadnjim ostankom dostojanstva. m starih plošč, ki so bile le tako preigrana, da je stokanje in hre-ičanje staromodne godbe le tu * tam prodrlo skozi stene. Dru-tače je bilo Carin mar, če je njegova gospodinja takole "mu-zicirala", toda zdaj mu je pošastna godba prišla ravno prav. 8premljala ga bo na njegovi zadnji poti v neznani drugi avet: glasbenika, ki je bil nekoč, godba, ki ni bila več godba . . . Odprl je vrata, v sobo je udaril hrup oHcestraine godbe iz neke stare opere, zdaj le pozabljene, medli toni, potem spet tožeče praskanje igle, nekaj nepokvarjenih tistih mest, in sdaj ... ženski glas, sladka doneč, čeda-je polnejši glas, Id se mu desetletni prah skoraj ni poznal: Margaritin glas. e e e Pritisnil je roko na razbijajoče srce, trenutek je obstal in na čelo so mu stopile znoj ne kaplje. Potem je odprl vrata. "Oprostite," je zajecljal. "Ta glas ... naj poslušam . .." Signora Manottijeva je pravkar stepala prah skozi okno. Začudeno ae je obrnila. "Ah, vi ater je rsUda. "Po*-slušali bi radi?" Uvenele črte ji je obsijal medel nasmeh. Da, če dovolite," je dejal Carlo. "Al vam ta glaa tako ugaja?" e skoraj prijazno vprašala. In potem je spet zagodrnjala: 'Moj dragi, rajši mislite na to, kako boste zaslužili denar! "To je glas žene, ki sem jo neskončno ljubil," je vroče rekel Carlo. "Glas žene, ki je bila moja sreča in moja nesreča." SklonH je glavo, kakor bi ga bilo sram priznanja. Gospodinja je zastrmela vanj. Po kratkem presledku je vprašala: * "Ali ste Margerito Padovano-vo mar poznali T* Prikimal je.. "Toda le enkrat samkrat sem govoril s njo. Takrat sem bil še neznaten mlad skladatelj Zaigral sem veliki umetnici neko arijo {»'svoje opere ''Udy HamlTton",'4ri je pa Mstt* nikoli dokončal/' -im Zakaj ntr 'Ker edfti srečal žensko, ki je bila same riaj lepša, najkraanej-la in najočarljivejla na svetu in ki ni hotela1 o meni ničesar vedeti. Ko servi šel od Margarite, nisem mogel misliti na nič drugega ko na to, kako bi al pridobil njen*' ljubezen. Slehern dan sem ji pošiljal cvetlice, pisal sem jI dolga pisma, vsak večer sem čakal pred gledališkim vrati, eamo da bi prestroge vsaj bežen pogled ljubljenega obličja, toda vse je bilo zaman. Na moja pisma nI niti odgovorila. In kmalu nato sem zvedel da se je poročila in da je odšla na gostovanje v tujino. In takrat sem začel piti." "Takrat?" "Da. In padal sem čedalje globlje In postal sem to, kar sdaj vidite pred seboj, predraga gospa, kup nesreče. Marga rita je is mene naredila to, kar ssm sdaj. Toda same bo zmerom ostala najlepša in naj krasne j ša ženska na svetu Umolkni je. Signora Mag-nottljeva se Je spustila v ogo-ljen naslanjač v kotu sobe in vi deti je bilo, da Jo je najemni kovo pripovedovanje zelo gani b. Tiho je vprašala: "Ali veste, kaj se js potem zgodilo z Msrgarlto?" Carlo Bivakli je zmajal z gla vo. "Samo to ve«, 4» ni več pri gledališču. 2e dvajset let ni sem o njej ničesar slišal." "Zakaj pa niste poizvedovali?" "Hotel sem jo pozabiti. Niti primerjati *e nisem upal svojega bednega življenja s njenim bogastvom In listom in nekaj kakor saviet hi ssfrraštvo čutil do nje. godba in potem čisti, blesteči pevkin glas. Oba sta stala in prisluškovala, dokler ni zamrl poelednji ton. Carlo je čutil, da so se mu orosile oči; obrnil se Je proč. točaal se je vrnil v svojo sobo. In tako ni videl, da je tudi signora Manottijeva imela oči polne solz. Kajti vedela je, da «mu človeku nikoli ne bo mogla priznati, da Je bila Margarita ona sama. Od najlepše, od naj-očarljivejše in najkrasnejše ženske njenega najemnika ni oeta-o drugega ko ljubljeni glas . . . na stari, razpraskani gramofonski plošči. Bek mravlje Termiti, tako imenovane bele mravlje, so en* izmed najbolj neprijetnih nadlog tropskih kra-ev. Dokler žive samo v gozdnih tleh in ef tam gradijo svoje termi take hribčke, so zaradi svojega visoko rszvitega organizacijskega čuta zelo zanimive živali. Na žalost se pa pogosto pripeti, da si izberejo sa bivališče hiše in skladišča; takrat niso za človeka nič več zanimiva bdtja, temveč le še sovražnik, ki mu velja zgolj onemogla jeza oškodovanega človeka. Termiti epadajo v vrsto archip-ter in so podobni našim mravljam, samo da so večji in belkaste barve. Ko ee izvale iz jajčec, prelive najprej stadij ličink, šele potem dobe svojo pravo obli ko. Med posameznimi mravljami je velika raalika, čeprav jih je vae rodila ista mati. Tako so "delavci" brez oči in brez čeljusti, večji "vojaki" so prav tako slepi. le da imajy močne čeljusti, in naposled pravi samci z očmi in e krili. Slepi delavci in vojaki a: težko iščejo hrano s pomočjo svojega zelo razvitega voha. Termiti gredo na lov ponoči ki si kar kojr rudarji izkopljejo v zemlj prostrane galerije. Te galerije naj nezavarovane živali «krijejo pred njihovimi sovražniki; zato nfkoM ne vidite zunaj teh hodnikov. Oglejmo si samca in samico v njunem življenjskem razvoju. Po njunem poročnem poletu prid* trenutek, ko ei ustvarita lastn dom; tedaj sede par na zemljo in izkoplje približno 26 cm globoko luknjo. S tem je gnezno končano in postane izhodišče novega termi takega griča, ki utegne doseči višino 6—8 m. Njuna lakota je velika, hranita ae pa a trohnečimi rastlinami in s mrhovino, ki jo najdeta v zemlji Cez nekaj časa začne samica leči jajčka. Is iičink ee razvije na stotine, na tisoče in na mili Jone "delavcev" in "mladih vojakov". In tako naetane v kratkih tednih že strašansko velika družina. Starši ostanejo v izb na dnu stavbe. Vojaki stoje na straži, nekaj delavcev hrani "ma tka", nekaj jih pa koplje neštete hodnike in izkopana zemlja postane čudovito hitro termdtsko mravljišče. V začetku ima obli ko obeliska, ki se pri temelju razširi in ustvari nekakšno pi ramido. Termitska matica je neverjeti no plodovita. Izračunali so, da zleže v desetih letih okoli sto milijonov jajčec. Delavci in vo-jaki so veliki približno* 1 cm, matica sama ps zrase 8—10 cm dol gs in je podobna veliki gosenic . Kadar samec pogine, ga nadomo-ste z drugim, kadar pogine matica, pa stopi druga na njeno mesto, mravljišče pa postaja čedalje večje. Nič redkega niso rorav Ijiftčs, ki zavzemajo 400—£00 kubičnih metrov prostora. Tolikšna množica žuželk lahko naredi pravo opustošenje. Edino kovini, cementu in ksmnu ne morejo njihove čeljusti do živega. Ce pridejo živali po nesrečnem naključju v hišo, potem Je ta zapisana pogubi. Termiti se vtro visoko v notranjščino opečnih si J. P. Morgan, aaseriški finančni autgnat. sesedla in pred vami je od nekdanje krasote ostal samo kupček lesenega prahu. Samo z enim pripomočkom se termitov v hiši ubranimo. Najti in uničiti je treba matico in njenega "moža". Toda ta dva živita čisto na dnu in vsako iskanje je jalovo, kajti s trudom in stroški, ki bi jih imeli z iskanjem, bi si že lahko zgradili novo hišo. Zato je najboljše, da pustimo termite na miru in čakamo, dokler se hiša ne poruši, če ee poprej ne naveličamo iskanja in pustimo vse skup, kakor je. Termiti pridejo namreč celo v slamnato streho, razžro slamo, nal^eno mesto pa naneso prsti. Takšno početje s čseom škoduje in v hišo začne deževati. Ce dežuje na mizo, jo prestavimo drugam, če dežuje na posteljo, naredimo isto. Ce pa traja to predolgo, ne najdemo nazadnje niti enega suhega kc trička več in tako stojimo pre izbero: ali napravimo novo st« ho, ali pa pobeeimo orožje pre zmagovitimi žuželkami in pri znamo njihovo premoč. More Days 1o ftuy\ Christmas Seals GJ)idyou know.. that the tuberculosis death rate is time« higher in the lowest economic group thsn in the highest ? vfi! D NAROČITE SI BNEVNIK PROSYETO Pa sklepa 1L redne konvencije ee lahke naroli na list ProsvoU ia prišteje edea, dva. tri, štiri ali »at člaaov to eae draifase k sai ss ni-aiaL Ust PreeveU etaae sa vse enake, sa Bane ali astlaao $«.M ss cm letna aaročaino. Ker pa liani le plačaj« pri aeceaMata $1 J« ss tednik, ae jias te prišteje k nerodni al. TereJ aedaj ai vareka. rsH,