Kaj je družbeni proizvod?
Da bd bralcl laže razumeli d^niižbenj plan, bomo v nekaj prihodnjih števalkah objavidi se-etavke, v kalerih bomo pojasni-la nekatere pojme plana. Pripo-minjamo, da bodo ta tolmačenja v največjd možni meri poeno-Btavljena, ker je nai namen, da bd jih vsa bnalci raaumeli, nc pa da bi zadostili ananslvenim in metodoloakim zahtevam v opre-deUtvi teh pojmov. Danes ob-Je.vljairao pojastidla o diružbeaem prodzvodu.
Letni proizvod nekega podiet-
Ja znaša 100 miljoinov din. Kaj to pamenti? Kafco j€ priSIo do tc   števiJfce?
Vzemimo, da gre za tovarno platna in da ta tova,rna proiz-vaja samo eno vrsto platna. Vzemimo, nadaJje, da je med letom proizvedila 100.000 inetrov tega pila.tna in ga prodala po ceni 1000 diin meter. 100.000 me-trov po 1000 din znaša sikupaj 100 m,il.ijonov din. Tako smo iz-računaild  letni  proizvod  tovarne.
Podobno lahiko izrafunamo tu-<fla družbena proizvod za vso dTŽavo, samo da v ta račun pri-de neprimerno vei n.3jirazlidnej-iih projzvodov, od koruze in jaboEk, pr&ko če-vljev, radio aparatov in šivank, do novih etanovattjskih poslopij aii Cez-oceanske ladje. Treba je sešteti
koldčine vseh teh &tevilnih pro-tovodov, poranožitl tc količine s ceno, da bi dobili vsoto cen vseh proizvodnih izdelkov, kar je v tem primeru vrednost drnžbenega proizvoda.
Vendar c tem pa delo Se nJ koničano. Vddite, zakaj ne: v ta rafrun smo zaračunali tudii tistih 100.000 metrov platna ie tavar-ne platna. Da bd ga stkala, j« moraLa tovarna feupitl od pre-dilnice prediivo. To predivo pa Eimo ze enkrat vira^unali kot proizvod predilnice, sedaj se pa spet pcjavljia kot eestavni d,el vrednosbi platna.
Ni pa to primer samo pri platnu in predivu. Vsi arrtikJd, ki jdh kakSno podj«ttje kupoije od drugega z n.amenom, da bl j.ih dalje predelalo, so že zara-6unani v proizvodnji tistih pod-Jetij, od katerih so kupljeni. Imamo artUcle, kl j.ih tako za-ra5unavamo  tudj   po   nekajlkrat.
Ka>ko najj se temu izognemo? V našem prijneru preiprosto od-šteitemo od vr^ednosti platna VTednost nabavljenega prediiva, ker je že enkrat vračunano v proizvodnji predilnice. Prav ta-ko odibijemo vrednost tudi vseh drug;ih sirrovln, gariva in dru-gih maiterialov, ki so nabavljc-nii od druiRih podjetij: elelrtrii-n«    enereije,    premoga,    razndb
kemikalij in bairv, miasti za ma-zanje strojev, itd., kaj.ti vse to Je tuj proizvod, proizvod neke-ga dragega podjetja. Z eno be-sedo, odbijem-o vse materiaJne stroške.
Kadar tored raiunamo druž-bmi proizvod za vso državo, aaaPrei izra&uiuamo skupno vrednoet proizvodmj« vseh pod-JMij In drugih prodzvajalcev v državi, petem pa odibijemo vsc materiaine stroSkc. (De^aiisko Jc več raznih aačiaov, toda na tem   mestu   ee   ni   treba   v   to
V Jiugoslavlji Je 1. 1953 znaša-la vsota vrednosti prodzvodnje vseh proizva.ja]ccv 2.165 mili>ard din. Materiailni stroški so z,na-Sali 1.021 miliijard. Družbeai proizvod je torej hil 2.155 manj 1.021  Hj.  1.134 nrilijard.
Kaj nam torej ostane v vred-nosti družbenega praizvoda po-tem, ko smo odbili materialne stirošlke? Osfane amortizacdja in vrednost predelave.
Da bl opravljale svoj posal, potrebTijeio tovarne stroje, to-vornjake in druga prevozna sredatva teir poslapja, v (kiatera bodo vs« to spravile, dalje skJa-dišča, včasdh svoj lasiTii v-odo-vod, železrii'šlki tir ali vsgone, jpomoizine delavnice ibd. Vee to ot
enim nazivarno osnovna ared-stva. Kakor vse drugo se tudi ta osnovna eredstva trošijo in se mora.jo nadomestatd tj. mora-jo se vrafunati v prodajno ceoo proizvoda posamezne tovame, v nažem primeru tovarne plait-na. Oanovna sredstva pa se ne trošijo naenkrat, kakor ma.terial «a prodzvodnfio, temvei posto-poma, malo po malo, v vrati let.
če vrednost poslop.y, strojev ta drugih osnovnih sredstev tovarnc platna znala 200 mili-jonov din in če trajajo povpreč-no 20 let, ted&J je treba v enem letu nadomestiiti samo dvajscti del te vrednosti, tj. 10 milijo-nov. Teh 10 milijonov spada V vxednos.t proizvodnje in pred-»tavlja amortizacijo.
Razen iz amoTtizacije se druž-beni proizvod sestoji tudi Iz vrednosti predelave. Piripomi-njamo taTcoj, da nsiziv »vrednost predelave« ni dober. UporabiH smo ga začasno. Gre dejansko za to, da d«lavci predelujejo surovin« in druge materiale in d&lajiO ie njih n<w proizvod. V ta posel vla^ajo svojo delovao siilo in ko predelujejo ene pro-tevode v druge, jim dodajejo novo vrednost. O tem bomo ob-šlme)e govorill v prihodnjem sestarvta o narodmem dohodiku. M. J.