— 186 —
če SG med _^lavno obravnavo pokaže potreba, da se mora kateri izmed porotnikov kot priča zaslišati, se more to le pod tem pog^ojem izvršiti, da odstopi kot porotnik in da mesto njega vstopi namestnik.
Med glavno obravnavo, ki se je v kazenskej stvari K. F.-a zaradi zločina umora in požiganja vršila pred porotnim sodiščem v S. dne 27. avgusta 1880, oglasil se je porotnik J. k besedi in je sodniji naznanil, da ga je tujec zapeljal k zlorabi uradne oblasti. Takoj je tudi pri sodniji vložil dotičnih mu v ta namen izročenih 30 gld. Ko je umo preiskavanje pokazalo pouzročitelja te podkupitve in ko so ga porotniki tudi agnoscirali, stavilo je
— 187 —
državno pravdništvo predlog, da naj se imenovani porotnik o ovadenem slučaji stante sessione kot priča zasliši, zraven pa da naj tudi kot porotnik po §. 306, v. 3 kazenskega procesnega reda odstavi in na njegovo mesto pokliče namestnik. Zagovornik se je proti vil temu predlogu zaradi tega, ker prvič to pričevanje ni v nikakej zvezi z vsebino glavne obravnave, drugič pa ker se ne sme, ko se je že ustanovilo porotišče, odstraniti porotnik, da bi se zaslišal kot priča. Sodni dvor je z incidencijalnim odlokom ugodil predlogu državnega pravdništva in po sklenenej obravnavi z razsodbo od 29. avgusta 1880, št. 6954 obsodil zatoženca ob-dolženega zločina.
Proti tej razsodbi od zatoženca vložena ničevnostna pritožba, opirala se je med drugim tudi na ničevnostni uzrok §. 344, odstavek 9, 'češ, da se je z zgorenjim incidencijalnim odlokom žalil §. 306, odstavek 3. kazenskega procesnega reda.
Pri javnej obravnavi dne 21. januvarja 1881 je c. kr. najvišji sodnijski in kasacijski dvor, vjemaje se z izpeljavanjem generalnega advokata pl. Simonovicza zavrgel pritožbo.
Razlogi.
Ničevnostna pritožba se opira na §. 344, odst. 5 kaz. procesnega reda, ker se je vsled incidencijalnega odloka, ugovoru zagovornikovemu nasproti, porotnik J. kot priča o podkupljenji, ki se je njemu nasproti izvršilo, zaslišal in se kot porotnik odstranil. Glede na to, da zaslišanje porotnika nikakor ne nasprotuje določilom kazenskega procesnega reda, marveč je glede na §. 3. tega reda popolnoma opravičeno, glede na to, da po §. 306 kaz. proces reda osoba, ki se je v istej stvari kot priča zaslišala ali bi se morala zaslišati, ne sme kot porotnik fungirati, in glede na to, da je torej tudi skleneno odstavljenje imenovanega porotnika zakonito opravičeno bilo, ne more se nikakor najti v inci-dencijalnem odloku prestop zakonitih določil ali pravil postopanja. Zaradi tega je ničevnostna pritožba tudi v tem oziru popolnem neopravičena.