AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 201
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 27TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Šangaj, 26. avgusta. — Angleški poslanik na Kitajskem, Sir Hughe Knatchbull-Huges-sen, je dobil smrtno nevarne rane, ko so ga zadeli streli iz nekega japonskega letala. Poslanik je bil na potu v Šangaj iz Nankinga v avtomobilu, ko se je nad cesto nenadno pojavilo japonsko letalo in začelo streljati na avtomobil s strojnico. Poslanik se je sesedel v avtu, zadet od krogle. Odpeljali so ga takoj v bolnico, kjer so mu dali kri. Njegovo stanje je nevarno. Avto, v katerem se je vozil poslanik, je imel spredaj angleško zastavo. Angleška vlada čaka na natančnejša poročila, predno bo podvzela kake korake proti Japonski. Vsekakor pa zna to privesti do krize med Anglijo in Japonsko.
Šangaj, 26. avgusta. — Še zdaj ni bila uradno razglašena
vojna med Japonsko in Kitajsko, čeprav grme topovi na vseh koncih in krajih Kitaja. Najnovejša strategija Japoncev je ta, da so s svojim bojnim bro-dovjem zaprli 800 milj dolgo obrežno črto Kitaja. Japonska mornarica je dobila povelje, da prepreči kretanje vsake kitajske ladje, špecielno pa je bilo naročeno od japonske vlade, da se ne sme nadlegovati nobene ladje kake druge države. Japonci se boje, da bi se zapletli v konflikt s kako drugo velesilo.
Japonci pritiskajo od dveh strani na Šangaj, Čeprav s težkimi izgubami. Japonci izkrcava-jo vedno nove čete in položaj je postal jako kritičen, ker je uvi-deno, da hoče Japonska doseči svoj cilj za vsako ceno. Položaj postaja vsak trenutek bolj resen in nevaren.
Mesto namerava konkurirati ulični železnici

Španski nacionalisti so zasedli mesto San-tander. Vladne čete so se skušale postaviti v bran, a silni topniški ogenj )ih je prepodil
Muriedas, Španija, 25. avg. — Tanki in oklopni avtomobili nacionalistično armade so dospeli pod težkim ognjem strojnih pušk vSantander, To je zadnje važno pristanišče v severni Španiji, ki sc ga še irpeli rdeči v posesti.
Mesto s<?. je podalo kmalu popoldne, ko so začele nacionalistične čete obstreljevati mesto z bližnjih višin. Ko,so prikorakali zmagovalci ,v mesto, ni bilo tam niti enega vladnega vojaka. Mestni zastopniki so se formalno podali zmagovalcu.
Ker je nacionalistično bro-clovje že dolgo časa zapiralo dohod v mesto z morja, je jako
primanjkovalo živeža v mestu. Nacionalisti so zadnjih dvanajst dni stalno prodirali proti mestu in "rdeče čete so se umikale brez boja. Vse je kazalo, da se kodo vladne čete postavile v resen odbor pred mestom in ga branile do zadnjega moža; Pa !ni bilo tako hudega odpora, kot se je pričakovalo.
Zavzetje Santandra je zelo velikega pomena za nacionaliste, ker je s tem njih brodovje in kakih 100,000 mož rešeno ene postojanke in gre lahko drugam. Vladne čete so zapustile Santan-der brez običajnega uničevanja z& seboj.
Pozor, Jugoslovani!
Pisarna gen. konzulata kraljevine Jugoslavije, 745 Fifth Ave., New York, N. F., poroča sledeče:
Jugoslovanski državljani, ki so rojeni v inozemstvu in tam stalno živijo, ne glede koliko let so stari, imajo pravico v teku treh let,, počenši od 22. decembra 1936 do najdlje 22. decembra 1939, da se po svoji lastni volji odrečejo jugoslovanskemu državljanstvu, akrj so že dobili državljanstvo v zemlji, kjer živijo.
Po tem danem reku bodo imeli to pravico samo oni jugoslovanski državljani, rojeni v inozemstvu in tam stalno živeči, ki so med svojim 21. in 24. letom starosti.
Za vse podrobnosti se je obrniti na konzulat, katerega naslov je zgorej omenjen. -o--
Andrew Mellon umrl
Southampton, N. Y. V četrtek večer je tukaj umrl najbogatejši mož na svetu, Andrew W. Mellon. Mellon je bil velika osebnost v republikanskih vrstah. Bil je zakladniški tajnik Zed. držav pod tremi predsedniki: pod Hardingom, Coolidgem in Iiooverjem. Njegovo premoženje cenijo na $500,000,000. Sedanja vladna administracija ga je težila radi neplačanih davkov, ki so šli v milijone. Umrl je pri svoji hčeri, Mrs. David Bruce, pri kateri je bival en mesec. Umrl je mirno 'in tiho. Pred Smrtjo ni izrekel nobene posebne želje. Pokopali ga bodo v soboto v Pittsburghu, kjer je bil njegov dom. In kaj ima zdaj od svojih 500 tisoč milijonov?
Ker se družba clevelandske cestne železnice noče podati, namerava mesto konkurirati ž njo s tem, da si nabavi avtobuse, vendar bi pa morali nakup istih odobriti volivci, to je, predlog bi moral dobiti najmanj 60 odstotkov oddanih glasov pri volitvah.
CIO zmagala v Akronu
Akron, O. — Glasovanje, ki se je vršilo pri Goodyear Tire & Rubber Co., je izpadlo v prid uniji CIO, ki je s tem postala zastopnica tamošnjih delavcev. Glasovanje je bilo 8,464 glasov za CIO in 3,193. proti. To je prva večja zmaga CIO v industriji kavčuga.
•-O-r—
In pa naše vdove
V nedeljo priredijo naše vdove, to je Klub slovenskih vdov, jako prijeten piknik na štrumb-ljevih, sedanjih Jagrovih farmah na. Bliss Rd. Za ples bo igrala Jankovičeva godba. Vesele vdove so pripravile vse najboljše za postrežbo gostom. Pojdite jih obiskat, se boste dobro zabavali.
Clevelandska mestna zbornica je dobila v razmotrivanje resolucijo, da mesto kupi za $1,500,000 hitrih, lahkih avtobusov, ter tako ustvari lastni prevozni sistem. Ta resolucija je bila predložena potem, ko je družba ulične železnice zavrnila pogoje mesta, pod katerimi bi se spisala nova pogodba med mestom in ulično železnico.
Seve, ako bi hotelo mesto nakupiti avtobuse in začeti s prevoznim sistemom, bi moralo dobiti denar z izdajo bondov iri to bi morali odobriti volivci pri volitvah.
Resolucija, ki sta jo predložila councilmana Krewson in Lewandowski, nalaga mestni zbornici, da nakupi za $1,500,-000 busov, od 300 do 350 po številu, ki naj bi bili lahki in hitri ter najnovejšega izdelka. Ta izdaja bondov bi zahtevala odc-brited najmanj 60 odstotkov oddanih glasov pri volitvah. In potem, če bi volivci odobrili tako izdajo bondov, bi morala to odobriti še državna postavo-daja.
Resnica je, da bi mesto izdatno škodovalo družbi ulične železnice, če bi začelo samo pre-
važati potnike po mestu. Tudi lep dobiček bi mesto delalo pri tem in vožnja bi bila lahko mnogo cenejša, kot je danes, ko operira transportacijo privatna družba, ki plačuje po 6 odstotkov na delnice. Ta denar bi potem lahko spravilo mesto, od-nosno meščanstvo.
Mestna zbornica zdaj študira ponudbo cestne železnice. Dozdaj je zbornica zavrnila še vse ponudbe družbe, po katerih je pripravljena še nadalje obratovati. Mesto je od svoje strani stavilo gotove pogoje, katere pa družba noče sprejeti. Zato je začela mestno zbornica resno misliti na to, če bi ne kazalo kupiti vso opremo od cestne železnice in obratovati v lastni režiji. Seve, tu je pa zopet v na-potje kupna cena, ker družba zahteva po $110 od. delnice, mesto je ponudilo pa Te $50.
Tako se cinca sem in tje in do pravega zaključka in pogodbe ne pride. Medtem pa ljudje plačujejo visoko ceno za vožnjo ,in godrnjajo, da jim mesto ne preskrbi ugodnejše eene. Vendar se bo v en kraj ali drugi go-'tovo obrnilo še pred volitvami.
Počitnikarji pozdravljajo
Sledeči naši rojaki pošiljajo pozdrave prijateljem in znancem iz raznih krajev, kjer so na oddihu: Miss Mary T. Franck in Miss Julia Gorisek iz Forest City, Pa., Mr. in Mrs. John Cen-j ta iz Houghton Heights, Mich., Frank Glach, Frances Ponikvar, Johana Mervar, Ana Zaic iz Denver, Celo., (kjer so na konvenciji ZSZ), Mrs. Louise Kozlevčar ter hčerki Louise in Genovefa iz Roseboom, N. Y.
Za manjšo plačo
Councilman Vehovec. je predložil mestni zbornici predlog, da bi bila prihodnja plača predsednika mestne zbornice $3,500, to je samo $500 več kot bodo dobivali drugi mestni odborniki. Sedanja plača predsednika je $3,-200, poleg $1,800, kar dobivajo ostali councilmani. Mr. Vehovec trdi, da ne bo takega boja za predsedniško mesto, če ne bo privlačne plače.
Na demokratski piknik
V nedeljo popoldne bo ves Euclid na pikniku, ki ga prirede združeni klubi v Euclidu na Mo-čilnikarjevi farmi. Za izvrstno postrežbo in fino zabavo bo vsestransko preskrbljeno. Oglasite se torej v nedeljo popoldne na Močilnikarjevi farmi. Slišali boste tudi par dobrih govorov. Lep plen
Clevelandčanka, Mrs. Chis-holm, je ujela blizu Jordan Ferry, N. S., tunino, ki je tehtala 760 funtov. Riba je bila dolga 9 čevljev in 8 palcev. 50 minut je vzelo ribičarko, da je spravila ribo do ladjice. Ta ženska bo imela nekaj za povedati, kadar pride nazaj.
Podriižnica št. 32 SžZ
Podružnica št. 32 SžZ obhaja v nedeljo slavnostno praznovanje osme obletnice obstanka in sicer v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. o slavnost poseti tudi gl. predsednica, Mrs. Marie Pri-sland, kateri v počast bo podana lepa deklamacija. Bo tudi petje in ples, za katerega igra Pecon orkester. Začetek proslave je'ob osmih zvečer. Agilne članice prijazno vabijo vse farane in prijatelje, zlasti pa članice sosednih podružnic.
Mr. Vogrič na obisku
Mrs. Anton Mervar nam je predstavila prijaznega rojaka, g. Petra Vogriča iz Maribora, ki je prišel za par tednov na obisk v Zedinjene države in se ustavil pri Mervarjevih za par ur. Mr. Vogrič živi stalno v Mariboru, toda ker ima v New Yor-ku še dva sinova in eno hčer, jih pride večkrat obiskat. Lepa hvala za obisk!
Peta obletnica
V	nedeljo 29. avgusta se bo brala V cerkvi Marije Vnebovze-te sv. maša ob desetih za pok. Jim Skubicem. Sorodniki in prijatelji so prošeni k udeležbi.
Obešalec papirja umrl
William Giltner, star 71 let, stanujoč na 1246 E. 86th St., je umrl za poškodbami, ki jih je dobil pri padcu z lestve, ko je pa-piral stanovanje.
Novo podjetje
Mr. George Hoernig, je odprl gasolinsko postajo na vogalu 185. ceste in, Hiller Ave. Mr. Hoernig je zet John Gabrenjeve rodbine iz Euclida. Mnogd uspeha želimo podjetnemu možu. Sedma obletnica
V	nedeljo 29. avgusta se bo brala v cerkvi sv. Vida ob sedmih sv. maša za pok. Antonom Kostanjškom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Poslanika odpoklicana domov
London. — Angleški poslanik v Zedinjenih državah, Lind-jsay, je bil nenadoma poklican | domov iz Washingtona. In ker je bil ob istem času poklican domov tudi ameriški poslanik za Anglijo, Bingham, je postal svet pozoren. Nobena izmed vlad noče povedati, čemu sta poklicali poslanika domov. Smatra pa se, da bosta dobila poslanika navodila pri svojih vladah radi situacije na Daljnem Vzhodu.
Ameriška legija pomaga
Indianapolis, Ind.—Kot znano, Ameriška legija zelo mnogo pomaga osirotelim otrokom. Letos vzdržuje 381,274 otrok, kar je stalo legijo samo v tem letu $3,242,756.53. Največ teh otrok je od vojnih veteranov, vendar jih je vtem številu tudi 39,609, ki niso otroci teh veteranov.
Ribničani in Kraševci
Na lepem balincarskem prostoru v SND, St. Clair Ave., se bodo udarili v; balincanju Ribničani in Kraševci. Vredno bo poslušati medklice obeh narečij. Tekma je kar dva dni. V soboto se začne ob eni in v nedeljo zepet ob eni. Kogar zanima ta sport, bq imel lepo zabavo.
Pozdravi s počitnic
Mr. in Mrs. Louis Drašler pošiljata pozdrave s počitnic v Allegheny gorovju blizu Union-town, Pa. V gorskem zraku na oddihu za en teden.
Čeke odnesel
Policija išče nekega računo-vodjo pri WPA, ki je odnesel delavcem čeke v znesku $1,200. čeke bi bil moral oddati delavcem, pa je izginil ž njimi.
Se bo li Roosevelt maščeval nad senatorji in kongresniki, ki so revoltirali proti njemu
Washington, D. C. — Generalni poštni mojster Zedinjenih rzav in kampanjski manager] Predsednika Roosevelta, Jim 1arley, ki ima danes največ besede v demokratski stranki v ezeli, je imel razgovor s časni-arJi- Na vprašanje, če bo Roosevelt kandidiral za tretji ermin, je rekel, da o tem niče-Sar ne ve, ker ni nikdar vprašal ^dsednika glede tega. „ Moteni šo ga časnikarji vpra-Sa'i> če se bo Roosevelt mašče-Va' nad onimi kongresniki in se-^atorji, ki so bili izvoljeni, ker So se obesili Rooseveltu na sukajo, je re]<e] Farley, da človek 116 Pride v politiki nikdar daleč, a_k°se skuša maščevati nad svo-nasprotnikom.
"Toda," je rekel Farley, "narod je za Rooseveltov program. To dobro vem, ker sem veliko potoval po deželi in govoril z ljudmi. Narod stoji za Roose-veltom in njegovim ciljem. In senatorji, ki so mu nasprotovali, bodo imeli precej težkoč, ko bodo morali svojim volivcem pojasnjevati svoje stališče.
Ko so ga vprašali, če bo delavski vodja Lewis za demokrate v letu 1940, je rekel Farley, da tega ne ve, ve pa, da bo za Rooseveltov program masa naroda, vključno delavstvo.
Nazadnje je Farley še zatrdil, da če bi bile danes predsedniške volitve, da bi dobil Roosevelt prav toliko držav, kot jih je dobil pri zadnjih volitvah.
Bratje Hrvatje praznujejo,
®ratje Hrvatje praznujejo v Jjedeljo 29. avgusta hrvatski To je že peta enaka letna Proslava hrvatskega naroda v •evelandu. Slavnost se prične s v- maso ob desetih v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Potem je pa v cerkveni dvorani. Ob se razvije velika parada na
aytomobilih
po mestu. Igrala bo najstarejših godb v mestu, 'rays, in dva tamburaška zbora. ® treh popoldne se pa začne s ^ro£ramom v avditoriju SND na i Clair Ave. Vrši se pevski °ttcert, pri katerem poje cer-Vetii zbor fare sv. Pavla ter finski
zbor. Nastopi več od-
cnih govornikov, kot Ivan D.
futkovič, gl. predsednik HBZ,;
jUPan Burton Wm. Boyd, sodnik
^feph Artl, ter gg. duhovniki
>ai€ in Hranilovič. Po koncer-
se razvije ples v obeh dvoranah.
bratje Hrvatje prav prijazno aljijo tudi naše Slovence na to
Ureditev.
*
^rvatski društveni dom pa r'redi v nedeljo svoj letni pik-na Pintarjevi farmi. Zaba-e in okrepčila bo dovolj. Nasto-tudi pevski zbor Abraševič. . bosta igrali dve in sicer jnburaški zbor Neven in za adino pa Snelerjev orkester, počenih je 50 jancev, katere v. sPekli na ražnju za okusno jj °6nko. V imenu elevelandskih j^Vatskih pionirjev bo govoril Matt Brajdič. Tudi drugi gev°rniki bodo nastopili. Obeta prijetna zabava in bratje ji^Vatje'vabijo vse Slovence, da •j,013 iščejo v nedeljo na Pintar-
1 farmi.
^di klobase izključen
lav NemčiJ'a- — Neki de"
S0e.C v Berlinu je bil izključen iz k *ajistično delavske stranke, h" <lei.6ri mora spadati vsak nemški ]d0,yec> ker je vrgel skozi okno Jal w' delavec se je zagovar-bjtg^' da napravi s svojo klo-Wnj. . hoče> toda odbor stran-l<yja] avi) da je s tem postal ne-
en franki.
—_ o-
V J?5* se začne šola cljd redmestjih Lakewood, Eu-®ola v" South Euclid se prične kv8ke° "7 sePtembra, dan po De-^cnp m Prazniku. Drugod se pa Pozneje.
škrjančki
nskl zbor škrjančki ima 8:45VaJe v soboto 28. avgusta St°rih JUtra.i v navadnih pro-^Vem* arši' Pošljite otroke ob
Kaj lepa nagrada
Družba, ki izdeluje Old Gold cigarete, je vodila pred nekaj časom kontest v nekakih ugankah, ki jih je bilo treba pismeno reševati. Vse Zed. .države so šle takrat v kontest, staro in mlado. Zakaj pa ne, če je bila pa prva nagrada $100,000. No in zdaj se je to in druge manjše nagrade razdelilo. Prvo nagrado $100,-000 je dobil mornariški kadet William R. Staggs, star 25 let in ki sedaj službuje na bojni ladji USS Ranger, ki je, kot znano, iskala izgubljeno pilotko Ameli-jo Earhart. No, fant je že preskrbljen za ta svet.
—:-o—-
Drago mleko v N. Y.
V New Yorku'se je zopet podražilo mleko. Tako stane zdaj kvort mleka prve vrste 16c, druge vrste pa 13c.
-o-
Res ni mala skrb
Družini okrajnega sodnika Roy Seth Hurda je tetica štorklja prinesla v sredo zalo deklico, ki je petnajsti otrok v družini. Najstarejši je star 25 let. Sodnik je včeraj rekel, ko je delil cigare svojim prijateljem, da ga najbolj skrbi, kakšno ime bodo Obrali za kraljično; kar pri 15 otrocih res ni mala skrb. V družini je sedem hčera in osem sinov. Sodnik je rekel, da bodo pri 'zbiranju imena imeli besedo vsi otroci, potem je pa potiho pri-/tavil, da bo imela mama končno vendarle zadnjo besedo. I saj se razumemo, g. sodnik! Pobiranje asesmenta
Jutri večer, med 6 in 7. uro, bo pobiral tajnik društva Bled št. 20 SDZ asesment v navadnih prostorih.
* Governer države Alabame je imenoval svojo ženo za naslednico senatorja Blacka.
AMERIŠKI POROČEVALEC VIDI V AVSTRIJI NAPREDEK IN EKONOMSKO STABILNOST
Dunaj, Avstrija. — Ameriški časnikarski poročevalec William McDermott, ki se nahaja v Avstriji na ogledu, piše, da se je ta mala državica, ki šteje komaj 6,-000,000 prebivalcev, heroično izkopala iz depresije in se ekonomsko bolj dvignila, kot kaka njenih sosednih držav. Po svetovni vojni, ko je ostalo od nekdaj mogočne Avstrije komaj pest zemlje, je vsakdo pričakoval, da se bo Avstrija čisto zrušila, ker je bila skoro brez industrije.
Danes se pa vidi, da trgovina v tej deželi zelo cvete, življenjske potrebščine so zelo poceni in
denarno valuto so Avstrijci postavili na eno najbolj solidnih podlag v Evropi. Mnogo denarja puste tukaj vsako leto turisti in to je menda tudi glavni vir! dohodkov. Mnogo proda Avstrija tudi električne sile sosednim državam. Njene finance so zdra-' ve in proračun je vsako leto ba-1 lanciran. Avstrija je ena izmed redkih dežel, ki plačuje redno svoje dolgove. Avstrija pridobiva železo in izdeluje jeklo. Jekla je prodala zlasti veliko Japonski in Kitajski. Izvaža tudi mnogo lesa, katerega največ proda Italiji.
Japonci so zaprli 800 milj kitajskega
obrežja s svojim vojnim hrodovjem
Inšpektor Hasan v pokoj
Policijski inšpektor Andrew Hagan je stopil iz policijske, službe in stopil v pokoj. Njegova pokojnina bo znašala $150.00 na mesec do smrti. Službo pri policiji je nastopil 1913. Hagan je bila znana osebnost v Cleve-landu. S svojimi višjimi se je večkrat spri. Župan Kohler ga je bil enkrat prestavil v najbolj oddaljeno postajo od doma. Varnostni direktor Barry ga je .enkrat degradiral od kapitana na poročnika. Hagan je bil velik prijatelj župana Millerja in je imel takrat tudi precej besede, ženske bodo balinale
V nedeljo 29. avgusta se vrši balincarska tekma članic Gospodinjskega kluba na Jutrovem. Začetek ob eni popoldne na prostorih Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Ženske balin. carske tekme so vedno zanimive, ker ni toliko ustmenih pripomb kot pri moških. Vrle članice prijazno vabijo cenjeno občinstvo.
Izlet mladinskega zbora
Mladinski pevski zbor Slov. doma iz Holmes Ave. bo imel v soboto 28. avgusta i^et v Metropolitan park. Kogar veseli, naj se pridruži. Naj bo ob devetih zjutraj pred Slov. domom. Prigrizek naj vsak s seboj prinese. Prosi se tudi starše ,da se tega izleta udeleže za varstvo otrok.
"SlavČki
Opozarja se vse Slavčke, da gotovo pridejo v nedeljo k pevskim vajam, ker se bodo takrat slikali za programno knjigo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«17 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po potti, celo leto »7 00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po razna&alcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00.
Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for fl months
Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1800. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 187».
J83	"	No. 201, Fri., Aug. 27, 1937
Svet in nove iznajdbe
Amerika se nahaja na pragu nove dobe tehnologičnega napredka, ki bo imel globok vpliv na življenske in delavske razmere v tej deželi. Ž vidom, naperjenim v bližnjo bodočnost, so inženirji, kemikarji, biologi in sociologi, zaposleni z raziskovalnim delom priporočali National Resource Committee. Ti so pripravili poročilo, ki obsega' kakih 450,000 besed, in v njem priporočajo zvezni vladi, da si prizadeva preprečiti, kolikor je mogoče, socialno trpljenje in zgubo, ki izvira iz tehnologičnih sprememb.
Poročilo sega v zrno vprašanja, ko razpravlja o mogočih posledicah iznajdb modernega življenja in o obsegu tehnologične nezaposelnosti (to je, nezaposelnosti, ki nastajajo radi novih strojev), ki jo utegne povzročiti vpeljava novih iznajdb.
Odbor je ugotovil, da veliko število iznajdb, napravljenih vsako leto, ne pokazuje nobene tedence, da bi delo zmanjšalo. Nasprotno, kaže na nadaljni porastek. Že ta čas smemo pričakovati v bližnji bodočnosti vpeljavo meha" ničnega pobiratelja bombaža, umetni bombaž in volni podobnih prediv, oziroma bombažu podobnih tkanin, napravljenih iz celuloze, nadalje umetno zahlajevanje in prezračevanje hiš v mnogo širšem obsegu, vporabo foto-električne stanice v industriji, hiše izgotovljene vnaprej, umetni kavčuk, hitro dozorevanje živežnih rastlin potom kemičnega polivanja korenin, televizijo, izdelovanje gasolina iz premoga in navpični vzlet zrakoplovov.
Vsaka izmed teh iznajdb bo na svoj način revolucijo-narala moderno življenje. Vzemimo na primer zadnje omenjeno iznajdbo, navpični polet zrakoplovov. Eksperimentalno je bila stvar že dosežena, dasi utegne biti mnogo let, predno se rešijo vse tehnične težkoče. Narodne in državne meje bodo takorekoč zginile, ako bodo letalci v stanu vzletati in pristajati, kjerkoli se jim zljubi. Skoro vsa zemeljska krogla bo odprta zračnemu prometu, vštevši vse one kraje, ki so nepristopni prometu po zemlji in po zraku, kot so prostori v divjini, gore, ladje in mestna središča.
Kinematograf, časopisi, oglaševanje in obstoječi sistemi brzojava, telefona in radia bodo občutili vpliv televizije, čim se ista do dobra vpelje, kar utegniti priti v nekaj, letih.
Druga iznajdba, ki se sedaj razvija, omogočuje takoj-^ šnje prepošiljanje stalnih rekordov, fotografij, tiskane stra" nice in drugih znakov. Pri tem ustvarja televizija jako resno vprašanje kontroliranja javnosti. "Kako velik je vpliv take kontrole," poudarja poročilo, "je jasno razvideti v onih deželah, ki so doživele v zadnjem času socialne revolucije in kjer je taka kontrola v kratkem času povzročila izvanredne spremembe v izraženem naziranju in obnašanju širokih mas prebivalstva."
Umetno zahlajevanje in prezračevanje ali foto-elektri-čna stanica utegnejo biti povod novih industrij, ali ni težko predstavljati si, kake posledice utegne imeti mehanični pobiralec bombaža ali umetni bombaž na razmere* na jugu.
Odbor izpodbija naziranje, da nove iznajdbe zmanjšujejo število zaposlitev. Tehnologična nezaposelnost je ena izmed najbolj tragičnih posledic takojšnje vpeljave mnogih novih iznajdb, ali iznajdbe ne odpravljajo samo, marveč ustvarjajo nove zaposlitve. Dočim so nekatere tehnologične spremembe imele za posledico popolno odpravo zaposlenja in celo odpravo celih industrij, iste ali drugačne spremembe so dale povod za novo zaposlitev, službe in industrije. Odbor je tudi pronašel, da vsaj del cene za to neprestano spremembo v industriji plačujejo delavci, kajti mnogo novih Strojev in nove tehnike napravljajo stare stroje zastarele.
Nove iznajdbe ne vplivajo le na nezaposelnost, marveč tudi na socialne ustanove, družinsko življenje, na cerkve, javnost, države in prizadete industrije. Da se pomaga pri prilagoditvi, ki postane potrebna vsled novih strojev in procesov, odbor priporoča, da se ustvari "National Resource Board," ki naj služi kot stalna, vse nadzirajoča organizacija, ki bi izvrševala neprestane študije o tehnologičnih spremembah.
n » « ■—•—•—.. . .—.—. . .—..............
BESEDA IZ KAR0DA
' • ............. —...........h
Kaj pravile!
Neki clevelandski Kitajec je dobro povedal, da Kitajci niso krivi, če se Japonci prehitro množe in jim primanjkuje zemlje.
Ampak to se ne "pita," kadar ima kdo moč v orožju.
» * »
Ko ko izkrcali pri šangaju prvih sto ameriških marinov in so ti skočili na breg v polni bojni opremi, so veselo vzklikali: "No, kje pa 'mate tisto vojno, o kateri se toliko govori?" še par sto ameriških marinov, pa bi bil kmalu mir na Daljnem Vzhodu.
n<	sjt	*
Bivši ameriški predsednik Hoovežr se želi sprijazniti z onimi demokrati, ki nasprotujejo Rooseveltu. O ne, ne želi se sprijazniti same s temi demokrati, ampak z vsemi onimi 26,000,000 glasovi,
ki so bili oddani za Rcosevelta.
* # *
France Barbič je v dvomu, če bi se poslalo španskim socialistom ambulance za v gore, ali tako, ki je bolj za po ravnem. Veš kaj France, pošljite jim kako štrit karo, saj se dobi pri vaši kom-paniji kakšna, ki je na razpoloženju kot jugoslovanski ministri.
Narod vam je hvaležen
Navzlic raznim okoliščinam, ki se včasih pojavijo nepričakovano in seveda skupno z razočaranjem, je bil slovenski dan na Veliki jezerski razstavi prav uspešen. Upala sem, da se bo vsaj za kratek čas prikazalo ljubo sonce in sijalo s svojimi žarki na lepe narodne noše in uniforme, pa zaman, ni ga bilo vse popoldne. Smo se morali pa mi toliko bolj potruditi, da se je program izvršil točno in v redu.
Bilo je mnogo potov in dela, predno se je skupaj zbralo vse, ki so se udeležili parade in nastopili na programu. Toda vse delo in trud je bilo poplačano s zadoščenjem, da ste bili navzoči zadovoljni. Vsak, ki se je odzval je bil očividno zadovoljen. Slišati je bilo tudi mnogo lepih in iskrenih poklonov, da se jim je dopadlo. Ne morem s ikaj, da ne bi pripomnila sledeče: S čim bi se naši Slovenci sploh pokazali v javnih nastopih, da niso naše žene in dekleta tako narodno zavedne, ki s pogumom nastopajo ob vsaki priliki in to prav impo-zantno, da je narod lahko ponosen. Slovenci v Clevelandu ste lahko veseli, da imate v svoji sredi pogumne Slovenke, ki jih ne ovira nobena sila do javnih nastopov. Vsa čast našim ženam in dekletom in tistim možem, ki radi sodelujejo.
Torej, prav iskrena hvala vsem cenjenim posetnikom slovenskega dne in sledečim skupinam: Naj prvo našim trem godbam, to so bile Bled, sV. Jožefa KSKJ in fare iV. Lovrenca, kakor tudi njih "drumand bugle corps." Potem najlepša hvala vsem, k^SQ.fft odzvale.v narodni noši in pa našim uniformiranim skupinah: St.;' Joseph Cadets KSl<J, Častni straži SDZ, Novak Guards, Red Jackets Maccabeies, Marie Pris-land Cadets, Frances Rupert Cadets, St. Vitus Cadets, Frances Sušel Cadets št. 15, Cadets št. 41 in št. 47 Cadets.
Posebna hvala našemu uglednemu sodniku g. Frank Lau-schetu za lep govor, kakor vselej, in pa kvartetu g. Edward in Frank Bradaču, g. Samsa in g. John Lube za prelepo petje, ki nam je bilo vsem v čast.
Iskrena hvala vsem skupaj za nastop bodisi v igranju, plesu ali korakanju, kakor tudi vsem posameznikom, ki ste na katerikoli način pripomogli do lepega uspeha. Vsem, ki smo bili navzoči bo slovenski dan na razstavi ostal za vedno v lepem spominu. Bog vas živi! Naj bo narodna hvaležnost vaše plačilo.
Albina Novak.
ljo za napredek te ustanove.
Zmagovalki zadnje tekme sta bili Mrs. Jennie Bartol in Mrs. Stephania Roje, ki sta se sedaj zopet vpisale, da želita takmo-vati, ker želita obdržati prvenstvo balincanja žena in deklet za leto 1937. Torej pridite v nedeljo popoldne k Slovenski delavski dvorani, kjer se obeta zanimiva tekma in zabava.
Anna Traven.
Pismo iz domovine
Balincarska tekma žena in deklet na Jutrovem
Večja udeležba, večje veselje in korajža posebno še pri nežnem spolu, zato vljudno vabimo cenjeno občinstvo, da se udeleži in prisostvuje pri balin-carski tekmi, katero priredi Go- j spodinjski klub na Jutrovem, S. D. D., v kateri bo tekmovale žene in dekleta iz naselbine. Tekma se bo vršila v nedeljo dne 29. avgusta pri Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Pri-četek bo točno ob 1:30 popoldne, da je potem še dovolj časa za one, ki žele posetiti kak piknik.
Žene obljubljajo prvovrstno postrežbo tudi za potem v spodnjih prostorih, naj si bo za jedila, pijačo ali zabavo. Ta klub deluje v korist Slovenske delavske dvorane, torej z vašo udeležbo na njih prireditvah obenem pokažete svojo željo in vo-
Veliki dol, Jugoslavija. — Napisala bi rada par stvari iz domovine, pa sama ne vem, kako bi začela. No, pa se bom najprej zahvalila g. Kollandru, ki je bil z nami tako potrpežljiv na. potu. Z vsem nam je rad ustregel, kar smo ga vprašali. Zato mu gre najlepša zahvala.
Zahvaljujem se tudi vsem številnim prijateljem, ki so se prišli v tako velikem številu poslovit, ko sem odhajala v staro domovino, zlasti pa se zahvaljujem najprej moji družini, potem sestri in botri, Mrs. Okički in Mrs. Bencin. Pa še vsem drugim, ki jih je preveč, da bi vse imenovala osebno.
Na 7. julija smo dospeli v Ljubljano. Lepo so nas sprejeli, celo godba nam je igrala. Od veselja smo začeli vsi jokati, ko smo stopili na rojstno grudo.
Izpolnile so se besede g. Kol-landra, ki je rekel, da lepše ladje je ni kot je Normandie. Ne morem najti dovolj primer-* nih besed, da bi jo zadostno opisala, tako je lepa.
Zdaj pa še o tem, kako so naš sprejeli doma. Dragi rojaki, ko bi vedeli, kako sivolasi starčki in upognjene ženice sprašujejo po svojcih v Ameriki! Prihajali so i: meni in spraševali: kako kaj moj, kako kaj moja tam y daljni Ameriki. Vsakemu sem povedala, da se imajo prav dobro. Zato pa, kdor ima še koga doma, naj mu po možnosti pomaga, ker tukaj je velika revščina, da ne morete verjeti, če sami ne vidite. Takrat, ko sem bila še jaz doma, so bila še nebesa v primeri z današnjimi razmerami. Sama revščina, kamor pogledaš.
Bila sem tako srečna, da sem prisostvovala 50-letnici poroke mojih dragih staršev. Vsa Mirna peč je rekla, da take slavno-sti še ni bilo tukaj in je tudi ne bo zlepa. Z mamico in očetom sta šli dve vnukinji pred oltar, belo oblečeni. Mama so imeli zlat venec na glavi, oče pa lep šopek na prsih. Kako sem bila srečna, ko sem videla moje starše, 71-letno mamico in 72-letnega očeta pred oltarjem, ko sta ponovila večno zvestobo, ki sta si jo prvič prisegla pred 50 'leti.
Po slavnosti v cerkvi, smo se podali v gostilno. Slavljenca sta rekla, da sta šla prav tako tudi pred 50 leti. Staršem sem rekla, da bomo ob 60-letnici pa vsi otroci prišli domov na slavnost. Od veselja sta se oba zjokala.
Potem smo šli pa domov, kjer je bila pripravljena cela ohcet. Slavljencema smo izrazili naše najiskrenejše čestitke, da sta v zadovoljstvu dočakala zlato poroko. Mnogo sta prestala v življenju, a vse križe in težave sta junaško prenašala. Slavnosti sta prisostvovala tudi čč. gg. župnik Anton Zore in kaplan Anton Petrič. Rečem vam, da je bila lepa slavnost in dobro smo se zabavali. Res, prav hvaležna sem Bogu, da sem bila tako srečna in sem mogla biti osebno pričujoča pri zlati poroki mojih ljubljenih staršev.
H koncu pa pozdravljam mojo družino in vse prijatelje in znance širom Amerike.
Ana Pinculič.
SLOVENSKI DAN NA JEZERSKI RAZSTAVI V CLEVELANDU
Prva slika na vrhu kaze narodne noše in vežbalne krožke, na prostornem odru sredi trga Streets of the World. Na sredi vidite g. sodnika Lauschetu, ki predstavlja Slovenke in Slovenke tisočeri množici, ki je sedela in stala v velikem, krogu okrog odra.
Druga slika kaže naše žene v narodnih nošah, ki so se zavrtele ob zvolcu slovenskih harmonikarjev, bratov Grm.
Tretja slika -pa kaže, del občinstva, ki je zrlo na slovenski program na odru in viharno pozdravljalo narodne noše, vežbalne krožke in pevcc.
IZ DOMOVINE
—Tudi po Prekmurju so nevihte na dnevnem redu. V zadnjem času smo imeli v Prekmurju več neviht, ponekod tudi s točo. Zaradi močnega deževja so Ledava in drugi potoki nevarno narasli. Njive okrog Murske Sobote so bilo pod vodo. Ponekod kmetje niso pospravili pšenice in jim jo je voda delno odplavila, škoda je velika. Tudi Mura je nevarno narasla. Ker je bilo letos že več poplav, ki že tako dovolj prizadetega prekmurskega kmeta spravljajo v težavnejši položaj, bi bilo nujno potrebno
čim prej izvesti regulacijo Mure in raznih drugih potokov.
—Brati zaklal brata. Nedavno so pokopali na pokopališču v Radečah posestnika Zidarja Vinka iz Goreljc pri Radečah. Pokojnik je umrl za ranami, ki mu jih je v prepiru zadal njegov brat France. Vinko je zapustil veliko posestvo z obsežnimi sadovnjaki in vinogradi. Njegova žena bo zelo pogrešala pridne gospodarjeve roke, a 20 mesecev star otro-čiček skrbnega očeta. Pogreba še je udeležilo mnogo ljudi, kar je dokaz, kako globoko je pretre-sel ta žalostni dogodek vso okolico.
£e verjamete al' pa "J
Potočan se ziblje v jutranji urah proti domu. Branjevke s bile že na trgu in naključje n meri, da se Potočan zaleti v njico neke branjevke in J1 i vrne jerbas solate.	j0
Kakopak, branjevka pa f1^
in pokonci, pa
ubogega Potocana:	na!
ski pijanec! Neroda nemar^
Kozel natreskani! KrfVtrrCi-rodna! Capin,! Klada- „ na! Govedo! In . • • in.'„'
"O Marička pomagaj • ^ hne Potočan, "pa nisem v da sem že doma."
2
UMMM
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po unlkm bTtraOi K. Mar«
ZAHVALA
"Se tudi niso. Zunaj pred Vati sem jih videl. Stal sem s sosedom na cesti, ko so jez-d'li mimo. Mislili so se pri meni ustaviti, vprašali so me Celo> ali sem handžija. In tisti s črno brado je vprašal, ali nismo videli treh popotnikov na belcih."
"Šejtan! In kaj si odgovoril?"
"Resnico seve!" "O jej —!" "Zakaj ?"
'Nič. Kar tako mi je ušlo.
L6(povej dalje, kako je bilo!"
'No, tisti, ki je jezdil vran-
ca> je vprašal, ali so bili oni
trije pri meni, koliko časa so
°stali in kam so se obrnili."
'Izvrstno! In kaj si odgovoril?"
"Da so jezdili v Dojran." 'Jako dobro! In kaj so nato storili?"
"Tisti črni je dejal, da mo-faJo nemudoma za njimi. In Se celo natančno sem jim mo-ral Popisati pot."
"Pa so res jezdili v Dojran ?"
"Si prepričan?"
"Prepričan? Sam sem šel 2 njimi skozi vas in jim pokadi pot. V skoku so odjezdili Proti jugu. Sedaj pa moram res oditi.
zamerita!" . Zelo prijazno sta se lopova Poslovila in handžija je odšel. ^es dobro se je izmazal.
Ko je izginil čez dvorišče, Je Pračar udaril po mizi.
"Kaka sreča! Niso šli v Strugo! Brez skrbi sva lahko!"
"Da! In kako pameten je bil ~*arud el-Amazat, da je tegale bebastega handžijo tako lepo nalagal!
V Dojran da potu-Je> je rekel! In tisti frankov-8ki Pes je tudi jezdil v Dojran!"
"Nisem še bil v Dojranu. Ka-ko(daleč je odtod?" . "Sedem ur, mislim, je treba Jezditi. Komaj do noči bodo t' Psi prispeli. Jutri bodo podedovali
za našimi in seveda 2Vedeli, da so jih za nos zvo-d'li. Vrnili se bodo, ampak Pred pojutrišnjim jih ne bo v ktrumico. In kar je najlepše, ^'dva lahko tukaj sediva pa j^ya in pijeva, kolikor nama Ničesar ne zamudiva!" "Verjemi, tako sem vesel, ot da imam tudi sam rojstni dan!"
v, 'Ampak, kaj pa če se hand-2lia še nocoj vrne?" "Mu na misel ne bo prišlo!" "Vprašati bi ga bil moral!" "Zakaj ?"
1 bi zvedel, da se vrne šc-Va Jutri, lahko ves dan ostanc-i.' Postregli nama bodo in ni-pr?are ne bova plačala! Takih ^ ^ je malo na svetu in ka-Se nudijo, jih je treba po-izrabiti!" v Nič se ne boj! Ne bo ga , <jutri!" Misliš?"
^ Seveda! Rojstni dan se ven-( obhaja navadno zvečer." Je res'"
«T
čili n P°^noči bodo veselja-' ^ v. Di misliš, da bo po pol-štiv Sedel na konja in jezdil Ure daleč domov?" mu ne bo ljubilo!"
Ijub'f Sam° da se mu no bo spet1 Pili bodo in -i6^' pa
bon	Pijani bodo in spali
C do belega dne!" TUr. .ri0> da imajo tam doli v V čisto take običaje ka-nas!
ttjevraav si Povedal!" mu je pribil tovariš in izdatno nag-do kg,0- "pili bodo in spali Vom /S* dne! Pred poldne-laH0 ne bo domov. In midva
"D0bStaneva čez noč!" vsaj 0(Jr°! Ostaniva! Se bova n°č! £kod°vala za pretečeno
^°rekoc T "'eza me grabi! Ta" v Pesti sva že imela ti-
stega človeka, ki jezdi vranca, tistega džaura in nevernika — pa nama je ušel!"
"Da, grda smola! Sunek z nožem, pa bi bil za vselej oskrbljen!"
"Vse je tako naglo šlo! Komaj da sta bila med nami, sta že tudi izginila!"
"Kako sta neki prišla v go-lobnjak?"
"Najbrž po svislih."
"Pa kdo jima je povedal, da se bomo zbrali v sobici pod go-lobnjakom?"
"Šejtan jima je povedal! Ne veš, da je vsak džaur šejtanu zapisan? Zato pa so si že za življenja dobri prijatelji. Nihče drug ko še j tan jim ni tega izdal! Ampak gorje jim, ko pridejo v Strumico!"
"Hm! Naju vsa zadeva prav za prav nič ne briga! Sela sva in plačajo naju za trud."
"Ampak tisti, ki me plača, je moj prijatelj in pomagam mu!"
"Tudi če bi bilo treba koga ubiti?"
"Zakaj pa ne, če nese? Ali je greh, džaura ubiti?"
"Ne, zaslužno delo je! Kdor ubije džaura, pride za ena nebesa više! Tak je nauk naših pradedov. Zal, da se ga danes le malokdo drži! Kar srbi me, da bi tistemu džauru poslal kroglo, ko pride v Strumico,!"
"Pomagam ti!"
"Pomisli, kako korist bi imela od tega! Dobro bi naju plačali in vse bi bilo najino,, kar ima tisti džaur na sebi! Tudi vranca bi dobila! In vranec sam je vreden premoženje! Pa-dišahov konjušnik bi ga drago plačali"
"Ali pa tudi ne,!"
"Oho!"
"Vprašal bi naju, kje sva vranca dobila!"
"Podedovala sva ga seveda!"
"Kje pa dobiva vrančev rodovnik? In za rodovnik bo vsak kupec vprašal."
"Rodovnik ima gotovo džaur v žepu. Ko ga ubijeva, dobiva tudi rodovnik v pest."
"Ampak, hm—!" "Kaj hm—?"
"Bojim se, da ne bova midva tista, ki bova podedovala vranca!"
"Zakaj?"
"Manah el-Barša ali pa Ba-rud el-Amazat ali pa še kdo drug si ga bo tudi poželel!"
"Hm—-.! Je res! Ampak—! Saj jih lahko varava."
"Kako misliš?"
"Takole. Najprvo jezdiva v Strumico, pa zamolčiva, da je *džaur odpotoval v Dojran. Povedala bova, da nama je ušel v —v—kamorkoli, si bova že še izmislila kako vas, da bo prav. In potem—"
"No—? In potem počakava v Strumici, kajne?"
"Neumnost! Pojutrišnjem po-jezdiva v Dojran pa poiščeva tiste štiri pse in—"
"A tako! Izvrstna misel! Le eno samo kljuko najdem na •njej!"
"Kjuko?"
"Bojim se, da nama Barud el-Amazat ne bo verjel!"
"Da bi mu ne znala ene na-tvesti? Saj vendar nisva tako čisto neumna!"
"In kdo ve, ali bova utegnila že pojutrišnjem odpotovati v Dojran,!"
"Zakaj ne?"
"Ali veš, kako dolgo bova iskala Barud el-Amazata?"
"Niti ure ne!"
"Ne verjamem! Saj ne veva druga, ko da naju čaka v razvalinah strumiškeiga gradu—" -
"No—in tam jih naj deva!"
"Misliš? Kolikorvem, je razvalina razsežna. In skrite kleti so v nekdanjem gradu."
(Dalje prihodnjič)
Preteklo je ravno tri mesece, kar sva dobila presenečenje ali takozvani surprise party ob najini 15-letnici zakonskega življenja. Bolezen me je zadrževala, da se vam nisem že prej zahvalila za vse, kar ste nama naredili in za velikodušni dar v denarju, katerega ste nama poklonili. Vedite to, da kjer se zdravniki vrstijo tedne za tedni in mesec za mesecem, ni nobena šala.
V prvi vrsti gre najlepša zahvala mojima bratoma, John in Toni Kure, ter njih soprogama za ves trud in požrtvovalnost. Najlepša hvala tudi moji sestri Mary Lovriha iz Lorain, O., za tako dobre potice in vse drugo. Lepa hvala tudi Mr. in Mrs. A. Gliha, ki sta mojega starega dobro potegnila in Mrs. Gliha, ki je spekla tako fin kejk in štrudelj. Lepa hvala tudi Steve Jakšetu, ki je preskrbel, da ni bil noben žejen. Najlepša hvala tudi Mr. in Mrs. Bandi za lepe pismene čestitke, ki sta jih poslala.
Nadalje iskrena hvala sledečim: Mr. in Mrs. John Kure, Mr. in Mrs. Toni Kure, Mr. in Mrs. Jakob Lovriha, Mr. in Mrs. Matt Kure, Mr. in Mrs. Anton Gliha, Mr. in Mrs. Steve Jakša, Mr. in Mrs. Mike Tome, Mr. in Mrs. Nick Tome, Mr. in Mrs. Rudy Bukovec, Mr. in Mrs. John Snajder, Mr. in Mrs. Ka-rol Rus.
Mr. in Mrs. Ernest Oblak. Mr. in Mrs. Jakob Jakša, Mr. in Mrs. Joe Koncilja, Mr. in Mrs. Joe čančula, Mr. in Mrs. Joe Sivec, Mr. Frank Pintar, Mr. Anton Skala, Mr. Joe Ribič, Mr. Jak. Lovriha ml., Miss Dorothy Pintar, Miss Mimi Pintar, Miss Frances Intihar, Miss Mary In-tihar, Miss Lillian Gliha, Miss Julia Novak, Miss Anna Jakopin.
Prisrčna hvala tudi tistim, ki no poslali daj", pa niso bili navzoči in sicer: Mr. in Mrs. Lovrenc Bandi, Mr. in Mrs. John Namiza, Mr. in Mrs. John Suha-dolnik, Mr. in Mrs. Joe Picelj, Mrs. Agnes Smučk, Mr. in Mrs. Louis Oblak, Mr. Ferdo Jazbec. Mr. Viljem Gliha, Miss Mimi Gliha, Miss Paulina Berar.
Hvala tudi Blaž Hacetu za tako lepe polke in valčke.
Bodite uverjeni, dragi prijatelji, da če bom še kdaj zdrava, vam bom iz srca rada vse povrnila.
Mr. in Mrs. Martin Grimšič, 641 E. 123d št.
Pridobivajte člane za o. D. Zvezo
Toichibo I to, 110 let star Japonec, trdi, da je njegovo srce staro komaj iO let in je to dokazal, ko je lezel na visoko goro Fuji ter tako postal najstarejši hribolazec na svetu.
Strašen dogodek v hiši norcev
tako da jo je spravil čisto na kant ter je bilo posestvo že sodno cenjeno.
-o-
Japonci ribarijo ob Alaski
San Diego, Cal. — Sem prihajajo poročila, da lovi japonsko ribiško brodovje prav v vodah ob Alaski in celo znotraj treh milj, kar je po mednarodni postavi prepovedano. Na tone rib ujamejo Japonci v ameriških vodah in jih kar na mestu devajo v kante. Ameriški ribiči so se pritožili na vlado, da naj pošlje obrežno stražo, da prepodi Japonce, ker ribiči sami ne vedo, kako bi pregnali grabljive Japonce.
* Na mostu, ki veže pri Easto-nu državo Pennsylvanijo in New Jersey, gori ponoči 25,000 električnih žarnic.
MALI OGLASI
CLAMBAKE se bo ser viral v soboto 28. avgusta 1937. Izvrstna godba in najboljša pijača na razpolago. Za Clambake plačate $1.00 krožnik. Se toplo priporoča za obisk.
DRENIK'S 5422 Hamilton Ave.
SPECIALS Friday-Saturday
Pure Cane Sugar,
10 lbs.............55c
Hand Packed
Tomatoes, 4 No. 2 cans 25c Golden, Yellow Bananas
lh I	^C
New Jersey potatoes
10 lbs............ 15c
Fancy California Roman Beans, 3 lbs. 29c Fresh Roll Butter, lb. 35c Fresh Government Dated Eggs, doz.....33c
We Have Fresh Fish At a Low Price
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St.
Išče se stanovanje
za 3 odrasle in mirne ljudi s 5 sobami, garažo, furnes. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (202)
Kdor želi
lepe grahaste kokoši, od 4-5 funtov težke, po 30c funt, grahasti piščanci, po 4 funte težki, 34c funt, teletina za filo, 18c funt, telečja pljuča 6c funt, najboljše domače suhe klobase 36c funt, sveža svinjska reberca 24c funt, novo domače kislo zelje 6c funt, lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
PRIHRANITE SI DENAR!
Za zmerne cene in točno postrežbo se obrnite do nas. Gotovo boste zadovoljni.
Nudimo vam sledeče posebnosti :
Doma prekajena slanina,
ft....................25c
Najboljše vrste bacon, ft. 29tJ
čista mast, ft.........14%c
Meso za juho, ft......121/2 c
Pork shoulder
(mali in pusti), ft......23c
Pork chops (v komadu),
ft....................29c
Okusne vinerice, ft......19c
Se prijazno priporočamo za nakup
MATT KRIŽMAN 6422 St. Clair Ave. poleg Fisher grocerije.
Pohištvo naprodaj
set za jedilno in spalno sobo, v jako dobrem stanu; se proda po zmerni ceni. Zglasite se na 1194 E. 170th St., zgorej.
(201)
Hiša naprodaj
8 sob, za eno družino. Vse lepo urejeno. Jako zmerna cena. Vprašajte na 1116 E. 72nd St.	(201)
DANES Fish Fry, 15c krožnik Prosta zabava, raznovrstne najfinejše pijače in importirana vina. JOHN PEZDIRTZ 16921 St. Clair Ave.
(Fri-x)
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
V	BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti preljub-l j ene in nikdar pozabljene soproge in matere
Mary Zurga
Dve leti je minilo, odkar smo izgubili Tebe; božja volja to je bila, da Te več med nami ni.
V	miru sladko le počivaj, zemskih rešena nadlog, prosi za nas tam v nebesih, da bi združil vse nas Bog.
Žalujoči soprog, sinovi in hči.
Cleveland, O., 27. avg., 1937.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. G612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
H"
H •i Si
M
J. B0NCHA
TRGOVINA STENSKEGA PAPIRJA PAPIRANJE
6105 St. Clair Avenue
Tel. IIEnderson 4149
OBLAK MOVER
SELIMO—GARANTIRAMO
1161 E. 61st St.
IIEnderson 2734
Podružnica:
6122 St. Clair Ave.
HEnderson 4814
Zavarovalnina
VSEH VRST.
Se priporočamo
HAFFNER'S
Insurance Agency
6106 St. Clair Ave.
4> *
*

►Svetfs Flower Shoppe<
MISS FRANCES SVETE, lm»tnle» 6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerna cene.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE,
HEnderson 1126
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC«
mm» » polki »logi. Poillluae tudi p* polti.
Mandel Dr«* Co. 1B701 Waterloo Rd. Clmlni, S.
Vabil« na PIKNIK
katerega priredi
KLUB SLOVENSKIH VDOV
V NEDELJO 29. AVGUSTA
na Strumbljevi, sedaj Jagrovi farmi
Vabljene ste vse članice in splošno občinstvo. Postrežba bo prvovrstna, za fine jestvine in dobro pijačo bo skrbel odbor. Za ples bo igral Jankovičev orkester. Oblakov truk bo čakal na Glass Ave. pri šoli sv. Vida ob 10. uri dopoldne. Takrat se odpeljemo vse članice. Ob eni uri pa odpelje truk ostalo občinstvo.
Pridite vsi naši prijatelji in prijateljice k nam na veselo zabavo.
A. Greenwald Plumbing & Eating Co.
se je preselila iz St. Clair Ave. in 27. St., na 1229 St. Clair Ave., kjer bodo odjemalci enako dobro in točno "postreženk. Se priporočamo. Tel. CH erry 0845, GL enville 5089 ali LI ber-ty 2140.	(202)
PODRUŽNICA ŠT. 32 S. ž. Z.
obhaja 8. letnico
V	NEDELJO 29. AVGUSTA
V	ŠOLSKI DVORANI SV. KRISTINE
Pričetek ob osmih zvečer
Vršil se bo lep program. Najprvo Reklamacija v počast gl. predsednici Mrs. Marie Prisland, potem sledi petje Vadnal kvarteta. Po programu se vrši ples, za ■katerega bo igral Pecon orkester. Vstopnina je 30c.
Pridite vsi, od blizu in daleč, zlasti pa od sosednjih podružnic. Fina postrežba in imenitna zabava.
V Račah pri Mariboru se je odigral dogodek, o katerem govori vsa tamošnja okolica. Dogodil se je v hiši 37 letne po-sestnice Elizabete Drevenšek, pri kateri živita njena slaboumna sestra Alojzija ter slaboumni brat Henrik Lipnik. Hiša je udarjena z nekim pro-kletstvom, oba otroka sta bila že od mladosti slaboumna, zdi se pa, da tudi Elizabeta Drevenšek ni čisto pri zdravi pameti. Njen brat Henrik Lipnik je bil že dvakrat v umobolnici, enkrat pol leta, drugič pa celo leto. Oba norca, ki sta živela pri sestri, sta imela zapisan prevžitek. Njuna sestra se je pred leti poročila ter je vzela nekega Drevenška iz sosednjih Šikol. Zakon pa tudi ni bil srečen, ker je mladi mož rad gledal v kozarec, spravil je posestvo v dolgove ter je slednjič, da bi se iz neprijetnega položaja izmotal, sam za-žgal hišo in hlev," da bi dobil zavarovalnino. Toda razkrinkali so ga in šele nedavno je prišel iz dveletne ječe.
Slaboumni brat Henrik Lipnik je v času, ko je bil njegov svak v zaporu, postajal vedno bolj oblasten. Ni bil tako nor, da se ne bi zavedal važnosti denarja, rad je tudi popival, pa je začel sestro-gospodinjo na vse načine izsiljevati. Poleg svojega prevžitka je zahteval od sestre polovico od izkupička za vsak pridelek, katerega* je prodal. Svoje zahteve pa je podprl s strašno grožnjo, da jo pri priči ubije, če mu jih ne izpolni. Večkrat je v svoji besnosti navalil na sestro, da je morala bežati iz niše ter se je vso noč skrivala v soseščini, dokler se norec ni iopet umiril. Denar, ki ga je dobival od sestre, je takoj za-. pravil.
Nedavno je Drevenšek prišel iz ječe. Ni pa si. upal domov if ženi, ker se je bal slaboumnega svaka. Ta ga je namreč napadel ter ga odgnal od hiše. Že takrat je Elizabeta Drevenšek, kakor to izpovedujejo priče, nagovarjala svojega moža, naj ji norega brata ubije, češ da ne bo dpbil za to več kakor leto dni. Mož pa da" je to zavrnil in dejal, naj sama napravi, kar hoče. Par dni zatem je Henrik Lipnik zopet začel pretepati sestro, vrgel jo je na tla in komaj jo je njena slaboumna sestra Alojzija u-branila. Obe ženski sta nato zbežali iz hiše ter se skrili v grmovje, kjer sta Čakali vso noč do jutra. Henrik Lipnik pa je medtem doma vzel sekiro ter na drobno sesekal vse pohištvo. Nato se je vlegel na posteljo ter zaspal. Zjutraj je prišla Elizabeta Drevenšek domov. Videla je razdejanje v hiši, ko pa je opazila, da brat spi in J'e našla poleg postelje sekiro, jo je vzela, tiho pristopila k postelji ter udarila z vso silo z ostrino. Ostrina se je globoko zasekala v lobanjo zadaj za ušesom.
Elizabeta Drevenšek je nato takoj zbežala iz hiše ter šla k sosedi Mariji Plečko, kateri je dejala: "Sedaj sem ga ubila, tako sem ga vsekala, da' je kar iz postelje padel." Komaj pa je to izgovorila, se je pa pojavil na pragu hiše Henrik Lipnik, ves oblit s krvjo ter se omahovaje prijemal za podboje vrat. Prizor je bil grozen, da je gledalcem ledenela kri v žilah. Lipnik je nekaj časa omahoval, potem pa se je zgrudil v travo ter obležal nezavesten. Gasilci iz Rač so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel Drevenškovo so orožniki aretirali v trenutku, ko si je pripravila vrv, da se obesi. Dejala je, da ni mogla vec živeti s svojim bratom, ker jo ie mučil in pretepal, poleg te-
• • ipmal denar ter kralja Ji je jem<u
del vse, kar je dobil v roke,
CLAMBAKE!
V soboto se bo serviral pri nas
CLAMBAKE in pohani piščanci. Na razpolago fina pijača. Igrala bo Krištof godba. Pridite v soboto večer k nam, se boste dobro zabavali. Se toplo priporočamo.
SYLVIA CAFE 546 E. 152d St.
AMERICA'S MOST COPIED RADIO . . again a year ahead
vsakem stolpu in ozidju so plapolali rmeni Saladinovi prapor-ji. Vsi, ki so imeli denar, so plačali odkupnino, oni pa, ki ga niso imeli, so si ga izprosili in izposodili, kakor so pač mogli; če pa niso mogli, so vsi obupani odšli v sužnjost.
(Dalje prihodnjič)
goče ovreči; tudi ju ne boš videl prav do zadnjega, kot sem rekel. Ako pa ti je drago pisati jima pismo v slovo in ga poslati po odposlanstvu, ga bosta'dobila1. Sedaj pa pojdi, kajti vrše se važnejše stvari nego kaznovanje dveh ljubimcev. Zunaj čaka straža, da vaju spremi."
Odšla sta in tekom ure sta bi-a pri Balianu ter mu izročila Saladinovo poročilo. Mestni poveljnik je takoj klical svoje svetovalce iz spanja in naročil svojim služabnikom osedlati konje; Godvin pa je na pergament napisal v naglici to-le pismo:
"Svojemu bratu Wulfu in svoji sestrični, njegovi zaročenki Rozamundi! Jaz živim, dasi bi bil malone umrl poleg mrtve Ma-sude. Jezus, daj mir iij pokoj njeni pogumni in ljubljeni duši! Saladin mi ne dovoli, da bi vaju obiskal, dasi mi je obljubil, da vaju vidim na poslednji poti; torej me pričakuj ta tedaj, še vedno upam, dp oblaži Bog sultanu srce in da vama prizanese. Če se to zgodi, prosim Boga in želim, da bi se vidva kar najhitreje poročila in še podala domov na Angleško, kjer vaju upam kmalu obiskati, če bom živ. Dotlej me ne išČita; za nekaj časa si želim samote. Ako pa bi usoda drugače naklonila, vaju po-iščem, potem ko bodo moji grehi očiščeni, med svetniki, kajti s svojim plemenitim činom sta si brez dvoma zagotovila milost božjo.
Poslanstvo odhaja. Nimam več časa, dasi bi še marsikaj rad povedal. Z Bogom!
Godvin.".
Saladinovi pogoji so bili sprejeti z veseljem, ker je ljudstvu prizanesel, a z žalostjo, ker je sveto mesto padlo v roke never-nikom. Jeruzalemsko ljudstvo se je pripravljalo, da zapusti njegovo zidovje in si poišče novo do. movje. Z mošeje el Aksa so odstranili veliki zlati križ in na
VABILO NA IZVANREDNO
balincarsko tekmo
katero priredi
BALINCARSK! KLUB SND
NA DVORIŠČU SLOV. NAR. DOMA
in sicer v soboto 28. avgusta in v nedeljo 29. avgusta i 1.
Tekma se prične v soboto ob eni uri popoldne in se nadaljuje v nedeljo ob eni uri popoldne.
Sprijeli se bodo Ribničani in Kraševci tako, da se bo kar kadilo. Pričakuje se, da bo boj za življenje in smrt. Vabi se vse cenjeno občinstvo, da si pride pogledat naše fante iz Ribnice in iz lepega Krasa. Boste presodili, katera stranka bo odnesla lovorov venec. Torej na svidenje v soboto in nedeljo.
Balincarski odbor.
GRELNI INŽENIRJI	d
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING	J
Popravljalni deli za vseh vrst
boilerje in furnace	I
DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite ||
plačevati v septembru	^^ t
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
GLenvillc 9218
715 East 103rd Street
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
VARNO. . GOTOVO.... na domu
LONG DISTANCE* RADIO
Amazing New ROBOT DIAL is as EASY TO READ as a CLOCK ...
OnA je zadovoljna stara ženica. Njen prihranek jo bo držal udobno za ostanek njenega življenja. In tudi bo še nekaj ostalo za njene otroke — dovolj zanje, da si bodo morda kupili hišo, ali začeli kako malo podjetje.
Vi tudi lahko sezidate prihranek kot ga je ona — če prihranite nekoliko vsak teden v tej stari hranilni meščanski banki — največji v Ohio. En dolar odpre vašo vlogo.
BANČNE URE:
9 :30 zjutraj do 2 :30 popoldne 9:80 zjutraj do 12. ob »obotab
ZENITH 7S258—7 Tube», Tun«» American and Foreign Broadcasts, Police, Amateur, Aviation, Ships, 10" Speaker, Complete "Robot" Dial with Spinner Tuning and Tell-Tale Controls, Kilocycle Coverage (540-1752 K. C., 1740-5930 K.C.,5490-18,400K.C,), 41" high. $94.95
DRUGI MODELI OD
Vsi trije kazalci za postaje so samostojni, toda samo EN kazalec se kaže naenkrat. In tisti kazalec je velik, enostavno urejen, da se ga čisto in lahko bere. Postaje so zaznamvarie s črkami poleg posebnih črk za lokalne postaje. Prav lahko namerite vašo priljubljeno postajo. To je odličnost samo v 1938 Zenith radijih, ki imajo posebnost, da iahko z naglico najdete vašo postajo.
Popravljamo vse radije. Delo jamčeno. Cevi pregledamo
brezplačnd.
DAMO POSEBNO VELIK POPUST ZA VAŠ STARI RADIO
Za boljše blago in boljše cene se obrnite na
Norwood Appliance & Furniture Co.
Jerry Bohinc in John Susnik, lastnika
DVE TRGOVINI:
6104 St. Clair Avenue---6119 St. Clair Avenue
ENdicott 3634
Vzamemo vse hranilne knjižice in dolar za dolar za North American bank delnice.	_
j ZENITH SHORT WAVE RECOVERS OF 3 BANDS OH MORE ABE SOLD WITH ZENITH DOUBLET ANTENNA |
u m?atu (Ebtrelattim
INKORPORIRANA 1894
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M.
Po mnogem trpljenju in velikih nevarnos^h sem prišla tebi v roke in obsipal si me z velikimi častmi. Vzlic temu pa sem jaz, ker sem bila kristjana in sita klanja in nasilja nad mojimi rojaki, skušala pobegniti od tebe, dasi si me bil posvaril, da je plačilo za to smrt. In končno se mi je s pomočjo bistroumnosti in žrtvovanja Masude v resnici posrečilo pobegniti. Sedaj se vračam, da prejmem to plačilo; glej, tvoja prikazen je izpolnjena — ali vsaj ti jo lahko izpolniš, če ti Bog navda srce z milostjo in če spoznaš, da sem prišla prav iz svoje lastne volje, da prosim tebe, Salah-ed-edin, da prizaneseš mestu. O gospod, velik si; bodi tudi velik v usmiljenju. Kaj ti bo pomagalo, ko pride i zate sodnji dan, če pridodeneš osemdeset tisoč mrtvih milijonom od tebe po-morjenih in ž njimi novih tisočev svojih lastnih rojakov, kajti bojevniki iz Jeruzalema nočejo umreti nemaščevani? Daj jim življenje, daj jim prostost, in pridobi si s tem hvaležnost celega človeštva in odpuščanje pri Bogu, ki je nad nami."
Tako je govorila Rozamunda, iztegnila*roke proti njemu ter umolknila.
"Vse .to sem jim že ponudil, a oni so pogoje zavrgli," odgovori Saladin. "Zakaj bi sedaj sprejemal pogoje, ko so premagani?"
"Mogočni vladar," je rekla Rozamunda, "ali šteješ ti, ki si sam tako hraber, onim vitezom in vojakom v zlo, ker so se obupno bojevali proti toliki premoči? Ali jih ne bi imenoval bojazljivče, če bi predali mesto, kjer jim je umrl Izveličar, ne da bi darovali vse svoje sile v njegovo obrambo? Utrujena sem! Ne morem več govoriti. Samo še enkrat te najponižnejše na kolenih prosim, da izpregovoriš besedo usmiljenja in ne pripustiš, da bi se tvoje zmagoslavje omadeževalo s krvjo žensk in nedolžnih otrok."
Rozamunda se je vrgla nato na obraz, prijela z rokami za rob njegovega kraljevskega oblačila in si ga pritisnila na čelo.
Tako je ležala tam v mesečini in smrtna tišina je legla na vso ogromno vojsko, ki so čakaii iz njegovih ust razsodbe o njeni usodi. Saladin pa je sedel nepremično kot kip ter zrl na kupole in stolpe jeruzalemskega mesta, ki so se videli ostro začrtani ob temnomodrem nebu.
"Vstani," je dejal naposled, "in vedi, nečakinja, da si igrala svojo vlogo na način, ki je vreden . mojegar rodu, in da sem jaz, Salah-ed-din, ponosen nate. Vedi tudi, da bom uvaževal tvojo prošnjo kakor ne bi uvaževal nobenega drugega. Sedaj pa se moram posvetovati s svojim lastnim srcem in jutri ti jo usli-šim — ali zavrnem. Tebi pa, ki te smrt čaka, in vitezu, ki si je izvolil umreti s teboj ,dajem po starodavni postavi in običaju na izbero islamstvo in ž njo življenje pa čast."
"Jo zavračava," sta odgovorila Rozamunda in Wulf hkrati.
Sultan je nagnil glavo, kakor da ne bi bil pričakoval drugega odgovora in se ozrl kakor da zaukaže rabljem izvršiti svojo dolžnost. Rekel pa je stotniku:
"Odvedi ju; loči ju, pa skrbno straži, dokler ne dobiš povelja. S svojim življenjem si odgovoren zanju. Daj jima jesti in piti in ne pripusti, da-bi se jima kaj zalega zgodilo."
Stotnik se je priklonil in se približal s svojo stotnijo vojakov. Ko sta se pripravljala, da bi odšla ž njimi, je Rozamunda
vprašala:
"Bodi tako dober pa mi povej, kaj je z mojo prijateljico Masu-do."
"Umrla je zate; išči jo onstran groba," odgovori Saladin; Rozamunda pa si je zakrila obraz z rokami in vzdihnila.
"Kaj pa z mojim bratom God-vinom?" vzklikne Wulf; a na svoje vprašanje ne dobi odgovora.
Rozamunda se zgrudi Wulfu na prsi. In vpričo neštevilne vojske sta se poljubila v slovo. Izpregovorila nista beesdice, le Rozamunda je pred odhodom vzdignila roko in pokazala proti nebu.
Tedaj se je vzdignilo glasno šumenje med množico in njegovi glasovi so se zdeli, da se zlivajo v eno samo besedo: "Usmiljenje!"
Pa Saladin ni dal nobenega znamenja in odpeljali so ju v ječo.
Med tisoči, ki so opazovali ta čudni in pretresujoči prizor, sta bila tudi dva moža, zavita v dolge plašče — Godvin in škof Egbert. Trikrat se je poizkusil Godvin približati prestolu. Pa videti je bilo, da imajo vojaki okrog njega dana povelja, ker mu aiso dovolili niti da bi se ganil niti izpregovoril. In ko je ob Rozamundinem odhodu skušal prodreti skozi njihove vrste, so ga zgrabili in trdno držali. Vseeno pa se mu je posrečilo zavpiti, ko je šla mimo:
"Nebeški blagoslov tebi, svet-
nica božja, — tebi pa tvojemu zvestemu vitezu!"
Rozamunda je vjela njegove glasove kljub velikemu hrušču, se ustavila in se ozrla; a videla ni nikogar, ker jo je straža potisnila dalje. Tako je šla naprej ugibajoč, ali ni bil to Godvinov glas, ki ga je slišala, ali pa je morda govoril kak angelj ali pa le kak frankovski vitez.
Godvin je sklepal roke, škof pa ga je skušal potolažiti rekoč, da naj se ne žalosti, kajti smrt Ro-zamunde in Wulfa je častna nad vse in vredna, da si jo človek poželi, bolj nego sto življenj.
"Res, res," odgovori Godvin, rad bi, da bi mogel ž njima."
"Njuno delo je dokončano, tvoje pa še, ni," je rekel škof prijazno. "Pojdiva v šotor in po-klekniva. Bog je mogočnejši od sultana in znabiti najde On še vedno pot, da ju reši. Če bosta jutri zjutraj še živa, se oglasiva pri Saladinu za avdijenco, da ga prosiva milosti zanje."
In šla sta v šotor in molila, kakor so jeruzalemski prebivalci molili za svojimi omajanimi in razbitimi zidovi, da bi bilo Saladinovo srce ganjeno, da bi vsem prizanesel. Ko sta klečala, vtop-ljena v molitev, odgrne se zavesa in nek emir je stal pred njima.
"Vstanita," je rekel, "pa pojdita z menoj. "Sultan ukazuje, da prideta predenj."
Egbert in Godvin sta začudena odšla; peljali so ju skozi paviljon do sultanove spalnice, ki so jo straže za njimi zaprle. Na svilnatem ležišču je ležal Saladin, luč od svetilke pa mu je padala na bronasti, zamišljeni cbraz.
"Poslal sem po vaju, Franka," je rekel, "da poneseta moje iz-poročilo gospodu Balianu iz Ilu-lina in jeruzalemskim prebivalcem. Poročilo se glasi: Sv&to mesto se podaj jutri in vsi njegovi prebivalci se naj priznajo kot moji ujetniki. Nato jim dam
štirideset dni časa, da se odkupijo in ves ta čas se nikomur nič žalega ne zgodi. Vsak možki, ki plača deset zlatov, sme svobodno oditi, in dve ženski ali deset otrok štejejo kot en možki. Izmed revežev jih sedem tisoč tudi lahko svobodno odide, če plačajo trideset tisoč bizantinskih zlatov. Oni pa, ki še preostanejo ali nimajo denarja ali za odkupnino — pa v Jeruzalemu je še vedno veliko zlata — postanejo moji sužnji. Tako se glase moji pogoji, ki jih dovoljujem na poslednjo prošnjo moje nečakinje gospice Rozamunde in sicer edino na njeno prošnjo. Iz-poročita jih gospodu Balianu ter mu velita, da me čaka ob zori s svojimi uglednimi možmi ter mi odgovori, ali ga je volja sprejeti te pogoje v dobrobit ljudstva. Ako ne, se napad nadaljuje, dokler ne bo mesto kup razvalin, ki bodo krili kosti njegovih otrok!"
"Blagoslavljamo te radi tvojega usmiljenja," reče škof Egbert, "ter pohitiva, da ti izpolniva željo. Apdvej, sultan,kaj naj midva storiva? Ali naj se vrneva z gospodom Balianom v tabor?"
"Ako sprejme moje pogoje, ne, kajti v Jeruzalemu bosta na varnem; dajem vama pa prostost brez odkupnine."
"Vladar," je rekel Godvin, "predno grem, usliši mi prošnjo ter dovoli, da se poslovim od brata in sestrične Rozamunde."
"Da bi še tretji pot pobegnili mojemu maščevanju?" reče Saladin. "Ne, ostani v Jeruzalemu, pa čakaj na mojo besedo. Tik pred smrtjo jih boš videl, a prej ne."
"Gospod," je prosil Godvin, "bodi usmiljen; plemenito je bilo njuno življenje."
"Res," odgovori Saladin, "plemenito sta-se vedla. Zato sta toliko bolj pripravljena za nebesa, če pridejo namreč tudi kristjani tja. Nehaj; njuna usoda je pisana in mojega sklepa ni mo-
$19.95
WOLFF HEATING CO.
127 PUBLIC SQUARE
$mtty for
ČLANI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION