TEDNIK GLASILO . DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVi. ŠT. 36 _PTUJ, 20. SEPTEMBRA 1973 _ CENA 1 DIN Kiro Gligorov v Ptuju v ponedeljek zvečer, 17. sept. je prispel v Ptuj na enodnevni obisk Kiro GLIGOROV, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V torek zjutraj si je najprej ogledal Mercatorjevo Blagovnico. Potem je obiskal TGA ,'.Boris Kidrič" v Kidričevem, kjer si je ogledal elektrolize in glinice ter se razgovarjal z gospodarskim in političnim aktivom tovarne. Nato si je ogledal še farmo bekonov KK Ptuj in haloške vinograde od Podlehnika do Cirkulan. Popoldne ob 16. uri pa je v Narodnem domu v Ptuju govoril gospodarskemu in političnemu aktivu ptujske, ormoške in slovenje-bistriške občine. Povzetek njegovega predavanja ,JEkonomska stabiljzacija in njena perspektiva za jugoslovansko gospodarstvo" bomo objavili v prihodnji številki. F. F. Mesto manj razvitih v republiško ustavo v nedeljo 9. in 16. septembra 1973, je bila javna ustavna razprava v večini krajevnih skupnosti na območju ptujske občine, katerih organizator so bile krajevne organi- zacije SZDL. Udeležba občanov je bila še kar zadovoljiva, poprečno od 40 do 60 občanov na enem sestanku. Najmasovnejša udeležba pa je bila v Markovcih, kjer se je zbralo okrog 35 0 članov SZDL. Razprave so bile povsod živahne, njihova ustvarjalnost paje bila delno odvisna tudi od tistih, ki so razpravo vodili. Od vseh vprašanj in predlogov je najbolj enotno izstopalo vprašanje, zakaj osnutek ustave SRS nima določila o manj razvitih območjih in občinah, čeprav vemo, da taka območja v Sloveniji obstajajo. Ta vprašanja so izstopala v razpravah v Juršincih, na Polenšaku, v Podleh- niku, na Ptujski gori, v Leskovcu in v Žetalah. Posebno konkretni so bili v Juršincih, kjer so zahtevali, da slovenska družba prične načrtneje odpravljari velike socialne razlike iri bolj pospeševati razvoj manj razvitih območjih in občin. V zvezi s tem so predlagali dopolnitev 308. člena osnutka republiške ustave in pred- log, da se v ustavi doda za 313. členom novi člen z naslednjim besedilom: ,,Republika ima poseben sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja gospo- darsko nezadostno razvitili območij in občin. Z republiškim zakonom se določajo gospodarsko nerazvita ob- močja in občine v SRS, stalni finančni viri sklada, posebni pogoji za kredite iz sklada in način poslovanja sklada. Posebno prednost pri kreditili iz sklada imajo naložbe za opiranje novih delovnih mest delavcem, ki so na začasnem delu v tujini." V Žetalah pa so člani SZDL dodatno predlagali, da bi naj tudi v bodočem občinskem statutu dolo- čili način financiranja nerazvitih kr^evnih skupnosti v pasivnih predelili občine, da se bodo hitrje razvile. V razpravah so bila povsod tudi prisotna vprašanja, ki so trenutno za kmete najpomembnejša, od odkup- nih cen živine, mošta in drugih kmetijskili pridelkov pa do aktiv- nejšega vključevanja kmetov v samoupravljanje v okviru obrata za zadružno kooperacijo, kjer se mora kmetu dati večja možnost odločanja o rezultatih svojega dela. Podrobnejša razprava je bila tudi o zakonu o dedovanju in zakonu o kmetijskih zemljiščih, ker oba zakona temeljita na določilih osnut- ka nove ustave. O tem so predvsem razpravljali na Polenšaku in v Žetalah. Navajali so primere, da stari kmetje nimajo komu izročiti posestva, ker otroci odhajajo in pravijo, da naj doma dela tisti, ki bo posestvo .podedoval, vendar tak ,,srečni dedič" noče biti nobeden. V zvezi s tem je na enem zboru bil dan tudi konkretni predlog, da je treba čimprej ustanoviti občinsko zemljiško skupnost; njen položaji pa samoupravno in pravno opredeliti. To skupnost bi morali ustanoviti z družbenim dogovorom, katerega podpisnice bi bile vse kmetijske in gozdno-gospodarske organizacije, vse krajevne skupnosti in občinska skupščina. V zvezi z zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki pozna le dve vrsti kmetij: hribovite ali gorske v nadomorski višini nad 600 metrov in nižinske. Predlagali so, da se v ustavi zagotovi možnost opredelitve treh vrst kemtij: nižinske do 300 metrov nadmorske višine, hribovite od 300 do 600 metrov (v to skupino bi spadala večina kmetij v hribih Haloz in delno Slovenskih goric) in gorske kmetije v višini nad 600 m nadmorske višine. Prav tako so menili, da bi morala občina imeti z ustavo določena pooblastUa. da sama opredeli hribovite kmetije na svojem območju. Konkretno so tudi vpraševali, kaj se smatra za kmetijo v smislu'določil zakona in kdo bo to opredelil? Vse te in podobne razprave, ne le iz krajevnih skupnosti, temveč tudi iz delovnih kolektivov in interesnih skupnosti, bo koordinacijski odbor za javno ustavno razpravo pri občinski konferenci SZDL zbral, jih enotno oblikoval v smislu predlogov za dopolnitev ustave SRS in jih poslal pristojnim republiškim orga- no"!- F.FIDF.RŠEK Skoraj milijardo škode v neurjih v ormoški občini ' Neurje z dežjem in točo, ki je prejšnji teden v ponedeljek divjalo "ad našimi kraji, je tudi v ormoški občini naredUo veliko škode, ^'ajbolj so prizadete poljščine in vinogradi ter nekatere komunikacije '^este). Izmed prizadetih krajev naj Omenimo predvsem področje Huma, ga je toča izredno močno prizadela. Tod je približno 19 '>*-'ktaiiev zasebnDi vinogradov, od ^^'t^rih so nekateri poškodovani '"di do 60 odstotkov in več. Komisija, ki sije ogledala prizadete predele, je ocenila tudi škodo na poljščinah: koruza, pesa, fižol, repa in korenje ter v poprečju ugotovila 30-odstotno škodo. Poleg Huma so prizadete predvsem vasi: Šalovci, Lojieršice, Vod ranči in Lača ves (600 ha). Nastala škoda v zadnjem neurju, izražena v starih dinarjih znaša 173 milijonov. K temu znesku je treba prišteti še škodo, ki so jo naredile meteorske vodejia cestah in poteh. toje 36 milijonov starih dinarjev. Kr^e na področju ormoške občine je toča letos obiskala trikrat. Najprej je padala 29. junija, nato 7. julija in sedaj 10. septembra. Prvič in drugič je naredila škode za 671 milijonov starih dinarjev. Če prištejemo še škodo zadnjega neurja, dobimo kar „čedno" vsoto 880 starih milijonov, kar je nedvomno za ormoško gospodarstvo izredno ve- lika izguba. jr vreme do nedelje, 30. septembra 1973. Zadnji krajec bo v sredo, 19. septembra ob 17.11. Napoved: od sobote 22. do srede, 26. septembra bo lepo. sončno vreme. Zadnje dni septembra bo deževno vreme. ALOJZ CFSTNIK 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. septembra 1973 Pomanjkanje elektrike nas bo močno prizadelo v petek, 14. septembra 1973, je bil v Ptuju skupni posvet direktor- jev, predsednikov DS in sekretarjev OZKS iz vseh delovnili organizacij z območja ptujske občine. Posvet sta vodila Franjo REBKRNAK, pred- sednik SO Ptuj in Franc TETICKO- VlC. sekretar komiteja ObK ZKS. Navzoče sta seznanila s krizo, kije nastala v Sloveniji ob pomanjkanju električne energije, ki je nujno narekovala sklep izvršnega sveta skupščine SRS o redukciji elek- trične energije za posamezne skupine potrošnikov; prav tako pas stališči sekretariata CK ZKS in predsedstva republiškega sveta ZSS. Oba politična foruma podpirata sklep Izvršnega sveta, kot nujen, obenem pa zahtevata, da se bremena enako porazdelijo na vse dejavnosti po načelu dosledne solidarnosti. V živahni razpravi so ptujski gospodarstveniki orisali položaj v ptujski občini, ki bo kot manj razvita še zlasti prizadeta, ker bo morala TGA ,,Boris Kidrič", kot n^večji potrošnik električne ener- gije v Sloveniji za polovico zmanjšati proizvodnjo aluminija. To se bo odrazilo tudi v občinskem prora- čunu že letos, še bolj pa v prihodnjem letu. Večji izpad v proizvodnji pa bo imela tudi kovinsko-predelovalna industrija, ki sicer ni velik potrošnik elektrike v primerjavi s Kidričevim, vendar je njen družbeni proizvod v celotnem dohodku občine visok in po- memben. Škodo na tem področju je zaenkrat težko oceniti, ker ta ni samo v zmanjšanju proizvodnje in manjših osebnih dohodkih, pove- zano s tem pa tudi priliv v občinski proračun, temveč lahko to pomeni tudi izguba tržišča, saj je kovinsko- predelovalna industrija pretežno kooperant večjih proizvajalcev tudi v tujini, kjer jih lahko zaradi tega odslovijo kot nesolidno firmo, ki se ne drži rokov in ne dobavlja pogodbenih količin. Kljub temu so se na posvetovanju dogovorili, da je treba odlok izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dosleno spoštovati in to vsi, od industrijske proizvodnje do zasebnih potrošnikov in gospodinj- stev, ker le tako bomo zagotovili, da ne bo prihajalo še do dodatnih nepredvidenih izpadov. Eden od sklepov posvetovanja je tudi bil, da bodo vse delovne organizacije seznanile občinsko skupščino z oceno sedanje situacije in posledic v kolektivih, kako se podjetja prila- gajajo nastalim razmeram, kako bodo pristopni k rešitvi problema in kakšne ukrepe bi naj podvzeli v smeri: občina-republik a. Prejšnji večer, v četrtek, 13. sept., pa je bila seja občinskega poli- tičnega aktiva, na kateri je med drugim glavni direktor TGA „Boris Kidrič" - Milan KRAJNIK seznanil, člane ožjega vodstva občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij, kjer bodo morali po odloku izvršnega sveta izključiti polovico elektrolitskih peči, s tem pa zmanjšati proizvodnjo aluminija za polovico. To bo imelo za posledico zmanjšanje proizvodnje glinice in anodne mase, prav tako pa tudi obseg dela drugih obratov in služb. Tako so do sobote že izklopili eno četrtino peči, drugo četrtino pa v torek, 18. t. m. Pri tem je vodstvo podjetja poskušalo vse, da bi zagotovilo električno energijo in te druge četrtine ne bi bilo treba izklopiti. Prek svojih poslovnih partnerjev so se dogovarjali za uvoz električne energije iz Švice, vendar je tu nastal nepremostljiv problem. Avstrija namreč ni neposredno povezana z daljnovodnim omrežjem s Švico, zato bi morah najti pot za dragoceno energijo prek ZR Nem- čije, tam ^ so daljnovodi že preobremenjeni, zato ne morejo prenesti dodatne obremenitve. Tako je žal ta rešilni načrt ostal nerešljiv. Problem je toliko težje rešljiv, ker je zaradi daljšega sušnega obdobja pomanjkanje električne energije že evropski problem. Zmanjšanje proizvodnje aluminija za polovico pomeni 1.650 ton mesečno ali okrog 10 risoč ton v pol leta, za kolikor je predvidena omejitev. To pomeni za TGA okrog 6 milijonov dinarjev izgube mes- ečno. K temu je treba prišteti še vso drugo škodo, ki bo nastala v zelo zapleteni in medsebojno povezani proizvodnji. Tako računajo, da lahko nastane v 6 mesecih od 80 do 100 milijonov novih dinarjev škode. Zato kolektiv v Kidričevem upravi- čeno pričakuje solidarnostno po- moč širše družbene skupnosti. Strokovne službe pripravljajo akcijski program, kako najti možne rezerve in poti, da bo poletje in naše gospodarstvo v celoti utrpelo čim manj škode. S temi problemi so podrobneje seznanili tudi Kira GLIGOROVA, člana izvršnega biro- ja predsedstva ZKJ, ki je v torek obiskal TGA „Boris Kidrič" Kidri- čevo. F. Fideršek POLITIČNI AKTIV OBČINE SLOV. BISTRICA O ENERGETSKI KRIZI Energetska kriza, kije predvsem v preteklem tednu, kritično prizadela vso slovensko gospodarstvo, je pustila težke izgube tudi v gospodar- stvu bistriške občine. Dokončnih rezultatov o škodi, kije nastala in še nastaja zaradi pomanjkanja elek- trične energije, še ni mogoče izračunati, kljub temu so ugotav- ljali, da bo odločilno vplivala na nadaljno rast gospodarstva v občini. V razpravi so udeleženci ener- getske razprave v političnem aktivu ugotavljali vzroke, med katerimi so poudarili veliko rast števila strojev in gospodinjskih aparatov z elek-"- tričnimi priključki. Omenjali so tudi vremenske neprilike in pomanjkanje premoga, kar v precejšnji meri onemogoča normalno delovanje termoelektrarn. Slišati je bilo tudi pripombe na izvozno politiko premogovnikov, kateri so zaradi izvoznili obveznosti zmanjševali do- bavo premoga termoelektrarni Šo- štanj . Politični aktiv občine Slov. Bi- strica je sklenil ob pomanjkanju električne energije seznaniti vse uporabnike elektrike na področju občine s to problematiko. Vsekakor bo treba dosledno upoštevati čas redukcije, v republiki pa posvetiti večjo pozornost gradnji elektrarn, delovni čas v podjetjih prilagoditi redukcijskim ciklusom. Skrbeti je treba, da bo proizvodnja trpela kar najmanjšo izgubo. Občane je treba kar najbolj objektivno seznaniti z nastalo situacijo v elektro-gospo- darstvu. O času redukcij je potrebno poravočasno obveščati potrošnike. VIKTOR HRVAT ZAOSTAJANJE V GRADNJI DRUŽBENIH STANOVANJ v bistriški občini Pretekli teden je OK ZKS Slov. Bistrica organiziral širšo razpravo o stanovanjski gradnji, uveljavljanju novih samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in orga- nizaciji akcije za gradnjo stanovanj za delavce. Stanovanjska problematika na območju občine Slov. Bistrice je že vrsto let pereča. Lahko bi rekli nerešljiva, kar je bUo opaziti tudi na zadnjem posvetovanju, ki so se ga udeležili najvidnejši predstavniki Stanovanjskega podjetja, iniciativ- nega odbora za ustanovitev samo- upravne stanovnjske skupnosti pri OZ ZKS, aktiva političnih organi- zacij občine. Osnovna in najpomembnejša ugo- tovitev je bila razprava, da v občini z gradnjo stanovanj za delavce v precejšnji meri kasnijo. Eden glavnih vzrokov za to je. da do danes še niso uspeli ustanoviti samoupravne sta- novanjske skupnosti, ki bo v naslednjem obdobju vodila in usmerjala stanovanjsko gradnjo v občini. Razprava, ki je sledila uvodnemu poročilu direktorja stanovanjskega podjetja Slov. Bistrica Branka Vase, je bila tako precej kritično obarva- na. Iz nje je bilo mogoče razbrati kritično oceno počasnega pristopa k uresničevanjem sklepov o ustano- vitvi skupščine samoupravne stano- vanjske skupnosti v občini, kar je bila tudi osnovna zavora prepo- trebne in hitrejše stanovanjske gradnje. Na osnovi poročila in razprave je OK ZKS sklenil takoj realizirati predloge, ki jih bo naslednje dni pripravila petčlanska komisija. Treba bo takoj ustanoviti, samoupravno stanovanjsko skup- nost, v katero bodo poslale svoje delegate vse organizacije, ki tega še niso storile. Delovne in druge organizacije je potrebno poklicati na odgovornost, če še nim^o urejenega programa stanovanjske gradnje. Zali- tevali bodo tudi aktivnejši odnos vseh delovnih in družbeno-poli- tičnih organizacij v občini do gradnje stanovanj za delavce. Pri tem bo treba upoštevati že v načrtovanju cenenost stanovanj, da bodo dostopna zaposlenim z nižjimi osebnimi dohodki. Poskrbeti bo potrebno tudi za nove in širše oblike informiranosti zaposlenih o gradnji takšnUi stanovanj, da bi s tem vključili v prizadevanja kar največje število neposrednili proizvajalcev in ljudi, ki pričakujejo stanovanja v tej obliki. Kljub temu, daje po besedah Branka Vase bilo veliko storjenega za informiranost občanov s strani Stanovanjske skupnosti pa so udele- ženci pos-zetovanja bili mnenja, da je potrebno to informiranost še razši- riti v n^krajšem času, da bi lahko sredstva za gradnjo stanovanj za delavce koristno in hitreje namen- sko uporabili. VIKTOR HORVAT Razprava o statutu občine Ormož Posamezne občine so dolžne takoj po sprejetju nove ustave prilagoditi svoj statut novim določUom zvezne' in republiške ustave. Prvi osnutek teh sprememb so prejšnji teden v četrtek obravnavali člani komiteja občinske konference ZKS Ormož na svoji razširjeni seji; udeležili so seje tudi predstavniki vseh drugih druž- benopoliričnih organizacij. Po predlogu bi naj sestavljala skupščino občine Ormož dva zbora: enotni zbor združenega dela, ki bi naj imel 30 delegatskih mest in zbor krajevnih skupnosti, ki bi naj imel 20 delegatskih mest. Skupno bi torej imela skuščina 50 delegatov, toliko kot ima sedaj odbornikov. Člani komiteja so po temeljiti analizi stanja v občini predlog potrdili ter sklenili o njem v okviru SZDL izvestijavno razpravo. V razpravi o delegatih in dele- gacijah iz temeljnih organizacij zdru- ženega dela je bila najzanimivejša misel, da bi naj ženske, ki delajo na ristih kmetijah, kjer so možje v rednem delovnem razmerju, postale nosilke kooperacije ter tako prido- bile pravico voliti in biti izvoljene v enotni zbor združenega dela. V nasprotnem kmet-delavec voli dva- krat. V drugi točki dnevnega reda so člani komiteja razpravljali o sklepih in predlogih svoje kadrovske komi- sije. Sklenili so, da bodo komuniste s področja občine Ormož zastopali na VII. kongresu ZKS Danica Filipič, Jože Snajder in Slavko Kačičnik. Za X. kongres ZKJ predlagajo Draga Zabavnika. V CK ZKS bi naj občino Ormož še naprej zastopala Terezija Štefančič, seda- nja sekretarka komiteja občinske konference ZKS Ormož. Navedene in nekatere druge predloge so sklenili posredovati članom občin- ske konference na prvi seji. JAVNA RA2PRAVA O OSNUTKIH USTAV Prejšnji teden so v avh dvorane TGA , v Kidričevem razpravljali o osnutkih zvezne in republiške ustave ter o osnutku statuta občine Ptuj- Istočasno razpravljajo o teh zadevali zaposleni v TGA Kidričevo. Ta razprava je bUa predvidena ti prebivalce Njiverc, Kungote in Apač. Marica FAJT je zbranim tolmačila novosti v novem ustavnem sistemu. V razumljivi in skrajšani obliki je poudarila nekatere bistvene spremembe in pri tem seveda omenila tudi nekatere točke i" predloge osnutka statuta občine Ptuj. V razpravi je bilo danih neij člane in članice. Ptujčani ^ tekmovali v Celju z moško in žensh ekipo. Fantje so bili kompletnj dekleta pa niso imela zastopnikovj vseh disciplinah. Med posamezniki sta dosegla največji uspeh Ptujčana Miki ?t%L z zmago na 400 m s časom So,Oin Tatjana Butolen v teku na 100 m, časom 12,7 in tako opravila s vso atletsko elito v Celju. Tudi Marjanca Vrabl je tekla zeij dobro in osvojila na 800 m drug^ mesto s časom 2:27,5. Nežika Vrati pa je bila v teku na 400 m četrta. Stanko Habjanič je na ISOOm pristal na odličnem petem mestu.v teku na 5000 m pa je bil celo tretjjs časom 15:12,4 in to takoj Celjanom Svetom in Ljubljančanoij Ferfilo. Tudi o_stali ptujski atleti, kot je Koren, Čuček, Solina in drugi so tekmovali v okviru svojih nfožnosE in prispevali k temu, da so osvojili kot ekipa solidno mesto. Zmagal je Kla.divar s 15.63: točkami, pred ZAK Maribor ; 14.367, sledi Velenje in Ljubljana ter,Ptuj, kije zbral 10.434 točk. Če upoštevamo, da sta bili ptujski ekipi sestavljeni skoraj v celoti n mladincev, je uspeh vsekakor zadovoljiv. OP KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V MARIBORU OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO: REFERENTA ZA KMETIJ- SKO ZAVAROVANJE PRI KRAJEVNI PISARNI V OR- MOŽU. Pogoj: ekonomska srednja šola in 1 leto prakse Objava velja 10 dni. Stanovanje ni na razpolago. O izidu objave bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izteku objavnega roka. DPM SKRBI ZA MLADE v sredo, 12. septembra so Si; 1 Ptuju sestali predstavniki občinsicili zvez prijateljev mladine obdravske regije: iz Maribora, Ormoža, Lenar- ta, Slov. Bistrice in Ptuja. Dogovoni so se o enotnem delu za tedn otroka, o dnevu pionirjev, c novoletnem praznovanju našolaiiiii o delu jugoslovanskih pionirski iger. Govorili so tudi o letovanju mladine v prihodnjem letu in 0 klubu vzgojiteljev. Veterani GD Videz Pred kratkim je PGD Videz iz občine Slov. Bistrica slavilo 40-let- nico delovanja. V primerjavi z obletnicami podobnih društev v občini šteje PGD Videz med mlajša, kljub temu pa se laliko pohvali, da ima v svojih vrstah veterane, ki kljub svojim zavidljivim letom v društvu uspešno delujejo. Ce bi danes poprašali kateregakoli izmed njih, k^šna je bila pot PGD Videz, bi dobili isti odgovor. „Bila je težka, vendar v zadovoljstvo nas in vseh krtganov uspešna." Niso majhne zasluge prav teh, daje ledina gasilstva na Videzu že dobro zorana in je pot k uspehom v očuvanju človeških življenj in njihovega^ premoženja danes mnogo laž' hitrejša. Brez trdega dela in vaj tudi d^'' ne gre. Ob soddelovanju krajanovi občinske gasilske zveze Slov. j strica dosegajo danes uspehe in"'* hitreje kot pred leti, ko so ' veterani (v prvi vrsti od leve desni) Leopold . Leskovar, Ganziti, Milan Kamenik. ' Štukelj (v ozadju) Franc Lesko^^ Viktor Rak in Karel Vehovari" postaviti v bran ognjenim zublj preprostimi orodji in brez vo- Kljub temu danes, po 40 aktivnega dela, ne popušča^O|j dpo so tam, kjer jih potrebujejo« tednik — Četrtek, 20. septembra 1973 stran 7 Lekarna - prido- bitev za Kidričevo in okolico Občani krajevne skupnosti Kidri- čevo, kakor tudi širšega območja zgornjega dravskega polja so precej časa zelo želeli, da bi v Kidričevem odprli lekarno. Ta želja se je uresničila letos ob praznovanju krajevnega praznika v Kidričevem, ko so lekarniške prostore predali svojemu namenu. Brez dvoma bi bilo odveč govoriti o nujnosti tega prepotrebnega objekta, saj je bilo prej treba po zdravila v nekaj kilometrov oddaljeni Ptuj, kar je, seveda, bilo zvezano tudi s stroški. Mnogi so se že navadili na dosedajiji delovni čas "te lekarne, zato jih obveščamo, da od 7. septembra 1973 dalje posluje lekarna v Kidričevem vsak dan od 8.00 do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, medtem ko je ob nedeljah in praznikih zaprta. Medtem, ko so zadovoljivo rešeni prostori za lekarno pa tega ne bi mogh trditi za stanovanje zaposlene moči, ki še vedno nima v tem kraju stanovanja. Krajevna skupnost Ki- dričevo tega problema ne bo mogla rešiti, zato bi v svojih močeh morala pomagati TGA. Upajmo, da bo tudi ta problem rešen. F. Meško* 2 KM NOVEGA ASFALTA V SREDIŠČU Krajevna skupnost Središče ob Dravi letos nadaljuje z akcijo asfal- tiranja in modernizacije krajevnih cest inpori. Prvi začetki učinkovitega in res- nično uspešnega dela segajo v leto 1971. Pred tem je Središče z oko- lico glede komunalnih zaduv precej stagniralo. Nekaj razlogov za takšno stanje je tudi v neuspelem referen- dumu. No, pozneje so se vsi skupaj naveličali takšnega ,,brezvladja" in 1970. leta ponovno formirali kra- jevno skupnost. V Tedniku iz leta 1971 smo v ju- liju na prvi strani poročali o prvi as- faltirani ulici v Središču. Takoj za tem so asfalriraU še eno ulico v skupni vrednosti 89.000,00 dinar- jev. Akcijo so nadaljevali tudi pri- hodnje leto (1972) ter asfaltirali trg v Središču in cesto do farme beko- nov v skupni vrednosri 280.000,00 dinarjev. Po programu krajevne skupnosti za leto 1973 so asfaltirali cesto na pokopališče, trg na G rabah, cesto po središkem bregu in cesto na železniško postajo Sredi.šče ter ne- kaj drugih odcepov in poti. V sode- lovanju s telovadnim društvom Par- tizan so asfaltirali tudi rokometno ■grišče, nekateri občani pa so si dali asialtirati dvorišča in dovoze. /O predračunu in sklenjeni pogod- \[i<^ znašala vrednost letošnjih del ■^5 0.000.00 dinarjev. Z zbiranjem potrebnih sredstev so odborniki kra- l^^ne skupnosti pričeli že v zimskem ^^'"^u. Sklicani so bili tudi zbori ob- čanov po vaseh, na katerih so obrav- navali program del za letos. Dogo- vorili so se, da bodo potrebna sred- stva zagotoviH tako, da krajevna skupnost prispeva sredstva krajev- nega samoprispevka za naselje Središče, občani vse krajevne skupnosti pa prispevajo še poseben prostovoljni prispevek - 200,00 din po gospodinjstvu. Za prispevke je krajevna skupnost prosila tudi delovne organizacije in občinsko skupščino. Tako zastavljena akcijaje uspešno stekla. Dela so se delno povečala s tem, da je krajevna skupnost ob lastni finančni udeležbi pristopila k navozu gramoza in drugim pripra- vam. Med asfaltiranjem so se letos občani močno angažirali in posku- ' šali stisniti čim več asfaltiranih površin zato so se le te povečale od planiranih in je zaradi tega tudi porastel znesek vrednosti del na dokončno ceno 445.5 64,00 dinar- jev. Tako je Središče dobilo nova 2 kilometra asfalriranih cest, kar je 9.399 kvadratnili metrov asfalta. Dela je izvajalo stanovanjsko komunalno podjetje Ormož s svojim kooperantom - cestnim podjetjem iz Varaždina. Delo je bilo opravljeno hitro in kvahtetno. Zbrana finančna sredstva so kljub delnemu odsto- panju od prvotnega načrta skoraj povsem pokrila stroške. Vsakomur je jasno, da krajevna skupnost ne bi nikdar zmogla v treh letih asfaltirati nekaj nad 4 kilometre cest, če bi razpolagala samo z denarjem, ki se steka iz krajevnega samoprispevka. Levji delež, kot se tgj^u pravi, imajo občani, ki so miino vseh obveznosti v nabiralnih akcijah krajevne skupnosti prostovoljno prispevali, kar so n^več mogli. Samo v letošnji akciji so na ta način zbraU nad 13 starih milijonov. Najbolje so se izkaz prebivalci Središča in G rab. Velik delež - 11 milijonov starih dinarjev je prispevala tudi občina. Cesta za železniško postajo' je občinska. Asfaltirah so celo, občina pa je plačala fb* polovico stroškov. Izkazal seje SV L obrat ,,Jeruzalem" Ormož in prispeval 5 starih milijonov. Po 1 milijon SD so prispevala še podjetja: Droga Portorož-odkupna postaja Sredi- šče, trgovsko podjetje Zarja Ormož in Slog Maribor-mizarska delavnica Središče. Gozdno gospodarstvo Maribor - enota Ormož in središki lovci pa so prispevali po 500 starih tisočakov. Asfaltiranje rokometnega igrišča paje v celori plačala osnovna šola Središče. S tem je program dela krajevne skupnosti Središče ob Dravi skoraj' končan. V kratkem bo razpisan nov referendum, na katerem se bodo občani odločah za nov samo- prispevek za nadaljnjih pet let. Prav je, da krajevni skupnosti Središče ob doseženih uspehih čestitamo. Trg na grabah. Prostor okrog spomenika padlih v I. svetovni vojni. •^ovo rokometno igrišče na prostoru med osnovno šolo in domom Partizana. Cesta na železniško postajo. LEPO USPEL IZLET BORCEV ZA SEVERNO MEJO Izmed 14 prijavljenih se je 6. septembra 197 3 udeležilo 11 članov ZVEZE PROSTOVOLJCEV BOR- CEV ZA SEVERNO MEJO 1918/1919 že lansko leto planira- nega izleta na Reko. Kljub vročini so .se stari fantje" dobro držali v natrpanih avtobusih kot pri iskanju ,.podruma" s ceneno vinsko kapljico, ker hotelske cene niso za žepe upokojencev. O naslednjem izletu bi se pogovo- rili v petek, 21. septembra ob 10. uri v Klubu upokojencev. J. D. V Dražencih so dobili vodovod v vasi Draženci so pred dobrim mesecem zgradili vodovod, ki jc za vaščane velikega pomena. Predsednik iniciativnega odbora za napeljavo vodovoda s tem v zvezi je povedal naslednje: ,,Že pred dvema letoma smo na zboru volilcev obravnavali krajevni samoprispevek, za katerega smo takrat glasovali. Tokrat smo začeli razpravljati o vaškem vodovodu. Istega, niti naslednjega leta ni prišlo do napeljave vodovoda, ker nismo imeli izdelanega projekta. Letos so izdelali načrte za vodovod, izdali lokacijsko dovoljenje in Jože Cvetko, vodja sektorja za napeljavo vodovda pri Komunalnem podjetju Ptuj nam je takoj svetoval, naj zberemo denar in pričnemo z delom. Takoj smo angažirali tov. Mlakarja, kije pričel zbirati denar. H gradnji vodovoda smo tako pristopili, tako da smo ga napeljali v štirinajstih dneh okoli 2000 metrov. Na vodovod se je priključilo tričetrt vaških gospodinjstev in kmetij. Vsako gospodarstvo je moralo, v kolikor še ni pa bo moralo do konca leta, prispevati 5 000 dinarjev. Vaščani Draženc se iskreno zahvaljujemo Komunalnemu podjetju, enoti vodovod, za razumevanje in pomoč, katerega si želimo tudi v prihodnjem letu pri asfaltiranju vaških cest." fs 8 stran tednik — Četrtek, 20. septembra 1973 Nova ureditev prometa z zemljišči v zadnjih letih je promet z nepremičninami dobil ponekod značaj špekulativnili nakupov in prodaj, to jc prekupčevanja z zemljišči, zlasti stavbnimi parcelami. Zaradi hitre gradnje stanovanjskih liiS pri nas, ko pa vendarle te gradnje ne dosegajo iz dneva v dan rastočili potreb po stanovanjskem prostom, je potreba po gradbenem prostom vsak dan večja. Zlasti večji centri, upravni pa tudi gospodarski so že prihajali v zadrego za gradbenim prostorom in so tako marsikje ogroženi tudi urbanistični načrti. Gradbena zemljišča v rokah faznih gospodarskih organizacij, pa tudi zasebnih, so ovirala izvajanja gradbe- nih programov in oskrbe delovnilr ljudi s primernim stanovanjskim prostorom, zato je bilo potrebno poostriti nadzor nad prometom s stavbnimi zemljišči. Enako je tudi kmečka zemlja kaj mikavna kot predmet špekulativnih nakupov in preprodajanj. Kupiti v neposredni okohci mesta, ki se naglo razvija, kmečke parcele in počakati, da ta zemljišča pridejo kot gradbene parcele v urbanistični gradbeni načrt in jih potem prodati kot gradbene parcele je lahko vir velikih dohodkov. Take špekulacije niso bile v zadnjem času preveč redke. zlasti v letoviških in turističnih krajih sploh je bilo mikavno na navedeni način špekuli- rati s cenami kmetske zemlje, ki se spreminja v gradbeni svet. Nas v prvi vrsti zanima promet s kmetijskimi zemljišči, na koncu tega sestavka pa se lahko ozremo še na promet s stavbnimi zemljišči. Kmetijska zemljišča so vsa obde- lovalna in neobdelovalna zemljišča, -ki služijo kmetijski proizvodnji. Taka zemljišča se po novili predpisih ne smejo odtegovati svojemu smotrn in morajo torej biti v rokah kmetovalcev, ki na teh zemljiščih delajo in sc z donosi preživljajo. Predvsem jc treba poudariti, daje tudi pri kmetovalcih obseg zemlje, ki tvori njihovo posestvo, omejen na 10 ha obdelovalne površine. Ta površina se sme povečati le v gorskih in hribovskili predelih na največ 20 ha. Kjer leži kmečka zemlja delno v ravnini delno pa v gričevnatem svetu, se bo ta površina gibala smiselno med 10 in 20 ha. Občan, ki po določbah tega zakona ni kmet, sme imeti v lasti-v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ 0,5 gozda in 0,5 ha vinograda, v gorskili in iiribovitih predelih pa največ 3 ha skupnih površin, od tega največ 0.5 ha gozda in 0.5 ha vinograda. Promet s kmečkimi zemljišči je urejen po novem republiškem zakonu o kmetijskih,zemljiščih, ki je izšel v Ur. listu SRS v številki 26 dne 26, julija 1973 in jc stopil v veljavo 30. dan po objavi, to je dne 25. avgusta 1973. Po tem zakonu je razumeti pod pojmom ..promet" s kmečkimi zemljišči vse pravne posle med živimi pogodbeniki in torej ne spada sem dedovanje kmečkih zemljišč, ki je urejeno s posebnim zakonom, o katerem smo v našem listu že pisali v eni od prejšnjih številk. Tukaj torej govorimo le o pogodbah, s katerimi se prenaša lastninska pravica do uporabe kmečkega zemljišča. To bodo v glavnem kupne pogodbe, potem zakupne pogodbe, pa tudi darilne in izročilne pogodbe (ki so najpogosteje mešane pravne narave: elementi kupne pogodbe se mešajo z elementi danlne pogodbe). Posebej in ponovno je pri tem prometu imeti v vidu zemljiški maksimum. Ce v prometu med živimi, torej s pogodbo, kmetovalec preseže ta mJcsimum. ga mora prepustiti družbeni lastnini in preiti v kmetijski zemljiški sklad brez odškodnine. Nasprotno pa jc treba imeti v vidu primer, če kdo potom dedovanja pridobi zemljo, ki presega meje zemljiškega maksima. Ta presežek preide enako kot v prejšnjem primeru v dmžbeno last, vendar proti odškodnini. V okviru kmetijskega zemljiškega maksima pa je prehajanje lastninske ali pa tudi rabne pravice določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Če želi individualni kmet-zasebnik prodati kako svoje kmetijsko zemljišče, mora to svojo namero sporočiti krajevnemu uradu, ali pa občini, odnosno organu, ki opravlja premoženjsko pravne zadeve. Ta prijava mora biti pismena in velja kot ponudba za prodajo zemljišča. Seveda mora ta prijava obsegati vse podatke o zemljišču: parcelno številko, vložno številko in kat. občino, kjer zemljišče leži, površino in morda tudi bonitetni razred zemljišča in ceno. Bistvena pogoja pri kupni pogodbi sta na primer označba parcele in cena, ker je kupna pogodba pač sporazum, ki temelji na soglasju glede blaga in cene. Ta ponudba se mora nabiti na razglasno desko krajevnega urada, ali občine in mora biti tam obešena 15 dni, da se interesenti in upravičenci lahko poslužijo svojih pravic. Ta ^pravica je predkupna pravica (zakon jo imenuje pred- nostno pravico do nakupa, kar je le opis pojma predkupna pravica). Predkupno pravico je treba uveljavi- ti v roku 30 dni, odkar je ponudbo prodajalca sprejela kmetijska zemlji- ška skupnost. Ta mora namreč o nameravani prodaji biti obveš'čcna in se ji mora ponudba poslati z vročilnico, neposredno" po krajev- nem uradu, ali občini in začne teči rok od dneva priobčitve. ponudbe tej kmet. zemlj. skupnosti. Vsi ostali predkupni upravičenci dobijo obve- stilo potom nabitega oglasa. Prva se sme predkupne pravice poslužiti kmetijska organizacija zdmženega dela, drugi je mejaš prodajalca zemljišča (aU pa vsaj v neposredni bližini ležijo njegova kmetijska zemljišča). Zasebni kmet sc torej more poslužiti predkupne pravice le. če se je ne posluži v. danem roku kmet. organizacija zdmženega dela. Enak je postopek z gozdnimi zemljišči. Samo v enem pnmem ima zasebni kmet prednost pred kmetijsko organizacijo zdmženega dela: če jc namreč imel zemljo, ki sc prodaja, že prej v zakupu, ne daljšem od dveh let od kmeta, ki je v zakup moral dati iz posebnih razlogov (odhod na delo v tujino, daljša bolezen in dmgo). Odvetnik JANC PETER (Konec prihodnjič) Republiško prvenstvo letalskih modelarjev v kategoriji vezanih modelov v Kidričevem ^ Pod pokroviteljstvom TGA Kidri- čevo je organiziral Aero klub Ptuj 8. in 9. septembra na kotalkališki osmici v Parku mladosti Kidričevo republiško prvenstvo vezanih letečih modelov. Tekmovalne ekipe mode- larskih sekcij iz Velenja, Ljubljane, Celja, Maribora, Nove Gorice, Ptuja ; in Kidričevega so se pomerile v treh disciplinah; brzinski modeli, akro- batski modeli in kategoriji zračni boj. Rezultati so naslednji: Kategorija hitrostni modeli: 1. Oton Velunšek 208 km/h, Aero klub Ptuj 2. Peter Alič 170 km/h, Aero klub Ptuj 3. Boris Urbane ič 162 km/h, Aero klub Ptuj Kategorija akrobatski modeli: 1. Stane Rozman, Aero klub, Ptuj 2. Jože Polh, Aeroklub. Velenje 3. Matija Žnidaršič, Aero klub, Ljubljana Kategorija in ode lov za zračni boj: 1. Matija Žnidaršič, Aero klub, Ljubljana j 2. Boris Urbane ič, Aero klub, Ptuj 3. Tomo Belčič, Aero klub Maribor Kljub lepemu vremenu je bilo razmeroma malo gledalcev. Največ je bilo seveda radovednih otroških glavic. V pogovoru s tekmovalci smo zvedeli, da je za ta šport povsod drugje veliko več zanimanja. Pove- dali so nam tudi, da so Doeoii za razvijanje modelarstva zelo slabi. V glavnem zato, ker so motorji in modeli zelo dragi, denarja pa ni na pretek, točneje, financirati se morajo iz svojih lastnih sredstev. Glede na to, da motorjev pri nas sploh ne izdelujejo, jiji je treba kupiti v Italiji, za to pa je treba odšteti čez sto starih tisočakov. Velik uspeh je dosegel favorit Aerokluba Ptuj, Oton Velunšek, ki je na tekmovanju izboljšal svoj stari rekord 208 km/h na 220 km/h. Pred tremi tedni se je vrnil s svetovnega prvenstva na Dunaju, kjer je dosegel odlično 24. mesto. Karakteristike tekmovalnega mo- torja za leteče modele: prostornina motorja 2,5 ccm^ 33.000 obratov na minuto (z določenim friziranjem), model doseže tudi do 230 km/h. Gorivo: metilni alkohol in ricinus v emulziji. M. Ozmec ^ n Favorit AK Ptuj polni z gorivom svoj zračni model Foto: M. Ozmec TAM - 2001 ZA GD LOPERŠICE Prvi avtomobil so gasilci iz Loper- šic pri Ormožu kupili pred II. svetovno vojno. Bil je velik ponos gasilcev vse do leta 1965. ko^so kupili drugega. Zaradi starosti' in pomanjkanja rezervnili delov so ga prodali ter kupili nov orodni gasilski avtomobil ..TAM - 2001", "s kate- rim so pripravljeni vedno in ob vsakem času priskočiti na pomoč. Nakup novega avtomobila ni plod tekmovanja med gasilskimi društvi, katero bo bolje opremljeno, temveč je uresničitev načrta razvoja dru- štva. Načrt zajema obdobje 1971/75. Tako so pred dvema letoma, ob 60-letnici delovanja, predali namenu novo motorno briz- galno znamke „Rosenbauer", lansko leto nov cevni material in letos avto. Vsa oprema je veljala nekaj nad 12 milijonov starih dinarjev. Svečan prevzem avtomobila je bil zadnjo nedeljo v avgustu. Ob prisot- nosti številnih domačinov, gostov in vabljenih gasilskih društev s področ- ja občine je avto izročil zastopnik pokrovitelja SVL samostojni obrat ,,Jeruzalem" Ormož, Janko Munda. Kot je v navadi, so tudi loperški gasilci n^več denarja za nakup avtomobila zbrali od občanov ter pridobili s prirejanjem svojih znanih prireditev. Pri občanih v vaseh: Loperšice, Frankovci, Hum. Pu- šenci. Salovci in delno Hardek. Pavlovci, Obrez, Grabe, Središče ob Dravi ter mestu Ormož so zbrali 2.462.000 starih dinarjev. Društvo samo je imelo 2 milijona prihran- kov, 4 milijone so dobili kredita pri Zavarovalnici Maribor, druga sred- stva pa so prispevali: Občinska gasilska zveza Ormož, skupščina občine Ormož, SVL obrat „Jeru- zalem" Ormož, INTES Maribor - pekama Ormož ter lovska in ribiška družina Ormož. Tako so gasilci zbrali potrebnih 9.810.000 l;tarili dinarjev ter v skladu s svojim načrtom razvoja društva pridobili zelo učinkovito sredstvo za boj z ognjenim petelinom. Pripravljeni pa so tudi za pomoč v drugih elemen- tarnih nesrečah. Nov gasilski avto- mobil GD Loperšice „TAM j 2001", je prvi te vrste na območju požarnega okoliša občinske gasilske^ zveze Ormož - vsi drugi so manjši-' Ob tako pomembnih dosežkih gasilsko društvo ni moglo mim« svojih dolgoletnih članov. Diplonj* in značke za svoje požrtvovalno 1 neutrudno delo v gasilstvu je prejeM 29 članov in članic. Za 10 let: 12 članov in 3 članice; za 20 letj članov in 4 članice in za 30-letHa je nastopila na festivalih „Ohridsko leto" in v Dubrovniku. O njeni igri je veliki mojster klavirja Arthur Rubinstein izjavil: ,,Njen talent in glasbena osebnost sta izredna. Kakšna lahkotnost in kakšen čudo- vit ton. Je popoln in izreden pianist." Dubravka Tomšič-Sre- botnjakova je sicer znana v svetu in na jugoslovanskih koncertnih odrih, vendar je letošnja njena prva večja strnjena turneja po Sloveniji, ki bo predstavila umetnico neposredno širšemu krogu občinstva zunaj našega glavnega kulturnega središča. FILMSKI FESTIVAL IN FOLKLORNA PRIREDITEV V soboto, 22. sept. in v nedeljo, 13 sept. bo Ljutomer že sedmič ;apored gostitelj jugoslovanskega ~ ''lubskega festivala amaterskega Organizator festivala je Ijuto- . kino klub ,,Prlekija fUm". "iJ^nja prireditev bo posvečena ?wmu slovenskemu kinoamaterju i^' Karlu Grosmanu. Hkrati se bo v nedeljo v Ljuto- ■'^ pričela tudi medobčinska ■ ma revija, na kateri bodo Tiine vse štiri pomurske obči- l':^ Po tolklorni prireditvi in film- '"■^ festivalu bo skupni piknik '"ncev obeh prireditev v Želez- nh. Škoda, da ljutomerskim itoijem obeh prireditev ni pridružiti še prleške vinske 'kritični trenutki za TGA Kidričevo ^ tem sestavku ne pišemo nič J^fga o težki situaciji, kije nastala ' ^ezi z redukcijo električne ""'^liie, kar je prizadelo vso "'^tnsko gospodarstvo, ker so o ,^ naši bralci že seznanjeni. Med J^^mi. ki jih je redukcija zelo hudo pdela, sodi tudi tovarna glinice ''aluminija Kidričevo, ki je morala -^p^i delov obratu elcktrohze A v '^"1 obsegu. O tej kritični ' so bih razni razgovori tudi ^išjem nivoju, saj so se v "i sestah predstavniki priza- Podjetij s predstavniki IS 'J^' in CK ZKS ter tudi •trnkov ZS Slovenije. V {"^"Jinih razgovorih so ocenili I ^''^ situacijo in iskali rešitve iz te hude krize. Zato se je pred dnevi sestalo predsedstvo tovarniškega zbora sindikata ter člani sekretariata tovamiškega komiteja ZKS v TGA, kjer so bili seznanjeni o teh razgovorih in o nadaljnjili ukrepih v tej smeri. Pred tem je bil že tudi sestanek kolektiva, na katerem so razpravljali o nastah težki situaciji ter dah svoje kritične pripombe in predloge v tej smeri. Nedvomno je delovni kolei<:tiv TGA ■ Kidričevo težko, vendar z razumevanjem sprejel nastalo situacijo, saj drugega v- tem trenutku ni mogel storiti, vendar so ga pri tem le prizadele nekatere izjave, ki so jih dajah razni predstavniki in vodilni ljudje na različnih položajih, ki vsekakor niso imele nobene zveze s to težko energetsko situacijo. Slišali smo tudi take izjave, češ .,sedaj tarnate, ko ni toka in ste v težki situaciji, ko ste pa v TGA delili po štiri plače, ste menili drugače". Morda je bilo tudi to res, samo se ne sme pri tem pozabiti to, da je prav ta delovni kolektiv vednq, povsoc} in ob vsakem trenutku bil pripravljen pomagati pri razvoju družbenega standarda in, da je vložil ogromna, sredstva v tej smeri. V teh dneh bodo v TGA ustavne razprave in bodo ob tej priliki prav gotovo tudi o terh kaj sprcgovorih. F. Meško VRTEC ZA OTROKE OBMOČJA IVANJKOVEC Vrsti vzgojno-varstvenih ustanov, ki so zadnja leta ,,zrasle" ob matičnih in podružničnili osnovnih šolah področja občine Ormož, se bo čez približno 3 do 4 mesece^ pridružil tudi vrtec pri Svetinjah v neposredni bližini osnovne šole Ivanjkovci. Za ureditev stare hiše, ki jo je SVL - obrat ,,Jeruzalem" Ormož odstopil v brezplačno uporabo, je prispevala sredstva temeljna izobra- ževalna skupnost Ormož, del pa skupnost otroškega varstva SR Slovenije. Iz stanovansjkega dela hiše in velikega prostora za stiskalnico bodo delavci gradbenega podjetja OGRAD Ormož uredili eno veliko in dve manjši učilnici, kuhinjo, ki bo služila tudi tamkajšnji osnovni šoli, veliko shrambo za živila, garderobo, sanitarije. Potrebno je zamenjati ali povsem na novo namestiti vse pode, okna, vrata, dimne naprave. Zgradbo otroškega vrtca bodo priključili tudi na vodovod o.snovne šole. Ni še povsem odločeno, ali bo v vrtcu tudi centralna kurjava, ker za sedaj ni finančnih sredstev. Zgradba bo tudi dobila novo fasado in vse elektro- instalacije. Na novo bodo prekrili tudi streho. V obstoječih podstrešnih sobah bodo uredili dvoje ali troje stanovanj za vzgojiteljice. Vrednost vseh navedenOi del znaša 45 milijonov starih dinarjev. Delovodja Franc Sever nam je povedal, da bodo preureditvena dela končana do konca meseca no- vembra. Tako v novem vrtcu pri Svetinjah našlo prostor 64 otrok. Zvedeli smo, da je vodstvo tamkajšnje osnovne, .šole že izvedlo anketo med starši, ki so za vrtec pokazali velik interes. Za sedaj bo v največji učilnici nameščen prvi razred osnovne šole, ki ima sedaj veliko pomanjkanje prostora: pet razredov v treh učilnicah. Stara, vendar dobro ohranjena zgradba bo po temeljiti obnovi postala nov in topel dom za otroke. ■ ,Foto: J. RAKII.ŠA RAZSTAVA i>KI^EČKI UPORI V LITERATURI« Razstava Kmečki upori na Sloven- skem, ki so jo pripravile ptujske kulturne ustanove v okviru kultur- nih srečanj, je bila odprta v paviljonu 2 tedna. Toje kratek čas, zato je študijska knjižnica prenesla svoj del razstave o kmečkih uporih v literaturi v svoje prostore, prav tako arhivski del razstave 4 vitrin o odmevih kmečkih uporov v ptujski okolici, kjer je mestni arhiv prikazal upore v listinah. Tako lahko še marsikdo, ki si razstave ni ogledal, to stori vsak dan od 7. ure do 19. ure nad novo pošto. Slovenci so majhen narod, na križišču svetovnih dogajanj in v srednjem veku nekje na meji med Evropo in Otomanskim cesarstvom. Vendar pa starejši zgodovinarji o Slovencih niso vedeli mnogo pove- dati, govore le o ,,slovanskih plemenih" in vse to traja vse do tega stoletja. Tako ni čudno, da še celo Marx in Engels gledata skozi prizmo,- nemških zgodovinarjev in Jules Verne, ko piše o Tržačanili, da jih imenuje slovanska plemena. To omenjam zategadelj, ker zgodovi- narji, ki so govorili o kmečkih uporih, govore bolj z vidika pokrajine in ne naroda. Medtem pa so slovenski pesniki in pisatelji gledali na te upore bolj prizadeto, skoraj čustveno. V upornikih, ki niso imeli svoje državnosti od Sama naprej, so videli nosilce idej slovenskosti, idej potlačenega naro- da. Mirno lahko trdimo, daje skoraj v slehernem slovenskem umetniku, naj bo to slikar, glasbenik ali literat navzoč duh Matije Gubca, od Prešerna vse do Toneta Kuntneija, zadnjega glasnika odhajajoče kmeč- kosti. Tudi ni nič nenavadnega, da je ob Kreftovi Veliki puntariji, klasičnem delu slovenske dramatike zaživela Klopčičeva pesem Le vkup, le vkup uboga gmajna. E. J. 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. septembra PROF. FRANJO VESELKO. ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED 600 LETI (NJIHOVE PRAVICE IZ 1376) 3. nadaljevanji; GLOBE v sodnikovo blagajno so sc stekale globe: n. pr. čc je imel ptujski pek moko, pa nič kruha na trgu ali v peči, oz. nič testa v koritu, je moral plačati 60 pcnezov globe za mesto in 60 pcnezov globe za sodnika. Vzorna je sledeča določba: ,,Ce pa bi pekli peki premajhen kruh, mora sodnik in 6-člansko nadzor- stvo dotični kruh zaseči in ga poslati revežem v zavetišče". Tuji trgovec, ki bi ptujskemu prodajal svoje blago skrivaj, pod roko v teku tedna, je moral pla9ati 5 mark globe v mestno blagajno, 60 pcnezov sodniku in ravno toliko vsakemu dvanajstaku. članu mestne- ga sveta, biriču pa 20 penezov. Za prepovedano vožnjo vina po sv. Martinu (11. nov.) skozi Ptuj je znašala globa: za štrtinjak 40, za polovnjak 20 penezov. (Marka-8 šilingov-240 penezov, 1 šiling - 30 penezov). Če ni plačal, se mu vino iz soda izpusti na tla. Koliko je tako padlo sodniku v žep tekom leta, ni mogoče iz statuta dognati. KAZNI Ptujski sodnik ni sodil zločincem in izrekid smrtnih obsodb, krvav zločin je samo preiska, zločinca pa izročil knežjemu deželnemu so- dišču. Deželni sodnik Štajerske je sodil" uboje, krvave rane, tatvine, cestni rop, posilstvo, vlome, dolgo- ve. Zemljiški gospod je sodil manjše prestopke, kakor pretepe s koli, puljenje las, pašo živine na tujem zemljišču, prekoračenje meje. Čc tega ni storil, so na ukaz dež. sodnika biriai .storilca. zEiabilL. zvezali in odpeljali v zapor na ptujski grad. Po treh dneh so ga morali izročiti in sicer pred mestnimi vrati ptujskemu sodniku, ki mu jc moral soditf na mestnem sodišču, kjer ni imel nikdo drug pravice. Če je bil storilec zasačen na samem, je bilo dovolj, da ga je oškodovanec ujel in pripeljal pred sodnika, kjer so mu sprva pomagali zatrjevati storjeno zločinstvo možje, ki so mu prihiteli na njegov ,,krik" na pomoč. Ce jih je poleg oškodovanca bilo šest, je to zadostovalo kot polni dokaz in storilec je bil obsojen, in kaznovan. Pozneje niti ni bilo potrebno, da so ga videli, ampak je šest oseb vzelo na svojo vest, daje zajeti človek splošno na slabem glasu kot nevaren človek. To prisegovanje so pozneje lahko ovrgli prisežni pomagači tako, da je nasprotnik dokazovatelja pripeljal še večje število pomagačev, ki so zanj prisegli. Dokazni postopek je poznej-e celo dovoljeval, da je dokazovatelj namesto, da bi privedel večje število pomagačev. kar sam položil tolikokrat prisego, kolikor- krat je bilo treba, daje prekoračil število priseg nasprotnikovih prise- ženili pomagačev. To potrjuje 126. čl. statuta: ,,Kdorzahteva ukradeno lastnino, bodisi konja ali kiiko drugo žival na -sodišču za svoje, mora to dokazati s 3 pričami; če pa ,si ne more dveh pridobiti, prisega pač sam tri prisege. Glede odškodnine je odgovarjal povzročitelj in tako je smel gospodar zarobiti živino, ki se je pasla na njegovem. V okolici Ptuja je veljalo v 16. st. za pravično, da se vlomilca, ki je vdrl v hišo, kaznuje tako, da se mu odseka noga, ki je prva stopila v hišo in roka, ki se je prva v hiši dvignila. Po čl. 192 statuta, je tak vlom kot hud zločin kaznoval deželni sodnik. Nadaljevanje prihodnjič Iz spisov dr. Jožeta Potrčaj 18 „0DPRAV1TI MORAMO SLE- HERNO NESTRPNOST. VZEMI- MO KOT PRIMER RELIGIOZNO NESTRPNOST, FANATIZEM IN VSAKRŠNO DOGMATSKO NA- DUTOST, KI VODI POD VIDE- ZOM NAPREDNOSTI VČASIH DO SMEŠNIH ABSURDOV." (MEDICINEC IN ETIKA) „ABECEDA SOCIALISTIČNE MORALE IN NJENO NAJBOLJ ŽLAHTNO BISTVO JE V TEM: ZARES NAPREDEN ČLOVEK, MARKSIST, SOCIALIST ALI KO- MUNIST NE SMI' NlKBi RAVNATI KOT NESTRPNE?* NADUTFŽ, KI VIHA NOS v .PRIMITIVNIMI" DELOVv,; LJUDMI IN NJIHOVIMI pr ! SODKI, ČEŠ DA NIMAJO.V,' RIALISTIČNEGA" SVETt NEGA NAZORA, AMPak MORA PRIZADEVATI, DA Bi KULTURNO ČIMBOLJ RAZf DAN, KAKOR TO IZREf ZAHTEVA LENIN. IN DA B! TUDI VEDNO ZAVEDAL v JEGA ČLOVEŠKEGA DOSTOh STVA IN VELIKE DRUŽB; ODGOVORNOSTI." (MEDICINEC IN ETl. »MOJE SANJE - LEPO STANOVANJE« Pod gornjim geslom razstavljata tovarna pohištva MEBLO iz Nove Gorice v dneh od 15. do 25. septembra v dvorani B na Gospodar- skem razstavišču v Ljubljani stano- vanjsko pohištvo in opremo. Namen te razstave je. da potrošnikom prikaže svoje izdelke, predvsem nove variante E sistema, hkrari pa da jih seznani z možnostjo opreme stanovanj z njihovim pohištvom, možnostjo nai'bim ta pokhc. Sin, ki je ravno : ^0 kotlar, bo čez nekaj let prevzeli ?!oJc delo, jaz pa bom šel v pokoj. edno sem rad sodeloval pri Pnreditvah. S svojimi izdelki sem se ■^eležcval vsake razstave obrtnih ^ojstrov. Imel sem vehke u^ehe in mnogo priznanj za svoje delo. ^ nas delamo predvsem kotle, ^rav^amo pa še vsa manjša popravila, kot so varjenje aluminija- stih kovin, izdelavo servimih kotlov za bograč in drugo. Ljudje pač najdejo za nas veliko dela. Vse, kar. naredimo, je ročno delo. Nimamo mehanizacije in je niti ne pottebuje- mo. Kupci so zadovoljni z našimi izdelki, sčy so kvalitetni in z garancijo izdelani. Vse storitve so zelo poceni in primerne za ljudi iz ok olice. fs. LUDVIK Soeloeši pri pisalni mizi: ,,Vsako soboto imam mnogo dela z vodenjem knjig." Kotlarski izdelki. Vse izdelke izdela ročno V DESNJAKU MOTOKROS V Desnjaku pri Ljutomeru je 9. t. m. organiziralo gasilsko društvo motokros v zabavo navdušenih gledalcev. Foto: Anton Kosi, Lalionci (NE)USPEŠEN KONEC SEZONE v ormoškem kopališču Ob koneu letošnje kopalne sezone, smo se pogovarjali z direktoijem stanovanjsko komunalnega podjetj* Ormož Viktorjem Vipavcem, o letošnji ,,kopalni letini". Povedal je, da je bilo kopališče odprto od 1. j unij a do 2. septembra, to je polnih 95 dni. Kopalo se je v poprečju 300 ljudi na dan, kar bi v zaokrožcHi številki bilo nekako 30.000 kopalcev. Vsega skupaj so kasirali 12 milijonov dinarjev. Kljub navedenim številkam pa pri stanovanjsko komunalnem podjetju- niso zadovoljni. V avgusta so pričakovali večji obisk, a je v drugi polovici meseca ponagajalo vreme. Na splošno bi lahko dejali, daje bilo letos izredno malo lepih (sončnih) sobot in nedelj, to pa ~%o najugodnejši dnevi za kopalce. Kopališče je letos izredno dobro delovalo. Takoj v začetku so se na sezono dobro pripravili in tako ni bilo večjih zastojev ali drugih problemov. Voda je bila vedno odlične kakovosti. Stroški so bili samo z rednim vzdrževanjem. Veliko pozornosti so posvetili tudi čistoči in tako skrbeli za dobro počutje gostov. Letos se je tudi uresničila želja vseh tistili kopalcev, ki so prišh iz oddaljenih krajev in so si želeli speči kaj na žaru in podobno. Bilo je poskrbljeno za poseben prostor na kopališču, kjer so lahko po mili volji pekli in kuhali. Pohvaliri je potrebno tudi Bife ormoškega hotela, ki je po svojih močeh skrbel za gašenje žeje in lakote. Kljub srednje dobri letini je ormoško kopališče izkazalo izgubo. Zgodaj spomladi so delavci stano- vanjsko komunalnega podjetja do- gradili kopališče tako, da so okroginokrog bazena zgradili pose- ben jašek za dovodne in odvodne cevi. drenažirali del močvirnega terena ob otroškem bhzenu ter delno popravili kanalizacijo. Takoje podjetje investualo v kopališče 9 milijonov starih dinarjev, ki pa jih letošnje leto, če vštejemo še stroške rednega vzdrževanja, ni vrnilo. Kopališče je sedaj zaprto. Bazeni so prazni. Izpraznili pa so tudi vodovodne cevi in poskrbeli, da bo kopališče z vsemi napravami brez poškodb preživelo zimo. Povemo naj, da je doslej vsako leto zima naredila veliko škode in je bilo potrebno vsako spomlad odkopavari cevi in jih zamenjati. Sedaj tega več ne bo treba, ker so zavarovane s posebnim betonskim ja.škom. Zvedeli smo tudi, da nameravajo prihodnje leto na prostoru ormo- škega kopališča zgraditi nekaj športnih igrišč. jr kino SLOV. BISTRICA 20. septembra: fran. barv. krimi- nalka KRIK V TEMI: 22. in 23. septembra: am. film ČLOVEK ZA- KONA; 26. septembra: am. stand. bar. kriminalka MESTO NASILJA. LJUTOMER 20. septembra: am. bar. risanka TOM IN JERRV - VELIKA PARA- DA: 22. in 23. septembra: am. bar. film MRTVECEM PROST PRE- HOD; . 26. septembra: an. barv kriminalka DOBRO DELO V ITA- LIJI. PTUJ 20. septembra: it. bar. film TA PREKLETI OBRAČUN; 21. sep- tembra: am. bar. pustolovka AVTO- MOBIL SMRTI; 22. in 23. sep tembra: am. bar. film CHOTOVA , DEŽELA; 23. septembra: ob 10. in ob 16. uri fr. barv. film OROŽNIK SE ŽENI; 25. in 26. septembra: ang. šp. bar. film MESTO, IMENO- VANO STRAHOPETEC; 26. sep- tembra: ob 20. uri dom. bar. film MAKEDONSKI DEL PEKLA. ZA IZGRADNJO BOLNIŠNICE PTUJ SO DAROVALI NA ŽIRO RAČUN ŠTEVILKA 52400-765 1- 46283 NASLEDNJI DAROVALCI: Advokat Ivan Tobias, Ptuj 1.000 Namesto vencev na grob pok. Ivana Rudolfa Krajnc F., Šegula S., Knez J., ing. Urbančič po 100; Selinšek, Vindiš, Resnik, Vukasovič, Mlakar, Golob, Zavec K., Zavec J., Preac F., Lugarič, Rola, Muzek, ^yeigl, Langerholz, Korošec M., Petrovič, Gojkovič, Ogrizek, Brus po 5 0; Rozman 40; Žgeč 30; Murko, Ciglai, Rajh, Beriič, Vido- vič, Junger, Milošič po 20; Fijan, Erjavec po 10. V.sem darovalcem iskrena hvala! Bolnišnica Ptuj namesto venca na grob pok. Cilke Safranko 500,00. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. septembra ijjj DR. FRAN BRUMEN Rak na prostati Kakor na sploh pri rakastih obolenjih, tako je tudi za to bolezen značilno,' da se začne takorekoč neopazno in SE RAZVIJA PRI- KRITO IN POTUHNJENO, nava- dno vse dotlej, da je uspešno zdravljenje že zamujeno. Rakasto razraščanje se začne pretežno v takoinienovani kapsuli, to je povrhnji plasti prostate in sicer navadno na zadešnjem predelu, bliže mehurju. Za to rakasto obolenje je posebno značilno, da se pojavijo METASTAZE ZELO ZGODAJ in mnogo zgodneje, kot pa pri ostalih rakastih obolenjih. Najraje in najprej se pojavijo razsevki v tako- imenovanili spongioznili kosteh s celičasto strukturo; v kosteh medeničnega obroča in pav glavnini hrbteničnili vretenc. Dokaj pogosti so razsevki tudi v dolgili kosteh rok in nog. PRVOTNO OGNJIŠČE V SAMI PROSTATI OSTANE CESTO DA- LJE ČASA PRIKRITO in ne pokaže kmalu izrazitih znakov, ki bi bolnika, oziroma zdravnika napotili na pravo pot. Tako se čestokrat primeri, da so prvi znaki tega obolenja posledice omenjenih me- tastaz v kosteh, ki jih bolnik sprva zdravi in zdravniku prikaže KOT REVMATIČNE TEŽAVE. Pri dol- gotrajni in trdovratni ishialgiji je zato potrebno vselej pomisliti tudi, ali pa celo najprej na možnost rakastega obolenja prostate. Šele po izključitvi te bolezni se pri starejšem moškem previdno odločimo za diagnozo išiasa in primerno zdrav- ljenje. Če pa zdravljenje ishialgije le ne uspe, se je treba zopet vrniti na strao pot iskanja. Ker rakasto razraščanje nastopa na površini prostate, se pojavijo disurične težave kasno, mnogokrat žal prekasno. Le v razmeroma redkih primerih se ta bolezen razvija bolj naglo in opazno ter z zmanjšanim nagnjenjem k raz- sevkom. Takrat se osnovni disurični znaki z značilnimi motnjami pri puščanju seča pokažejo bolj zgodaj. Najsmoternejše preiskovanje je rektalno otipavanje prostate skozi debelo črevo. Toda pomemben odstotek primerov žal kaže, da taka razpoznava bolezni ni vselej zane- sljiva. Tudi mikroskopska preiskava iz prostate izmasiranega izločka ni zanesljiva, ker le včasih prikaže značilne rakave celice. Niti cisto- skopske preiskave, torej direktno ogledovanje s posebnim optičnim instrumentom, ne nudijo zanesljivih rezultatov. Histološke preiskave, ki bi bile najbolj zanesljive, pa so praktično neizvedljive, ker ni mogoče dobiti primernega delčka sumljivega materiala. Biokemične preiskave postanejo žal ugotovljive šele v napredovanem stadiju, ko je navadno že toliko pozno, da je težko izvršiti uspešno radikalno operacijo, oziroma k6 so že nastali razsevki. Iz navedenili razlogov je potrebno ostati po potrebi in dalje časa v zdravniškem nadzor- stvu. ZDRAVLJENJE je laliko konzervativno, ali operativno, ali pa kombinirano,. Najuspešnejša je radi- kalna operacija, ki pa uspe le v ca. 4%. Odstotek je tako majhen radi prepoznih ugotovitev bolezni. Konzervativno zdravljenje se opira na ženske spolne hormone, ki imajo specifično lastnost, da zavirajo razraščanje te zvrsti rakavih celic. Hormonsko zdravljenje lahko izva- jamo na več načinov. Implantacija, to je operativna vcepitev posebnih hormonskih pripravkov zaleže obi- čajno za ca. 4 mesece. Nadaljnja oblika so injekcije, pa tudi tablete. Hormonsko zdravljenje vpliva na moškega v smislu feminizacije. Bolnik se nekako poženšči. Posle- dica je namreč medikamentozna delna kastracija - skopitev. Znaki moškosti popuščajo in nastajajo znaki ženskosti (n. pr. naraščanje dojk). Kadar zdravljenje s hormoni ni uspešno, v oziroma preneha biti uspešno, posežemo po možganskem privesku in izvršimo tudi operativno skopitev. ZDRAVLJENJE S HOR- MONI MORA TRAJATI DO KONCA ŽIVLJENJA. Tudi opera- tivnih načinov zdravljenja je več. Metodo elektroresekcije kombi- niramo navadno še s hormonsko terapijo in kastracijo. Uspehi zdravljenja so v smislu podaljšanja življenja zadovoljivi. SODELOVANJE ISKRA-METRAVVATT Zapadnonemški proizvajalec elej;. tromateriala Metra\vatt, je sklenj svoj prvi sporazum o sodelovanju ^ tujo firmo; to je z združeno elektronsko industrijo Iskra, isk^j bo za svojega novega poslovneej partnerja proizvajala instrumente zj vgraditev, kot so: volt in airipej metri; v zameno pa bo dobivala instrumente za registracijo impuUo; in telefonske merilne pretvornie Štiriletna pogodba sodelovanja « podpisana v višini 19 mUijono, mark. Metravvatt jc ena vodilnili tovarr; za proizvodnjo sistemov upravljanja in telekomunikacijskega vodenja strojev in računalnikov. Ima zapo". slenih okoli 1.200 ljudi in je sestavn; del velikega švicarsko-nemškega koncema „Bro\vn Bovery Corpora- . tionl!:-.......- - ALKOHOL ZA VOLANOM Kljub nenehnim svarilom in pre- povedi uživanja alkoholnih pijač med vožnjo z vozilom v javnem prometu, je nesreč, katerim je vzrok alkohol, vedno več. Uslužbenci milice so proti takšnim kršilcem nemočni, kajti niti na dve osebi enaka mera izpitega alkohola ne učinkuje enako; seveda pa so tudi metode za ugotavljanje vinjenosti zelo nezanesljive. Marsikateri voznik ,,uspešno" prestane pihanje v balon- ček kljub vinjenosti. Drug problem je vedno večja gostota prometa na naših cestah, zaradi katere uslužben- ci prometne miUce ne morejo izvajati uspešnejše kontrole nad -vinjenimi vozniki. Naš zvezni zakon še vedno dovo- ljuje do 0,5 promila alkohola v krvi, s katerim naj bi bil voznik še vedno sposoben upravljati vozilo. Vendar se tudi pri nas vse bolj dela na tem, da se čim prej izglasuje zakon, ki bo voznikom prepovedoval vsakršno uživanje alkohobiih pijač in nekate- rih zdravil, kot so: tablete za umirjanje, uspavalne tablete in dm- ge. Na človeku ni moč opaziti spre- memb, ki jih povzroči alkohol, razen takrat, ko je oseba vinjena do tiste mere, ko so prizadeti in omamljeni raivnotežnostni in govor- ni centri. Takrat človeka zanaša in njegovo govorjenje in dejanja niso kontroUrana. V manjši stopnji vinje-. nosti človekovi nervni centri pr«. gotovo ne delujejo normalno, kaip- je moč opaziti samo na dejanjiji, Ameriška avtomobilska in tehničn- revija je prišla do zanimive idejeir. je opravila poskus, ki zelo vidn: prikazuje, kako padajo človekov; sposobnosti z vinjenost o, Normalno razvito osebo srednji- let so prosili, da izpije sedem šilčkoi žgane pijače in vsakikrat naj po K minutah napiše stavek: »Zmoža sem voziti, ko pijem." Pisanje jepi človeku ena najbolj refleksnih dejav- nosti, pri kateri potrebujemo zelc malo nalog centralnega živčev]a vendar spodnja primeijava lepe kaže, kako so bih po pitju prizadet refleksni centri, da o centralner, živčevju sploh ne govorimo. Člove- kova sposobnost, ko upravlja v vinjenem stanju vozilo, ni nič večji morda še manjša, ker bazua še na odvisnosti od dmgih uporabnikoi ceste. Voznikov, ki spijejo tudi več kot sedem šilčkov pa na našit cestah ne primanjkuje. Vprašanjem le, aU se s pripravo novega zakoni ne bi izplačalo tudi poostriti kon- trole nad točenjem alkoholnih pija; voznikom? Ali naši gostiliiičarji ii drugi gostinci 'niso posreden vzros za nesreče, ki kljub prepovedi točij: alkohol upravljalcem vozil v javner. cestnem prometu, pa tudi koleii jem? jgpNiK — Četrtek, 20. septembra 1973 stran 13 Bistriški planinci so praznovali a septembra 1973 dopoldne so .I^^:,lni člani PD IMPOL iz Slov. Ltrice kakor tudi drugi obiskovalci izletniške točke Trije kralji na Ijj^tnškem Pohorju slavili 51. gjjletnico delovanja tega dmštva. S kresom in dmžabnimi igrami so ,0 obletnico pričeli proslavljati že ninogo prej v obliki izletov in skupnih srečanj. Osrednja slovesnost paje pričela v soboto; 8. septembra [973 pri Štuhecovem domu pri treh kraljih na bistriškem Pohorju- \ia večer tega dne so planinci pnpravili velik taborni ogenj in ob „jem izvedh tudi nekaj zabavnih točk. V nedeljo, 9. septembra pa so pred spomenikom posvečenem An- tonu Štuhecu, oskrbniku starega planinskega doma pri Treh kraljih, pnpravili osrednjo proslavo, ki sejo je ob zelo lepem vremenu udeležilo veliko število planincev in drugih. Med gosri pa sobili tudi planinci iz občine Ptuj, in Ruš. L-vodno besedo je imel predsednik PD l.MPOL Rudi Mleku ž, ki je orisal pot dosedanjih uspehov in težav tega dmštva. Ob tem je poudaril veliko dejavnost in predvsem požr- tvovalnost posameznih članov, ki soi ob pomoči ponovno naraščajočega! števila članstva dosegali zavidljiv?^ uspehe. V nadaljevanju zaključne| svečanosti so 31 mladim Bistrica-; nom in okoličanom, ki so letos spomladi uspešno končali planinsko šolo, podehli posebna potrdila in značke PZS - planinske šole. Med najmlajšim.i, ki so letos končaU planinsko šolo je bil tudi pionir Alojz Utenkar, kije prejel posebno priznanje. Nagrajena pa sta bila voditelja šole Ivan Šturm in Vlado Zatbšnik. Svečanost so končah s kultumim programom. Vroč nedeljski dan je prisilil mnoge obiskovalce Pohorja, da so se ,.namočili" v za ta čas presenetljivo toplem Črnem ježem, ne daleč od Treh kraljev. VH Trenutek svečanosri za PD IMPOL na bistriškem Pohorju. ZINKA: Električno veselje Poslušajte dragi bralci me vsi, kaJ