POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 1,-
I. leto
OMLADINSKI KULTURNO - POLITIČNI LIST
7. štev.
izhaja štirinajstdnevno
V	Ljubljani, dne 1. marca 1936
Celoletna naročnina znaša 18 Din
Ljubljana, dne 1. marca 1936.
Trije meseci dela so za nami. Začeli smo izdajati »Našo misel«, ker smo spo, znali, da je prišel čas, ko mora mladina odločno in neustrašeno povedati svojo besedo. Videli smo, da mora mladina stopiti v ostro borbo proti današnjim razmeram, proti vsej krivici in amoralnosti naše družbe in da je ona poklicana, da začne borbo za boljšo in srečnejšo bodočnost naroda in države.
Vedeli smo, da naše delo ne bo lahkt> in da bo naletelo na mnoge ovire. V teni se nismo varali. Opazili smo pri nekaterih naših čitateljih vznemirjenost in celo nejevoljo. Jasno je, da resnice ni bilo prijetno slišati. Drugi pa so odobravali naše delo in nas vzpodbujali, da ga nadaljujemo. Ti uspehi, ki smo jih dosegli, nam pričajo, da smo na pravi poti. To nam daje poguma, da za početo delo nadaljujemo in poglobimo.
Marsikdo, ki je čital naš list, se je vprašal: Kaj hočemo? Kakšne so naše >mmarn?, Kdof živi. S-adtlllimLočmi iti zasleduje pojave našega javnega življenja, ta bo vedel, da smo začeli z delom zato, ker smo bili nezadovoljni nad tem, kar se dogaja okoli nas. Doživeli smo i našem javnem življenju pojave, ki so morali v vseh mia/lih in poštenih ljudeh vzbuditi odpor in negodovanje. nekaj časa opažamo, da propada pri nas vse, kar je pozitivnega. Na površje so prišli ljudje, ki tega po svoji moralni kvalifikaciji nikakor ne bi zaslužili. Pri tem pa vedno obetajo, da bo boljše in lepše.
Mladina je dolgo čakala, toda zaman. Uvidela je, da od starejših generacij ni pričakovati rešitve. Starejše generacije btez ozira na njihovo politično pri-jmdnost so se. baš v današnjih razmerah pokazale nesposobne za kako pozitivno in ustvarjajoče delo. Spoznali smo, da je zato mladina poklicana, da stopi v borbo za boljšo in lepšo bodočnost,
To spoznan je nas je vedlo k temu, da smo pred tremi meseci stopili k delu in začeli izdajati »Našo misel«. To, kar je bilo storjenega do danes, je bito le začetek, Pred nami je še mnogo težkega in odgovornega dela. Zavedamo se, da bo treba trde borbe.
A ko zahtevamo, da mora mladina stopiti v borbo za boljšo in lepšo bodočnost, ne smatramo, da je današnja mladina brez napak. Resnico je treba priznati. Na eni strani vidimo, da se del mladine’ vdaja v brezplodno frazaren je in da je njeno delo povsem negativistično in destruktivno. Na drugi strani vidimo, da je mladina mlačna in apatična in da se ne zanima za vozna vprašanja našega časa, Uidimo, da je večina zainteresirana edino na tem, da pride čim preje do službe. Materializem ji je zameglil poglede, da pozablja na svoje dolžnosti. Srečali smo te malo ljudiki ^i *e zavedali nalog v današnjem čas«.
d ko zahtevamo, da mora mladina sf4*piti v borbo, delamo to zato, ker VJ'nio> da je edino mladina sposobna,
prizna svojo napako in da krene po drugi pati. Ako zagori v njej plamen resniee, je pripravljena na najtežjo bor-
bo in na vsako žrtev. Z izdajanjem »Naše misli« smo zato hoteli, da zainteresiramo za pereča vprašanja mlade ljudi, ki se še ne zavedajo nalog, ki jih narekujejo današnje razmere, in da jim vzbudimo čuvstvo borbenosti, aktivizma, in požrtvovalnosti. Hoteli smo torej, da dvignemo svoje tovariše, ki se še ne zavedajo svojih dolžnosti, iz mrtvila, da se zavedo svojega poslanstva.
Videli smo tudi, da med mladimi ljudmi ni edinosti in da se bore med seboj zaradi brezpomembnih, po večini osebnih stvari. Vidimo, da velikega dela naše mladine ne veže nikaka ideja in nikak skupen ideal. To tudi ni mogoče. Vse nazore in poglede, kolikor jih ima, je večina mladih ljudi podedovala od svojih očetov. Ti nazori pa so se danes izkazali za zastarele in nesodobne. V časopisu vidimo sredstvo, da se ustvari duhovno in duševno edinstvo omladlne, ki smo ga do danes pogrešali. V tem smislu smo do danes tudi delali, Razpravljali smo a najvažnejših pojavih našega časa, ki morejo zanimati mladega človeka. S tem smo hoteli, da povežemo čitatelje, da mislijo o istih stvareh in pojavih in da se ustvari na ta način duhovno in duševno edinstvo naših čitateljev in celokupne omladine, V tem je predpogoj za uspešno akcijo, ki je potrebna.
»Naša misel« ima še posebno nalogo. Ako vzamemo v obzir današnje razmere in okolnosti, fc katerih živimo, moramo ugotoviti, kakor smo to že Večkrat storili, da je nastopil nov čas, nova doba. Nov čas zahteva, da si ustvarimo nove pojme, nova načela in novo mišljenje. Zato moramo ustvariti po s e b <■ no ideologi jo novih ge ne r a' ci j. Od starega smemo vzeti le to, kar se je izkazalo za dobro, koristno in od-govor ja joče sodobnemu življenju. Ideologija novih generacij se mora nanašati na vsa področje človeškega udejstvovanja, na politiko, gospodarstvo in kul* turo, Da so nastopili novi časi in da je potrebno novih idej, se ne zavedam/) samo mi mladi. Videli smo, da se tudi ljudje iz starejše generacije zavedajo tega dejstva in da skušajo pomladiti svojo ideologijo. Toda ugotoviti moramo, da se ti poizkusi niso posrečili.
Mladina je zlasti dolina, d« si izgradi svojo posebno socialno id e o* l o g i j o. Odgovarjati bo morala duhu časa in biti v skladu s socialnim pojmovanjem našega naroda. Smatramo, da je naloga »Naše misli«, da propagira med svojimi čitatelji in tudi drugod to misel, Zaveda se, da ustvaritev ideologije ni samo stvar sodelavcev lista, marveč da je to stvar vse omladine. Zato poziva k sodelovanju, da bo vsakdo doprinesel svoj delež.
Delo, ki nas čaka, ni lahko. Treba bo mnogo naporov in truda* da dosežemo cilj, ki smo si pa stavili,. Dosedanji uspe' hi nam pričajo, da človek doseže mnor go, ako je poln optimizma. In tega mladini ni nikdar manjkalo. Mladina mora dokazati, da je spoznala, kaj so njene naloge in mara zato neustrašeno in požrtvovalno pristopiti k delu.
KOMPROMIS?
Ne, nikakav kompromis. Mi verujemo u sebe i zato ne smatramo za potrebno da oinimo bilo kakve ustupke. Kako bi i mogli da izgledaju ti ustup-ei? Utilitarni, verovatno. Verovatno bi nam neko ukazao na koristi koje nam može pružiti ova ili ona političk« stranka. Mi zahvaljujemo na toni staranju o našu budučnost. Nemarno mi nikakve iluzije o tome da je svakoj partiji potrebna podrška u omladini; iz dva ju razloga. Prvi je taj štb su, kao što iz-gleda* sve današnje stranke odigrale svoju ulogu u narodu pa traže osloreca u novim ljudima; drugi je razlog, slet-stveno, taj što je omladini namenjena dužnost da još za neko vreme osigura karieru pojedinim vodjima. Medjutim, ne treba ni govoriti o tome da če buducnost naše države biti onakva kakvu je izgradimo mi. Imajuči u vidu dva gornja razloga, jasno je da u tom poslu morajno biti potpuno nezavisni. Tu ne može biti nikakve sentimentalnosti jer je svima nama dobro poznata činjenica da omladina nikada nije pozvana na istinsku saradnju nego je uvek imaja da posluži samo kao sretstvo. Postoji tu jedan ciničan odgovor. Da, naime, omla-dina do danas svojim radom nije pokazala, da je dostojna za saradnju, da se do danas sav njen konstruktivizam ogledao u rečima a ne na delu. Takvim frazama žele da nas diskredituju! A mi pitamo: kad« je omladini data moguč-nost da se pokaže na delu? Kada je nama bilo dozvoljeno da n radu pokažemo svoju vrednost, »vojn dobru vol ju, svoje oduševljenje i svoje znanje? Gospod in Ljuba Davidovi t' je tu skoro dao kraean intervju o saradnji starih »a mladim. Ima li ijednog jugodovenskog državljanina koji te reči uzima ozbilj-no? Z«r iko smatra da bi Udružens opozicija širom otvorijLa vrata omladini? Smešno o tome i govoriti, naravno. Omladina je sretstvo« ona ima da pret-stavlja stepeniee zn političku karieru kako pojedinaca, tako i celih stranaka. Tako je uvek bilo — ali tako više neče biti. Nece biti i sžato što smo uvideli .da nam se hotimice zatvaraju putevi ka
Eravom radu da bi nam se moglo pred acivati kako »znamo samo resolucije sastavljati a ne i praktično raditi«. Jedan od govornika na ljubljanskom stti-dentskom kongresu je rekao: »... ako nam se i ne omoguči, mi čemo sami preoteti, ako ustreba, svoj deo rada na čuvanju Jugoslavije«. Da, nama je ta-
man dosta papirnatog konstruktivizma. Od nas se traži program? Kakav program? Program kako čemo urediti svet
—	na papiru? Od toga mi nemarno nista, od toga država nema ništa, od toga niko nema ništa.
Pa, jer mi znamo da čemo zaisty, sami morati »preoteti svoj deo rada«* mi sami i idemo. Tu m i obračamo pažnju na »utilitarnost«. Sa nama može da ide svaki koji nama može da bude od koristi. Nije štamparska greška; stari rnoraju s nama, ne mi s njima. Ako može biti govora o kompromisu i o »ve-zivaijju«, onda samo tako da se stari vežu za nas koji dolazimo a ne mi Za njih. Jesmo li se razumeli?
Poznato je: kidamo kontinuitet, ne držimo ve7.11. Vrlo lačno. Samo, ne kidamo mi nikakav kontinuitet jer taj medju nama nikada nije ni postojao.
Ako su vodji političkih stranaku pro-glašivali da je »omladina za nama«, onda je to bila samo kobna zabluda. Omladina je samo, u ponekim slučaje* vima, medju dva zla hirala man je. Vo-leli bismo samo da u takvoni slučaju niko sam sebe ne obmanjuje kako njegova stranka ima oelonea u omladine. Šta nama pomaže i najbolja ideologija, viedi li šta ako izjavimo da u tom i tom programu ima »stvari sa kojima se slažemp«? Ako to i izjavimo, to je platonska izjava koja neče imati nikakvih praktičnih posledica. Neče imati zato što je i najbolji program besmislen ako se naopako izvodi. A mi smo, eto, mišljenja da su se svi programi izvodili naopako — ako su se uopšte izvodili.
Još u svom prvoin broju, mi smo izjavili da cemo ostati nepokolebivo ne* zavisni u svom radu. Mi smo to več i ponovili. Danas, mi to činimo opet jer pitanje postaje ponovo aktuelno. Opet se bacaju zamke, opet bi neko pod* mladi o svoju karieru na omladinskoj vatri. Može se samo opržiti, neče se ogrejati.
Još nešto da ponovimo iz prvog broja. PoMiajemo samo dve vrednote koje su za nas svete: kralj i držaVa. Kralj Pe-tar II i jedinstvena Jugoslavija. Zeli* mo da se to upamti jednorn za svagda. Za nas to nisu prasne reči, nije to ideološka fraza. Mi čemo delom dokazati da su to za nas realne einjenice koje ušlo' -ljnjn celokupan naš rad.
Ne4 nikakav kompromis Radije čemo i pasti svojom voljom nego postati ve. liki tudjoin pomoči.
NAMEN POSVEČUJE SREDSTVA
Pravijo* da je mladina up i« »ada naroda in da ji je treba (dati možnost popobieg* razvoja v vseh smereh. ŽaL da 8o vm take in slične besede le gole fraze, ki jih mečejo tja v en dan ata* rejši, ki so mladini v govorih zelo naklonjeni. Ta naklonjenost se kaže vedno in povsod
Večjoa mladine, brez politične opredeljenosti, se je večnih fraz o sijajni bodočnosti Se naveličala in hodi več ali
matij »roja pota, razen neke male skupine, ki se vzdržuje in se bo vzdržala le toliko časa* dokler ne bo val resničnega prosvetljeristva zajel najširše plasti našega naroda. V obupni borbi se ta .skupina poslužuje vseh mogočih in nemogočih sredstev, da si s tem podaljša vsaj za nekaj časa »oje demagoško go-spodstvo nad ljudstvom. Tudi na uni-veifci	|iv#b#W	,dWUv$*a*	m
namišljeno večino osobito s pomočjo
večje stanovske skupine. Ima celo svoj list, ki izhaja vsak teden na večili polali papirja, izpolnjen večji del s liumori- ■ stičnimi članki in zelo »učinkovitimi« gesli. List sam izhaja na zelo finem papirju in mora biti po dobrih stricih zelo dobro podprt.
Vsa nam nasprotna mladina se je do-sedaj posluževala bolj ali manj »neke fair borbe«. Vsaka je imela svoje glasilo, kjer je obravnavala vse kulturno in politično življenje — v kolikor se pač da — s svojega svetovnonazorskega gledanja. Sedaj kronološki prvega akademskega lista ni več. Preveč je bilo polen, da bi lahko krmaril naprej. Mi nismo imeli in nimamo interesov, da ga branimo. Vendar se nam zdi boljše, da svoje moči merimo v odkritem boju, kjer vsakdo jasno izpove svoje stališče. Ali dobro vemo, da vsi ne morejo biti našega mišljenja, vendar pa odklanjamo borbo z intrigiranjem. Nikdar se nismo bali izpovedovati našega globokega notranjega prepričanja, ki je in ostane jugoslovenstvo —■ seveda ne ono, ki ga razlagajo kot edino zveličavno naši politiki. Tudi nismo zatajili svojega socialnega čuvstvovanja, ker kot nacionalisti, ki hočemo svojemu narodu le dobro, preko resničnih dejstev, ki nam dan na dan bijejo v obraz, ne moremo in nočemo. Nihče pa nam ne more očitati, da smo se kdajkoli posluževali za dosego svojih ciljev podtalnih sredstev. Naše geslo je: pošteno in odkrito, zato pa nič manj temeljito! S tega stališča ne odobravamo tega koraka, ki bo utegnil stvari več škoditi kot koristiti.
Bodimo si med seboj iskreni, ne poslužujmo se sredstev, ki so za nas neprimerna, ne ravnajmo se po naslovnem geslu, kajti kdor tlači, bo potlačen!
—	ceau. —
DVA NAČINA ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA STANJA
V	času današnje težke gospodarske krize si finančni ministri ni državniki po vsem svetu prizadevajo najti izhod iz položaja, v katerega so jih spravile prazne državne blagajne, in zastoj v denarnem prometu. Izmed poti, katere so pri tem ubirali, sta najvažnejši dve. Prva, ki je najenostavnejša in najbolj razširjena, je splošna štednja. Sem spadajo omejitve javnih del, znižanje plač državnim nameščencem in vsakoletno krčenje državnega proračuna. Tega načina reševanja krize se je oprijela večina držav.
Obstoja pa še drug način. Država skuša z javnimi deli in splošnim zvišanjem izdatkov spraviti v promet čim več denarja, pospešiti njegov obtok in tako poživiti vse narodno gospodarstvo. Tega sredstva se je poslužil med prvimi Roosevvelt, deloma pa so se tudi v drugih državah oprijeli tega načina.
Jugoslavija je sledila najprej vzgledu in skoraj vse vlade so propagirale, čim večjo štednjo (7% itd.). Ker se je pa ta način bolj slabo obnesel, so se naši vodniki lotili drugega. Ledino je na tem poprišču oral g. Jevtič (ena milijarda itd.). To je prineslo več življenja. Resolucije, prošnje in zahteve po javnih delili so deževale z vseh strani, licitacije se vrše še danes. Ker se je to tako dobro obneslo, se je pričelo tudi že z zvišanjem osebnih prejemkov. Za ekrat so bile zvišane sicer le dnevnice narodnim poslancem, kar je pa naletelo pri predstavnikih naroda na tako odobravanje, da je bilo sklenjeno, da velja to zvišanje tudi za nazaj. Poleg tega je bilo naklonjenih narodu (preko njegovih predstavnikov) tudi večje število tisočakov za zimsko pomoč. Več podobnih sklepov za enkrat še ni, vendar jih je zaradi ugodnega odziva, na katerega so že prvi poizkusi naleteli v narodni skupščini, vsak čas pričakovati. O teh bomo naše Čitatelje po možnosti sproti obveščali.
ŠIRITE „NAŠO MISEL" I
O IDEALIH, BORBENOSTI IN MORALI
Omladino karakterizirata idealizem in borbenost. Ta dva faktorja sta baš ono, kar mladino tako ostro razlikuje od starejše generacije in ji daje popolnoma svojevrstno obeležje, svojevrsten pečat, ki v očeh starega človeka in nepoznavalca prilik naleti tolikokrat na nasprotstva, grajo in neupoštevanje. Razlika med mlado in staro generacijo je torej precej velika. Seveda treba dodati nekaj. Tudi stara (starejša) generacija je imela in ima še danes svoje ideale in svojo borbenost, toda ti se usodno razlikujejo od onih omladine. Ne samo, da so zastareli, celo naravnost nevarni so v gotovi smeri, ker novemu gledanju na svet in razvoju življenja ne morejo več odgovarjati. Nujno nastopa torej križanje idealov in ostro menjavanje mnenj, kar seveda mnogo ne koristi, ker logičen zaključek, ki ga že sedaj lahko vidimo, je zmaga omladine in njenih idealov, torej preporod v smislu novih teženj in zahtev.
Borbenost, ki jo kaže omladina pri uresničevanju svojih idealov, je nujna posledica nesproščenih življenjskih sil in volje, dati notranjemu doživetju in spoznanju realno obliko — uresničevanje ideala. Te borbenosti ne gre podcenjevati ali je s silo dušiti, ker je posledica mladega zavedanja in uresničevanja samega sebe in kot takšna glavna gibalna sila vsakega uresničevanja; še več, postane lahko najvernejše zrcalo življenjske sile gotovega narodovega kompleksa.
Še enkrat. Idealizem — borbenost. Dva neprecenljiva momenta, ki moreta dati zdravemu razumu, recimo starejše generacije, popolno sigurnost, da omladina ne drvi v propast in ne ruši onega, kar je bilo z njihovim delom dograjeno.
Vendar pa ima borbenost in borba kot njena posledica mnogokrat v sebi gotove slabe strani, ki ne kažejo idealista in borca v baš najlepši luči; razkrivajo namreč žalostno njegov moralni nivo. Z drugimi besedami r ne zadostuje, da je omladina idealna in borbena, treba je, da se zaveda svojega jaza, svo-jga dostojanstva, da je v borbi taktna in na višku, ne pa, da se poslužuje pri uresničevanju svojih idealov pouličnih sredstev.
Ljubljanska univerza nudi dokaj pestro sliko raznovrstnega pojmovanja
idealov, borbenosti in predvsem taktne borbe.
Da si ogledamo predvsem dve grupi akademikov in skušamo označiti njih zadržanje: pripadnike črne in rdeče internacionale ali po domače klerikalce in marksiste ljubljanske univerze.
Že kar se tiče različnosti idealov, naletimo na velik prepad med njimi. Ideale katoliških tovarišev označimo na kratko za zastarele, nezmožne uveljavljanja v sedanjem življenju, še manj v bodočnosti. Z ideali vred lahko pokopljemo torej, z besedami uvodnika v naši prejšnji številki, tudi vso klerikalno omladino: radi konservativnosti nima nikake bodočnosti. — Nasproti temu kažejo ideali marksistov veliko pestrost in bujnost raznih mogočnosti in nemogočnosti in jih lahko nasproti katoliškim nazovemo hiper ali super-ideale — po višini njihovega poleta namreč.
Kar nam še preostane, je namenjeno vprašanju borbenosti in morale v borbi obeh skupin. Brez dvoma sta obe skupini jako borbeni; predvsem se kaže njih borbenost v spopadih med obema. Vendar nam manjka bistvenega v borbi obeh skupin, namreč gotove moralne stopnje, katero mora imeti vsaka konstruktivna borba, da ne izgubi vsakega pomena in se ne izpremeni v navadno spopadanje. To našim nasprotnikom popolnoma odrekamo. Nemoralna in plehka gonja ene skupine proti drugi ter obratno kaže, da v prizadevanjih ene kakor druge skupine ni nikake resnosti, nikake premišljenosti ter ponosa, ampak da jim stoji pred očmi trenutno grobo napadanje in eventuelno nadvla-danje ene skupine nad drugo. Izbiranje sredstev ne igra nobene vloge. Dobrodošla so vsa, tudi najostudnejša, ki bi morala žalili dostojanstvo onega, ki jih uporablja, da ni brez njega. Toda takšna sredstva se uporabljajo. Če so premišljena ali ne, je vseeno. Če so, potrjujejo našo ugotovitev o amoralnosti, če so nepremišljena, kažejo neresnost in nezavedanje akademika.
Kratek konec! Katoliška in marksistična omladina ljubljanske univerze lahko še dolgo čaka na dan, ko bo sposobna stopiti v resnično akademsko borbo, ki se bo kazala v potenciranem delu, ne pa v rušenju dobrin in nečednem blatenju nasprotnikov.
POTOVANJA — IN ZAKAJ?
Svetovna vojna s svojimi političnimi skupinami prehaja v zgodovinsko dobo. Na političnem obzorju vstajajo nove grupacije držav, ki morajo s svojim prizadevanjem za mir in varnost vzbujati nezaupanje med narodi. Nastopila je kritična doba. Dogaja se, da se zunanja politika velesil čez noč obrne za 180 stopinj. Prijateljske pogodbe, sklenjene za dolgo vrsto let, se razbijejo že po nekaj mesecih. Iz vsega tega kaosa konferenc in razgovorov pa moremo s paznim zasledovanjem potovanj evropskih državnikov razločiti obrise novih skupin držav, ki vse zagovarjajo defenziven značaj svojih vo‘ jaških priprav in zvez.
Pogreb angleškega kralja Jurija V. je združil v Londonu vladarje in politike vseh držav, kar je bila najlepša prilika za izmenjavo mnenj med evropskimi državniki, ki se več dni niso mogli ločiti od Londona in so končno nadaljevali razgovore še v Parizu. V teh razgovorili francoskih in angleških diplomatov z zastopniki Balkanske in Male zveze na eni ter Rusijo na drugi strani so opazili predstavniki nekaterih drugih držav preveč intimnosti, kar je dalo povod za nova, neverjetno živahna diplomatska potovanja. Nemški poslanik v Rimu je postal s svojim nenadnim pojavljanjem zdaj tu, zdaj tam, naravnost skrivnosten. Izgleda, da je šel francosko-ruski pakt Nemčiji precej do živega, kar bi se lahko dalo sklepati tudi iz tega, da je eden izmed prvakov tretjega carstva, general Goring, nenadoma začutil tako neodoljivo potrebo po razvedrilu na lovu na poljsko divjačino, pri čemer ga niti najmanj ni oviralo po-kolenje poljskega ministra Beeka, ki je v svojem ogorčenju, ker so ga v Londonu in Parizu zapostavljali, navezal zelo prisrčne stike s »kraljevino« Madžarsko.
Poglavje zase je Avstrija, razvajeno dete, za katerega plačuje alimente vsa Evropa in nima nikoli dovolj, kljub svejeinu črnemu režimu, ki bi moral propagirati skromnost. Ce ne onu--njamo prenagljenih in hitro preklicanih londonskih izjav kneza Starhemlierga, je temu vzrok njihova neresnost, za katero je že on sam doma odgovarjal. Omembe vreden pa je posel kancelarja Sehuschnigga v Pragi, kamor je šel prosjačit za dovoljenje povratka Habsburžanov, v dobri veri, da je glede tega vprašanja Praga najmehkejše mesto v Mali antanti. Da pa kolega Mussolini ne bi bil zaradi tega užaljen, je avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg brž odšel na odmor in to kar tako slučajno v Firence. Drug tak slučaj je bil, da je baš tedaj prispel iz Rima v Firence tržaški renegat Suvieh, ki je bil brž pripravljen, svoje-mu avstrijskemu tovarišu razkazovati znamenitosti tega mesta, vkljub temu, da njegov poklic ni zgodovina umetnosti, ampak zunanja politika.
Na drugi strani pa je zanimiva zunanjepolitična aktivnost, ki jo razvija češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister doktor Hodža, dasi tudi ne smemo zametovali velikega pomena nedavnih beograjskih posetov suverenov bratskih držav, od katerih smemo pričakovati najlepših rezultatov. Ni zgolj slučaj, da je prišel dr. Hodža v Beograd v tako kratkem času po praškem obisku avstrijskega kancelarja. Kot že omenjeno, je Praga najbolj dostopna avstrijskim željam glede Habsburžanov, pač zato, ker bi bili za Češkoslovaško manjše ?.lo, kakor »Ansrhluss«, ki bi jo potisnil takorekoč v sredino Nemčije. Ravno obratno je pa napram avstrijskemu vprašanju iz znanih razlogov razpoložena Jugoslavija, /ato je
to vprašanje eno najvažnejših, kar se jih ima odločiti na beograjskih razgovorih.
Drugo, mogoče prav tako važno pa je vprašanje, ki se tiče odnošajev z Rusijo, ki sta ji Češkoslovaška in Rumunija zelo naklonjeni, Jugoslavija pa ne. Zakaj, o tem danes ne bomo razpravljali, mislimo pa, da je odpor nekaterih političnih skupin proti sodelovanju z Rusijo močno pretiran. Kakor je res na eni strani, da je naša dolžnost borba proti komunizmu, vendar nazivanje Rusije s satanom in sličnimi izpadi, kot si jih je že neštetokrat privoščil »Slovenec«, prehajajo že v smešnost. Ne razumemo, kako je mogla slovanska država, v kateri je prišlo do izpremembe režima, postati istovetna s satanom? Vendar toliko samo mimogrede.
Iz vseh dogodkov sledi, da se trenutno pripravljata v Evropi dva tabora. V enem Nemčija, Italija, Avstrija, Madžarska in Poljska, v drugem pa Francija, Mala in Balkanska zveza ter deloma tudi Anglija. Ne moremo pa jamčiti, da bo položaj jutri še tak, kakor tudi ne moremo napovedovati, kakšne politične skupine nam bo v bližnji bodočnosti sestavilo še sedanje mednarodno omahovanje, nezaupanje in prevrevanje.
IZ NAŠIH UNIVERZ
»JADRANOV« POČITNIŠKI DOM NA BOHINJU
Šele pred nedavnim je dosegel J.n.a.d. »Jadran« s pomočjo posojila pri starešinski organizaciji, da more izplačati zemljišče, katerega je že pred leti kupil tik ob Bohinjskem jezeru.
S tem se bo ustvaril velik korak k uresničenju davne želje:	dograditev
akademskega doma v Bohinju. O potrebi takega doma ni potreba izgubljati besed.
Ponovno je sestavljen gradbeni odsek z nalogo, da vodi vse priprave z največjo marljivostjo, ker dom mora biti pod streho še tega leta. Načelno je že dosežen sporazum s Študentskim rad-nim četama v Zagrebu, tako, da bodo pri tem. prvem študmtakem počitaišti>xn domu zaposleni študenti iz vse države. Tudi o tem ne bomo izgubljali besed.
Ministrstvo šum in rud je že pri prvih početkih obljubilo, da bo dalo na razpolago le« za stavbo brezplačno, a TPD pa je obljubila cement. Prepričani smo, da bodo tudi ostali merodajni faktorji, kakor tudi vsa ostala javnost s svojimi močmi podprli to akcijo naših akademikov. V prihodnji številki — če bo delo že toliko napredovalo — bomo priobčili obširneje poročilo o celi akciji.
METODE...
Ker se cesto sliši vprašanje, da li je morebiti akademska oblast dijaške počitniške zveze (FS) opustila značaj strogo nepolitičnega akdemskega društva in se vdinjala klerikalizmu, češ, saj ni v njihovem vodstvu niti enega študenta-neklerikalca, dasi je tudi med naprednimi, pa enako med neorganiziranimi akademiki dovolj, preizkušenih in idealnih ferijalcev, prinašamo nekoliko pozno sicer, a ne prepozno, sledeče pojasnilo: Akademska oblast FS, in seveda tudi podružnica na juridični fakulteti, je, odnosno bi morala biti po pravilih, odobrenih od merodajnih oblasti, popolnoma nepolitično društvo. Njegov namen naj bo, omogočiti študentom potovanje v počitnicah po širni domovini, da jo spoznavajo in se jo uče ljubiti, da navezujejo medsebojne stike in po svojih močeh prispevajo tako k ostvaritvi velikih ciljev, ki si jih je vstavila jugoslovanska akademska mladina.
S pomočjo raznih mahinacij pa se je posrečilo že lani klerikalnim akademikom, da so se dokopali do vodstva podružnic. Iz razlogov, ki so dejansko docela neopravičljivi, ki pa so jim kazali možnost, da vodstvo še vnaprej obdrže, so izvedli v popolni tišini, da niti vsi člani niso za to vedeli, oblastni občni zbor, katerega se po pravilih udeleže le delegati poedinili podružnic. Te so seveda podružnice kar po doriiače odredile, Tako je letošnji upravni odbor oblasti na milost in nemilost (članstva
namreč, ki še zdaleka ni vse klerikalno seveda!) klerikalen.
Da nekoliko osvetlimo taktiko tako-zvanih katoliških akademikov, naj navedemo v ilustracijo, kako je potekel letošnji občni zbor FS na podružnici juridične fakultete. Baje na zahtevo centralnega odbora (!) je naneslo tako, da so ga lanski funkcijonarji sklicali na sam državni praznik 1. decembra, dopoldne, ko so vsi zavedni jugoslovanski akademiki proslavljali obletnico našega ujedinjenja. Tako se je zbrala v znani dvorani št. na daljni tehniki hrabra četica zvestih somišljenikov, ki so hoteli kar po domače postaviti za tekoče poslovno leto nov odbor iz svojih vrst. Njihovo pobožno željo so prekrižali zavedni študentje, ki so bili ogorčeni nad tem, da se vrši tako zborovanje na praznik našega ujedinjenja.
»Prekinjeni« občni zbor se je dovršil tisto nedeljo pred božičnimi počitnicami (takozvani katoliški akademiki nimajo ob delavnikih časa zborovati, zato zborujejo na Gospodov dan!), ko so dan popreje že večinoma vsi akademiki odpotovali iz Ljubljane. Vsak dinar, ki ga prihraniš na brani, je dober; čemu bi tedaj še ostajali tu, ko pa že od sobote popoldne ni bilo na univerzi nobenega predavanja več. S tem so seveda
gospodje računali. Z obljubami, ki so njim lastne — (čulo se je celo, da bodo plačali svojim somišljenikom hrano za nedeljo, seveda ne iz društvene blagajne, kajti kaj bi potem njim samim ostalo za taborenje ob Bohinj. Jezeru!) — so uspeli, da so stvorili na občnem zboru večino.
Ostali akademiki, ki so seveda in popolnoma umevno zainteresirani na tem, kako se upravlja društvo, čigar dolgoletni člani so, so pravočasno zahtevali na vpogled pravilnik društva, ki ga pa (čudovito!) niti sam odbor ni imel. Tako seveda niso vedeli, da se volitve ne vrše po proporcu, ampak, da postavlja odbor relativna večina, in niso dovolj odločno zahtevali, da se sestavi enotna lista, na kateri bi brez ozira na politično pripadnost bili zastopani vsi akademiki. Tako so zvedeli, (no, gospodje so bili previdni) ! to šele po volitvah, ki jih je vsled tega proglasil nosilec druge liste za neveljavne. To je bil torej razlog, da se volitev nismo vzdržali, dasi so gospodje (saj veste, katere mislimo) izjavili: čemu bi le sestavljali enotno listo, ko pa imamo za-sigurano popolno zmago (no, takoj po volitvah smo zvedeli, čemu so si bili zmage tako sigurni!). Razlika oddanih glasov je znašala 8!
O MONOPOLIZACIJI ŠOLSKIH KNJIG
IZJAVA
Nočemo znova ugotavljati, kdaj je bi! storjen prvi korak za monopolizacijo šolskih knjig, vendar je resnica, da sc je to vprašanje sprožilo že 27. septembra 1929. leta z zakonom o učbenikih za narodne, meščanske, učiteljske in srednje šole, ki se pa do najnovejših razpisov bivšega prosvetnega ministra Stevana Čiriča, z dne 11. januarja in
15.	februarja 1935., praktično ni v celoti izvajal.
Ker se je monopolizacija šolskih zvezkov izvedla docela in se je brez dvoma izkazala nepraktično in nekoristno, celo škodljivo gospodarstvu (cena je ostala
ista, papir pa se je poslabšal), želimo, da se učna razpisa o monopolizaciji knjig iz razlogov, ki jih hočemo podrobneje navesti, brezpogojno ukineta.
Mnogo se je že o tej stvari pisalo v časopisju, mnogo se je govorilo na različnih sestankih in predavanjih, sestavljene so že številne resolucije, ki naj romajo med slovensko javnost in na merodajna mesta, o uspehu zaenkrat še ne moremo razpravljati.
Na vsak način se nam zdi potrebno ugotoviti, da tako gotove politične struje v slovenski javnosti, kakor tudi nekatera tovariška akademska društva na
univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani skušajo tudi ob tej priliki v to, tako resno vprašanje, vplesti svoje politične niti in zanke in ga pretkati z političnimi tendencami. To strogo kulturno vprašanje, ki vpliva naravno tudi v veliki meri na narodno gospodarstvo vse Jugoslavije, skušajo po svoji navadi izrabiti s pomočjo namigovanj in klevet najrazličnejše vrste, kot vodo na svoj mlin. S peklensko energijo se trudijo prikazati slovenskemu ljudstvu, da ta. najbrže idealno zamišljen načrt, ki se pa v praksi pokaže kot tak neizvedljiv, vodi k zatiranju po ustavi določene enakopravnosti slovenskega dela jugo-slovenskega naroda. Pri tem se očividno ne zavedajo, da s tem stvari le škodujejo, da so prav oni izdajalci skupnih interesov, da sami gazijo pravice in dolžnosti našega dela, do svoje Jugoslavije in da bodo oni sami nosili moralno odgovornost morebitnega neuspeha.
Naša naloga je, ogledati si vprašanja monopolizacije šolskih knjig s treh vidikov:
1.) nacionalnega;
2.) pedagoškega;
3.) gospodarsko-socialnega.
Ad 1.) Stališče nas Jugoslovanov je težnja za čim tesnejšim sožitjem vseh treh plemen v okviru ene države Jugoslavije. Vendar mora biti ta vez iskrena, vkoreninjena v duši posameznika, ne pa umetna tvorba, ki jo gotovo vsi odklanjamo. Vse naravno pride samo ob sebi. Taka ljubezen in tako bratstvo so dragocene in nepretrgljive vezi, ki vežejo Jugoslovena k njegovi domovini Jugoslaviji. Zatorej pustimo razvoju svobodno pot, naša dalžnost je le, da ga po svojih močeh podpiramo in onemogočimo one, ki ga hočejo ovirati. Vendar moramo prav z nacionalističnega stališča zavzeti odklonilno stališče napram monopolizaciji. Dasi ni njen namen zatirati kulturne težnje Slovencev in nasilno združevati k kulturni enotnosti vsa tri plemena, kakor nekateri s polnimi usti trdijo in piše o tem gotovo časopisje demagoške članke, vendar bi jugo-slovenski ideji bolj škodila kakor kori-
stila, ker se njena idealna zamisel ne da v praksi docela izvesti kakor smo že zgoraj ugotovili. Nasprotnikom bi dajala le še povoda, da bi dalje rovaril in jo izrabljali kot dragoceno gnojilo za rast, po njih vsajenega plevela med zlato klasje jugoslovenske ideje.
Ad 2.) S pedagoškega stališča bi bilo gotovo potrebno nekaj ukreniti za bolj sistematično gojitev nacionalne zavesti med našo mladino. Če bi mono-polizacija šolskih knjig to vprašanje zadovoljivo rešila — o tem dvomimo. Po sedanjem učnem načrtu se srednješolska mladina seznanja skoraj bi rekli le s srbolirvatskim jezikom, dočini se nacionalni zavesti ne posveča dovolj pažnje, tako da prihajajo na univerzo povsem neorientirani ljudje. Ne z monopolizacijo knjig, temveč s periodičnimi nacionalno-vzgojnimi predavanji naj bi se to vprašanje reševalo. Po vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šolah v Jugoslaviji naj bi se vršila periodična nacionalno-vzgojna predavanja, ki bi gojila v mladih dušah jugoslovanskega naraščaja narodno zavest. Predavali naj bi profesorji in drugi kulturni delavci, v veliki meri tudi študentje sami. Na ta način bi postala jugoslovenska mladina aktivnejša in bi si sama poiskala mnogo več, kakor bi ji morda nudile v določenem proporcu pisane učne knjige.
Ad 3.) Tretji moment, ki naj pride ob tem vprašanju v poštev, je gotovo gospodarski. Z odvzemom pravice tiskanja šolskih knjig, ki tvori glavni zaslužek tiskarnam in krigotržcem, bi bila gotovo Slovenija gospodarsko močno prizadeta. Zato moramo zavzeti tudi v tem oziru do monopolizacije odklonilno stališče in zahtevati, da se slovenske učne knjige tiskajo izključno v Sloveniji.
Da pa bi bila tudi v tem primeru reforma potrebna, izhaja iz dejstva, da se slednje tiskajo pri nas proti načelom lojalne konkurence. Nekatere založbe si laste monopol nad tiskanjem teh knjig in si v škodo našega srednjega in nižjega sloja, ki beleži največji dotok v vseh šolah močno prizadeva, da se knji-
KULTURA
OKOLI »LJUBLJANSKEGA ZVONA«
V	zadnjih letih, ki so bila i na političnem i na kulturnem polju precej vroča, je stopilo v ospredje tudi vprašanje sodelavcev pri »Ljubljanskem zvonu«. »Slovenec« je ob priliki, ko je nastalo trenje v krogu »Zvonovih« so-trudnikov in predstavnikov Tiskovne zadruge, ki izdaja »Ljubljanski zvon«, zadovoljno poročal, da »v naprednem taboru vre«. Seveda tega »Slovencu« ne moremo zameriti, saj smo na take cvetke pri njen naleteli že prej in tudi kasneje. Politična morala in strankarska zagrizenost dovoljujeta seveda marsikaj, kar se nam zdi čudno in česar pač navadni zemljani ne delamo. Toda, to je postranskega pomena. Skupina, ki jo Je takrat »Slovenec« omenjal, ni ustvarila do danes ničesar velikega, celo v majhnih stvareh si je bila po večini na nejasnem. Igrala je in že igra užaljeno-kulturno vlogo, ki pa ni v bistvu spremenila toka dogodkov in, kakor izgle-fla, jih tudi ne bo. »Slovenec«, mislim, si je Zaradi tega danes že na jasnem.
D skupini, ki je le bolj arhivskega pomena, nimam namena govoriti. Važnejše se mi zdi vprašanje današnjih usmeritev »Ljubljanskega zvona«. Če se ne motim, so krušni očetje »Ljubljanskega zvona« strašno vneti za narodno stvar, za nacionalno in svobodomiselno smer. In »Ljubljanski zvon«? Zanimivo je pregledati krog njegovih sotrudnikov ~~ velika večina med njimi inklinira na Wq, k »večnim idejam Marxovim«. Ali *>i to zanimivo? Revija, ki si je priborila hrez dvoma nedeljen ugled v literarnem svetu, revija, ki zastopa svobodomiselstvo na polju leposlovja, kri-l*be in znanosti v ožjem smislu, je obletu predstaviteljica večine marksi-8Učnih pisateljev.
Lospodje, ki se brigate za gospodar-sko plat revije in ki dajete smer
»Ljubljanskemu zvonu«, kakor smo slišali, ko so se poslavljali Albrecht in tovariši, ali se ne bojite, da vam bo
»Slovenec« lepega dne prinesel veselo vest da ste postali tudi vi marksisti?!
Efa.
APROPO »KATARINA IZMAJLOVA«
»Silno delo!« »Genialno delo!« »Prelom u istoriji glazbe!« »Sloveni su dobili novoga genija!« Itakodalje, itako-dalje. Kritika je, jednom reči, pala u oduševljenje, več ne nalazi izraze da opišu krasotu te nove ruske opere.
Današnja Rusija u prosečnom Evrop-ljaninu izaziva naričitu psihozo: ili se ruska stvar uzdiže do neha ili se pro-klinje u pakao. Ne da nema sredine u ocenjivanju nego uopšte nema objektivnosti. Sasvim bez obzira na političku pripadnost pojedinca, Sovjetska Rusija je sfinga koja zaludjuje ili odbija.
Ruski film! Jeste li več čuli koga da u ma kojem ruskom filmu nalazi slabe Strane? Ne, toga nema. Ruski film je umetničko delo par exellence, o torne uopšte ne može da bude razgovora. »Pastir Kostja«! Nalazite li vi da je ona navala raznih životinja na postavljen sto umetnička dosetka? Ja ne nalazim. Nalaziin da je to, blago rečeno, očajna neduhovitost i glupost. Ili, »Put u život«. Smatrate li vi još i danas da je to film sa kojim se ne može meriti nije-dan evropski film? Ako još smatrate, onda se s vama teško da govoriti ali bili vas, ipak, upitao da li vam je poznalo koliko tisuča filmova se godisnje proizvodi u Rusiji? I, da li vam je poznata da u inozemstvo, od celog tog broja, ide samo nekoliko naročito iza-hranih. Da su, dakle filmovi, koje mi vidimo, prva dela ruske filmske proizvodnje? Premislite o torne.
Ruski film je samo primer. Nekritičnost kojom se prima ruska umetnost pokazuje se i kod opere »Katarine Iz*
majlove«. Za dve godine ta če opera biti zaboravljena — dozvolite samo da vas za dve godine upitamo sečhte li se još tog imena. Nečete se sečati a i sada ga ne biste znali da to delo nije došlo iz »tajanstvene« Sovjetske Rusije.
Šta bi bilo kad bismo ruskim umet-ničkim delima prilazili kao i evropskim? Šta kad bi mladiči koji nikada ne idu u operu ali su na »Katarinu Iz-majlovu« došli korporativno i samo im je verovatno bilo žao što nije zabranje-na pa da prirede demonstraciju i prime rezoluciju — šta kad bi oni jednom čuli i koju »buržujsku« operu?
Bilo bi to korisno i za nas i za Ruse. Naviknimo, zaboga, da na Rusiju gledamo objektivno i stvarno. Nije ona ni-kakva zemlja sa sedam pečata. Ruski narod, kao i svi drugi narodi na svetu, bori se da iz posleratnog haosa izadje zdrav i čitav. Prvo, oni su smatrali da je spas u beskompromisnom komunizmu
—	što se lako da razumeti jer je narod bio na niskom stepenu obrazovanosti pa je, dakako, mogao posizati i za anornal-nim i nemogučim sretstvima. Danus, kada su se duhovno podigli, ostao je rezervisan za pojedine patološke tipove po Evropi.
Moramo žaliti što nismo u diplomatskim odnosima sa Rusijoin. Kad bi to bio slučaj, videlo bi se da oblik vladavine nije presudan pri ocenjivanju jed-ne zemlje, videlo bi se da postoje vrednote koje su trajnije od toga. A da pripravimo tlo za diplomatske odnose, potrebno je da ne padnemo niti u zanos niti u divlji gnev kada nam što dodje iz Rusije.
Budimo hladnokrvni i objektivni. Mislite da Rusima nije smešno to glupo i neopravdano uzdizanje svakog njiho-vog umetničkog dela kada, s druge Strane, znaju za patološki strah od »ruske opasnosti«? Opasno je biti nekritičan i naivan a nije opasno biti stvaran — i dobronameran.
PREBUJENJE
Ptujska okolica je dala v zadnjem času po mladih talentih vrsto gledaliških del. Nekatere igre so bile že upri zorjene na odru ptujskega mestnega gledališča, uprizoritve drugih bodo sledile v bližnjih dneh. 21. februarja t. 1. so doživeli Ptujčani krstno predstavo veseloigre »Micki je treba moža«, ki jo je napisal iz naroda za narod mladi kmet Vinko Korže iz Cirkovc pri Ptuju. Igrali so jo kmetje Cirkovčani v svojem narečju. Ne glede na navdušen sprejem pri gledalcih, sinemo reči o avtorju in njegovem delu to-le: če kritičen izobraženec upošteva majhno izobrazbo avtorja in si zna odmišljati hibe dela zaradi tega, hkrati pa si primišlja nekatere odlike, ki bi ob večji izobrazbi avtorja verjetno ne izostale, mora ugotoviti močan dramatski talent in priznati avtorju lep uspeh.
Ptuj spada v vrsto nekdaj najhujših ponemčevalnih postojank v Spodnji Štajerski. Še danes ta dan se tuja mi selnost vzdržuje pri ptujskih nemčurjih. Delo ptujskih Nemcev in nemčurjev znači pritisk od zgoraj navzdol, iz mesta na okolico. Zdaj pa je naše kmečko ljudstvo, ki je jedro naroda, vir njegove-miselnosti in graditelj njegove kulture, iz ptujske okolice svoje žitje in bitje z živo besedo z odra ptujskega mestnega-gledališča podarilo svojemu narodu. Narod se prebuja, njegovo prebujenje gre. z vasi v mesto in razblinja tujega duha.
Pozdravljeni mladi pionirji iz naroda ! Veseli smo vas in vam bomo pri vasem delu vedno radi pomagali.
KONGRESNA SPOMENICA ljubljanskega kongresa jugoslovenskih nacionalnih ukademikov — ki je ocenjena od kritike kot ena izmed nujboljših omladinskih pu-blikucij v ■ poslednjem basu — se dobi po minimalni ceni Din 10.— (ukudemiki in sred-, nješolci Din 5.—) v
V	pravi >N a š e m i sl it.
ge izdajajo v vseh mogočih predelanih in nepredelanih izdajah. To se ponavlja celo v istem šolskem letu. Naravno, da oni, ki najbolj izkoriščajo obstoječe stanje in spravljajo v žep mastne dobičke, sedaj najbolj vpijejo in protestirajo. Zato naj se uvede strogo nadzorstvo nad ceno šolskih knjig in nad dobičkom, ki ga imajo poedine založbe pri učnih in znanstvenih knjigah sploh. Iz vseh teh momentov je torej razvidno, da mono-polizacija v nobenem pogledu ne hi bila koristna, da pa bi bile gotovo ne-obhodno potrebne nekatere reforme.
Mestni odbor S. j. n. a. o., Ljubljana.
J. n. a. d. »Jadran«.
J. n. a. k. »Edinstvo«.
MIMOGREDE
UBOGI HAILE SELASIJE ...
V	jeseni leta 1935. so italijanski tuj-sko-prometni uradi po vsej državi objavili z velikimi plakati sledeče:
»Turisti! Leta 1936. bomo organizirali izlete v Adis Abebo! Povratne karte preko Eritreje in Libije! Obiščite nekdanje neguševo cesarstvo!«
NEVERJETEN USPEH »NAŠE MISLI«.
Neko ugledno akademsko društvo v Ljubljani je na svoji nedavni seji sprejelo ta zgodovinski sklep: noben član ne sme niti biti naročnik, niti sodelavec
—	kaj šele. čitatelj!
REKLAMA ALI KAJ?!
Ker spada po ugotovitvi »Slovenije« v vsako slovensko hišo poleg velikega inozemskega leksikona le »Poučni slovar«, ne pa n. pr. hrvatski leksikon izdaje »Minerva«, obveščam naše prijatelje, da stane P S le 1000 Din, kar je
izredno malo za praktični trening v preklinjanju, ki si ga privošči torej lahko vsak slovenskih uradnik. (Uradnik = inteligent!)
SLOVENSKA JAVNOST BREZ HUMORISTIČNEGA LISTA
Našim čitateljem in široki javnosti sporočamo, da bo prenehal izhajati »Glas akademski«, najvišja instanca zaščitnikov slovenske kulture in obenem humoristični list. Zgodilo se ho to iz dveh razlogov: 1) ker naročniki »Gla~a akademskega« niso mislili (»Glas akademski« od 20. jan. 1936.); 2) ker so na merodajnih mestih drugače mislili.
PAPEŽEVI OVNI KLIČEJO INTELIGENTNE OVČICE!
AZ (Akademska zveza) je v nedeljo,
16.	februarja priredila proslavo obletnice kronanja papeža, kar je objavila v »Slovencu« s pristavkom: Vabljeni vsi. Posebno inteligenca.
Ta klic po inteligenci nas zopet in zopet prepričuje, da je inteligenca precej daleč od tega, da bi se šla »backe« rimske cerkve.
ČITATELJEM!
Tej številki smo priložili čekovne položnice. Prosimo vse naše prijatelje, ki še niso poruv-nali naročnine, da to store takoj; one pa, ki so svojo dolžnost že storili, prosimo, da položnico izroče kakemu svojemu znancu, ki se zanima za »Našo misel«.
Opozarjamo vse svoje prijatelje, da se 1‘ st kot je »Naša misel«, ki se ne nuslanju na nobeno politično grupacijo, ampak želi zbrali v svojem krogu resnično nezavisne omladince -da se mora tak list boriti z velikimi težkočami. Zato Vas najlepše prosimo, da nam pomagale pri našem skupnem delu.
O NAŠEM POKOLENJU
Če kdo spregovori besedo o naši povojni generaciji, tedaj zaključi svoja izvajanja z opombo, da smo produkt negativne vojne psilioze ter da smo ne-koloriranih in nefiksiranih čuvstev.
To nam pravijo starejši, t. j. oni, ki predstavljajo generacijo, ki jo bomo nasledili. Mi pa ne odgovarjamo, ker nimamo sredstev, da se branimo in ker se malokdai zavedamo, da smo napadeni. Že smo dorasli, zreli, toda nedo-staja nam argumentov, ker nam nedo-staja teženj.
Cilj, svTha, aspiracija — to so v današnjem časn pojmi, ki so zastrti z meglenimi kulisami. Zdi se, da bosta ostala karakter in mentaliteta novih generacij nedefinirana. Preostaja nam samo, da sami pogledamo v in okoli sebe, da se zavedamo tega, kdo smo, kakšna je naša svrha in v kakšni nalogi moramo pričeti.
Nasi očetje so imeK eno veliko nalogo. Da obvladajo težo velikega sizifovskega bremena in ga prevalijo no breg svobodne jugoslovemdtr zemlj*. Zaupanje za to svojo nalogo so našli v svojih odpornih močeh. Tedaj, ko so oni umirali za svobodo, ni obstojalo razen določenega cilja, ki je bil ©stvaritev velike skupne države, ničesar drugega.
Mi, mladi, v troje objeti narod, smo ostali, da se branimo za isto mizo, jemo iz iste sklede — in Be jačamo, da z združeno velijo stopimo posamezne kulture in tradicije v ono in isto, da skupno uživamo plodove itaruda naših očetov, skupno trpimo — vse in vedno skupno. In to bi moralo biti tako, če se ljubimo z onim žarom ljubezni, s kakršnim more ljubiti samo Slovan brez sebičnosti in ambicij, materialnih ciljev in zahtev.
Naša zemlja 'bi nas, plodna m bogata, hranila zadovoljne s kruhom; ne bi za-viseli od svojih sosedov, mitri od kogarkoli. Naša medsebojna ljubezen bi 'nos družila v slogi in nam dajala dan zu obsežne ustvaritve v -cilju neodvisnosti od 'inozemskih kulturnih produktov,
gSBBUgg' IMlMMUMl1.1» " L"!	1	»MgSgBSBBgSgB
Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Naicmisli*. —
karkoli predbacivati, če je pridobil svoje bogastvo. Ampak vedno zapodi revnega mladega človeka, ki želi nekaj postati, zapodi ne da bi ga pogledal. Ko pa je nacionalni praznik, se na vseh oknih njegove velike palače lepijo jugo-slovenske zastave.
Tudi pri nas mladih obstoje pogreške. Hitro se razočaramo in krenemo v levo. Prehitro pokažemo neko neargumentirano vehementnost; to zato, ker je težko, da o nezadovoljstvu in zanemarjenosti ustvarimo neko moralo, ki nas ho odbranila od razočaranja, pesimizma. Pri tem se pozabljamo in delamo preskoke preko svojih dolžnosti. Ostajamo ravnodušni poleg svojih sovrstnikov, ki so na žalost zakoračili na idiotizme patoloških utopij marksističnih velikanov. Ne vežemo jih za nas in ne odpiramo jim oči, da zavestneje spregledajo. Niti eden od takih, brez izjeme, ne pojmuje življenje našega naroda, vrednost naše zgodovinske pretek losti, niti cilja naše bodočnosti. Hoteli bi rušiti, a ne znajo graditi, a vse zato, ker so prepuščeni sami sebi in ker niso dobili v nasledovanje zdravo življenjsko moralo.
Ni zavestnega omladinca, ki bi ne občutil nedostatkov našega časa in miljeja.
Malo je takih omladincev, ki se zavedajo svojih dolžnosti moralnih in nacionalnih in ki stoje trdno poleg vse časovne bede in anomalije današnjega društva, lažne in potvorjene teze »napredka«.
Nam se more predbacivati, da smo neploden rod vse dotlej, dokler ne spoznamo končno, da smo baš in tista generacija, ki mora z resno in nepokoleb-ljivo akcijo izvesti one težnje, ki. edino morejo koristiti našemu skupnemu cilju brez obzira in odvisnosti od trhlih tujih idej in intencij raznih mednarodnih političnih ekspertov. Te tuje ideje in t' ljudje ne morejo koristiti nam, niti naši naciji, še manj pa naši zemlji, v kateri se, evo, mi mladi dovolj ne razumemo in ne ljubimo v pravi meri.
Za naš skupni korak vnaprej obstoj’ ena edina možnost: da sami uvidimo in izpopolnimo nedostatke one nedovolj-ne moralne samovzgoje v pojmovanju naših dolžnosti, da sami mi — nov ju-goslovenski rod — pokosimo škodljive ljulko z naših jugoslovenskih tal. Od nas se mora pričakovati predvsem to. da zaživimo življenje ljubezni, samostojnosti, sloge in napredka.
Ž. C.
VPRAŠANJE LUŽIŠKIH SRBOV
kateri so hranili in še duhovno hranijo našo nacijo brez ozira, da li ti produkt? tujih duhov in kultur doprinesejo kaj pozitivnega vitalnosti naše slovanske duše. Imamo na vsakem duševnem polju prenekaterega stvarilca svetovne kvalitete; toda mogli bi jih imeti še več in lahko bi postali — svoji.
Vidimo pa, da to ni tako in jaz pravim: nismo mi krivi; krivi so oni, ki nas hočejo »dvigniti« in »vzgajati«. Med njimi je mnogo takih, ki se trkajo po prsih, trdeči na ves glas, da so edin • oni pravi Jugosloveni, ki morejo ustvariti perfektno edinstvo, a pri tem pozabljajo, da največjo pažnjo ne posvečajo vprašanju novega pokolenja --nas, da nam ne omogočijo napredek In dovršenje nalog naših očetov.
Ni možno pri vsem, kar se -opazi, otresti se pesimističnih misli.
Vsakega svojega prijatelja, sovrstnika vprašam: ali smo dobili v nasledstvu moralno oporo, moralno vzgojo za pojmovanje veličine dragocene misli naših očetov? Često se vprašam: zakaj mladega človeka, mojega tovariša in prijatelja, redno in neusmiljeno spremljajo traavice nezgrajenega, neusmerjenega življenja, ki ni najprej -obeleženo s trdim jedrom visoke moralne vsebine: ljubezni do svo-jega rodu m srečo v dolžnosti do svoje nacije?
Odgovor dajejo razni zelo žalostni fakti. Vidim svojega brata, ki od gladu m bolezni izmučen, tava brez misli in čuvstev od vrat do vrat: gospod direktor, upravnik, -šef itd., odkupite mi mojo sliko za malenkost, da se prehranim za danes in jutri. Študiram, a nimam sredstev. Če niste zadovoljni s sliko, izvolite odkupiti knjigo, izdaja je nova, dobro čtivo, itd.
Videl sem, kako je gospod direktor de. X, vodilni in odlično plačan fuiik-cionar treh ali šestih zavodov, jezno zaprl vrata ,pred mojim ponižanim prijateljem. G. d*. X je sposoben, enesgi čen človek in nilree mu ne -more zu
V	zadnjem času je vprašanje obstoja Luži-ških Srbov povzročilo precejšnje vznemirjenje med vsemi slovanskimi nurodi. Vse kaže, da jih bo doletela ista usoda, kakor naš narod pod Italijo. Ker je naša dolžnost, da posvetimo vso pozornost borbi teh naših sonarodnjakov za ohranitev uaiodnosti, — prinašumo informativni članek, ki nam ga je dal na razpolago Narodni suvez slovanske omladine v Pragi.
I. Lužiško-srbska zemlja je omejena s glavni črti:	Dresden—Berlin—Frankfurt—Zittau. Severna meja je oddaljena okrog 70 km od Berlina, južna okrog 10 kan od severne meje Čehoslovaške. Politično je Lužica razdeljena na Šaško in Prusko. Glavno mesto Gornje Lužice (Saška) je Budišin (Bautzen) z 41.000 prebivalci, a Dolnje Lužice Hočebuz (Kottbus) s 50.000 prebivalci. Preko vsega ozemlja teče z juga na sever reka Šprevja (Spree), ki se, pred izhodom z lužiškega terena, v Dolnji Lužici, v daljini 20 km, a v širini preko 8 km razliva v ogromno delto. Ta kraj srbskih Blat (Spreevvald) se naziva tudi Severna Venecija.
II. Narod je ostanek nekoč velikega slovanskega naroda severnih Srbov, sestavljenega iz več plemen (n. pr. Mil-čani okoli Bndišina, Lužičani okoli He-čebnza), ki je bil obvladan od Nemcev okrog 930. leta po Kr. Kratek čas je bila Lužica spojena s Poljsko (1002— 1032), nato s -češko (1329—1685). Od tega časa je pripadala k Nemčiji, čeprav je še kratek čas pred svetovno vojno bilo iz-vršeno pravo češkega krallja, kot lenskega gospodarja Lužice, vsaj v pogledu verskega poglavarstva nad katoliškim delom Lužice,
Narod se je v zgodovini vedno smatral slovanskim. Prvi dokaz slovanske vzajemnosti imamo iz časa po seta ruskega carja Petra Velikega in saškega kralju '(1697). češki narodni preporod je imel velik vpliv na lužiško-srbski narodni preporod. Izjave vseh nacionalnih delavcev -v dobi pred in po -vojnah dokazujejo slovanstvo Lužic, posebno v borni dobi po svetovni vojni. Zavest slovanske pripadnosti -je v preprostem narodu globoko ukoreninjena. Bred nastopom Hitlerja -so »Serbske Mowiny« proglasile., da bo morda 'prišel čas, ko bodo prisiljeni 'molčati, toda to ne ana-či, da se narod mogoče odretku svojih pravic.
III. Razmere: vas ima 13 do 63% Srbov, mesto 2 do 33% Srbov (po nemški Službeni statistiki). V resnici je treba te številke zvišati najmanj za polovico. Privatna statistika Saveza narodnih manjšin v Nemčiji iz leta 1927. ceni število Lužiških Srbov -na 160.000. 'Po-
slednja nemška statistika po vojni izkazuje številko 71.000. Nekateri univerzitetni profesorji — nemški namreč — so v dobi pred Hitlerjem dopšučali, da je Lužiških Srbov 110.000 do 150.000. Za karakteristiko omenjamo, da šteje Budišin 8% Lužiških Srbov (po nem-šti statistiki — v resnici 15%). Hočebuz okrod 2%, največ Luž. Srbov je v mestu Kuiov (Wititzheuau) v pruski gornji Lužici. Po nemški statistiki je 33% Srbov, v resnici jih je 50%, V Lužici so vasi, kjer je resnično število Srbov preko 90%, pa tudi 100%. Po veri je okoli 15.000 rimo-kalolikov, ostali 60 protestantje. Po poklicu je 72% kmetov, nad 20% delavcev in obrtnikov. Inteligence (duhovniki, učitelji, uradniki, akademsko izobraženih) pa komaj 8%. Edini časopis so »Serbske Newi*y« (izhajajo 95 let). Na globoko religiozen narod imajo velik vpliv verski listi »Pomhaj Boh«, »Nowi misionski posol«, »Katol-ski posol«. Edini -dolnjelužiški list »Serbski časnik« -danes -ne izhaja.
IV.	Kaj je »Domovina?« — Osnovana je leta 1913., a obnovljena 1. 1920. kot osrednja zveza lužiško-srbskih društev. Po vojni, do prihoda Hitlerja, je bilo v Lužici takih društev okrog 90. Ta zvezna organizacija je organizirala v dveh letih velike zlete, ki so zbrali na desetine tisočev Lužiških Srbov.
Po prihodu Hitlerja je bila »Domovina« prisiljena prikloniti se duhu tretjega Reicha. Skoro vsi starejši delavci so se odrekli svojih mest in v soglasnosti z nemško vlado je postavljen kot vodja Pavel Nedo, mlad učitelj iz Rako jela, rodom iz Wosporka (Weissen-berg), ki je končal študije na univerzi v Leipzigu 1929. leta in se je že tedaj izkazal kot narodni delavec. S slovanskim svetom ni imel nobenih zvez in zato Nemcem ni mogel biti na poti. Njegovo imenovanje je treba pripisati dobrim zvezam, ki jih je imel v nemškem narodnem društvu. Nedo je v tej svoji furikciji imel vlogo nekakega državnega komisarja za kulturne zadeve Inžiško-srbakega naroda, katerega član je. Vprašanje sodelovanja s Slovani, izvzem ši popolnoma znanstvenih veži, odbija kot nerealno. Vedno je zastopal stališče, da si 'Lužiški Srbi morajo pomagati sami v okviru Nemčije.
»Domovino« je on iz temeljev reorganiziral in je postala zveza Lužiških Sr-bov-poedincev. Krajevno delo izvaja s pomočjo svojih poverjenikov na vasi. Bila je priznana kot ofičielna organizacija,, ki reprezentira lužiško-arbski narod pred oradi in vlado.
•Mtonac >v prihodnji -itevilki.l
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Groharjeva dlica 211:; i*k. ničim štev. '17.120. — X« ‘konzorcij 'in uredništvo odgovarja: Orožen Milan, cand. iiu-. Tiska Tiskarna 'Slatnar, d. z o. z., Kamnik fVodnik in ‘Knez).