_ Državna realna gimnazija v Kranju IZVESTJE 1932 Izdalo in založilo gimnazijsko ravnateljstvo v Kranju. Državna realna gimnazija v Kranju 11111111111 m 11111 m 111 m 111 m i m ............................ IZVESTJE 1932 i i i i i i _ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i m i i i i.i i i i i i.i i i i i i i i i i i i i i i m i i i i i i i. Izdalo in založilo gimnazijsko ravnateljstvo v Kranju f Prof. dr. Vladimir Merle .... 3 POROČILO DIREKTORJA: I. Profesorski zbor....................5 II. Letopis zavoda.....................10 III. Seznam učbenikov...................13 IV. Srb.-hrv.-slovenske naloge . . 15 V. Poročilo o delovanju šolskih or- ganizacij .......................17 VI. Knjižnice in zbirke................19 VII. Delovanje šolske poliklinike . 23 VIII. Seznam učencev...................24 IX. Privatni izpiti....................33 X. Statistika.........................34 XI. Razglas...........................36 II I I I II I I I I I M I I I II I I I I IH I I I I I I I I I I I I I I I I I I ■ I I I I ■ I I ■ II I I lillllllllllllllllllllllllll HIHIHI II I lllllllllll I 1-1'I Natisnila tiskarna „Sava" d. d. v Kranju ; Za tiskamo Janko Strnad S t Prof. dr. Vladimir Herle V soboto 13. februarja je preminil profesor prirodoslovja, fizike in kemije ter matematike dr. Vladimir Herle, v 63. letu svoje starosti. Rodil se je 6. julija 1869 v planinskem raju Solčave kot sin kmetskih staršev, ki so se že pred 100 leti preselili iz Trboj pri Smledniku v Solčavo. Obiskoval je ljudsko šolo in nižjo gimnazijo v Celju, višjo gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je leta 1891. maturiral. Filozofske študije je dovršil v Gradcu s promocijo 1. 1898 in s profesorskim izpitom 1. 1901. 2e leta 1899. je nastopil službo suplenta v Novem mestu, nato v Ljubljani in Idriji in leta 1902. je postal definitiven v Kranju, kjer je še v novembru preteklenega leta aktivno služboval. Zadnje mesece je imel dopust. Ni dočakal konca svojega dopusta ter se je preselil, ko se je poslovil od prijateljev tega življenja pri polni zavesti brez vsake bojazni — v stalni pokoj, iz katerega ni več vrnitve. On ni imel in pri svoji naravi ni mogel imeti sovražnikovi saj je gledal življenje kol učitelj življenja le od najlepših strani: bilje do dna duše veselega značaja, poln humorja in šaljivosti, do vrha optimist, ki se je vsake sence pesimizma kaj hitro odkrižal. Tako ni čuda, da ga je mladina nad vse rada imela in spoštovala. Pa je tudi znal prikupiti mladini predmete, ki jih je učil, z zanimivim predavanjem in naravno razlago, ojačeno z umetniškim okusom. Zato pa je imel tudi izven šole povsod obilo prijateljev, ker v njegovi družbi ni bilo dolgega časa, vladala je le vedno prijetna zabava. Poleg tega pa se je resno bavil z znanstvom ter napisal za srednje šole dobro učno knjigo „Kemijo“, bil sotrudnik „Lovca“, se izredno zanimal za botaniko, uredil gimnazijski botanični vrt ter do dobrega poznal teoretsko in praktično naše ribištvo, in bil velik prijatelj naših planin. Ljubil je rusko literaturo in posebno ruske pesmi. Svojo najljubšo pesem „Volga, Volga, ruskaja reka“ je z navdušenjem prepeval do zadnjega. Velik dobričina prve vrste, večletni odbornik „Dijaške kuhinje“ ter mestnega zastopa, član raznih narodnih društev in strokovnih organizacij — kljub temu skrajno skromen. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save IV. r. Večen mu spomin! . Profesorski zbor. a) Odšli so: 1 Stopar Franc, profesor, premeščen na II. realno gimnazijo v Ljubljani z odlokom min. prosv. Snbr. 36891 od 14. X. 1931. 2 Dr. H eri e Vladimir, profesor, umrl dne 13. II. 1932. 3 Žužek Josip, honorarni učitelj verouka, razrešen koncem minulega šolskega leta. b) Vstopili so: 1 Premru Milena, suplent III. realne gimnazije v Ljubljani, z odlokom min. prosv. Snbr. 36894 od 15. X. 1931. 2 Dr. Hribar Mirko, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, z odlo- kom min. prosv. Snbr. 2705 od 28. I. 1932. 3 Dr. Pogačnik Josip kot honorarni učitelj za verouk z odlokom min. prosv. Snbr. 28098 od 5. IX. 1931. c) Vecj'e dopuste so imeli: 1 Malnar Josip, profesor, bolezenski dopust od 1. IX. do 31. XII. 1931 z odlokom min. prosv. Snbr. 33546 od 29. IX. 1931. 2 Kuljiš Diva, suplent, bolezenski dopust od 10. IX. do 9. XII. 1931 z odlokom min. prosv. Snbr. 37073 od 19. X. 1931. 3 Dr. Herle Vladimir, profesor, bolezenski dopust od 19. XI. 1931 do 18. II. 1932 z odlokom min. prosv. Snbr. 43175 od 15. XII. 1931. 4 Dr. Žontar Josip, profesor, bolezenski dopust od 1. IV. dalje z odlo- kom min. prosv. Snbr. 10700 od 22. IV. 1032 in Snbr. 14104 od 28. V. 1932. Profesorski zbor po stanju ob koncu šolskega leta 1951/32. Opomba Odlikovan z redom sv. Save III. stopnje *) Za daijnje napredovanje priznano 2 leti, 7 mes. in 22 dni. *)Za daijnje napredovanje prizn. 11., 7 mes, 17 dni *) Za daijnje napredovanje priznano 2 leti 3 dni •) Za daijnje napredovanje prizn. 21.11 m. 22 dni. Odlikovan z redom Ju-goslov. krone V. stopnje *) Za daijnje napredovanje prizn. 11. 6 m. 17 dni. Dodeljen prosv. oddelku banske uprave v Ljubljani •) Za daijnje napredovanje prizn. 10 m. 15 dni. Na bolezenskem dopustu. Druge šolske obvez- nosti Varuh fizik, zbirke Ekshortator Varuh učit. knjižnice. Poslovodja Varuh sloven. dij. knjižnice ^iiipajze^ IV.b Ill.a > * 3 do 31 III VIII jn qijfsuap -a» fgonjjs h- O CM 00 rH CD OD CM CM O Kaj je poučeval, v katerem razredu in koliko ur na teden mat. 6/s, 7/i ja-S. JO *00 «:ž\_* o t . N tT-Ü-S cm**-c: "o E ^ «T ..t- CM Mino C «S S> “ E = » •4100 n-S . r-- *«o -£i CM NO TH ^ •J £ -Q ► »o 00 .« •> CM «5-3: . "o'ö -o g, E — N o c <3 J« "d 5 “ Dl , .« N ob VI M« xT JS O. > .'z • .Z, W C .— ® C 1 •§?’•§H E S o. ° i> — .2 3 3 "Ü = “•» * «.3 a IV./l. 2.11.1932. IV./2. 2. 11.1932. IV./2. 29. III. 1932. v. 2. II. 1932 Plačilna skupina (in stopnja) in datum, kdaj jo je dobil III./1. 1. X. 1929. lit./2. 12. II. 1931. IV./l l.X. 1929*) IV./l. 1. X. 1929.*) IV./2. 1. X. 1929*) V. 1. X. 1929*) V. 1. X. 1929") VI. 1. X. 1929*) aq/njs ajjs •f[3|jon eja^ ~ "5 E O M — e E-5 vez I.a IV.a Ill.b II.c CM 22 00 22 22 22 CM CM J3 ■V "f .m m o -a pm nM® . _• > ..TJ ► OJ *» s . .i’ - »■CM •*< -a > TH * '^Q £ «5 (/) c to 5 ~ N •■i*"" J3 £ *° in" J«- U V) (0 h*" <0 w -3: ® ^ lO ^ » .t > (0 'o »■-c" S o .i „•-e e= i"S -Silo-« *° - -O « ^ t 03 O5 is1:- o.—• ^ (0 E ~u' io v: cm 'j ^ oc ^ cM o . U ^CM O t ^ «O * • ... O) n~ps « E ^ ^ w u N D. , in ^ to « O ^*y ^ •35 2 (N N 5 -O »N to 'O’ CM ^ O »O ^ to . = X On CM VII. I.X. 1929*) VII 1. X. 1929’) VII. 6. III. 1930 VIII. 27. XI. 1926 v III. 8. II. 1927 2 M 05 m n N- eo 04 N- 7.9 •* M ro T—1 rb klasični jeziki, srbohrv. jezik i£ Si So N zemljepis. zgogovina francoski jezik, klasčnii jeziki sloven. jezik, nemški jezik, filozof, prop. prirodopis, matematika, fizika zemljepis, prirodopis dekl. telovadba, ročna dela risanje risanje profesor n > • * * • učit. veščin > Korbar Franc Kuntič Pavel. rez. peš. kapetan II. ki. Ambrožič Franc Dr. Ambrožič Ivan Kolar Ivan Plut Štefan Planina Franc Planina Marija Pungartnik Josip 9. 10. • ■ i T—H CM 13. 15. CD N-' Q E O 3 O CM O CM CM CM W. (O . • •—» co 3 ■—-* “a O O D) O. S. S o &>- 5-a 55-1! c a« 2! c/) «« « o. CM ro CM ro CM M £ ® Ö) o -O >U O) O) CÖ >N s CM CM O fO CM 00 (M CM GO CM -5 cT « CM CM >CJ 00 CM CD CM CM Letopis zavoda. 1) Popravni izpiti koncem lanskega šolskega leta v mesecu avgustu; a) Redni učenci. Ia. Izpit so napravili: Grošelj Jakob, Ilnikar Janez, Kuralt Jožef, Križaj Janez, Sadar Marjan, Stopar Franc, Tramte Ludvik, Volčič Franc. Izpita nista položila: Pucelj Ivan, Šifrer Anton. Ib. Izpit so napravili: Jan Vladimir, Kavčič Anton, Mesarič Anton, Pogačnik Janez, Pogačnik Vincenc, Šušteršič Ladislav. Izpila niso napravili: Fischer Bogomir, Gros Miroslav, Oman Michael. Ic. Izpil so napravili: Černivec Marija, Langus Čila, Pahor Verena, Rakovec Angela, Varl Marija. Izpita ni napravila: Bitenc Mariina. K izpitu se ni prijavila: Slapar Irma. Ila. Izpil so napravili: Falle Mirko, Fischer Anton, Kajdiž Bogomir, Kro-par Stanislav, Nučič Oton. Izpita niso napravili: Juvan Valentin, Laznik Ivan, Leban Stanislav, Prislov Viktor, Štiglic Franc. K izpitu se ni prijavil: Hafner Franc. llb. Izpit so napravili: Benedik Marija^. Brglez Ana, Grohan Dragica, Lukane Aleksander, Malec Anton, Pernuš Štefanija, Požgaj Ivan, Prešern Frančiška, Sporn Marija. Izpita niso napravili: Bajželj Vincenc, Istenič Franc, Istenič Marija, Japelj Štefanija, Komič Marija. lila. Izpit so napravili: Bračič Mirko, Jugovič Ivan, Plestenjak Andrej, Žagar Anton. Izpita nista napravila: Ausser Franc, Pogačnik Jožef. IHb. Izpit so napravili: Ambrožič Ivan, Kocjančič Ana, Malnar Marija, Rabič Marija, Sporn Bogomil, Sfer Ivan, Štiglic Vladimir, Wendling Ljudmila, Wimmer Rafaela. Izpita nista napravila: Malaje Danica, Rebolj Lidija. K izpitu se ni prijavila: Krč Frančiška. IVa. Izpit so napravili: Korenčan Franc, Štiglic Viljem, Zupan Gustav. Izpita niso napravili: Bakovnik Ivan, Fojkor Maks, Keržič Franc. IVb. Izpit je napravila: Brilly Ana,. Izpita niso napravile: Ausser Marija, Dolenc Ljudmila, Gogala Kancijanila, Uršič Ljudaiila. V. Izpit so napravili: Janc Viktorija, Križnar Nikolaj, Osterman Josip, Torkar Vladimir, Weisseisen Janez, Zarnik Vladivoj. Izpita nista napravila: Globočnik Franc, Naglič Stanislav. VI. Izpit so napravili: Kalan Franc, Mohor Bogomir, Štempihar Franc, Žagar Ivan. VII. Izpit sta napravila: Javornik Bogomir, Macher Rado. Izpita ni napravil: Eržen Jožef. VIII. Izpit so napravili: Benedičič Mihael, Bitenc Stanislav, Nadižar Matija, Robljek Vilma. b) Privatni učenci: Izpita nista napravila: Wurzbach Maks IV. r. in Bobnar Janez V. r. 2) Nižji tečajni izpit so napravili: a) Iz vseh predmetov: Fojkar Maks, Korenčan Franc. b) popravni izpit: Ažman Anton, Gorjup Miroslav, Hlebce Josip, Jirsa Franc, Primožič Ivan, Stuller Klavdij. 3) Višji tečajni izpit so napravili: Iz vseh predmetov: Bitenc Stanislav, Benedičič Mihael, Nadižar Matija, Robljek Viljemina. 4) Drugi važnejši dogodki: Od 1.—5. septembra se je vršilo vpisovanje učencev. Od 1.— 3. septembra so se opravili pismeni, dne 5. septembra pa ustni višji tečajni izpiti. Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja, od 10. septembra dalje je bil reden pouk. V dnevih 24.—26. seplembra so opravili učenci v dveh skupinah šolsko spoved in prejeli sv. obhajilo. 1. december, praznik narodnega Ujedinjenja, je praznoval zavod v svoji kapeli s službo božjo in zahvalno pesmijo, nato pa s šolsko proslavo v telovadnici. Slavnostni govor je imel profesor Plut Stefan. Dijašlvo je pa nastopilo s svojim orkestrom, mladinskim pevskim zborom, mešanim pevskim zborom in deklamacijami po programu, ki ga je odobrilo ministrstvo prosvete. Dne 13. septembra je bil ustanovni občni zbor društva „Zajednica šola in dom“. Dne 31. oktobra je praznoval zavod 100 letnico rojstva Franceta Levstika. Zadnjo lekcijo je priredilo dijaštvo akademijo, Dne 17. decembra je zavod praznoval rojstni dan Nj. Veličanstva kralja s službo božjo v gimn. kapeli, kjer se je po opravljenih molitvah pela zahvalna pesem in državna himna. Z 22. decembrom se je zaključilo 1. polletje. Od 24. decembra 1931 do 10. januarja 1932 so trajale božične počitnice. Dne 18. januarja so učenci VII. in VIII. razreda poslušali po radiu prestolni govor Nj. Veličanstva v narodni skupščini. Na praznik sv. Save, dne 27. januarja se je vršila šolska proslava v gimnazijski telovadnici. Slavnostni govor je imel profesor Ambrožič Franc. Dijaštvo je pa nastopilo kakor na dan 1. decembra. Dne 3. februarja je nastopil v telovadnici med zadnjo lekcijo guslar Barjaktarovič. Dne 4. februarja se je izvršila Strossmayerjeva proslava v gimn. telovadnici. Govoril je profesor Kmet Mirko, dijašlvo je sodelovalo na enak način kakor na praznik narodnega Ujedinjenja. Dne 13. februarja je prisostvovalo dijaštvo zavoda korporativno predvajanju domačega filma „V kraljestvu Zlatoroga". Isti dan je umrl profesor dr. Herle Vladimir. Pogreb se je vršil dne 16. februarja. Zavod se je udeležil pogreba korporativno. Mešani pevski zbor je zapel žalostinki pri hiši žalosti in na pokopališču. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika direktor v imenu zavoda in banske uprave. Mašo zadušnico je opravil profesor Watzl dne 17. februarja v gimn. kapeli v prisotnosti profesorskega zbora in dijaštva. Dne 25. februarja je prisostvovalo dijaštvo v telovadnici govoru profesorja Korbarja Franca o Vuku St. Karedžiču. Od 19. do 22. marca so bile duhovne vaje. Vodil jih je honorarni veroučitelj dr. Pogačnik Josip. Učenci so opravili tudi velikonočno spoved. Od 24. do 29. marca so trajale velikonočne počitnice. Dne 30. aprila je bila prva učna ura posvečena proslavi spomina Zrinjskega in Frankopana. Dne 22. maja se je vršil po naročilu ministrstva prosvete dijaški koncert v gimn. telovadnici. Koncerta se je udeležilo ca 60 oseb iz mestnega prebivalstva. Od 23. do 25. maja so opravili učenci spoved in obhajilo v dveh skupinah. Od 2. junija dalje so se vršili privatni izpili. Dne 5. junija je priredil zavod ob deseti uri na šolskem dvorišču javen telovadni nastop po programu, ki so ga izvajale sočasno vse srednje šole v kraljevini. Vodstvo nastopa se je vršilo po radiu iz Beograda. Šolsko mladino je pozdravil gospod minister prosvete z govorom, ki so ga poslušali navzoči v radioprenosu. Nastop je posetilo poleg predstavnikov oblasti in domačih društev mnogobrojno ohčinstvo iz Kranja in okolice. Da je nastop uspel v vsakem oziru, se imamo zahvaliti domači tvrdki Schilling in komp., ki je oskrbela vse priprave za radijski prenos brezplačno. Izrekamo ji na tem mestu priznanje in zahvalo zavoda. 6. junij je bil dan običajnih šolskih izletov. Vsi razredi so priredili pod vodstvom svojih razrednikov celodnevne poučne izlete v razne kraje ožje domovine. S tem dnem se je sklenil tudi šolski pouk. Dne 7. junija so se vršili popravni izpiti učencev IV. in VIII. razreda. Od 8. do 14. junija so se vršili višji tečajni izpiti, nižji pa od 14. do 18. junija. Dne 13. junija je umrl v Ljubljanski bolnici učenec IV. a razreda Praintz Franc. Bil je izredno nadarjen, odličen dijak in nad vse simpatičen tovariš. Zavratna bolezen ga je mučila že od jeseni. Pogreba v Ljubljani so se udeležili z razrednikom učenci IV. a in b razreda korporativno. Dne 25. in 27. junija so bili sprejemni izpiti za I. razred. Od 19. do 26. junija je bila javna rastava rizsb, ženskih ročnih del in skavstke zbirke. šolsko leto se je zaključilo na slovesen način na Vidov dan z običajno šolsko proslavo. Po proslavi so prejeli učenci letna izpričevala. Učni načrt. V tekočem šolskem lelu se je poučevalo v vseh razredih po učnem načrtu, kakor je bil predpisan za realne gimnazije z odloki ministrstva prosvete S. n. br. 28311 od 12. IX. 1930. in S. n. br. 36601 od 4. XI. 1930. Predmet Število teden. ur v razredu 1 II III IV II «1 VII VIII Verouk • 2 2 2 2 2 2 2 2 Slovenščina, v višjih razred, s srbohrv. knjiže\nosljo 5 5 4 4 4 4 4 4 Srbohrvaščina 2 2 2 2 . Francoščina 3 3 3 3 3 3 3 3 O E TJ Nemščina . 3 3 3 3 3 3 Lalinščina 4 4 3 3 CJ u CU Zgodovina 2 3 3 3 3 3 3 • pH Zemljepis 2 2 2 2 2 2 1 2 C XJ Prirodopis 3 3 . . 2 3 2 . 3 (0 Kemija 2 Z Fizika 2 2 . . 3 3 Matematika 4 4 4 3 3 3 4 4 Filozof, propedevlika 2 2 Higijena 1 1 1 1 . CD .S Risanje 2 2 2 2 2 1 . >tn 0) > Petje 2 2 Telovadba 2 2 2 2 2 1 Žensko ročno delo za učenke . . . Skupaj . . . 27 2 29 2 30 2 32 30 30 31 31 • III. Seznam učnih in pomožnih knjig v šolskem letu 1931/32. Verouk: II. r. Katoliški katekizem (novi) 1930. III. r. Stroj, Liturgika. IV. r. Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona (1924) VII. r. Pečjak, Katoliška etika. 2. izdaja. VIII. r. Medved, Zgodovina katol. cerkve. 2. izdaja. Slovenščina: I. r. Bajec in dr., Slov. čitanka in slovnica za I. r. sred. šol. II.—VIII. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. II. r. Wester, Slovenska čitanka II. III. r. „ III. IV. r. „ „ „ IV. V. r, Poljanec, Istorija srpskohrv. knjiž. jezika (pom. knjiga). V. r. Grafenauer, Slovenska čilanka za V. r. VI. r. „ r »za VI. r. V. in VI. r. Cukovič Milan, Čitanka za V. in VI. r. VII. r. Grafenauer, Slov. čitanka za VII. r. VIII. r. za VIII. r. VI. r. Vodnik, Pregled hrv. i srpske književnosti I. del. VI.—VIII. r. Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva. Srbohrvaščina: I. r. Rupel, Srbohrv. vadnica I. II. r. „ „ * II. III.—IV. r. Maretič, Hrvatska ili srpska gramatika. S. Raič, Srbohrvatska čitanka. Francoščina: II. in III. r. Sturm, Francoska vadnica I. in II. del. IV. r. „ II. in III. del. V. r. „ „ III. in IV. del. VI. r. „ IV. del. VII. in VIII. r. La grammaire francaise. Nemščina: III. r. Bezjak, Nemška vadnica I. del. IV. in V. r. „ „ „ I. in II. del VI. r. „ . „ II. del. VII. r. „ III. del. VIII. r. Pinter, Nemška čitanka za Vil. r. za VIII r. Bradač, Nem.—slov. slovar (pom. knjiga). Latinščina: V.—VIII. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. V. r. „ „ vadnica I. del. VI. r. v „ „ „ II. del. VII. in VIII. r. Colič, Latinska čitanka za višje razrede. Bradač, Latin. slov. slovar, (pom. knjiga). Zemljepis: I.—VIII. r. Šenoa, Atlas. I. r. Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. del, 3. izdaja. II. in III. „ v „ „ II. del. Kržišnik, Zemljepis III. del. IV. r. Melik, Zemljepis Srbov, Hrvatov in Slovencev. V. in VI. r. Geistbeck, Astronom, i fiz. geografija, 3. izdaja. VIII. r. Melik, Jugoslavija (pom. knjiga). Zgodovina: II. r. Bučar, Zgodovina starega veka, 2. izdaja. III. r. Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev I. IV. r* n n » n n n n II. V. r. Pirc, Zgodov. starega veka za višje razrede sred. šol. VI. r. Bučar, Zgodov. srednjega veka za višje razrede sred. šol, VII. in VIII. Komatar-Capuder, Zgodov, novega veka, VIII. r. Melik, Zgodov. Srbov, Hrvatov in Slovencev. 111., IV. in VIII. Zavrl, Karta zgodov. razvoja Kralj. S. H. S. Fizika: III. r. Kunc, Fizika za niž. razrede sred. šol. VII. in VIII. r. Reisner, Fizika za viš. razrede sred. šol. Kemija: VIII. r. Prezelj, Anorganska kemija. Matematika: I. r. Kunc, Aritmetika za I. in II. raz. II. in III. r. „ „za I.—III. raz. IV. r. Kunc, Aritmetika in algebra. IV.—VI. Matek-Mazi, Geometrija. V. r. Skreblin, Aritmetika in algebra za V. razred VI. in VII. r. v „ „ „ „ za VI. in VII. razred. VIII. r. Škreblin, Infinitezimalni račun VII. in VIII. r. Matek-Zupančič, Geometrija. V.—VIII. Sodnik, Logaritmi. Prirodopis: I. in II. r. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva. V. r. Wettstein-Simonovič, Botanika za višju nastavu. VI. r. Poljanec, Prirodopis živalstva, 2, izdaja. VII. r. Dolžan, Mineralogija in geologija. Higijena: 111., IV. in VII. r. Homan, Somatologija in Higijena II. del. VI. r. „ „ „ „ I. in II. del. Petje: I. in II. r. Bajuk, Pevska šola. IV. Srbskohrvatsko-slovenske naloge: V. razred. 1 a) S počitniških sprehodov, b) Pripovedka; 2 Analiza balade, a) Biirger-Prešeren, Lenora, b) Levstik F., Ubežni kralj; 3 Grob neznanega junaka, razmišljanje; 4 Iškarijot, prost spis; 5 O miru. (Po naredbi prosv. ministrstva); 6 Karakterizacija: aJ Radovan, b) Iztok; c) Finžgarjeva idila Triglav“ ; 7 Cankarjeva novela „Spomladi“, slovstvena analiza; 8 jadra, motiv; 9 O materi. (Po naredbi prosv. ministrstva). Kolar Ivan. 'OOO'JO'SJl.Ä.Wtvil-*- 'OOO'-JC' U> Ji W N l-1 O vO 00 ■~4 a U> ^ U M VI. razred. 1 Brutov nolranji boj med čuvstvom in dolžnostjo. (Po Shakesp. „Juliju Cezarju"). a) Značaj našega mesta, b) Delo in odmor. Kaj me posebno zanima. Okoliščine, ki so pospeševale oziroma ovirale razvoj jugoslovanske književnosti v srednjem veku. Hlestakov. (Označba po Gogoljevem „Revizorju“). „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.“ (Gregorčič). Domača naloga s temo po svobodni izbiri. Gunduličev „Osman.“ Mati. Ko v te se oziram, se zdi mi, oj reka, da gledam življenje, usodo človeka.“ (Gregorčič). Ivančič Adolf VII. razred. Berač, socialno-psihološka slika; Žiga Zois, glava naših prosvetljencev; Dogodek, prost spis; O miru. (Po naredbi prosv. ministrstva); Karakterizacija oseb v Reymontovih „Kmetih“: a) Borina, 6/Jagna; Prešeren in Čop o slovenskem knjižnem jeziku ; O materi. (Po naredbi prosv. ministrstva; Prešeren v svojih epigramih; Trdinove bajke, slovstvena razprava. Kolar Ivan. VIII. razred. Jos. Stritar kot pesnik. (Označba). Kako se izraža in udejstvuje prava ljubezen do domovine. Sola in življenje. Istina gde je? (Voj. Ilič). Beogred—Zagreb—Ljubljana. „Budi sluga svoje zemlje!“ (Kozarac „Mrtvi kapitali“). Čas je veter, ki pleve razsipava in le zrno pušča. (Levstik). Mati. Na razstanku. Ivančič Adolf Šolske organizacije. 1) Zajednica „Sola in dom“. Predsednik: Fock Maks, tovarnar; tajnik: Slapar Jakob, šolski upravitelj; blagajnik: dr. Dolar Simon, profesor; odborniki: ga. Ana Enimrova, ga. Filipina Jančeva, prof. Ivančič Adolf in vodja dijaškega konvikta Košir Jože. Društvo se je ustanovilo z namenom, da poživi in utrjuje stike med šolo in domom ter zbira materijalna sredstva za nabavo primernih učil. Pravila je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom Snbr. 6737 od 14. marca 1930. Ustanovni občni zbor je bil dne 13. decembra 1931. K društvu je pristopilo vsega 123 članov, in sicer 1 dobrotnik, 3 ustanovniki, 66 rednih in 53 podpornih članov. Dohodki so znašali 5410 Din, izdatki pa 3832’50 Din. V tekočem letu je nabavilo društvo šoli radioaparat, s katerim je poslušalo dijaštvo razna primerna šolska radiopredavanja ter v popoldanskih urah tudi izbrane koncerte. Za bodoče leto namerava društvo nabaviti šoli gramofonske plošče tipa Linguafon za poživitev in poglobitev pouka v živih jezikih. 2) Sokol Kraljevine Jugoslavije. Poleg redne šolske telovadbe so se udejstvovali učenci in učenke kranjske gimnazije tudi pri Sokolskem društvu Kranj, in sicer: a) člani: 9; b) naraščaj moški: 42, ženski: 15; c) deca moška: 12, ženska: 5. Vsak oddelek je telovadil po dve uri na teden v sokokolski telovadnici. V zimskem času se je udejstvovalo v smuškem odseku Sokolskega društva Kranj 9 članov, 24 moškega in 7 ženskega naraščaja. Dijaki-sokoli so nastopili pri raznih sokolskih prireditvah in tekmah. Povsod so dosegli najlepše uspehe in popolno priznanje. Najbolj so se odlikovali ‘dijaki—sokoli v odbojki. V tekmi za prvenstvo Saveza SKJ so dosegli tretje meslo, ki si ga dele z Ljubljano. 3) Podmladek Rdečega križa. Nadzornik: prof. France Korbar. Podmladek je imel v tem šol. letu 315 članov, ki so imeli 12 razrednih odborov. Posebno so se zanimali za Podmladek učenci in učenke nižje gimnazije. Pod vodstvom svojih odborov so prirejali sestanke, na katerih so se vzpodbujali k vrlinam v smislu pravil in urili v deklamiranju. Dopisovali so si tudi s člani drugih zavodov. Požrtvovalno so plačevali mesečne, oziroma letne prispevke, kolikor jim je bilo mogoče. Učenke II. c razreda so priredile ljubko božičnico z deklamacijami, s šaljivim prizorom in medsebojnim obdarovanjem. Očenci in učenke III. b razreda so imeli zabavno „miklavževanje“, ki je pridne razveselilo, lenim pa povzročilo velik „strah“ in razočaranje. 4) Ferijalni savez. Nadzornik: prof. Alojzij Merčun. V lanskih počitnicah je potovalo skozi Kranj 195 članov F. S., ki so prenočevali v našem zavetišču in dobili v Kranju enodnevno prehrano. Podružnica je imela 29. IX. 1931 občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Žemva M. predsednik, Ulčar J. tajnik, Sabothy L. blagajni- čarka, Debevec F. gospodar, Skrt, Linhart, Kraigher odborniki. Odbor je imel skupno 10 sej, od katerih je bila zlasti važna tretja. Te seje se je udeležil prof. Pavlič Rado, poverjenik F. S. za dravsko banovino in dal odboru potrebna pojasnila ter smernice za letošnje delo. Število članov je letos narastlo do števila 149 (lani 89). Blagajna je prejela 5255'- Din, izdala pa 5154 5 Din. Skupna vrednost inventarja je cenjena na 3775'- Din. Odbor in šolsko vodstvo se najprisrčneje zahvaljujeta vsem številnim dobrotnikom, ki so podpirali potujoče dijaštvo in tako pripomogli podružnici do lepših uspehov. 5) Triglavski steg skavtov. Nadzornik in starešina prof. Francž Planina. V lanskih počitnicah se je vršil od 7. julija do 2. avgusta stegov tabor pri Loparu na otoku Rabu. Udeležilo se ga je 13 izvidnikov. Vod „Viharnik“ je pa že v juniju taboril teden dni v Martuljku. Upravna razdelitev stega je bila ista kot lansko leto. Stegov svet tvorijo: starešina prof. Planina, namestnik stud. med. Bernik, stegovodja Hudovernik C. VII., namestnik Anderwald B. VII., tajnik Malovrh D. VI., blagajnik Ausser Iv. VI., trgovec in gospodar Debevec Fr. VI. (namesto bolnega Praintza Fr. IV. a., knjižničar in arhivar Mršol M. V. (po odstopu Kulovica A. V.), časopisni referent Košar L. V. — Na koncu šol. leta ima steg 42 članov. V jeseni se je vršila redna skupščina. Stegov svet je imel 11 sej. Stegovih sestankov je bilo 10, izleta 2 : 5. maja v Velesovo; 16. maja pa iz Nomenja čez Koprivnik na planino Goreljek, kjer smo pripravili prostor za počitniški tabor, dalje na Mrzli studenec in skozi Pokljuško luknjo na Bled. Vodi so imeli skupno 26 sestankov in 10 izletov. Od časa do časa so starejši člani na svojih sestankih razpravljali o skavtski vzgoji in o perečih vprašanjih skavtske organizacije. Steg se je skoro korporativno udeležil odkritja spomenika kralja Petra Osvoboditelja v Ljubljani. Stegovi delegati so prisostvovali glavni skupščini dravske župe skavtov in sestanku vodij slovenskih skavtov ter abstinenčnemu zborovanju v Ljubljani. V maferinskem tednu je steg obdaroval neko revno mater na Klancu. Tudi letos so nam kranjski meščani pomagali z denarjem. Nabrali smo 680 Din, za kar se cenjenim prijateljem skavtizma prisrčno zahvaljujemo. Celoletni dohodki znašajo 180075 Din, izdatki 1689’50 Din. Največ tega denarja smo porabili za materijal za novo zastavo. Osnutek zastave je izvršil sedmošolec Valenčič J., spopolnil ga je načelnik dravske župe ing. arh. Pengov, zastavo izdelujejo učenke III. b razreda, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. — Poseben odbor zbira materijal za skavtsko zastavo. Stegov inventar je ostal nespremenjen. V počitnicah se namerava steg udeležiti II. tabora jugoslovanskih skavtov v Zagrebu. Samostojen tabor pa bo organiziral steg na planini Goreljek na Pokljuki. V programu ima tudi blagoslovitev nove stegove zastave. 6) Skrjančkov steg planink. Nadzornik: supl. N. Kuret. Starešiniča: Franja Slaparjeva, učiteljica. Letošnje leto je bilo prvo leto samostojnega življenja in delovanja Škrjančkovega stega. Steg je štel začetkom leta 22 članic, koncem leta jih šteje 26. Steg je obsegal kolo „Kralja Matjaža“, ki so ga tvorili trije vodi: „Lipa“, „Las- tovka“ in „Mravlja“. V stegovem svetu so bile: Kristan Silva (VII), stego-vodkinja, — Malovrh Amalija (VII), namestnica stegovodkinje,— Soklič Anica (V), kolovodkinja, — Suchy Danica (IV), tajnica, — Šiška Jelka (III), blagajničarka, — Šorli Ivanka (IV), trgovka, — Habe Alojzija (V), gospodinja. Steg je imel med letom 9 sej, prejel in odposlal je 50 dopisov, v blagajni je 50 Din, vrednost stegovega inventarja pa znaša okrog 320 Din. V minulem letu se je vršilo 8 sestankov. Steg je priredil tudi tri izlete, in sicer v Martuljek, na treznostni kongres v Ljubljano ter na Brdo. V prvi vrsti pa je treba omeniti kot večjo prireditev „Jurjevanje“, ki gaje steg priredil v nedeljo 24. aprila v gimnazijski telovadnici. Ob tej priliki se je vršila blagoslovitev nove stegove zastave, za katero je napravil načrt ing. arh. I. Pengov. Blagoslovitveni obred je izvršil prof. F. S. Watzl. Jurjevanje je obsegalo deklamacijo v zboru, deklamacije, petje, za zaključek pa so Planinke igrale igrico W. Blachette (po Andersenovi pripovedki) „Čudežne orglice“. Akademija je izvrstno uspela. Ob tej priliki se je pokazalo, da se kranjski meščani dokaj zanimajo za skavtsko organizacijo. To je pokazal prav časten obisk. Tudi gmotni uspeh akademije (okrog 500 Din) je bil zadovoljiv, dasi ni mogel v celoti kriti stroškov za zastavo, Z darovi dobrotnikov pa se bo to, upamo, kmalu zgodilo. 7) Dijaška kuhinja. Nadzornik in blagajnik dr. Dolar Simon. V 38. letu svojega obstoja je naša kuhinja dajala hrano 44 gimnazijcem, 14 dijakom državne tekstilne šole v Kranju in eni učenki iz ljudske šole, torej skupaj 59, kar že več let ni bilo. Dohodki so znašali okroglo 57.200 Din, izdatki pa 62.000 Din, kar daje 4800 Din primanjkljaja. Petrov sklad je narastel za 25.540 Din. Tudi letos nam je kruta smrt iztrgala iz življenja več dobrotnikov, med njimi trgovca Janka Sajovica, starosto gasilske župe ter župnega starosto „Sokola" i. t. d., ki je mnogo let neumorno zbiral darove za našo kuhinjo; večletnega odbornika Dijaške kuhinje prof. dr. Vladimirja Herlela. Vse imenovane in neimenovane umrle dobrotnike ohranimo v najlepšem spominu! VI. Knjižnice in zbirke. 1) Učiteljska knjižnica. Stanje ob koncu šolskega leta 1930/31 : 4038 zvezkov. V šolskem letu 1931/32 se je izločilo 12 zvezkov, prirastek pa je bil ta-le : Almanah kraljevine Jugoslavije. IV. jubilarni zvezek. Ristič, Izbor zanimanja ili kuda čemo našu decu-djake? Organizacija Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Rus, Kralji dinastije Svevladičev. Ambrožič, Metodika sokolske vzgoje. Dom in svet, letnik 44. Srpski književni glasnik, knjiga 33 35. Publikacije Vodnikove družbe, za 1. 1931. (4 knjige). Publikacije Slovenske Matice za leto 1931 (3 knjige) Stranjakovič, Jugoslov. nacijo-nalni i državni program književne Srbije iz 1844 god. Kuret, Šolski radio. Mesar-Spinčič, Stanovanje. Spernjak, Povest gimnastike i sokolstva. Orožen, Masarykova čitanka. Vilhar, Orfej in orfizem. La litterature expliquee (4 izvodi), Orožen, Opis čehoslovaške republike. Lapajne, Od Ilirije do Jugo- slavije. Simak-Pešek-Orožen, Zgodovina čehoslovaškega naroda. Glasnik muzejskega društva, letnik 12. L’Europe Nouvelle Anneel3e et 14e. Zemljevid Koroške. Jubilarni zbornik života i rada SHS. Fraas, Die Enwicklung der Erde und ihrer Bewohner. Gemoll, Griechisch deutsches Schul-und Handwörterbuch. Spomenica na dan venčanja Nj. Vel. kralja Aleksendra I. i Nj. Vel. kraljice Marije. Djordjevič, Makedonija. Valčič, Uputslvo za vo-djenje inventara. Adamič, Stella matutina. Orožen, ZgodovinaCelja I.-I1I. del. Vidmar, Zanimivosti elektrotehnike. Bartulovič, Spomen knjiga. Iz dr. Herletove zapuščine je prejela učiteljska knjižnica sledeče: Memoiren eines Revolutionärs (zvez. 1. II.). D’ Annunzio-Gagliardi, Episcopo und Co. Hardy, Buddha, Perne, O etiki brez vere v Boga. Veber, Uvod v filozofijo. Bazala, Povjest filozofije II. zvez. Höfler, Grundlehre der Logik. Pedagoški letopis, IV. zvez. Methode Mertner, Italienisch (I-VI). Baroni Se-gatini, Lehr-und Lesebuch der italienischen Sprache. Boerner-Lavera-Ive, Lehr-und Lesebuch der italienischen Sprache. Rausch, Schlüssel zu den Aufgaben in der Italienischen Grammatik von Frühauf, Valjav2c, Dizionario italiano-sloveno. Kleinpaul-Wiese, Italienischer Sprachführer. Šuman, Slovenska slovnica. Wolf-Pletersnik, Slovensko-nemšk’ slovar I.-II. del. Janežič-Sket, Slovenska slovnica 8. izdaja. Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol II. Wiesner, Deutsche Sprachlehre für Milteischulen. Vogel, Deutsches gramatisch-orthographisches Nachschlagebuch. Platon-Sovre, Phaidon. Dokler, Grško-slovenski slovar. Skabičevskij-Lovrenčevič, Povjest novije ruske književnosti. Vilhar, Srbohrvatsko-slovenski slovar. (Skupaj 26 zvezkov). Stanje ob koncu šol. leta 1931/32: 4087 zvezkov. Mirko Kmet, knjižničar. 2) Dijaška knjižnica. a) slovenske knjige: Število zvezkov po reviziji ob začetku š. leta: 2052, letošnji prirastek 61 zvezkov, vsega skupaj letos 2113. Prirastek: J. de la Fortaine, Basni III; J. Brinar, Volk Sivor; B. Kel-lermann, Pot bogov; S. Kosovel, Izbrane pesmi; J. Orožen, Masarykova čitanka; G. Scott, Mala trojka; G. Flaubert, Salambö; J. Conrad, Senčna črta; H. Sienkiewicz, Skozi pustinje in puščavo; J. Bojer, Izseljenci; J. Lapajne, Od Ilirije do Jugoslavije; M. Velikonja, Otroci; P. Lippert, Od duše do duše; A. Gide, Ozka vrata; J. Orožen, Opis čehoslovaške republike; J. V. Šimak-J. Pešek, Zgodovina čehoslovaškega naroda; I. Pregelj, Ple-banus Joannes (3 zv.); Vodnikova pratika za 1. 1932; M. Pupin, Od pastirja do izumitelja, I. del; I. Lah Sigmovo maščevanje; I. Matičič, Moč zemlje; W. Scott, Ivanhoe; J. de la Fontaine, Basni III; J. Pogačnik, Sinje ozare; A. Remizov, Na sinjem polju ; Ljublj. Zvon 1930; Ljublj. Zvon 1931; L. N. Tolstoj, Vojna in mir I.; Anatole France, Pingvinski otok; S. Savinšek, Grče; I. Zorec, Domačija ob Temenici; F. Govekar, Olga; I. Šorli, Sorodstvo v prvem členu ; A. Lichtenberger, Moj mali Hlaček; O. Zupančič, Ciciban in še kaj; F. Ločniškar, Srca mladih; Dom in svet 1931/1932; Lj. Zvon 1931/32; Sokolič 1931/32; Spektorskij, Zgodovina socijalne filozofije I ; F. Kidrič, Zgodovina slov. slovstva, 3; S. Savinšek, Grče; J. Kozak, Beli mecesen; S. Kranjec, Kako smo se zedinili; Slovenske večernice, 78; Slovenske večernice, 85; A. Lichtenberger, Moj mali Hlaček; II. Beraud, Križi in težave rejenega bratca, (2 zv); A. Škulj, Sadjarčki; J. London, Zgodbe z južnega morja; Kresnice, III.; Lj. Pivko, Carzanska noč, 4.; F. Bevk, Hiša v strugi; j. Kozak, Belivmecesen; Slovenske večernice, 84; G. Rotman, Zgodba o Vrti-smrčku in Šilonoski; J. Mal, Zgodovina slov. naroda, 7, 10; Stritar, Lešniki. Darovali so: profesorji Fr. Watzl, F. Planina, Št. Plut, dr. J. Pogačnik, Podr. Družbe sv. Cirila in Met. v Kranju, skupno 8 zvezkov; dijaki Prešern, Sire, Štiglic (II. a), skupno 17 zvezkov. Pri urejanju so pomagali knjižničarju učenci: Erzar, Grčman, Slapar, Ekar in Murnik. Izposodila je knjižnica 2430 knjig. b) srbohrvatske knjige. Število zvezkov po reviziji ob začetku š. leta: 414 zvezkov, letošnji prirastek 5 zvezkov, vsega skupaj 419 zvezkov. Prirastek: M. Kopša, Prva pomoč; M. Kopša, Zbirka slika i erteža uz knjigu. „Prva pomoč“. Jubilarni zbornik života i rada SHS, III, 2 zvezka; D. Demeter, Tenla. Adolf Ivančič, knjižničar. c) nemška knjižnica. Stanje nemške dijaške knjižnice znaša koncem šolskega leta 1709 knjig, od teh ena nova. Med njimi je nadalje 11 nerabnih in 49 izločenih. Izposojenih je bilo 158 knjig. Knjižnico je obiskovalo 42 višješolcev, t. j. 40% vseh. Karl May in Jules Verne sta imela največ bralcev. — V knjižnici je pomagal sedmošelec Eržen Josip. N. Kuret, knjižničar. č) Jrancoska knjižnica. Stanje francoske dijaške knjižnice znaša koncem šolskega leta 39 knjig. Nakupov ni bilo, Izposojenih je bilo 17 knjig. Izposojalo si jih je 13 višješolcev, t. j. 12 5% vseh. Največ bravcev je imel Rabelais, „Pan-tagruel“ (trikrat). Večina višješolcev si je izposojala francoske knjige v knjižnici Krožka prijateljev Francije. — V knjižnici je pomagal sedmošolec Eržen Josip. N. Kuret> knjižničar. 3) Podporna zaloga. V začetku šolskega leta so bile komisijsko odstranjene vse nerabne knjige, zlasti latinske, tako da je imela za posamezne stroke sledeče število knjig: 1. Verouk..................... 57 7. Zgodovina.................35 2. Slovenščina................31 8. Zemljepis.................20 3. Srbohrvaščina.............. 24 9. Prirodopis................45 4. Francoščina................41 10. Fizika in kemija ... 8 5. Nemščina...................16 11. Matematika ...............24 6. Latinščina...................2 Skupaj 303 knjige. Kupila je 43 novih knjig za vsoto Din 1696. Koncem tega šol. leta ima torej 346 knjig. Izposojenih je bilo 341 knjig 180 učencem (učenkam). Franci Korbar, varuh. 4) Fizikalni kabinet. V letošnem šolskem letu je ostalo število aparatov in učnih pripomočkov za fiziko popolnoma nespremenjeno. Ni se noben aparat nabavil kakor tudi noben popravil. dr> Dolar Simon, varuh. 5) Kemijski kabinet. Kemijski kabinet ima 50 raznih aparatov in pripomočkov, 322 rea-denčnih steklenic, štupovnikov in druge posode, 141 vrst kemikalij in 47 giapozitivov, ki ponazorujejo razne postopke iz kemijske tehnologije kot pridobivanje železa in kuhinjske soli, fabrikacija stekla, porcelana in papirja. Iz zapuščine pok. prof. dr. Herleta je prejela kem. zbirka 13 strokovnih knjig. Vinko Bernik, varuh. 6) Prirodopisna zbirka. Prirodopisna zbirka je definitivno urejena. Njeno stanje je sledeče: Slik 142, nagačenih živali 201, preparatov v tekočini 120 (deset v alkoholu konserviranih kač je bilo radi poškodb izločenih) pravih modelov (okostja, lupin školjk i. t. d.) 183, šematiziranih modelov 173, suhih modelov (rudnine, hribine, okamenine) 526, aparatov 7, mikroskopskih preparatov 38. Darovali so: dediči po pok. prof. dr. Herletu mikroskop in veliko število zelo uporabnih knjig, g. Adamič, davčni upravitelj v Škofji Loki, večje število metuljev, g. Edv. Dolenc, Kranj, gamsovo rogovje, g. A. Pavlin, Podbrezje, eksemplar Erythrura psittacea, g. prof. Tine Debeljak, Nikšič, kos kamene soli iz Wieliczke, g. prof. Fr. Planina kos beauxita. Štefan Plut, varuh. 7) Botanični vrt. Šteje 250 različnih rastlinskih vrst. Od teh je 25 dreves, 30 grmov, 97 alpskih rastlin in 98 drugih vrst. Večinoma so redkosti domače in tuje flore. Alojzij Merčun, varuh. 8) Zemljepisna zbirka. V začetku šolsega leta 1931/32. Zidnih slik...................................217 Za stereoskop ................................148 Modeli......................................... 4 Aparat......................................... 1 Zemljevidi.................................... 85 Fotografije...................................228 Prirastek v šolskem letu 1931/32: 5 zidnih slik. Dediči po pokojnem prof. Dr. Herletu pa so darovali zbirki 11 knjig in brošur ter 9 žepnih kart. Franc Ambrožič, nameslnik varuha. Delovanje drž. šolske poliklinike v Kranju na realni gimnaziji v Kranju v 1. 1931132. Sistematični pregled:___ o npaj a O NJ S3IJQD l|SOU|lABJd •311 aßnjp iuza|oq 3UDAIZ ezjp oqe|s nfisojjo Bu !|S0U[lAPJd3U DS|°ß oDjuqou ui aoju -J3JZ DfllUOOAOd eßau ou -S3J3J gqojs juz3|oq 3UZO)( nojs BU 3JJBÜBU -t- Bfp -5[B3J BAOU ■!|n>[j3qn| 3jU3[0q0 ouDnf|d BJOAOß 3fU|0UI isn ut bs -ou |uz3joq Bignjs afujoiu juzdjoq 3US3DO P!A U3[TABjd3U qB|S !|Up3JS »(/> __ ’S. cn jsqop 5-5 *3» § S .5 a) c T3 D)»0 o> 2 3 N CX (0 04 rf CD CD O O CD CD rn T-. rt Tf — ro ro Tf (M (N *— CD 00 ro T CO ro I I - I 0 O IO io J- (D I - 'rt O IO N- b- G5 IO Q Ol (N — ro O r- IO (M CM rt“ CD rO 05 CD ro ro CN fO ro CD rf —< — h- OJ r—• j ro ro 'S i 05 00 CD CD CD ro 00 > > O O J° .H -a "6 o 05 cd -Q O -fl — t— rf *c > o > o B* > o ’cT ^5 co (0 co CO <0 oo 13* *7? •^1 TD T3 -o T3 -o TO __ 05 ro io io CN CN . r. . M . r. GO CD 05 Tf S 32 01 CD - Dl - 1 1 Tf N- CN IO CD 1 00 CD 05 CN CN — CN 1 CD CM CN 1 CD ro ^ 1 ■ 1 1 1 1 1 ~ 1 ro 1 — ro Dl O CN ro - - 1 s s CN 00 O Dl ► e ► ► o .5 o .5 o ^4 J* — «J C0 C0 (0 ■■o 'O *5 "5 "6 £ CD io CD GO -Q ro to ^ 'I ► <0 —, c § 'S •>o .2, ”<=> «, VO TH U O ~ J!s O «3 QJ -sc CŽ CJ -TJ CD c .X, CD tr, •s 3 J= co S n 'c G co ” c ® Si ^ w £ O -Q £ — o C0 0) O 73 — o 2 CL > o ü-e • 3 f— 3 0)-= o o Dh 1 05 c o vO o p*% rH u Ö JJ) co T-' o >(/) o 'S ’S CO c iO c JZ N c CO co in? so O C/5 CD o cx-o p4 c o _o '15 c ;s 12 *C/5 1 1 CO ?*■ >u CO O T3 u> ~o co CN N N za T3 C N Q.JD N 2J 5' o >o 3 5>i50 C 15 o -o I to c-> q; C 0) > 0^ *E'’c/> E •S a> ~-£ c0 L” (0 1-^! >"D tdNC/) »-H cx —u J0 G JO c >CJ 3 o >c^ >CD vn • M *3 Cfl 3 CO ü s ^ (fl to C ,® .‘Z? (0Q.ii c o zr? ^ w — ja *C c . CX 3 a ^ .G C/5 •'—1 "O M c 42 j2 S, I l?i o C nO cMntO'OvDtn 3 C D3 CD ^ E C? O ® (V -Q ö °o o ~ o J3 >S ^ c CD O -Q O CT) C ^ C/5 3 U -X O —^ r* C S 5 Oo^ jj?^ ° £ tS ^ C o-2-o ^ V) o O O N Tt* IO > o -i*S IS o JZ c ”5 co 3 E (0 _o IS ü a * "rt* OI OI ro ro a CD oi m 00 LO 00 CD~ lO co OJ c- oo CD CD CO cc lO co G) OI O <0 »o D* OI CD 00 05 00 II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu drugega polletja. --Nioojrooir- CM O CO CD CD CD o ca ■n 01 o x> co ^ co cm rc 'TJNC k»- t—. ^ r— r-. CM r— CD ^ CM N* CD m oc ro 10 CM CD CD CM tO N- ^ CD m CD LO CD Tf ro (0 o 00 o. GO r- CD GO CD I CM 05 »—> CM I o> CM ro ^ CD N- CM I LO G O o o cm 05 (O 'K ro CD ro ro G _ •u fc- -o £ o OaQ m m o unun * ru CNCMN0CMÄCMr- » Tf m 0) — o >«/J #- _ (D O 2,'u-s CD CD 4! O (D tr. cm tn tj* m so > > xi. Razglas. Velike počitnice trajajo od 29. junija do vštetega 31. avgusta. Disciplinska pravila obdrže polno veljavo tudi med počitnicami. V smislu razpisa ministrstva prosvete Snbr. 10110 od 14. marca 1929 velja to tudi za abiturijente, ki so že prejeli izpričevalo o dovršenem višjem tečajnem izpitu. Prijave za popravne in razredne izpite je predložiti do 24. avgusta. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 5 Din in s toliko kolki po 10 Din, iz kolikor predmetov mora prijavnik delati izpit. Prijavi je priložiti tudi zadnje izpričevalo. Izpili se prično dne 25. avgusta po sporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v šolskem poslopju. Vpisovanje za šolsko lelo 1932/33: 1) dne 1. septembra za I. in II. razred. 2) dne 2. septembra za III. in IV. razred. 3) dne 3. septembra za V. in VI. razred. 4) dne 5. septembra za VII. in VIII. razred. Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, na novo vstopivši pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 50 (petdeset) Din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh davkov. Vsak učenec mora prinesli tedaj k vpisu tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oz. tudi učenec, če je temu davek predpisan. Šolnina znaša: Pri let. davku: za I—IV. raz. za V. in VI. raz. za VII. in VIII. razred preko 300—500 Din 100 Din 125 Din 150 Din n 500—750 „ 125 „ 150 . 200 n n 750—1000 „ 150 „ 200 „ 250 » n 1000—1500 „ 200 „ 250 „ 300 n n 1500—2500 „ 250 „ 300 „ 350 n n 2500-4000 „ 300 „ 350 „ 400 » n 4000—6000 „ 350 „ 400 „ 450 n n 6000—9000 „ 400 „ 450 „ 500 n n 9000—12000 „ 450 „ 500 „ 550 n n 12000—15000 „ 500 „ 550 „ 600 n 15000 od vsakih Din 1000 še po 20 „ 30 „ 50 n Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačujejo za prvega otroka popolno šolnino, za ostale pa polovico šolnine. V I. razred se morejo sprejeti učenci, ki so napravili sprejemni izpit in na dan vpisa niso še stari 13 let. Izjeme ni. Ob vpisu v V. razred učenec ne sme biti starejši od 17. ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. O izjemah, če ni učenec starejši nad dve leti, odloča kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Tako odobrenje si morajo učenci preko direktorja zavoda preskrbeti pravočasno. Prijavnice za vpis bodo pravočasno na razpolago. Vsak učenec mora plačati pri vpisu znesek 20 Din za zdravstveni fond. Nadaljnje odredbe bodo objavljene pravočasno na oglasni deski zavoda. Učnih knjig za prihodnje leto naj učenci ne kupujejo, dokler ne bo objavljen seznam odobrenih knjig. Zastarele izdaje niso dopustne pod ni-kakim pogojem. V Kranju, na Vidov dan 1932. Direktor gimnazije.