Stev. 86. Y Trstu, v Letnik i. Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. UrediiiJKo: Ulicj Sv. rr»n«Ua AsiSkega St 20. L n*dstr. — V dopisi naj «t pošiljajo uredniStv-, Usta. NefranHrina pisma se M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Irdajstdi ;«■. odgovorni nredniK Štetan Godina. Lastnik komordj Usta .Eđtnom\ — Tisk tiskarne .Edinosti*, vplaane adruge i otre)wfcn pomSrvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsKkega St 20. Tek len uredništva in uprave 5tev. 11-57. Naročnina reaSa: Za celo ...........K*— aa pol leta............... Srn mesece............... nedeljsko Izdajo za celo leto....... za pot ................... VEČERNA 12-— 6r— 5*30 Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnine In reklamacije se poiiijajo upravi lista. Plačuje se Izključno le opravi »edinosti*. —Plača in toH se v Trsta. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v u Ud Sv. Frančiška AsUbega a. 20l — PoStnohranilničnl račun St 841.552 Zakaj so naše Čete šele sedal zavzele BeM K položaja ni SAM toflttu- DUNAJ, 3. (Cenzurirano). V Javnosti se |e ponovno zastavljalo vprašanje, zakaj nismo zavzeli Belgrada takoj ob ne. O tem se more sedal vsaj nekaj odknti ja\ nosti- Volna proti Srb* za naš geiaeral-ni štab nI bU volni slučaj zase. Naši vo-frgki činitelji so računali v si u čaju konflikta s Srbijo že več let s tem, da poseže Rusija vmes aJi takoj ali pa ko bi priili težW srbski porazi. Le v vprašani*, kedai N po->egta Rusija, so mogle biti razlike v nazonh. Brez dvoma je bilo. da bomo morali skoro vso svojo moč, ki nam je na razpolago postaviti proti Rusiji. Volna na jugo\zhodu monarhije ni smela nikakor skrčevati najskrajnejšega razvoja naših moči na severu. Proti Srbiji je bilo torej treba !e ono število čet. ki je bilo neobhodno potrebno za hrambo naših meja. Srbija in Orna gora ste morali ostati postranski bojišči. Nismo smeli podpirati sovražnikovega namena, da bi vezal na jugovzhodu močne avstro-ogr^ke sile. V začetku vojne se je zdelo mogoče, zadati sovražniku nekaj krepkih udarcev ob Drini, da se njegova ofenziva ustavi vsaj za več tednov in se dobi čas za pripravo lastnih novih formacij. Nepričakovano napredovala voina pripravljenost Rusije, katera je. kakor vemo sedaj, že meseca junija dala prevažati vojne transporte, nas |e kmalu prisilita, da smo odpoklican znatne. prvotno proti Srb® zastavljene volne sile, \ sled česar se je fcm. Potiorek moral omejevati edino le na defeazivo. Da bo uspešna defenziva tamkaj zadevala na velike težave, se je predvidevalo. Meja. ki b ie treba braniti, je dolga, razvoj komunikacijske mreže po goratem ozemlju je zelo težaven. Manjkalo je železnic, ki bi hitro mogle premikati čete z enega dela meje v vsakočasno ogrožene druge kraje Vsaka operacija, ki bi posegala preko obrambe naših meja, bi torej mogla imeti težke posledice. Z gotovostjo bi bilo pričakovati, da bi bil na severozapadu Srbije zbrani sovražnik vzel tu našo številno slabost za povod, da bi bil s premočjo napadel po nas osvojeni Bel grad. Znatne moči naših itak skrčenih sil bi bHe torej za daljši čas vezane na ta kraj, ne da M bila njega posest mogla odločujoče vplivati na vojni položaj.lz-guba prisvojene pozicije pa M se bila cenila kot težka moralična izguba. Glavna ofenziva preko Belgrada bi bila porinila sovražnika proti jugu bi mu dala možnost, da podaljša vojno In odgodi odločitev. Načrt naših sedanjih operacij pa kaže druge smotre. Da se bodo ti smotri zasledovali z največjo vztrajnostjo, kaže današnje poročilo feldcajgmojstra Petiorka: Naše čete so po težkih napadalnih bojih zopet začele zasledovati pobitega sovražnika. Brez odpočitka In pokoja se stremi za velikim ciljem: uničenjem srbske armade. — ( Tagespost«.) Zavzetje Belgrada. prosi, da sporočite Dmiajčanom najvišjo zahvalo na izrazu udanosti. Župan dr. :Weisskirchner je odredil, daje zahvala cesarjeva nabije na zidovih in plakatnih tablah v splošno znanje. dltnaj, 3. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Iz Bukovine poročajo o aa-daljnih nasilstvih Rusov, posebno na Romunih. Tako so v Zadovi in Seretu kozaki 85letnega grr-jščaka in ritmojstra izven službe Demetra Gojana, čegar romunska narodnost jim je bila znana, o polnoči izvlekli iz po-s te I je, ga na vrtu privezali in krvavo pretepli. Med tem so stanovanje GJanovo de molirali in oropali. Tudi se je opažalo, da so kozaki ranjene orožnike privezali na konje in jih tako odvedli. General Rennenktmpf odstavUra. LONDON. 3. (Kor.) »Morning Post* poroča izPetrograda: Generalu Rennenkam-pfu je bilo odvzeto vrhovno poveljništvo, ker je v koncentracijskem gibanju za ob-koTitev Nemcev zavzel svojo pozicijo dva dni prejK)zno. ________ RstreUevnlc Reiisi. CURI H, 3. (Kor.) Listi poročajo, da je položaj v Reimsu strašen. Nemški strelski jarki so prišli do 1800 metrov k predmestjem. Tekom obstreljevanja niso prizanašali nobenemu delu mesta. Bogata tekstilna industrija mesta je uničena za več let. Dosedanja stvarna škoda se ceni na 350 milijonov. ___ Turčijo prod trasporazuniu. Turško uradno sporočilo CARIGRAD, 3. (K.) Sporočilo glavnega stana pravi: Turške čete so ob reki Čo-roh dosegle velik uspeh. Posameznosti slede. ___ Roke Hrtte m trojih vo]n7 LONDON, 3. (Kor.) »NVestminster Ga-zette* piše: Trajanje vojne inora biti odvisno od naših mirovnih pogojev. Ce hočemo prodreti z našimi mirovnimi pogoji in osvoboditi svet trajnega ogroževanja. ne smemo sanjati o skorajšnjem miru. Bilo bi abotno govoriti, da se vojna konča že ob Novem letu ali spomladi prihodnjega leta. _________ Mole svetlobni* mnenj m HrAei iHOnski zftonfaL Izjave ministrskega piedicdnlka Salandra ozlrom na sedanji svetoval konflikt. RIM 3. (Kor.) Zbornica je zopet začela svoje delovanje. Ob sploSni napeti pozornosti se je oglasil k besedi ministrski pred- li L DIM PEŠTA, 3. (Cenzurirano). »Pesti Hirlap* poroča Iz Zemuna: Pred zavzetjem Belgrada se je vršilo večdnevno silno obstreljevanje. Ko je bila srbska artiljerija prisiljena, da je utihnila, so naše čete zasedle Ciganski otok. da bi odtam prodirale proti Betgradu. Obenem je prodrla pehota preko železniškega mostu, ki |e bil zopet popravljen za prehod pešcev. Ko je pehota dospela v Belgrad. so čete, ki so prodrle preko Ciganskega otoka, že prepodile z bajonetnim naskokom sovražnika. ki ie bil skrit za železniškim nasipom, in zasedle zapadni del mesta. Istočasno so dospele čete, ki so po zavzetju Obre-novca prodirale ob Savi. Opoldne so taborili naši vojaki že po belgrajsklh ulicah. Sedaj delajo mostove na ladjah, da spravijo kavalerijo in tren čez reko. BUDIMPEŠTA 3. (K.> „Budapester Kor BUDIMPEŠTA, 3. (Kor.) Uradni Ust objavlja odredbo ministrskega predsednika, ki v svrho varovanja interesov vojskovodstva prepoveduje vsa svetlobna in druga znamenja, ki so primerna za nadaijno odpo šil janje poročil pod grožnjo ka/ni do 15 dni za-j pora in ?00 K denarne kazni in sicer za (ozemlje cele dežele. Odredba postane pravomoćna z dnem objave. Zi oioltflflie usode vojnih ujetnikov. DUNAJ, 3. (Kor.) Družba Rdečega križa je z dovoljenjem vojnega ministrstva sklt ni-la da sestavi komite, ki bo obiskoval posamezne v različnih deželah monarhije se nahajajoče ujetniške tabore, poročal o eventualnih nesporazum ljenjih vojaških oblasti, da se potem • dpravijo in olajša usoda vojnih ujetnikov z razdeljevanjem darov. Komiteju se je stavila cela vrsta odličnih useb na razpolago. Komite se bo v najkrajšem času konstituiral pod predsedstvom barona Spie-gelfelda. ___ Cesarjev vladarski jubilej. DUNAJ. 3. (K.) Krščansko-socijalno u-jedinjene zbornice poslancev je imelo da- ___- .v. ne* klubovo posvetovanje, na katerem se re^p »ndenz^ javliaT V odborovi seji gost^dl i ^ v začetku - kakor javlja neka lokalna ke zbornice je predsednik Wlassics izrazil korespondenca — predsednik, poslanec svojo živo radost, da je naša slavna vojska z«, sedla Beograd, glavno mesfo Srbije, ter je izja H, da, kakor dosiej, tudi v bodoče Redamo s ponosom in neomajnim zaupanjem na našo junaško armado ter jej prosimo božjega blagoslova na vseh nje potth. (Viharna pohvala.) Rienosel spominjal vladarskega jubileja cesarjevega in je ob radosti navzočih da-jaJ izraza čustvom ueizpremenljive zve-st'>be in spoštovanja do monarha. Obenem je govornik sporočil slavno boreč im se vojskam monarhije in zvezne nemške države najiskreneio zahvalo in pri- . ! srčen pozdrav. DUNAJ. J. fK.) Po nalogu cesarjevem je j Na koncu so sklenili ob navdušenih ova-kabmetm direktor baron pl. Schiessl našlo- cijah, da se cesarski kabinetni pisarni od- vil nastopno brzojavko na župana dr. Weiss-kirehnerja: Njegovo c. in ki. apostolsko veličanstvo je v * isoki meri vzradoščeno na zasedenju Belgrada, ki je imamo zahvaliti odličnemu delovanju naših vrlih čet, ter sprejema prisrčno povodom tega veselega dogodka po vaši ekscelend sporočeno poklonstvo D --najćanov, Njegovo Veličanstvo zahvaljuje vav> ekscHenco za to sporočilo ter vas pošlje vdanostna brzojavka. Sart Sobi gosposke ztonke. DUNAJ, 3. (K.) Povodom smrti člana gosposke zbornice, profesorja dvornega svetnika dr. Piaffa je poslal naučiti minister vitez pl. Hussarek vdovi sožatno brzojavko. Nadalje je naučni minister rektorju dunajskega vseučilišča izrazil soža-Ije naučne uprave. Ko je vlada, ojačena po opetovan t in zaupanju, namero vala pripravljati koristne upravne, davčne in socijalne reforme, je brez naše soudeležbe ali sporazumijeva z naše strani izbruhnil konflikt, ki ga naša prizadevanja za ohranitev miru v interesu civilizacije niso mogla preprečiti. Vlada je morala razmišljati, dali nam določbe po-godeb nalagajo dolžnost soudeležbe. Ali vestna presoja črke in duha obstoječih dogovorov, kakor tudi poznavanje očitnih izvorov in končnih ciljev konflikta sta nas dovela do lojalnega in varnega prepričanja, da nas ne ve2e dolžnost v soudeležbo. Torej ne glede na vsako drugo vpoštevanje nam je mirna in svobodna presoja tega, kar je zahtevalo varovanje italijanskih interesov svetovala, da takoj proglasimo svojo nevtralnost Ta naš sklep je bil tak, da smo morali biti pripravljeni na to, da dovede do strastnih debat ter da bo predme tom različnega presojevanja. No, vendar je polagoma v Italiji in zunaj kmalo nadvladalo trdno in splošno prepričanje, da smo vršili svoje pravo in da smo presojali na pravilen način, kaj da najbolje odgovarja interesom naroda. Vendar pa po svobodni volji proglašena in lojalno izvajana nevtralnost ne zadošča, da bi nas zavarovala pred posledicami velikanskega preobrata, ki z vsakim dnem zadobiva večji obseg in ki mu nikdo ne more dogledati konca. Na kopnem in na morjih starega kontinenta, čigar politična tvorba pride morda do izpremembe, ima Italija braniti svoje življenske interese, uveljavljati in varovati pravične zahteve, ter svoje stališče velesile ne 1e nedotaknjeno, marveč tudi tako ohraniti, da se ne zmanjša v razmerju do možnih povečanj drugih držav. Zato ni bilo in ni dopustno, da bi bila naša nevtralnost brez življenja in nehajna. NI bHo in bo marveč delavna in budna, ne obnemogla« ampak močno oborožena za vsako eventuvalnost. (Zelo živahna trajajoča pohvala. Vsa zbornica se je dvignila ter fe priredila govorniku dolgotrajno prisrčno ovacije). Zato je bia in je vladi najvišja skrb na popolno pripravljenost vojske In mornarice. (Pohvala). V dosego tega se nismo obotavljali sprejeti veče odgovornosti za izdatke in nekatere izpremembe na organizaciji vojske. Izkustvo. U nam piihaja iz zgodovine in še bolj iz sedanjih dogodkov, nas mora poučiti, da, čim le nehalo gospodstvo pravice, je le organizirana in z vsemi dragocenimi In spopolnjenlml tehničnimi po-močki obrambe opremljena človeška moč v edino jamstvo blaginje naroda. (Pohvala). Ni brez pomena sbrhf da se učinki krize ublažijo, Id je v velikem kompleksu mednarodnega tržišča in svetovnega gospodarstva zaustavila industrijske panoge. Tudi v ta n-men so potrebne izredne odredbe, začasni odstopi od navadnega prava, kakor tudi pospeševanje javnih del in dalekosežna zahteva novih financijelnih sredstev. Govornik je prosil takojšnje, odobritve vseh teh odredb ter je naglašal z zadovoljstvom, da so se splošne gospodarske razmere naše de2ele polagoma zboljšale. Bila bi pa nevarna iluzija, ako bi mislili, da na-daljne izredne odredbe ne bodo potrebne. Tudi notranja potrebščina se mora zagotoviti za vsako ceno. Sicer je daleč od nas vsak dvom, da bi jo naš narod mogel motiti. Razumeva, da domovina v interesu svoje blaginje in svoje veličine potrebuje edinstva za vse žrtve pripravljenih duhov. (Pohvala). Danes je potrebno, da se z besedami in dejanji slovesno uveljavi solidarnost vseh Italijanov. (Dolgotrajna pohvala). Vlada apelira na patrijotično sodelovanje vsega parlamenta. (Pohvala). Sedanji do godki zahtevajo močne in varne vlade. Ako z vašim glasovanjem zadobfano moči In varnosti, bomo nosffi težko breme svoje odgovornosti In bomo mogH vršiti intenzivno in trajno dc*o, ki mu posvečamo vso energijo svnjega duha v izdatno obrambo sedanjih interesov domovine v budni skrbi za bodočo usodo Italije v svetu. (Dolgotrajna topla pohvala Vsi poslanci so se dvignili s svojih sedežev in so priredffi dolgotrajne ovacije ob ponovnih klicih: Živela Italija t) Predsednik je priobčil, da |e odšla vlada v senat, da odda tam isto izjavo. Ko se ja predsednik spominjal umrlega romunskega kralja Karola, argentinskega predsednika Sncus Psna In ministrov Fusi-nato, mark* Sen Otaltono, Finnle in Vis-conti Venosta, je bila seja zaključena. RIM, 3. (Kor.) Izjave ministrskega pred* sednika Salandra so napravile v zbornici v senatu izvrsten vtis. c : Radikalna skupina zbornice Je imela popoldne sejo ter je soglasno sklenila, da odobruje izjave vlade. Poslanec Sacchl je dobil nalog, da odda v zbornici izjavo v tem smislu. Vsi drugi radikalni poslanci, ki so se bili dali vpisali v listo govornikov, da bi govorBi o izjavah vlade, so izjavili, da se odrekajo besedi. Demokratična skupina levice, kt se je tudi popoldne zbrala v posvetovanje, je odobrila dnevni red, s katerim se patrijotlčne izjave vlade jemljejo na znanje. AvstrolOskl ministrski predsednik in obrambeni minister noi bi se udeležila tajnih posvetovanj za obrambo države. LONDON, 3. (Kor.) List „Times" poroča iz Sydneja: Medtem ko se domneva, da normalna britska državna konferenca za časa ni mogoča, se obče želi, da bi se avstralij-ski ministrski predsednik in obrambeni minister začetkom I. 1915 udeležila tajnih posvetovanj odbora za državno obrambo v Londonu in sicer v svrho, da bi se pokazalo, da država obvladuje morje in pa da bi se ojačilo edinstvo naroda glede skupne zadeve. Čuje se, da je britska vlada priporočila avstralijski, da naj pospeši uvedenje enotne Šiij ve železniških tračnic, ker je to za o-brambo Avstralije potrebno. Kontreadmiral Mahau umrl. VVASHINGTON 3. (Kor.) Mornariški zgodovinar in kritik, kontreadmiral Mahau je umrl. Ameriška in angleška kontrebanda. NEWYORK 3. (K.) »Newyork Hcrold« poroča iz Washingtona: Državni oddelek je vložil pri angleški vladi v splošnem protest proti konfiskaciji ameriškega blaga, ki izvira iz pogojne kontrehande in je določeno za določene osebe v nevtralnih pristaniščih. Prepoved izvoza moke, žita i. t. d. iz Turčije. CARIGRAD, 3. (Kor.) Na podstavi sklepa ministrskega sveta je bil prepovedan izvoz moke, žita za kruh, riža, surovega masla, čebuie, ovsa, olivnega olja, živih živali, petroleja, bencina iu različnih drugih živil, drog ter kovin. • , . Potopljeni angleški parnik. MONAKOVO 3. (Kor.) »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo iz Amsterdama: Angleški parnik »Earl of Aberdeenc jc bil. kakor poročajo »Central News«, med Abcrdeenom in Hullom potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Moštvo je bilo rešeno. ; , . Wo!frov urad pripominja k temu: Po nekem drugem poročilu je parnik zadel v neki angleški podmorski čojn in je bil ustavljen v Hullu. Kapitan in mornarji so bili aretirani. Eksplozija. LONDON. 3. (Kor.) Pri neki eksploziji v liditni tovarni v neki vasi pri Bradfor-du, je bilo ubitih 6 oseb, mnogo pa ranjenih. m Povodom vladarskega jubileja cesarja Frana Josipa piše dunajska »Information«: Ko je lSletni mladenič nastopil dedšči-no svoje hiše. se je vsa Evropa stresala pod trepetanjem v nje bistvu še ne izpo-znane revolucije, ki naj jej izvor in cilj razjasnijo šele prihodnji kritični raziskovalci. Močni refleksi na skrajnem evropskem zapadu vžgane eksplozije so zajeli tudi dežele, poverjene mlademu habsburškemu princu. Prej nego drugod je v tej državi napetost nekako odnehala. Kako je bilo to možno? 2e mladeniča je odlikovala neka čednost, ki jo bog le redkim da-ja: intencija, ki ojstro kritično pojmuje, ki pa pod premočnim učinkovanjem brezmejne dobrotnosti in vezana po prizadevanju za visokimi plemenitimi cilji producira le take čine svoje volje, ki delujejo pomirjevalno^ spravljivo in potrpežljivost vspodbujajoče. Ta redka eminentna sposobnost je bila, ki je že mlademu dajala izpoenavati prave poti in ta odlična prednost je ostala ilniefevalnl element v do to ure. Če dne 2. decembra 1914 primerjevalno obračamo pogled na 661etno vladanje Njegovega Velčanstva, našega premlostljive-ga vladarja, prihajamo do osrečevalnega zaključka, da je ta perijoda naše državne zgodovine vkljub marsikaterim oviram pomenjala sistematično izpopolnjevanje Avstro-Ogrske k politični in gospodarski, za srednjo Evropo voditeljni velesili. Pri tem razvoju se ni bilo možno izogniti dogodkom šestdesetih let Iz etičnih in iz razlogov vladarske hiše; da, bilo bi naravnost zavlačevalo razjašnjenje srednjeevropske politike, ako omenjeni dogodki ne bi bili prišli, ki so edini mogli dati Avstro-Ogr-ski in Nemčiji popolno samostojnost in svobodo akcije. Petdeset let sem sta obe državi jasno izpoznali, da moreta Dunaj in Berlin le tedaj izvesti skupni cilj — nadvlado nad srednjo Evropo in odločenje zapadnih držav od Rusije — ako v ix>pol-ni meri samostojnosti v nabiranju gospodarske moči in političnih prijateljstev sicer ločeno operirati, pri vseh odločitvah pa skupno in enovrstno postopati. Sedaj ravno divja svetovna vojna z vsemi svojimi strahotami in kmalu pade odločitev o nadaljnem razvoju srednjeevropske politike Nemčije in Avstro-Ogrske. Kar je bilo do pred malo časa le kot teorija predmetom polemik med učenjaki in časniki, se ima sedaj z mečem odločiti. Mi imamo po zaslugi sreče, ki je bila prisejena našemu orožju, veljavnega razloga, da smemo upati na zmage avstrijsko-ogrsko-nemške razvojne teorije. Dan 2. decembra slavimo v nadah do zmage. Vsa Avstro-Ogrska in Nemčija pozdravlja z radostjo vladarja, ki je nekdaj kot mladenič sprejel žezlo svoje države in ki je danes, po 66 letih, kot starček v visoki starosti, brani z nezmanjšano moško svežostjo in junaštvom proti premo-gočnim in zavratnim sovražnikom. Bog ohrani, Bog ščiti in varuj našega ljubljenega cesarja! _ . . Bitka pred Krakoulm. V »Riečkem Novem Listu« priobčuje neki G. H. slike o bitki pred Krakovim ter piše tako-le: Krakov, 22. novembra. Bil sem ravno v kavarni, odkoder sem opazoval praznino in mrtvilo po krakovskih ulicah, ko se je začul prvi grom menda težkega topa, grom, ki je oživljajoče deloval na življenje vsega mesta. Iz zaprtih hiš so hiteli ljudje na ulico, zapuščali delo* pometali od sebe vse in povpraševali prvega, ki je prihajal mimo, zakaj streljajo topovi in ali je on morda slišal kaj; če slučajno ta ni mogel povedati ničesar, so i>ovpraševali dalje, dokler niso dobili odgovora. V kavarni je bilo, kakor da je nastala panika. Prvi trenutek so se vsi spogledovali. Nekateri so mislili in tudi govorili, da bi to mogle biti bonibe z ruskih aeroplanov, drugi pa so bili mnenja, da sploh ni nič počilo, temveč da se je le zdelo ljudem, da je počilo. Toda po kratkem času so se zopet oglasili streli in tedaj je minil vsak dvom, da gre za nesporazum, ali domnevo. Ko sem priletel na ulico, sem našel tamkaj cele gruče meščanstva v najživahnejšem pogovoru. Z očmi sem iskal kakega znanca, ker človek ob takih prilikah nehote čuti težnjo, da bi sc pogovarjal in pojasnjeval svoje mnenje. Toda opazil nisem nikogar. Ljudstva se je zbiralo vedno več, nasta-iala ie gneča. Prve sence pomni raka so začele padati na mesto, zvezde so se jx> vrsti začele prikazovati na vedrem nebu. Lep večer je bil ... . Val množice me je zanesel proti Sal-vntorju kjer sc jc najbolje slišalo streljanje, in odkoder jc bilo videti, kakor so zatrjevali nekateri glasovi, tudi blislc strelov. In zares. V megleni daljavi, v meri proti Mogilam iti Michalovicam, na oni strani meje, so opažale oči komaj vidne žarke svetlobe, toda samo za trenutek. Nato pa je bilo vselej čuti v dolini grmenjo močnih strelov. — Se smo v Kraljestvu, — je rekel neki starec, držeč daljnogled nad nosom. Vsi so ga pogledali začudeno. Rekel ie nekaj popolnoma nepotrebnega, rekel je, kar so vedeli vsi, samo da niso govorili. Da so naši še v Kraljestvu — tako nazi-vajo avstrijski Poljaki rusko Poljsko — da tam opazujemo plamenčkc, o tem smo bili prepričani. Cemu torej take pripombe? Ko smo tako poslušali posamezne strele naših velikih topov iu je prihajal do nas odrnev strelov ruskih topov, se jc v dolini začel razvijati pehotni boj in vsako toliko Časa se je razločno začulo streljanje strojnih puŠek in nekoliko slabeje pokanje navadnih puŠek. Vetrič je bil naravnost ugoden in nam je prinaša! glasove z bojišča pod Krakovim. StrasIL vVEČERNA EDINOST" it M. V Trsta, dne 4. decembra 1914. IVolgo v noč je bil »Salvator« dobro obiskan ljudje vkljiib odredbi o zgodnjem zapiranju hišnih vrat in restavracij niso ho-teli oditi. Sele tedaj, ko je bitka začela po-jenjavati in so topovi utihnili, se je ljudstvo začelo razhajati .... K r a k o v. 23. novembra. Danes okoli poldneva se le zopet začelo streljanje našega in sovražnega topništva. Bilo je le hujše in »trašneiše. tresla so se okna in zemlja, vse skupaj pa le bilo zelo podobno poletnemu viharja. Streli so padali v večjih premorih nego včeraj. Ker je bil lep solnčni dan, ni bilo mogoče spoznati delovanja topov. Grom ruskih topov je bil močnejši nego včeraj. Poleg streljanja topov Je bilo slišati tudi streljanje pušek. Z eno besedo: bitka pod Krako-vim ie bila v polnem teku. Takoj, ko se je začela bitka in ko so naša okna začela požvenketavati, kakor ob potresu, se je nad mestom prikazal najprej eden aeroplan, ki je kazal vse znake, da »e naš, za njim pa je prišel še eden. Mirno sta krožila nad mestom. Ker je bilo vreme zelo lepo, so se popolnoma jasno videla krila aeroplana, trup in tudi pilotje. Potem sta pa naenkrat bliskoma odletela proti fronti, kjer je ogenj postajal vedno hujši, vedno besnejši. Ponoči smo zopet opazovali odseve pla-menčkov pri strelih topov. Pa še nekaj. Daleč na oni strani meje so se naenkrat začeli dvigati proti nebu oblaki dima. Kmalu nato so se pokazail ognjeni jeziki požarja. Strahota! »Czas« je najbolje opisal ta prizor s par besedami: Grozota vojne ie prišla naravnost pred mestna vrata. Vse je obvzela groza. Požar! Požar! Ne vein. če streljanje vliva v ljudsko dušo toliko groze, kakor požar, rdeč, krvav požar, ki ga povzročajo bombe in granate. Čim dalje smo gledali proti ruski Poljaki, tem hujši je postajal požar in tem močnejše je postajalo streljanje. Skrb se je lahko opažala na marsikaterem licu in tudi morda obžalovanje, da se do-tičnik ni izselil iz Krakovega, ko je izdalo trdnjavsko poveljništvo tozadevni razglas. Sedaj je prepozno. Nihče ne more oditi niti priti, ker Krakov je trdnjava. Pozno ponoči so topovi prenehali streljati. Na obzorju se je edino še videl odsev voine grozote, požaria. Krakov, 24. novembra. Ko sem gledal po Lubiški ulici prihajati nekoliko sto je še med Živimi. Morda mu je ie pretrgala Itaka kroglja nit življenja. Razdelili smo Se ono bore malo, kar smo imeli pri sebi jedil, z ujetima Francozoma. Požirek žganja nas je okrepčal vse. Prebili smo tako tudi to noč brez spanja. Bili smo si v svesti, da smo storili svojo dolino«! napram domovini In bližnjemu, čeprav je bil naš sovražnik. — Napočilo je jutro. Solnce je poslalo svoje prve žarke na zmKo. Šele sedaj se nam je pokarala prava flfca grome bitke. Zemlja je bila popolnoma fazrita odjpmst; mrtvi konji, razbiti lopovi in vosov! fla is ! Vse je ležalo prddnprek. j vojne... Daleč naokrog je ležalo na kupe mrtvih. Tudi naše vrste so l»ie močno razredčene. Marsikateri izmed mladih tovarišev je obležal. Se vedno se spornem zabuhlih očes triko bi toHko svojih nenrikih tovariftev. Sli smo v kolonah čez bojišče. Skoro vsak je molil m tihem. Morali smo jih pustili ležati, kajti naša naloga je bila, da smo sovražniku vedno za petami in da mu ne damo mira. Pokop naših mrttčev so poskrbele potem etapne čete. ŠN smo vedno dalje. Vsa pot je bila polno orožja. Vozovi in drage stvari so nam pričale, da se je nmsknil sovražnik v največji naglici. Na desni strani poleg nas leži gozd. Kar ie nismo videli od vseh strahot in grozot vojne, smo imeli tu pred očmi. Videli smo strahovite učinke artiljerije. Dva francoska artiljerijska polka sta ležala tamkaj, dobesedno popolnoma uničena. Konji so ležali poleg svojih gospodarjev, moštvo poleg topov — vse mrtvo in razbito. Bledi obrazi so gledali srepo v nas, kakor da bi še živeli in nas hoteli vprašati: Čemu neki vsa vojna? sedaj ono na oni strani. Sedaj je zaklical neki Francoz, naj nehamo streljati, da skupno pokopljemo tri mrtve Nemce, ki so padli na onem prostoru med nami. Prenehali smo streljati. Osem do deset Francozov in en francoski Častnik so odložili o-rožje in naših ravno toliko. Podali smo si roke. pokopali skupno mrtvece, zamen ili smotčice, s motke in Časopise ter govorili med seboj. Francoei so rekli, naj ne stre-Umno več* da tudi osi ne bodo streljali. Podali smo si zopet roke, vseli orožje in zlezli zopet vsak v svoj jarek. Mir sredi Vzroki loftotNlMstt dinoinjib bitk Taktični reglement vseh evropskih držav obsega, kakor posnemamo iz članka nektga višjega častnika v velikih potezah tele vrste bitk: 1. Bitka z neprestanim kretanjem (recon-tre). V tej bitki skušata oba sovražnika med prodiranjem izsiliti odločitev s tem, da pošljeta v boj na odločilnih mestih vedno nove čete. Odločilno za uspeh v taki bitki bi bilo, da skušata sovražnika drug drugega prijeti v boku, vsled česar ga lahko z dveh strani napadata. Ce se posreči prijeti sovražnika na obeh krilih, je učinek tem večj. 2. Naskok na sovražnika, ki je že pripravljen za obrambo. Sovražnik se je odre- kel prostosti kretanja in dejanja, zagotovil dal po Lubiški ulici prihajati pa sj je VSe udobnosti krajevnih razmer. Na- ruskih ujetnikov, zamazanih, j pacjanje zahteva skrbno pripravo in izvedbo sestradanih, so se mi naravnost zasmilili strogo po načrtu. ti ubožčki. Stopali so po dva in dva, v; 3 Naskok „a utrjene pozicije. Take bitke se le prav počasi razvijajo ter jih izvojujejo vojaki večidel vedno ponoči. Čim močnejša je pozicija, tem bolj podoben je boj oble- vrsti. in spremljala jih je močna straža. Bili so to večinoma ljudje štiridesetih let bradati, zamišljeni. Vidi se na njih. da so veliko stradali in da komaj čakajo, da dobe tople hrane, ki jim je bila obljubljena. Za to ganju. Vse armade so v mirnem času vežbale te skupino so vodili naši vojaki znatno število |tri vrste b0jat v posameznih državah pa so Rusov gardnega polka. Vsi so bili skrbno poSebno vežbali prvi način boja, ker je za- oblečeni. čisti, boljše vnanjosti: vidi se. - - --- . . ~ — *----- da so bolj skrbeli zanje. Med njimi je tudi mlad častnik, Suvorov, sorodnik slovitega kozaškega generala Rennenkainpfa, ki je sedaj premeščen z vzhodne fronte na Kavkaz na primer ruske havbice zelo teike ter jih je pri slabih potih in v neugodnem terenu le s težavo mogoče spraviti naprej Nekatere države pa imajo še stare topove, ki jih je treba po vsakem strelu zopet postavili v pozicijo nazaj in nanovo nameriti, kar je zelo zamudno in vpliva na kvaliteto ognja. Končno so 30*5 centimeter-ski in 42 centimeterski možnarji specijaliteta dvozveze. To novo oboroženje s svojim srašnim Velikodušen rnskf čaetattL V krvavi bitki pri Rava ruski je obležal na bojišču težko ranjen neki pešec 24. avstrijskega domobranskega pešpolka. Z največjim naporom svojih moči se je privlekel do nekega grmovja in je tamkaj utrujen zaspal, zakopavši pod svojo glavo denar, ki ga je imel pri sebi, 75 kron. Naenkrat ga je nekdo stresel, da se je prebudit Zagledal je pred seboj kozaka, ki mu je 2e izpraznil žepe in vzel tudi zakopani denar. Ranjenec se je branil in začela sta se rovati. Hrup je priklical ruskega kozaškega častnika, ki je vprašal, za kaj gre. Častnik je kmalu spoznal položaj in je odločno pozval kozaka, naj vrne ranjencu, kar mu je vzel. Ker pa kozak ni hotel ubogati, je častnik, ne da bi rekel še kako besedo, potegnil svojo pištolo, ustrelil kozaka in lastnoročno nato izročil ranjencu, kar mu je odvzel prej kozak. Kmalu nato, ko so se Rusi umaknili, so našli naši sanitetni vojaki ranjenca in ga odnesli na obvezovali-šče. Prepeljan je bil pozneje na Dunaj v bolnico, kjer je povedal svoj dogodek zdravnikom in strcžnicam. Pobiral Je kontribucijo za Ruse. *Na-ehodskć Listy« pišejo: Vesela povest. — Prošle dni je prišel k sedemdesetletni vdovi F. Š. v K. ob češkokladenski meji možak, visok kot gora, v gasilski uniformi, ki je imel lice počrnjeno in ponarejeno brado. Nagovoril je ženico: »V imenu zakona! Rusi so že tu! Ukazali so mi, naj vzamem pri vas tri tisoč mark. Ako ne daste denarja prostovoljno, vas moram aretirati in odpeljati v zapor. V Wilhe!ms-talu so Rusi že ustrelili tri ljudi, ki niso plačali zahtevane svote!« — Starki se je zdelo, da je udarila strela vanjo. Komaj da se ni onesvestila in da je mogla do sape. Končno je rekla, da pojde k županu in se bo posvetovala žnjim. »Rus« pa je odvrnil: »Da se mi ne ganete! Denar ali pa življenje. Starosta je že v zaporu, ker ni hotel izročiti denarja«. Dodal pa je še, da je sosed že plačal dvetisoč mark in da mora občina plačati 60 tisoč. Skoraj brez zavesti je stara ženica izročila »Rusu« ves svoj prihranek, sto mark v zlatu. »Rus« je vzel denar in pripomnil: »Jutri se vrnem, da plačate ostanek!« Starka je bila vesela, da. si je ohranila življenje. Sla je nato olajšat srce k sosedom, kjer je pripovedovala. da so Rusi že tu. Sosedje so odpirali oči in usta in niso hoteli verjeti star-kinemu pripovedovanju, ker so bili vsi prepričani, da o Rusih ni ne duha ne sluha. Okradeni starki se je tedaj posvetilo v glavi in takoj je rekla, da mora, sodeč po postavi, biti tat neki voznik iz Wilhelms-tala. In res: orožniki so šli tjakaj in ga aretirali. Bi! je pravi. Vojaško sodišče v Kladnem ga je obsodilo na šestmesečno ječo. kajti vsak je bil še pod vtisom prejšnjega boja, Id ni bil brez vpliva na naše duševno stanje. Daleč naokrog je bilo slišati stokanje ranjenih Francozov, ki jih nismo mogli takoj vseh p- brati. Svoje ranience smo pač že pobrali in so se nahajali že v dobri oskrbi. Stokanje francoskih ranjencev nas je tako ganilo, da sem iih šel z več tovariši prostovoljno iskat. Pri tem delu sem ujel še dva neranjena Francoza, ki sta tičala za nekim grmom brez orožja. Razumel sem ju dobro, ker govorim francoski perfektno. Nismo bili še sto korakov dalje, ko mi eden od obeh zakliče: -Moj brat!- Sele tedaj sem izvedel, da se je njegov brat bojeval skupno ž njim in da Je bit v boju ranjen. Tolažil sem ga, kolikor sem ga pač mogel, češ da gre njegovemu bratu dobro hi da je izvrstno preskrbljen. Končno se je res pomiril. Korakali smo pol ure preko bojHča, ko smo dospeli dc straže. Ti so se Imeli naravnost imenitno. Greli so se vsi lepo okrog velikega ognja Komaj sem se postavil s svojima ujetnikoma k < gnju, ko skoti eden njiju nenadoma na stran. Slišali smo glasno ihtenje. Našel je svojega brata, ki je bil ranjen. Naši pridni tovar«, ki 80, kakor ml, celo noč Iskali ranjence po bojišču, so našli tudi njega m sedaj sta bila oba brata na varnem. Kakšna usoda t Nehote sem se spomnil pri tem prizoru na viti izkušnjah novo taktiko, Id sili napadalca in branitelja, da se zakopljeta. Iz tega se je razvil boj v pozicijah, ki se vrši v dolgih frontah. Pehota leži zakopana in si mora z lopato napraviti pot. Artiljerija deluje proti sovražni artiljeriji in pehoti. Napredovanje pa je sila težavno in zamudno ter gre od pozicije do pozicije, ki so zopet z jarki med seboj zvezane. Pri tem je mogoče pridobiti le malo prostora in na-predov nje se vrši večinoma le v noči. Artiljerija obstreljuje zakrito sovražno artiljerijo tako d Igo, da doseže.svoj namen in da more lastna infanterija napredovati. Tako gie cele dni, tedne in mt-sece. Pri veliki razsežnosti je stranski napad sila počasen in zamuden. Sovražni letalci to seveda iz-slede in sovražnik se lahko pripravi na protinapad. Možnost take boje skrajšati je skoraj izginila, izvojevati jih je treba, da je eden ali drugi popolnoma izčrpan. V tem leži vsa skrivnost zakasnitve odločitve. Sličice iz vojne. Mir v vojni »Mancheimer Oeneralan-zeiger« priobčuje sledeči dopis: 19. novembra 1914. Danes so si naši lfndie enajste stotnije stiskali roke s Francozi. Nahajamo se namreč komaj trideset metrov ndrfaiiMi drug od dragega. Ti se pogo- Rožne politične vesti Izstopi Iz hrvatsko - srbske koalicije. Hrvatski listi javljajo dne 28. m. m.: V današnji seji kluba hrvatskih delegatov v skupnem saboru je bilo sklenjeno, da se poslanca dr. Hhika Hinkovlća nima smatrati več članom kluba. Dr. Srtfaa pL Budisav-Ijevič je priobčil brzojavno svoj izstop iz kluba, ker je osamljen kaznjivega čina, dokler se njegova afera ne razjasni. Sveto-zar Prlblčevlć je priobčil, da izstopa iz kluba radi slučajnih sedanjih razmer, ki so nastale brez njegove krivde, dasi popolnoma odobrava delovanje kluba. Vsa ta priobčenja je klub vzel na znanje. Mad-jarski list »Az Est« pa javlja še, da rečem trije poslanci odlože tudi svoje poslanske mandate. Smrtna obsodba po zagrebški nagli sodbi. Zagrebški listi od dne 1. t. m. javljajo: Včeraj se je vršila ves dan pred tukajšnjim vojnim sodiščem razprava nagle sodbe proti Duji Jariću, pravoslavne vere, 21 let staremu iz Drvarja, črnovojmš-kemu novincu 79. pešpolka, ki |e bil obtožen zločinstva prvega begunstva. Razpravi je presedoval major Lažetič, voditelj razprave je bil major avditor Maršik, javno obtožbo je zastopal stotnik-avditor Czensky, a branil je obtoženca zagrebški odvetnik Hinko Hirschmann. Po dovršeni razpravi je bila ob 6. uri zvečer proglašena razsodba, s katero se Jarić obsoja na smrt iz puške. Obsodba se je izvršila takoj ob 7. uri zvečer na dvorišču sodišča, kjer se Je zbralo le številno vojaštva, dočim je bil civilnim osebam pristop zabranjen. Visconti Veaoata, ta odlični italijanski diplomat m bivši šestkratni minister za zunanje stvari, je bil med naistarejimi prvo-boritelii za ujedinjenje Italije zunanje stvari, kar je ostal do septembra 1864. Ob izbruhu vojne proti Avstriji v letu 1866 je prevzel po kratkem delovanju kot poslanik kraljestva italijanskega v Carigradu zopet ministrstvo za zunanje stvari, a Je po vojni odstopil. Leta 1869 je bil v tretjič imenovan voditeljem zunanje politike. To pot le ostal — v drugem kabinetu Minghetti — 7 let na tem mestu, spojenim z veliko odgovornostjo. Potem se je umaknil, odlikovan po Viktorja Emanueln z dostojanstvom markija, is lavnega življenja za daljši čas. Deset let pozneje, leta 1886, je bil imenovan senatorjem in zopet deset let pozneje ie prevzel v četrtič v ministrstvu Rudini svojo staro dostojanstvo ministrstva za zananje stvari. V petič in v šestič |e prevzel to mesto v ministrstvih Pellous in Saracco v letih 1899—1901. On je bil tudi, ki je sklenil z Ooluchowskim — nekdanjim avstrijskim ministrom za zunanje stvari — v Opatiji znane dogovore glede Albanije. Potem se ni dolgo nič čulo o kakem javnem delovanju Visconti Venoste, dokler se ni sešla maroška konferenca. Posrečilo se mu je, da je spravil s pota marsikatero oviro spora-zumljenja, posebno s tem, da je stopil na stran Francije. Kako pišejo dunajski častniki, kaže prav dobro sredna »Arbeiter Zeitung«, ki priobčuje na prvem mestu med dnevnimi novicami sledeče: — »Relchspost« proti grozodejstvom carizma. »Reichspost« je priobčila včeraj sledečo brzojavko iz Ko-danja: »Po neki vesti iz Petrograda je bil tamošnji urad socijalnodemokratske stranke v dumi zatvorjen ne glede na imuniteto poslancev.« Ta vest je izzvala začudenje in najživahnejše ogorčenje omenjenega lista. Seveda se ne čudi zato, da carizem prezira imuniteto socijalnodemokratskih poslancev in še manj se Čuti žaljen po tem preziranju. Toda da so poslanci v Rusiji tudi še danes — v vojnem času! — imuni, tega ne more »Reichspost« niti pojmiti niti odpustiti in vsa ogorčena vzklika: »Ali so ostali člani dume imuni tudi za Časa vojnega izjemnega stanja in ali se je imuniteta raztezala tudi na prostore strank?« Ogorčenje »Reichsposte« je popolnoma umljivo. Kajti naj se jej je zdel ruski de-spotizem doslej še tako slab, vendar pa ni mogla slutiti, da bi uganjal take grozote. Da pušča poslance tekom vojnega stanja, da imuni tekajo po svetu. Neverjetno to! Tu se zopet vidi, da se ekstremi dotikajo, da, da so celo neločljivo zvezani med seboj. Najbrutalnejši despotizem in najrazbrzdanejša svoboda, carizem in anarhija drug poleg drugega in drug z drugim. Vsako pretiravanje pač izziva nasprotno pretiravanje. To ve sedaj »Reichspost« in bo zato odslej vodila vojno proti Rusiji s podvojeno silo. Ako doslej ni hotela priti pod ruski bič, liočo sedaj, ko je po brzojavki yl Kodanja popolnoma na jasnem glede ruskih razmer, tudi preprečiti, da bi mi morda dobili tako svobodo, kakor je na Ruskem. Imuniteta poslancev za časa vojnega stanja — no, tega bi nam ravno še manjkalo. Končno bi se še moglo zahtevati sklicanje parlamenta za časa vojne!« — Tako dobesedno »Arbeiter Zeitung«. : Domače oestl. Ujet, ne pa mrtev. Poročajo nam, da re~ zervni desetnik 27. domobranskega pešpolka Anton Erzetič, c. kr. redar ni mrtev, kakor je bilo proglašeno v oficijelnem se-znamku izgub, temveč da se nahaja v ruskem ujetništvu. Bil je ranjen v bitki pri Lvovu 26. avgusta in ujet. Sedaj se nahaja v Rastavu v bolnici za avstrijske ujetnike in piše, da ga negujejo prav dobro. Ne prodajajte tlvlne Iz bojazni I Ker ae tekom vojne pokazuie nevarna pojava, da poljedelci iz neutemeljene skrbi v nenavadno velikih množinah pošiljajo Živino na dunajski klavni trg, je ministrstvo za poljedelstvo že začetkom oktobra izdalo naredbo na vse politične deželne oblasti, s katero nujno svari pred tako prodajo iz strahu neklane In nezrele živine, opozarjajoč, da ni nobenega razloga za to ter da bi tako prodajanje živine za pleme v klavne svrhe moglo imeti usodne posledice za domačo živinorejo. Ob enem je vlada naložila deželnim oblastim, naj gledajo na to, da se osebe, ki s širjenjem vznemirljivih vesti silijo poljedelce k prodaji, naznanijo sodišču in jih dovedejo do zaslužene kazni. Ker so v zadnji čas zopet prignali na dunajski trg živine, ki ni še godna za klanje, je ministrstvo za poljedelstvo — izdavši navodila za intenzivno pospeševanje vseh panog živinoreje — vnovič opozorilo na omenjeno naredbo, kl jej je namen, da prepreči prodaje iz bojazni. Razredna loterija. Uradno javljajo: Da-si se je druga razredna loterija odigrala Že v vojnem času, se je izplačevanje dobitkov, izvršilo ročno in so dobitelji inkasirali že skoro vse dobitke. Državi ni pripadla niti ena krona od dobitkov 22,268.000 kron, in sicer to iz razloga, ker ni, kakor pri prvi in pri sedaj vršeči se tretji loteriji, tudi pri drugi niti ena srečka ostala v blagajnah. Nasproti bojazni, da bi posestniki src-ček, ki stoje na bojišču, inojjli trpeti škodo radi relativno kratkega termina zapu-Iosti, treh mesecev, da jim odvzeta prilika za pravočasen vpogled v liste žrebanj ter zahtevo po izplačilu dobitka, se javlja, da je bila generalna direkcija pooblaščena, naj posestnike zapadlih sreček druge loterije izjemoma obvaruje škode, ako se v devetili mesecih po poteku termina zapadlosti predloži tozadevna prošnja ter vloži dotična srečka. TekočI računi In računi na bančni žira ali t iitMBukih vnliortik Po volni le n£da nMov» porto-mentarična karijera, ki Je toJ« postaj diptovnattfna. Izvoljen leta 1876 postancem v turinski zbornici, le postal tri teta po* svojega bi a ta, ki se Je tudi bojeval v ar- oddaljeni drag od dnifei* Ti * pogo- v tnrmsm zoorma, te mali, če tudi ne v našem polku Bogve, če'stoma dogaja, da se kriči sedal 1» m »'tem v ministrstvu Mmghetti minister za Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" Cfiliialka Banke Onfon) u Trsta Glavnica In razarvnl zakladi K •0.000.000 aa bavl s vaeml banOnlmi in manjlčnlml op«rar »Jami, Uložna knjiži®« M fikuM tnala «11 tofore^*** ■miiito pa Jato agoAdnl pogtjl pa itfmrn. Kapo - prodaja a- trn IimomU mdiffK t»M te 4Mm. kratim taftsic« tar^abrtataja Hop pa 4»vafc «4 imOaa vto| plaem« M«. Daje predujma II Prejem* ia hrani depaatt* to karat« f»nlk«T L i i jj t«r jlk tote« *pr«W)». Izdaja in kupuje po dnavnam kursu (piMta tMk«Wk atrt4kav) ređnata neapajjakc banke (Baaco 4i Napali), italijanske kanke (Banca 4'Italia) ia aicUJanake banke (Bance dl Sicilia). Odpira kredite * nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma oddelek za blaoo. Daja predujme jI Odpira aarinaka kradita. penasto L i i |f KapvJ« le f««4a|a Ma«e ▼ Urniki ODDELEK ZA SLADKOR. rm^ ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Ob*na zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831 Zakladi za Jaautvo dae 31. decembra 1913 K 486,949.184.97. dta« 31. decembra 1913: K 1,297,036.630.20. Plačana oodvi Glavnica za zavarovanje življenja Plačana pod vračila od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163*020.163.67. S 1. januvarjem 1907. ie druStvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje poli.. aadarjene največjo knlantnostjo. . « - _ Povdarjati je sledeče ugodnosti police: L VeUavalk takoj od Izdaaja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vo<. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec lmlm od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrSi v teku 6 mesecev po preteku roka. IL Veljavnih po preteku 6 mesecev od Izdanja: a} zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati tn bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerislbodi deželi tega sveta. (Svetovne police). DrnStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju, nt Vetjavaih po preteka Men leta po izdaaja police: •) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV VaUavaih po pretaka treh let od Izdaaja: al Absolataa neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled iamomora, aH x poskušeneca samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za m j j »MUMjjAMMmo* Mnje, požar, prevažanje In ulom.