ft. 103 (tati turati cula Hita) j V Trsku, v nacMlo 30. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII pondeljek. izhaja, Izvzemil pondeljck, j^^gt^^fe*3*™: »jtea Frafftf>t* AsiSkega B. 20, L rudst»fcegjj|*fe >aj se\£?$fojajo ureJaOhru. NefraiMn phm* m ne sprejemajo. TSSpS se pe .vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan O od i na.— lastnik Bskarn^Edni^t Tisk tkkama Bdlnc ZBafc ta mesec L 7. " .-r^oce L 19.50, fr i leta L 32. —, ta et |2a Inozemstvo mesečna . ..»c već. — Tdefc nrtf ^ ,reKvo se nahaja prvič v svoji zgodovini pod neposrednim vplivom Slovenstva! • ** ■ - * KONFERENCA V GENOVI Zavezniki Se niso odgovori!! na ruske protlpredloge Ruska delegacija ie sita čakanja de imetja m pravic tujih državljanov v Rusiji določa načrt, da naj sovjetska vlada dovoli bivšim lastnikom samo užitek. Francoski načrt ne dovoljuje nikakega znižanja vojnih dolgov m zahteva od sovjetske vlade povrnitev lastnine in ra&en tega odškodnino za dobo razlastitve. Angleški načrt je razdeljen na dva dela. V prvem delil se govori o zavezniških zahtevah, v drugem pa o pomoči, ki so jo zavezniki pripravljeni dati Rusiji. Glede predvojnih dolgov se zahteva njihovo popolno priznanje; k večjemu se dovoli moratorij za njihovo plačilo in brisanje zastalih obresti. Tudi glede vojnih dolgov se zahteva njihovo priznanje, vendar pa bi se dovoKlo njihovo znižanje. Privatno lastnino bi morala ruska vlada priznati, vendar pa bi se sprejele nekatere omejitve. Sovjetska vlada bi morala končno prevzeti odgovornost za škodo, ki so jo pretrpeli tuji državljani. Glede pomoči, ki bi se lahko dala Rusiji, ugotavlja angleški načrt, da se spričo kaotičnega stanja, v katerem se nahajajo ruske finance, ne more govoriti o izravnih posojilih v zlatu, za katera se morajo dati trdna jamstva. Evropa bi mogla pomagati Rusiji potom mednarodnega konsor-cija, potom dobavijanja poljedelskih in drugih potrebnih strojev, potom dolgoročnih kreditov in potom družbe za izkoriščanje ruskih koncesij. Francozi se postavljajo na stališče, da se mora predvsem obnoviti rusko poljedelstvo, in sicer tako, da se dajo veliki kosi zemljišča v zakup tujim družbam in zadrugam, katerih dobiček bi moral biti zajamčen s prihodnjo žetvijo in ki bi že skrbele za dobavljanje potrebnih poljedelskih strojev in potrebščin. Rusko industrijo so Imeli večinoma v rokah tuji zakupniki. Naj se torej dovoli tem zakupnikom, da zopet začnejo svoje delovanje, seveda, s potrebnimi jamstvi, in ti bodo že poskrbeli za tehniško osobje, za stroje, kapital in vse potrebno. Poprava prometnih sredstev bi se lahko poverila kaki družbi. Nekatere države bi mogle začeti takoj z dobavljanjem voznega materiala. Finančna pomoč bi se dala doseči potom ustanovitve mednarodnega konsorcija in potom otvoritve kreditov pri privatnih bankah. Sovjetska vlada pa se mora obvezati, da bo opustila vsako prevratno propagando, mora priznati dolgove sedanje in prejšnjih vlad in mora skleniti že pred 31. dec. 1922. dogovor s posestniki ruskih vrednostnic. Če se ne bo mogel doseči sporazum, se mora sovjetska vlada obvezati, da bo sprejela sklep razsodišča. Isto razsodišče bo v slučaju potreb« določilo todi odJkodnino, ki jo bo morala sovjetska vlada plačati bivšim lastnikom za njihovo imetje, Če se to ne more več vrniti Končno predvideva francoski na&t uvedbo posebnega sistema za zaščito tujih ocsb m njihovega imetja. - < - Prva določba novega načrta odobrena Današnja seja komirfje devetih držav, ki se bavi z ruskim vprašanjem, je trajala od 11 - IX Novoseartavlfeni uvod na podlagi angleškega In francoskega načrta je bil odobren. Začela se je nato razprava o 10 členih spomenice. Prva določba, s katero se Rusija obvezuje^ da se bo vzdržala vsake propagande v inozemskih državah, je bila odobrena. Francosko - angleško navzkrižje GENOVA, 28. Genovska konferenca je še vedno nadaljevanje incidentov, ki prihajajo dosledno s strani Francije. Tudi pri današnjem incidentu gre za rusko vprašanje, katerega francoska delegacija ne more in ne sme prebaviti. Na predvčerajšnji seji so zavezniki že sestavili spomenico, ki naj bi se predložila ruski delegaciji v odgovor na njene pro-tipredloge, a včeraj ob 11 se je imela sestati v kraljevski palači prva podkomisija, da končno vel javno prouči to spomenico. V ta namen so se vršila še zadnja posvetovanja med raznimi delegati. Tako je imel Schanzer dolg pogovor z Barthouom in pozneje tudi z Benešem. Toda malo pred 11 je Barthou zaprosil, naj bi se seja odložila, ker da mora spričo novih navodil svoje vlade sestaviti načrt za odgovor ruski delegaciji, odgovor, ki se v nekaterih bistvenih točkah razlikuje od spomenice, sestavljene na predvčerajšnji seji. Izjavil je razen tega, da bi moral v slučaju, da se ta njegov protinačrt ne uva-žuje, — zapustiti konferenco. Tako sta prišla na včerajšnjo sejo namesto enega dva načrta za odgovor ruski delegaciji. Ker se je bil še pred sejo raznesel glas o nameravanem Barthouovem. odhodu, je ta sporočil zbranim zastopnikom, da namerava sicer odpotovati, toda le za par dni, da se posvetuje s svojo vlado. Iz tega je razvidno, da je prišla kriza v francosko - zavezniškem sporu na višek in da je blizu čas, ko se bo boj odločil. Smatra se, da hoče Barthou prepustiti odločilni korak od katerega bo odvisna njegova politična bodočnost, — ker njegovo postopanje doslej je bilo podobno bolj boju pred-straž — predsedniku vlade Poincarćju. Po Barthouu je govoril Schanzer, ki je izjavil, da stoji italijanska vlada na stališču, da se mora čim prej rešiti rusko vprašanje in da je zato potrebno, da se konferenca izogiba vsega, kar bi moglo ovirati njeno delovanje. Glede francoskega načrta je izjavil, dk se precej razlikuje od angleškega. Opozoril je predsed. francoske delegacije, da se zavezniki ne morejo umakniti s stališča, ki so ga zavzeli s pismom od 15. t. m. Enako stališče je zavzel tudi Lloyd George. Barthou je odgovoril, da se po 15. aprila dogedili novi dogodki, ki upravičujejo stališče francoske vlade. Tako je bila sklenjena rusko - nemška pogodba in je Ra-kovski izjavil dne 25. aprila, da stavlja sovjetska vlada kot predpogoj vsakemu sporazumu takojšnje dovoljenje kredita. Na drugi strani je bila nota od 15. aprila sklenjena na sestanku, katerega se niso udeležili ne Romunska, ne Poljska, ne Švica in ne Švedska. Skirmunt za Poljsko in Motta za Švico sta izrazila mnenje, da bi se dala angleški in francoski načrt združiti. Vsled tega je bilo sklenjeno, da naj se sestavi pododbor, ki naj spravi v sklad francoski in angleški načrt. V pododbor so bili imenovani zastopniki Francije, Anglije, Italije in Belgije za zaveznike in zastopnik Švice za nevtralne države. Francoski in angleSki načrt Glavna razlika med francoskim in angleškim načrtom je ta-le: angleški načrt dovoljuje znižanje ruskih vojnih dolgov, pre-pustivši posebnemu razsodišču, da določi, v kaki meri naj se ti dolgovi znižajo. Gle- čičerin svari zaveznice, naj podvizajo Predsednik ruske delegacije Čičerin je medtem poslal predsedniku konference pismo, v katerem ga opozarja, da je minulo že pet dni, odkar se je vršila seja izvedencev, v kateri so bili predloženi ruski predlogi. Doslej pa Še nista bili sklicani politična komisija in podkomisija, kar bi bilo zelo zaželjivo, da se poizkusi doseči sporazum. Če naj to pomeni, da sklicujoče države ne sprejemajo pisma ruske delegacije od 20. aprila kot podlago za razpravo, se ruska delegacija ne bo smatrala več za vezano na to pismo in se bo vrnila k svoji spomenici, katere izvode pošilja medtem glavnemu tajniku konference. Brzojavka moskovskega sovjeta ruski delegaciji Ruska delegacija je dobila iz Moskve to-le brzojavko: «V plenarni seji moskovskega sovjeta dne 24. t. m. je bilo prečita-no poročilo o poteku pogajanj v Genovi.' Po prečitanju tega poročila je sklenil moskovski sovjet poslati delegaciji v Genovi brzojavko, v kateri odobrava njeno delovanje in izjavlja, da se ne sme dovoliti nikakršna koncesija, ki bi mogla zmanjšati pravico delavskih slojev do samoodločLe in njihovo svobodo. Delegacija naj ne podpiše nobene pogodbe razen onih, ki zagotavljajo svobodo sovjetske Rusije in možnost njene gespedarske obnovitve. «Edino zadržanje Rusov je pravilno** pravijo Rusi Neko poročila ruske delegacije ponavlja, da je ruska delegacija edina, ki se njeno zadržanje ujema s cannessko spomenico, v kolikor tvorijo temelj cannesske resolucije vzpostavitev, finančna pomoč šibkim državam ter obratno pripoznanje različnih lastninskih sistemov. Rusi trde, da tolmačijo druge delegacije ta program v smislu, ki nasprotuje temeljnim načelom iz Cannessa. Barthou odložil potovanje v Pariz Na željo Lloyda Georgea je Barthou odložil svoje potovanje v Pariz, dokler se ne reši vprašanje predložitve note Rusiji. O tem se danes odloča. Berlin središče ruske vnanje trgovine Druga brzojavka, ki jo je dobila ruska delegacija iz Genove, pravi, da je predsednik moskovskega sovjeta Kamenev izjavil časnikarjem, da je postal Berlin vsled rusko - nemške pogodbe središče ruske vnanje trgovine. Iz vseh nemških industrijskih središč prihajajo Rusiji kupčij-ske ponudbe. Če se sprejme le del teh ponudb, postane v doglednem času Nemčija glavni dobavljalec Rusije. „ Vpis julijskih nabornikov, ki bivajo v starem kraljestvu RIM, 29. Vsled raztegnitve zakona o novačenju na nove pokrajine morajo vsi v teh pokrajinah pristojni in po najnovejši naredbi naboru podvrženi mladeniči, ki bivajo na ozemlju starih pokrajin kraljestva, takoj prositi župana svoje pristojne občine, da jih vpiše v naborno listo. Bivši predsednik repubKke Deschanel umrl PARIZ, 29. Včeraj popoldne okoli pete ure je umrl bivši predsednik francoske republike-Paul Deschanel. Bivša cesarica Žita pojde na Špansko? PARIZ, 29. Listom poročajo iz Funchala: Govori se, da baje odpotuje bivša cesarica Žita z otroci na Špansko, kamor jo je baje povabil španski kralj Alfonz XIII., da si ustanovi tam svoje bivališče. Sklicanje parlamenta BUDIMPEŠTA, 29. Regent sklicuje zbornico za 16. junija t. 1. Volitve se bodo vršile v nekaterih okrajih 28. maja, v ostalih pa 3. junija. Volitve na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 29. Volitve v madžarski državni zbor so razpisane za 28. maja. Izvedejo se postopno. Opozicionalne krščansko - socijalne frakcije so sklenile volilni kompromis in nastopijo s skupno kandidatno listo. Carine v Avsiriji DUNAJ, 29. Vlada je pomnožila tisočkrat carinske postavke na predmete, glede katerih se ne zahteva plačevanje carine v zlatu. -i Jugoslavija Potovanje kralja Aleksandra v Pariz BELGRAD, 29. Snoči je odpotoval kralj Aleksander v spremstvu princa Pavla in ostalega spremstva skozi Subotico v Pariz. Na subotiški postaji je pričakoval kralja Aleksandra odposlanec vlade, minister pravde dr. Laza Markovič. Kralju je minister poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju ter je predložil v podpis ukaz o pokrajinski administrativni razdelitvi države. Kralj je na to nadaljeval vožnjo direktno proti Parizu. Do Zagreba ga je spremljal princ Pavle. V Zagrebu ostane princ Pavle do kraljevega povratka t. j. najpozneje do 10. maja. Glede dneva kraljeve poroke je medtem prispelo iz Bukarešte oficielno poročilo, da je definitivni rok kraljeve poroke določen na 1. junija t. 1. O tem so bili obveščeni vsi evropski vladarji. Proslava prvega maja BELGRAD, 29. Notranje ministrstvo je na prošnjo medzveznega sindikalnega odbora dovolilo proslavo prvega maja po vsej države toda brez vseh manifestacij. Belgrajskim delavcem je dovoljena proslava v Košutnjaku s pogojem, da ne gredo na proslavo v skupinah. Francija Iz pcslaniške konference PARIZ, 29. Poslaniška konferenca se je sestala danes predpoldne, da razpravlja o nekaterih vprašanjih manjše važnosti. Tisku se ni objavilo nobeno poročilo. O načrtu francoske vlade, po katerem naj se predloži rusko - nemška rapallska pogodba poslaniski konferenci v proučevanje, konferenca še ni razpravljala, in sicer radi tega ne, ker je Lloyd George, mesto da sprejme francoski načrt, ki se mu je dostavil, predlagal, naj se sestane v Genovi vrhovni svet. Senzacijonelen proces v Parim PARIZ, 29. Danes se je otvorila pred poroto obravnava proti Charier-ju, edinemu Še živemu izmed onih razbojnikov, ki so napadali in oropali potnike v vlaku na progi Marseilles-jom i n Parizom ter umorili poročnika Caravellija, ko se jim je aoperstavH. Zaslišale so se številne priče. Zdravniški veščaki so pripoznali potno odgovornost obtoženca. Mm Ikodfl m icuni lastnin! Poroča dr. J. F. II. Naznanila škod, ki so jih utrpela javna bitja 5. Podpisani gen. civ. komisarjat upa, da bo vzpostavitvena služba*, preurejena kakor zgoraj povedano, zamogla hitreje in boljše poslovati v svrho hitre vzpostavitve po vojni porušene dežele. Za redno napredovanje vzpestavitvenih del in poprave vojnih škod in za to, da se da prednost bolj nujnim delom, je predvsem potrebno, da dobi podpisani gen. civ. komisarjat in od svoje strani ministrstvo za osvobojene kraje, od kojega odvisi cela služba, česar dosedaj niso imeli, natančen in popolen vpogled v škode, ki jih je treba popraviti. V ta namen kr. dekret od 5. 10. 1921. št. 1569 razširjaie tu sem opravilnik od 1. 9. 1920. št. 1524 odreja za krajevna bitja dolžnest naznanila onih škod, ki jih je utrpela njihova javna ali zasebna lastnina (beni puJbblici (^patriniGniali). Vztrajati moramo pri naslednjih 3 vidikih: 1. Naznanilo je obvezno, to se pravi, prizadeto krajevno bitje ga ne sme opustiti, ako in v kolikor hoče, da bi država poskrbela za popravo škode ali izplača tozadevno odškodnino. 2. Naznanilo se mora napraviti v predpisani obliki in v določenem roku, t. j. do 31. maja 1922. 3. Naznanilo ima samo namen popisati oziroma ozn^čati škodo ali škode. Ono nima nikakega opravka in se ne sme zamenjati s pripravami, potrebnimi za dosego poprave vojne škode ali odškodnine; te priprave je treba posebej pozneje oskrbeti in v posebni predpisani obliki, kakor bo spodaj povedano. 6. Katera bitja so primorana napraviti naznanilo Bitja, ki imajo dolžnost naznanila, so ona, o katerih govori člen 36. enotnega zakona o vojnih škodah cd 27. 3. 1919. št. 426. To so predvsem dežele, občine, javni dobrodelni zavodi, v katerih korist določa omenjeni člen zakona, da poskrbi država za vzpostavitev njihove javne in zasebne imovine. Kr. dekret od 6. 10. 1919. št. 2094, ki je bil raztegnjen na nove pokrajine po členu 3. kr. dekreta od 5. 10. 1921. št. 1569, dostavlja h gori navedenim bitjem še farne cerkve; tedaj tudi uprave takih cerkev v Julijski Benečiji imajo dolžnost vložiti naznanilo pretrpljene škode. Lahko se reče, da se člen 36. enotnega vojno - odškodninskega zakona z enim splošnim izrazom nanaša na javna bitja, smatrajoč kot taka vsa ona, ki imajo po duhu tu še veljavne avstrijske zakonodaje bistvene lastnosti javnega prava in ki izvršujejo javn-e koristne posle. S tem so izvzeta vsa društva, strokovne zveze, zadruge, dručbe sploh, ki imajo, četudi se jim pripoznava s fcrmelnimi dekreti, da zasledujejo javne interese, svoj izvor v prostih zasebnih pogodbah, ki bi bile lahko izostale, ki lahko nehajo obstajati, se izpremene i. t. d...ki se lahko pojavljajo v mejah človeške volje. Ravnotako so izvzete iz tega števila moralne (juristične) osebe, ki imajo svoj izvor in način poslovanja začrtan v splošnih ali posebnih določbah civilnega, trgovskega ali cerkvenega prava. Vse te družbe ali bitja niso nikakor izključena od pravice do odškodnine, ona samo ne morejo doseči odškodnine v obliki predvideni po členu 36. enotnega vojno-odškodninskega zakona. Imenovana bitja imajo pa, kakor zasebne fizične osebe, pravico zahtevati in doseči vojno odškodnino po običajnih predpisih pri pristojnih finančnih oblastvih in likvidacijskih komisijah in zamorejo ravnotako vzpostaviti svojo imovino v obliki in s sredstvi določenimi za zasebne vzpostavitve, t. j. s predujmi Kreditne zveze (Istituto federale) V5 Benetkah in potom zadrug vojnih poškodovancev ter stavbinskih zadrug. (Dalje prihodnjič.) Sfi-an ft »StilN OST* V Trstu, dne 30. aprila 1922* Dnevne vesti _ Rad! praznika 1. mafnika, ki bo v ponedeljek, «Edinost» ne bo mogla iziti v torek. Stavci bi mogli priti na delo še le popolno« in ne bi dospeli, da bi bil list pripravljen za razpošiljatev z jutranjimi vlaki. Naš tehniški aparat je pač skromen. To naj uvažuje naša javnost Vsied tega bi čitatelji na deželi dobili list v roke še le v sredo in tudi v mestne razprodajalnice bi prišel list prepozno. Zavratno spletkarenje. Uredništvo tržaškega lista «Era Nuova* je razooslalo raznim osebam po Julijski Krajini okrožnico, ki vsebuje ta le vprašanja: Napram kateremu večjemu mestu gravitirajo koristi vašega kraja? S katerim večjim mestom je vaš kraj ugodneje spojen glede komo-dnosti in hitrosti občil? Katero mesto smatrate kot najprimernejši sedež deželnih uradov s stališča koristi vašega kraja? Glede Furlanije vprašuje okrožnica še posebej: Ali ste za to, da se goriška dežela spoji z videmsko? Glede Istre: Ali ste za to, da se dežela istrska spcji s Trstom? Glede sežanskega in postojnskega okraja; Ali bi rajši pripadali k tržaški, ali furlanski pokrajini? Kolikor vprašanj, toliko nastavljenih pasti! Zapeljati bi hoteli naše ljudi h kakim izjavam, ki bi jih potem izkoriščali proti avtonomiji, kakor jo enoglasno in zdušno zahteva vse naše ljudstvo. Zato svarimo, naj nihče ne podaja nika-kih izjav! Posebno svarimo naša županstva. O vprašanju avtonomije bodo odločevali drugi činitelji in na drugem mestu Pravičnost napram manjšinam — pot do miru! V mesecu aprilu je imela komisija za zaščito narodnih manjšin v Bruselju svojo sejo. Na tej seji je odposlanec čehoslo-vaške republike naglašal, da edino le medsebojna mednarodna pravičnost more zagotoviti mir med evropskimi narodi! Povsem upravičeno je rekel, da se ne more zahtevati pravičnosti za manjšine v eni državi, če se tudi v sosednji državi ne doseže ista pravičnost napram narodnim manjšinam!! To jasno in zlato resnico na-glašamo vedno tudi mi, ko poudarjamo, da za zagotovitev res prijateljskih odno-šajev ni dovolj noben dogovor med državniki, marveč treba tudi sporazuma in po-mirjenja med narodi! Pot pravičnosti napram narodnim manjšinam na obeh- straneh more dovesti do pomirjenja duhov med manjšinami, da se bodo mogle sprijazniti s svojim novim državno-pravnim položajem. Zavest v narodnih manjšinah, da so zatirane in poniževane, ostaja vedno element, ki kvarno in zastrupljujoče vpliva na razmerje med dotičnima narodoma. To resnico naj bi imeli pred očmi tudi državniki, ki se sedaj — kakoj zatrjajo — z najboljšo voljo trudijo za sporazum med Italijo in Jugoslavijo in za prijateljstvo med italijanskim in jugoslovenskim plemenom. Pravičnost je pot do takega prijateljstva. Glas ljudstva. Dne 23. t. m. se je vršil v Št. Vidu pri Vipavi ob obilni udeležbi shod proti odpravi slovenskega jezika iz sodnih uradov deželne sodnije v Trstu. Sklenilo se je enoglasno, da ima županstvo odposlati na pristojna mesta najodločnejši protest proti kršitvi pravic našega naroda. Obenem sta se odposlali resolucija za avtonomijo drž. odbora v Go rico in brzojavka glede vodnih sil v Rim. Stavbeniki Julijske Krajine onim iz starega kraljestva. Udruženja: Consorzio dei Costrut-tori Edili Autorizzati, Trieste; Federazione dei Consorzi Industriali Edili e maestri mura-tori autorizzatr, Gorizia e Pola; Federazione Industriale degli esercenti commercio e indu-strie, Gorizia in Federazione delle Arti Edili, Pola — so priobčila v četrtkovem «Piccohi» pod gornjim naslovom naslednjo" izjavo v odgovor na neki sklep udruženja »Collegio delle Imprese di Costruzioni della Venezia Giutia» (»torej udruženju podjetij, ki niso domača in so prižla semkaj še le po premirju«}: Pred vsem odklanjajo podpisani z nevoljo tisto prepogosto rabljeno oiznačbo z «austrxa-canti s katero bi hotel gori označeni kolegij podpreti svoje stališče, ker mu nedostaje drugih argumentov. Vse prebivalstvo naj izve, kake so naše razmere: 1. Velik del podjetij te pokrajine je brez dela, dočim so si semkaj padla (calate) podjetja iz starih pokrajin zagotovila devetdeset odstotkov del. 2. Sistem delovanja domačih podjetij so ostali taki kakor so bili poprej — resni in pošteni. Ta podjetja so odklonila stavbinska dela za vojaštvo, ko je to poslednje priznalo podjetnikom mezdo 2 lir 50 na uro za vsakega delavca, dočkn morajo podjetja isto-časno plačevati zidarju po liri 80 za uro! Podpisani: porabljajo to priliko za vprašanje do »kolegija podetij*, kako so mogla ta poslednja financijelno rešiti ta problem? 1 — 3. Oblasti, določene za obnovo so dosledao delale proti temu, da bi se dela izročala doma-čim podjetjem in so pri tem vedno kršile veljavni industrijalni zakon, ki ni bil nikdar odpravljen. — 4. Pravice, ki »o si jih pridobili stavbeniki in domača podjetja, ee ne smejo kršiti, dokler je v veljavi sedanji obrtni zakon v teh pokrajinah m nova podjetja bi se morala podrejati našim pravilnikom. Potem bi videli, kako bi se razni izdelovalci dišav in r— odvetniki, ki se sedaj bavi jo s sfcavbin-6tvom, morali zopet povrniti k svojemu prvotnemu poklicu. To bi služilo resnosti naše obrti in varnosti zgradeb. S tem bi se slednjič preprečila grozeča nevarnost izseljevanja, kar bi bilo edina rešitev za stavbenike v teh krajih. . , Posneli smo to izjavo dobesedno. Je (o obupen klic domačih stavbenikov in stavblnskih podjetij in kričeč protest proti sistemu sedanje oprave napram tej panogi industrije, prevažni Ta gospodarske koristi prebivalstva v pokrajini, izlasti v sedanji dobi obnavljanja In vzpostavljanje dežele. Posneli smo to friavo posebno tudi^ za to, ker se vse to, vse Krivice, proti katerim se pritožuje/o stavbeniki, pojavljajo in uveljavljajo na vseh poljih gospodarskega, industri-elnega. trgovskega in obrtnega snovanja v Jufifski Krajini. Mnogo se sicer govori fn piSe o bratstvu in o odrešenih bratih, aH sleherni dan nam dokazuje sistematično stremljenje, ki paj domačega industrijalca, trgovca, obrtnika In delavce popolnoma odtisne od dela in zaslužka. Pa vidimo tudi« kako oblastva dosled- no podpirajo to narinjanje nedoi»čih {mite« Ijev ▼ gospodarsko življenje v naši deželi. Po vsej pravici govori izjava domačih atavbmakih podjetij o grozeči nevarnosti. Kajti ne smemo pozabiti, da je na obstanek in prospeh domačega podjetništva navezana ekzistenca, vprašanje kruha, tfeočev domačega ljudstva. Izjava navedenih stavbinskih podjetij fe težka obtožba na naslov «bratov» in vsega režima v Julijski Krajini! »Fascio nazionale di Barcola« opisuje v »Piccolu« od 26. t. m. kaj lepo svoje delovanje tekom dveh let svojega obstanka. Pravi, da se je ustanovil z namenom, da postane »žarišče italijanstva« in da stoji napram domačinom na stališču dostojne popustljivosti in prijaznosti, ki da so karakteristične čednosti in ponos njihovega plemena. General Piccione, ki je sprejel častno predsedništvo te patrioiične ustanove, je označil njeno nalogo s tem, da je povdarjal »kako se svoboda, ki diči italijanski narod že od vekov, izraža vsak čas v dostojnem spoštovanju mišljenja in navad drugih narodov, daleč od vsake misli nasilja in uničevanja, ampak stremi le za tem, da vzbudi zaupanje in si pridobi srca vseh s svojim očarujočim svobodo-ljubjem« .... Svoje djelovanje deli »Fascio« v tri dele: na kulturnem, političnem in gospodarskem polju. Poroča o vzdrževanju otroškega vrtca itd. Sedaj ima na programu ustanovitev rikreatorija, večerne obrtne šole, celo kmetijske ali vrtnarske šole, za katero ima baje že določenega učitelja. — V odstavku »politično delovanje« nam razlaga blagodejni vpliv njegove »Universita del popolo«. Da njegov trud ni bil zaman, dokazuje s številkami, kako se množe učenci italijanske šole in kako se krči vedno bolj število slovenskih učencev (dokaz »tolleranze«). Nadalje dokazuje s številkami napredek od državnozbGrških volitev do zadnjih, deželnozborskih. V gospodarskem poglavju navaja tudi lepe uspehe, n. pr. električno razsvetljavo in — razne nove oblike kulturne propagande, n. pr. »Festa degli alberi« (praznik drevesV »Fešta del fiore di maggio« (praznik majniške cvetke) itd. Vse, kar je fascio navedel v teh treh poglavjih, služi, po našem mnenju, v podkrepitev enega dela njegovega programa, da je res pravi »centro irradiafore d'italia-nita«; to priznanje mu radi damo. Pozabil je pa navesti v svojem poročilu, kaj je storil v podkrepitev svojega stališča napram domačinom, »stališča dostojne popustljivosti in prijaznosti, ki so karakteristične čednosti in ponos njegovega plemena«? Na tem polju je storil barkovljanski : as cio gotovo največ, le njegova skromnost mu ne dopušča, da bi se s tem bahal. Toda mi, ki vemo« prav ceniti tudi zasluge svojih nasprotnikov, naj tu dokažemo, kako se je barkovljanski Fascio trudil, da hi nas prepričal o svojih plemenitih čustvih napram nam, kako on razume »svobodo, ki diči od vekov italijanski narod in se izraža vsak čas v dostojnem spoštovanju mišljenja in šeg drugih nargdov« itd., itd. Da začnemo po vrsti. Najprej je naš »Fascio« iskal prijateljskih stikov z našo »Adrijo«, ki je nam Barkovljanoca že dolgo let v čast in ponos. Poslal je svoje zastopnike nekega večera v prijazen obisk, ravno med pevsko vajo. Fašisti so z vso »gen-tilezzo« in — debelimi gorjačami razbili, kar so mogli doseči, raztrgali glaske in vse razmetali. — Drugi obisk je bil že v večjem stilu; takrat jim že niso več zadostovale navadne čednosti, ampak so si izposodili »gentilezzo« pri starem — rimskem Neronu. Razdejali so nam in zažgali najvažnejše, najdražje, kar smo imeli, naš — Narodni dom, Čigar pogorišče še danes priča o njihovi »dobrohotni spravljiv osti«. Pri volitvah so se tudi potrudili pokazati nam svojo plemenito, svobodoljubno naklonjenost. Oboroženi z gorjačami in samokresi so zasedli vse ceste, napadali naše volilce in jim trgali glasovnice. — Pozneje, ko jim je nekoč neznan zlikovec razbil nadpis na hiši, kjer imajo svoj sedež, so zvečer prežali na naše otroke, ki so se vračali mirni iz glasbene šole, pobrali so jim inštrumente, ki niti niso bili njihova last ter jim jih vrnili šele Čez par dni vsled intervencije nekaterih domačinov. Imamo še druge dokaze njihove plemenite spravijivosti, toda mislimo, da je že teh dovolj. Vemo prav dobro, kaj bo barkovljanski »Fascio« odgovoril, če bo doznal za te vrstice. Smejal se bo naši »ignoranci«, češ, da mi niti ne vemo, da nimajo oni s tržaškim »Fascio di cotnbattimento« ničesar skupnega, da mi ne razločujemo njihovega društva od tržaškega itd. Vemo prav dobro, da niste Vi, gospodje odborniki, lastnoročno izvršili vseh gorenjih junaštev, pač pa so k njim v ofcili meri pripomogli Vaši sinovi, Vaši nastavljene! in od Vas nahujskani ljudje. Če nimate Vi ž njimi nikakega stika, potem si tudi ne pripisujte zaslug na političnem polju. Kajti, 6e ste pri zadnjih volitvah dosegli kak uspeh, gotovo ni to zasluga Vašega shoda, na katerem je hilo vsega skupaj — sedem oseb, med temi Štirje naši, ki »o se ga udeležili iz same radovednosti. Zasluga gre tržaškim »combatteniom«, ki so pritekli Vašim sinčkom na pomoč že ob 9 zjutraj, mesto ob 4 pop, kakor pri državnih volitvah. Lepe so Tvoje besede, »Faario« barkovljanski, aH mi gledamo na Tvoja dejanja! Najboij pa obsojamo to, da svoja nelepa delana podt&a* drngkn. Tudi Ti ne dela da zlorabljal svofe najuglednejše nismo drugega ko? tolpa barbarov, ničvredna druhai sužnjev! Tudi ti ni v čast, da zlorabljaš svoje najuglednejše ljudi, kakor n. pr« osebo gospoda generala Piccione, ki fe v dobri veri govoril svoje uvodoma navedene vzvišene besede, ki 90 se pa, gotovo za njegovim hrbtom, spreminjale po Tvoji zaslugi v dejanja, katerih sledovi so v Barkovljah še danes vidni. Barkovljani. Zopet zapostavijanje našega Jezika. «Auto-corriera Tarvisio«-Plezzof» tako se glasi napis na novem poštnem avtu zveze Trbiž-Bovec. Drzno preziranje našega jezika je to, če avto, ki vozi večinoma po slovenskih krajih ter prevaža večinoma slovensko ljudstvo, nosi samo laški napis. Dotični slovenski žaljivec našega jezika, bi se moral zavedati vsaj tega, da živi od našega ljudstva v naših krajih ter naj mu ta fisaak v četrtek, 4. maja V pevskih prostorih društva ob 8. uri zvečer. Odbor. Daleč od iroje domovine, po seStetih mukah in težavah življenja v taboriščih, po neznosnem sem in tja transportov v masah, se časti, ljudi, kakor osebo gospoda generala Pio dane, ko poehišaf njegova v dobri vezi govorjene besede o čednoetih nfegovega plemena, ki pa niso Tedna Troje, vsaj ne enega deta Tvojih članov, a za njegovim hrbtom šjčova* svoje sinove, svoje podložnike in razne plačane liudi na nas« ki TI služi kot poziv, da stvar nemudoma uredi ter dostavi na avto še napis v našem jeziku. Kr. jugoslovenska delegacija nas naproša, da objavimo sledeče: Uradne ure delegacije bodo od I. majnika t. 1. dalje od 8—13. ure, Potni listi se sprejemajo od 8—12. nre. * Naborna lista. TržaSki municipij objavlja: Naborni listi za letnika 1901 In 1902 bosta javno na vpogled vse do 15. maja, izvzemši nedelje, in sicer v anagraiičnem uradu v ulici Saniti 25, II od 9 do poldne. Vsi, ki so rojeni v letih 1901. in 1902. ter prebivajo v tržaški občini, so dolžni, da Se prepričajo>, ali so vpisani v imenovanih listah. Kdor izmed njih ni vpisan, se mora čimprej priglasiti z« vpis, sicer bo kaznovan z detencijo in globo, kakor ju določa 157. člen zakona o naboru, ter izgubi eventuelno pravico do krajše prese nčne službene dobe. Razen teh se morajo prepričati, ali so vpisani, in, če niso, priglasiti za vpis v nabornem uradu, tudi oni, ki so bili pod prejšnjim režimom proglašeni za začasno nesposobne forma provisoria*, kar odgovarja «r£mando per rivedibilka« italijanskega zarana) ali pa niso bili pod prejšnjim režimom iz kateregakoli razloga asentirani, ne da bi bili proglašeni za definitivno nesposobne za vsako službo. Mladeniči, rojeni v letih 1899. in 1900., ki so bOi pod prejšnjim režimom asentirani, nato pa oproščeni službe na nedoIo£en čas, niso zapo-padeni v nabornih listah, ker je njihov položaj glede vojaške službe že določen. Končno se daja na znanje: V smislu zakona ima vsak državljan pravico poučiti naborni urad, kateri mladeniči goriomensjenih letnikov so se iz li6t Izpustit, ter ga opozoriti sploh na vse nedostatne podatke vpisanih, vlagajoč reklamacije. , Trst, t. maja 1922. Zupan: Pitacco. Municipij priporoča, da se drže zatekla v naše mesto revna ruska družina živi v skrajni bedi. Kličemo usmiljena srca, naj svojo gostoljubnost dokažejo z darovi, ki jih sprejema upravništvo našega lista. MDP (Sv. Jakob); danes ob 10 redna odboroma seja- Točnost! — Podtajnik. M. D. P. Magdalena. Jutri, pondeljek, celodnevni izlet v Lipico. Shajališče na Kolon-kovcu pri Kons. društvu ob 8. Prijatelji: društva dobrodošli! — V slučaju slabega vremena dram. vaje. Odbcr. Is tržaškega ŽivESanša Odmevi kolosalne tatvine v Kataniji. Pred včerajšnjim fe bila aretirana v stanovanju dru-žine P. v ulici Risorta št. 1 neka Tezakova. dopis Policijsko oblastvo jo smatra za soodgovorno Ženska se na- za kolosalno tatvin v Kataniji. haja v zaporu Coroneo. . Sleparski uslužbenec. Ni dolgo od tega, ko se je pojavil v skladišču Alojzija Antonazzia v ulici Ireneo št. 3 neki Jurij Tullio, stanujoč v ulici Alessandro Volta št 2, in ponižno prosil, naj ga vzamejo v službo, sicer je prisiljen, da si vzame življenje. Lastniku skladišča se je smilil Tullio. Zato ga je tudi vzel v službo kot posredovalca. Posredovalec fe bil sprva zelo vesten. Toda pretekli *eden je zahrepenel po denarju. Tedaj je opeharil Antoniazzia za 37 tisoč Kr. Sleparskega posredovalca so včeraj aretiralL Opeharjena gostilni čarka. Včeraj zjutraj je prišel v gostilno na trgu Venezia št. 4 nežna, nec in si je naročil pijače in jedače. Ko je prišel čas plačila, je poklical k sebi gostiLničar-ko Dominik o Jurinovo in ji hotel plačati račun, ki je znašal 15 Hr. Neznanec je položil na mizo listnico in dejal gostiiničark*, da gre za . . t hi pna ulico. Neznanec je šel na ulico, a nazaj 1 ga ni bilo več. Listnica je bila nešena na policijo. Tam so jo pregledali. V njej so našli nekaj ukradenih listkov mestne zastavljalnice. sledečega reda: 2. in 3. maja črke A do vštetega C; 4. in 5. maja črke D do vštetega F; 6. in 8. maja črke G do vštetega K; 9. in 10. maja črki L in M; 11. in 12. maja črke N do P; 13. in 15. maja črke Q do vštetega Z. Pevsko društvo «Adrija» v Barkovljah naznanja, da ne priredi danes veselice na Prošeku kakor je bilo objavljenot Mesto veselice priredi Godbeno društvo iz Prošeka ples od 16 do 24. Slovensko planinsko društvo v Trstu poživlja svoje člane in prijatelje, da se udeleže jutri Vesti z GoriSkega Le VojŠčice. Rafaelu Ferfolji, ki stanuje tu št. 35, je pogorela baraka, v kateri je do tedaj stanoval. Revež je težko pohabljen na nogi, da ne more opravljati težkega oela. Skrbeti pa mora za ženo, 4 otročiče in starega očeta. Vrhu tega mora plačevati najemnino. Ta družina se nahaja res v največji bedi. Niti najpotrebnejšega nima za preživljanje. Priporočamo jo usmiljenim srcem. Za vsako tudi najmanjšo pomoč bo globoko hvaležna. Vrtojba. Javnost naj nam oprosti, ker nam prej ni bilo mogoče objaviti izida kolesarskih prizadeti1 dirk, vsled tega, ker so se pri ženski dirki iz- vršile od strani nepoklicanih činiteijev razne nerednosti in je sodni zbor vsled tega žensko dirko, napovedano za 17. t. m., razveljavil. Društveni odbor pa jo je zopet napovedal za dan 23. t. m. Izid kolesarskih dirk dne 17. t. m- je bil sledeči: I. Proga seniorjev 82 km — 1) Širok Franc «OmlacLma» prevozil progo v 2h 45'; 2) Hvala Gorazd «Balkan» 2h 45'30"; 3) Gorluc Emil «Vrtojba» 2h 46'; 4) Kovačič Milan «Balkan» 2h47'30"; 5) Tomšič Franc 2h 48'; 6) Furlan izleta na Goleč pri Volniku nad Repnem, ker Friderik 2h53'. se ta radi današnjega slabega vremena ni mo- II. Proga juniorjev 50 km — 1J Nemec Lud-. t___o__a__.i. _t—'... 4->noe> aK vilr !lia» prevozil progo gel vršiti. Sestanek izletnikov kakor danes ob na postaji električnega tramvaja na Opči-nah. Upamo, da bo vsaj prvi dan majnika lepo vreme. Pripravljalni odbor «Di). Matice« se tem potom najprisrčneje zahvaljuje Delavskemu kons. društvu pri sv. Jakobu za svoto 100 lir, katere je omenjeno društvo kot prvo nakazalo bodoči «Matici». Z veseljem pozdravljamo prvi korak kateremu naj v najkrajšem času slede še z drugih strani. Posuemajtel »šentjakobska Čitalnica* vprizorl v nedeljo, 7. maja v dvorani »Delavskega Lonsumnega društva* pri Sv. Jakobu opereto v treh dejanjih »Čevljar baron». Ker je ta opereta prva po vojni, katera »e vprizori prt Sv. Jakobu, se upa, da bo tudi slavno otaastvo prihitelo v polnem številu, da s tem da spodbudo novim in starim članom dramatičnega odseka za na* da In je uspešno delovanje. Svhral bo pomnožen orkester »Viktor PaimaZačetek predstave se bo pravočasno naznanil. Odbor Sentj. čitalnice. Tržaško kolesarsko druStvo «Balkaa» priredi v nedeljo, dne 14. maja t. 1. društveno kolesarsko dirko na progi 60 km. Pozivajo se člani kodesarfi, da se prijavijo pri odsekih, ali pa pri društvenem tajniku. Tem potom se tudi opozarjajo člani, da poravnajo članarino društvenemu tajniku! Bralno - pevsko druitvo «Mladina» v Sv. Križu bo imelo svof nrvi občni zbor danes ob 3. uri popoludne v prostorih Vaditeljski zbor TnMke sokolske župe! Seja zbora se vrši v nedeljo, 7. maja t. 1. ob 9. uri pri Sv. Ivanu v prostorih Vrdel^-skega Sokola. Pozvani so vsi načelniki, podnačelniki in vaditelji vseh drušiev. Zdravo! — Načelnik. M. D. P. — Brestorvfca (na Krasu). Mladinsko društvo «Proaweta» naznanja, da se bo vršila dne 7. maja t. 1. vrtna veselica z bogatim sporedom. — Odbor. Pevsko druitvo «0fri$a» pri Sv. Jakobu. Podpisani odbor javijs, da se nameravani sestanek Šentjakobskih pevcev ne vr§i danes vik «Vrtojba» prevozil progo v lh!9'; 2) De-vetak Jože! -Vrtojba^ lh 19'35"; 3) Peric Leopold «Vrtojba» lh 19'38"; 4) Mavrič Alojzij lh 19'53"; 5) Renčelj Franc lh 22'49"; Cej ANton lh 24'. III. Ženska kolesarska dirka na progi 4 km. 1) Sket Ivanka »Omladina* prevozila progo v 4'45"; 2) Furlani Amalia »Edera. Goriziana» prevozila progo v 4'50"; 3) Oberdanlc Milena -Omladina« prevozila progo v 4'51"; 4) Fa-ehini Judita »InternazionaIe» prevozila progo v 4,55"; 5) Klanjšček Angela »Vrtojba» prevozila progo v 4'57"; 6) Spacapan Cecilija »Vrtojba* prevozila progo v 5'; zanimanje za dirke je bilo veliko- Hvala vsem na udeležbi, posebno pa onim, ki so kaj pripomogli, da je celokupna prireditev dobro uspela. — Odbor kolesarske društva »Vrtojba« v Vrtojbi. * Nabrežina. V nedeljo, dne 7. maja t L priredi «God beno društvo v N ab reži rti» v dvorani g. Grudna koncert z vprizoritvtjo veseloigre »Pri belem konjičku*, pri kateri sodelujejo iz prijaznosti domači diletantfe. Spored je slo-deči: 1. «J», koračnica. 2. E. Toft: »Zvoki tz domovinevalček. 3. Scheffer: »Pošta v gozdu*, romanca, 4. E. Toft: »Zaman sanjal«, valček. 5. N. N.: »Sladke sanje*, romanca. 6. N. K.: «Nabrežina», koračnica. 7. B. B. »Pri belem konjičku*, veseloigra v 3 dejanih. Začetek ob 17. uri. Vabijo se vljudno domačim in okoličani, da se prireditve, ki jim bo gotovo nudila mnogo zabave in užitka, v čim večjem številu udeležijo. Odbor, H kritiki «Slavnost v Štanjelu* dne 23. L m. Neki »udeleženec*, ki je motril in presojal nastopajoče pevske zbori pri gori omenjeni slavnosti, piše med drugim, da je Eisenhuthova pesem «V naravi», odpeta po pevskem društvu «Zarja* iz Koprive, bila za dani spored nesrečno izbrana, Češ, da je skladba «brez vsake notranje vrednosti*. G. dopisnika je morda ostrašilo nemško ime skladatelja! Povedati mu moram na uho, da skladatelj Gjuro Eisen-huth ni bil nikak Nemec, marveč Hrvat, rojen v Zagrebu. Bil je učitelj glasbe, gledališki kapelnik in kapelnik vojaške godbe istotam. Dragi moj «kritik», povejte mi vendar, zakaj bi se ne smeli proizvajati tudi glasben! komadi stare&h rfdadafet Ijev na ljudskih prideditvah? Jaz miatrag to skladbo, dasi je jesena v starejšem žaj> ru, vjendar za prav prikladna za etalr^ prilike in Se posebna v času, ko se narava preraja m pi obuja k novemu življenju; Zapomnite si rek velikega glasbenikr. Gj Verdija: novim napredufmo, a stare£ai ne zamehijmo«!* Da je oanecjena pesem res bila na mestu, nam priča dejLtw, da fo' je občinstvo pozdravilo a pohvalnim odobravanjem kot svojo staro znanko Irukavi-co tako, da je mor&'i ptica opetovaao kukati. Le z resnico na im ni balj objektivno. — Alojzij Šonc, pevovodja «Zarje» v Koprivi. Iz Zgonika. Pred kratkim se je po naš? župniji raznesla nepričakovana vest, da je naš dobri gospod župnik Bogomil Nemec imenovan za Komenskega dekana. Nismo mogli verjeti, ali resnica je. Vsem nam je težko. Kako neki ne?! Izgubili smo dobre ga dušnega pastirja. Deloval je povsod, skrbel posebno za izobrazbo mladine, učil cerkveno narodno petje, tamburanje itd. Ko je nastala vojna, nam je bil pravi to-lažnik in pomočnik. Šel na roko vsem, brez izjeme. Njegova vrata so nam bila vedno odprta. Sprejemal nas j j z odprtimi rokami, in skrbel za nas kot prc.vi oče za svoje otroke. Dne 23. t. m. se je v cerkvi poslovil od svojih faranotv. Ljudstvo je z solznimi očmi sprejemalo njegov «Zbogom!* Istega dne sta učiteljstvo in šolska mladina na lep način vzela slovo od č. g. dekana. Dne 26. t. m. s»e je poslovilo občinsko starešinstvo z županom na čelu. G. župan je v kratkih jedrnatih beseda!^ zahvalil novemu dekanu za vse, kar nami je storil dobrega, posebno pa v času voj-( ne. Starešina J. Guštin je rekel pri slo-, vesu: Vi greste od nas, alt Vaš sporam ostane med nami! — Ko je odhajal, mu je ljudstvo iz srca klicalo: z Bogom! Živel na mnoga leta! Občmar. Bralno in pevsko društvo «Štanjel» v Štanjelu na Krasu se najiskreneje zahvaljuje vsem bratskim društvom kaker tudi tambur^škemu zboru iz Štur i j za prijazno sodelovanje pri prireditvi dne 23. aprila. Nadalje se zahvaljuje cbčinstvu, ki je pol-noštevilno prihitelo kljub temu, da je zjutraj grozilo slr.bo vreme, in slednjič vsem crnim, ki so na katerikoli način pripomoi gli, da je prireditev lepo uspela. Zgodi'c so se pač neprilike. Krivda pa ni na drit-štvenikih, ampak na nekaterih varnostnih organih, ki so z grožnjami in osornim vedenjem begali društvene organe in občinstvo. V upanju, da to urruevate in opro^ stite nastale nerednosti, se vncivič iskrene zahvaljujemo v nadi, da se tud v prihodnje z veseljem in v polnem številu odzovete našemu povabilu. — Odbor. Vesti iz Istre Danes v Dolino! Tam vas razveseli društvo «Vodnik» z lepim igrokazom v 4. dc« janjim, petjem, godbo itd. Krčmarji so preskrbeli za dobro postrežbo. Narava pa je poskrbela že preje za dober zrak in svežo zdravo studenčnico za tiste, ki se ne menijo za krčmarske ponudbe. Avto od Sv. Ane vsako uro. Začetek veselice oh 16.50 uri. Jelšane. Preteklo nedeljo smo imeli v Jelšanah javen shod. Obiskala sta nas naš poslanec in tajnik Polit, društva »Edinost*. G. poslanec nas je bodril v naši borbi za narodne pravice. G. tajnik Pol. dr. «Edi-nosti* pa nam je poročal o novi vnebo-vpijoči krivici, ki se nam je zgodila v najnovejšem času, da so nam vzeli in vrgli iz sodnij naš jezik. Ogorčeni smo poslušali oba govora in mnogi so med govorom dal« glasno duška Svojemu ogorčenju. Škoda, da orožniki in italijanski učitelj ne razumejo slovenski. Videli bi, da niso samo naši voditelji, ki občutijo te krivice in protestirajo proti temu, marveč da Čutimo to vsi mil Glasno smo protestirali proti temu, da nam je vlada poslala italijanskega učitelja, ki je vzel skoro ves šolski pouk. In ta učitelj namerava — kakor se čuje — prirediti v kratkem — ples v korist ubogim otrokom. Ti ubogi otroci bodo pa dobivali le italijanske knjige, i katerimi hoče poitalijančevati našo mladino, katerih pa noče nihče kupiti. Videli bomo, kako bo uspela ta prireditev, ozir. ples, in kdo se ga bo udeležil. Po shodu se je razvila v počastitev g. poslanca in tajnika Polit. dr. «Edi-nost», prisrčna domača zabava, ki nam ostane v najlepšem spominu. Dobili smo na tem shodu zopet novih moči, ki jih rabimo v naši narodni borbi. Gospodom pri vladi pa bodi povedano, da se zelo rm>-tijo, če mislijo da nas bodo mogli poitali-jančiti kar čez noč s kakim učiteljem. Ravno to nas bo še bolj družilo v enoto in slogo. Naša mladina naj se uči najprej svojega materinega jezika, potem šele tujih! PODLISTEK KAPITAN MAKRYAT Leteli Holandec Vzaebohoda,* )» poja tam. C« l (128) gospa, greva jutri ud* adova b se spreieielo. deček ]m tm |e Asoma fe rtojege Amfna mi ji ocki^ft jug ~po|w ilrtBi't vrnila Iz •prehoda. Na mirnih UuaiJBiJe nn kupila y* čstvari UfihknesJa «H vala Bogu, zdaj sem vendar prosta® je misfila, ko se je v legla doma na zcrfo, «Fiirp, Filip, kje si? Zdaj jm«^ sredstva in kmalu po izvem. Mah Pedro, vdovin sinček je stopil v sobo in poljubi! Amino. •Povej mi Pedro, kje je tvoja mati 7» c&la je h prijateBjcam na obisk. Sama sva; pri tebi ostanem.v »Prav, dragec; povej ml, Pedro, aH bo3 o~ hcanil nekaj za*e?» Kočem, povej*« iN«, povedati ti nimam ničesar, temveč le ZeUm, da nekaj storil. Neko Igro poznam; gledal boš v svofo roko,* •O, da, pokaži ml, pokaži!» mCe mi obljubiš, da o tem molči!.» «Da, pri sami Dervffci Mariji obljubljam.* «No, potem ti pokažem.* Asdna fm prižgala nekaj oglja v ponvici ki jo je položila k »vojisn nogam. Nato fe vzela gosje pero; ga pomočila v črnilo in na koSček papirjb napisala nekaj besed, pri tem pa pela pesem, id fe malt Pedro m razumel V ponvico % ogljem fe vrgla nekaj koščekov kadila in koriandrovih semen, ki so razširjala močaz* vonj, zapovedaba fantku naj sede poleg nje n^ malo mizico in mu vzela njegovo desno roko" v svojo. Na dlan mu je začrtala Stirioglat znak z^ neznanimi črkami, nakanila tja nekaj kapljic tinte, ki so tvorile črno z.rcaJce. •Zdaj je vse gotovo,* je re&tla, «Pazi Pedros kaj vidiš v črnilu?« • Svoj lastni obraz,* je odvrnil deček. Vrgl^ je Se več ka ?ila v posodico, dokler ni bila vsa| soba polna dima in a pet pela; •Turšun — Ture jo- šun — pridi sem, pridi, pridi 1» •Prikažite se služabniki s tem imenom! Od, grnate pajčolan tajnosti in govorite resnicoU Znake na listku ie razrezala s Škarjami^ vzela Izmed ujih en košček, ki ga je vrgla kadilo, pri tem pa $e vedno trdo držala dečJ kovo roko. •Povejmi, Pedro, kaj vidiš?» •Vidim moža, ki gre mimo,» je Pedro nei mirno odvrnil, •Ne boj se Pedro, 5e več boš vMeL Ali je i« odšel? » lDalje.1 V Trsta, One 3». sprti* I92fc Stran ITI. Gospodarstvo Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani. Dn<* 24. aprila t. L se je vr&il v Ljubljani obćffl zbor tfelnifcaiejv Ljubljanske kreroznaua brivnica Josf; Jerman, Trst, nI. XXX Ottobre 14. S OBIRALEC in popravijalec giasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1« V. nadstr. 17 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Po-vh, urar. Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). _ POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edani gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 KRONE srebrne In alate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 ŠIVILJA Angela Bizjak se priporoča cenj. damam. GretaštlL_______________ VELIK šivalni stroj za krojača, se proda po nizki ceni. Molino a vento 5, 1. 865 SENO, prve košnje, deUlja prve J™*e se ^ daja po zmernih cenah. Via Milano st. 3. 866 VIJOLINIST pride poučevat gosli na dom, tudi v oddalejne krae na deželo. Košuta, S>v. Križ pri Trstu 6.____ POROČNA soba, skoraj nova, se proda radi selitve. Čase sparse 429, vrh Rojana (po domače pri »cesarju*) tramvajska Bane. LASTNIK hiše Vas Domio št. 193 boljunska cesta, je naprošen, da naznani v listu svo) natančen naslov radi prodaje Mže. »oo POSESTVO se proda za 300.000 lir. Solčna lega, oddaljeno 5 minut od žeL postaje in 10 od peščenega obrežja, z lastnim kopališčem v Štnmjanu blizu Pirana in Portorose. Posestvo obstoji iz približno 50000 m obdelanih vinogradov, približno 20000 m" oljčnih in sadnih gajev, meblirane hiše, dveh kmetijskih poslopji, lope za kočijo m voz, kleti s poljskim oi odjem, vodnjakom z izvirno vodo in kamnoloma. Odda se tudi proti polovičnemu pridelku. Maun, Trst, Sette-fontane 14, II. _Zli STANOVANJE z dvema sobama, kuhmo in vrtom, pri Magdaleni zgorot, v blizini tramvajske postaje, se da v najem letovišcarjcm. Istotam se da zakoncema v najem soba "J kuhinja. Posredovalci izključeni. Naslov pri uprav ništvu.___ POSESTVO, v spodnji okolici, obstoječe iz hiše s kuhinjo, sobo in kletjo ter 500 sež-niev zemljišča z vodo, se da z 11. novembrom t. L v najem. Naslov prt »pravništvu. 873 EQ£A, v Dolini ŠL 40, na glavni cesti, dini vasi, pripravna za vsako obrt. sre se pro- di m > asi, pi i.jjt« » m* — ---- ■ * da. Pojasnila daje lastnik pri Sv. Ivanu, via delle Cave it 1091. 8™ SLUŽBE gospodinje pri boijšera, samostojnem gospodu iščem. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pri upravništvu. 869 TRGOVSKI pomočnik z večletno prakso, želi primerne službe pri kaki več j tvrdkl v mestu Ponudbe pod «Podjeten* na upravni- 871 itvo. EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo živflenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt 331 Diplomirana babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32, l 544 KOLARJI IN MIZARJI! Izbran specijalen les, na strojih po naroČilu prirezan, pooblan, ostrugan, dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina. 38 TOVARNA VOZOV išče pomočnike. Pismene ponudbe s prepisi spričeval itd. sprejema: Mehanična žaga Fužine p. Ajdovščina. 53 KULISNI MOJSTER se priporoča društvom na deželi za izdelovanje kulis in vsakovrstnih oderskih dekoracij. Josip Bizjak, Trst, Via dei Lavora tori 213. 639 SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16 ^ ZAHVALA. pre- Za vse Izkazano sočutje povodom smrti ljubljene soproge, matere in tašče Marile Flego kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojne k več nem: počitku, Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo družinam Vouk In Fonda za podaritev vencev. TRST, 29. aprila 1922. (297) Družine: Flego in Sancln Oddelek blaga za moške obleke. Blago za podvlako (saglia), 140 cm reklamna cena Blago, fantas. križane risbe, 140 cm . Blago, fant. risbe, i . ....... Angleški tip 150 cm . . ...... Pettinato, najfinejše vrste L 60-—, L 55-— L 25*— »> 32*— n 36 — t7 42 — L 48*— Oddelek za nogavice. Ženske nogavice, barvane, črne in bele . Mušilnaste nogavice, barvane in črne • . Mnšlinaste nogavice, posebne vrste in v v vseh barvah...... * . . . Moške nogavice, barvane, reklamni tip . . Moške nogavice, fant Deške nogavice, škotska nit, velikanska izbera, L mera Deške nogavice, bele, rujave in črne, L mera L 3*20 >» 7*50 99 15 — f9 1*90 19 4*50 L 3*60 99 1-80 mddd^ Ovratnice, pletene, velikanska izbera Ovratnice, pletene, fantaz. barve . Spodnje hlače bele ali iz barvanega Slamniki, razne oblike • . • . • Klobuki, zadnji vzorci . . v * . Srajce, z 2 ovratnikoma, barvane in zadime novosti , ...... Športna obleka najnovejšega kroja . • • L 4*80 . . . 99 7*50 zefirja 99 13 50 ■ • p 19 16*50 • . . n 3C'— risane, • • • 35*50 i» 148*— Oddelek pletenin. Čolnarske maje, deške, izredna prilika • • Čolnarske maje, z ovratnikom Robespierre, velika izbera •• i < Moške naje, bele in macd ..«••« Moške naje z dolgimi lokavi . * . . * Garnitura (maja in spodnje hlače) iz sukanca, različne barve , L 3-80 jf 47 tf 10-— 8-— 10-— 56 — Prvo primorska gostilnKsrska zadrugo v Trsta naznanja svojim članom, da bo pričela na podlagi zadnjega občnega zbora z dne 10. novembra 1919, s 5. majem t 1. Izplačevati deleže svojim članom v smislu sklepa občnega zbora. Vsak član omenjene zadruge naj se predstavi z društveno knjižico v zadružni Štedionici ob uradnih urah, v ul. Orologlo št 6. (293) Likvidacijski odsek. U III Iticeneiii tnoviaa v Trsta I fientillf S Rriinailil Trst, Via ■ I bombaiasto in volneno xa mošks In tenske obleke v vseh barvata kakor tudi češkoslovaško blsgo. (67) (IVINA tz prvovrstnih tovarn. NEVttTE. Bombaževim za perila, rjuhe, blazine (volnene in 21ainsU), posteljna vzmeti, vstirane odeje, brisače, prti, trlll ■ ! Iprti, trlll za Hinira In druge poti^fflns. I ...............fJ Oddelek za otroške obleke Predpasnik! za otroke L, Obleke za deklice, pralne la. od L18-50 naprej Mornarske obleke za dečke, pralna • . Obleka za deklice, Organdis, vezane . . Mornarske obleke Iz volnenega blaga . n 12-— 30-— 33.— 50'— Oddelek za bombaževine. Voile, bombaževinast, z rožnatimi risbami, zadnje novosti.......... Voile, bombaževinast, moderne risbe . . . Voile, kakor volnen, velikanska izbera • . Tiskano blago, najfinejše vrste, solid. barve Blago bayadere, pralne barve..... Tiskano blago (Dirndl) z rožnatimi risbami Crepon za vestje, modne barve . . . . • Blago bayadere, svetle barve ..... Organdis, v vseh barvah n » tf 3-90 4-90 5-sa 6-7-sa 7-50 8-— 12'— 12*50' Madapolam, 80 cm., izjemna znamka. Pravo platno Madonna, 80 cm. . . Platno za rjuhe, 150 cm. .... Mizni prti, krasne rožnate risbe, pralni, dvorce, restavracije, letovišča..... Namizna garnitura: Velik namizni prt, velik prt, 6 prtičev, damask za 3*50 4*80 8*50 32'— 45 — Srajce vezane, dobre vrste . . od L 11*— Spodnje hlače vez. dobre vrste od „ 11*— Nočne srajce, vezane . i . . od „ 24*— Combine, vezani od „ 28*— Parures, vezane z ajourjem . . od „ 28*— naprej Oblika tagal v vseh barvah. , od Slamnati klobuki gob. „Fregoli" od Solčniki, moderni, v vseh barvah od 22*— naprej 35-— „ 48*— C Oddelek za svilenine. Škotska svila za jope in vestje.....L 13*50 Popeline, volnena svila v vseh barvah, 100 cm „ 32*— Crepe, serpentine, zadnja novost, v vseh barvah, 120 cm. .......*.„ 39*— Oddelek izdelkov za ženske. I Bluza etamin, z ajour-jem od . ; . Bluza, tricot, svilena, reklamna cena Obleka tricot, svilena, reklamna cena Plašč, iz voln. blaga, zadnji model od Princesse, iz volnenega blaga , od 48*— 48*— 180*— 175 — 175*— naprej »j L Oddelek za galanterije. Pasovi ženski, fant . . .......L Listnice za gospe, safjan s srebrnimi okraski „ Listnice za gospode safjan, 6rebrn. okraski , Kovčegi iz vulkaniziranega vlakna. . , . , Koški iz kitajskega srebra s kristalom . • „ 8*50 25 — 35*— •72*— 25*— Oddelek za kramarije. Vezenine v pečah po m 4*60 ... 1 . L 3*90 Tolle Maline za klobuke, v vseh barvah. . „ 4*90 Svila (rasetto) za podvlake, v vseh barvah. „ 11*— u:: Izbera obrobkov In okraskov vsake vrste. :::: Cono oitt. L m. 16 TddBD 10-08. Corso Vitt. E. III. 18 Telefon 24-24. Slran lVX »EDINOST« V Trstu, dne 30. aprila 1922. DOB ROŽNA NA MANUFAKTURNA TVRDKA M. AITE Trs« — VI« Mazalni it«r. 37 fl m znanja cen j. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero bUga za mote ta žcncfce obleke, platna, botnbaževfne, volnenih odej. žimnlc in vatiranib odej lastnega izdelka, Miia, volne in žime. izdelanega perila kakor tndl vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejiih cenah. Kaj hočemo! Mi hočemo, da se vsepovsod po Inlijski Krajini razširijo izborne testenine „PEKATETE* ne le, ker so Izbornega okusa, ampak ker se zelo fiakuhajo in so vsled tega najcenejša jed te vrste. 63/3 zobozdravnik Trst, Corso Vitt. E. HL štev. 24, I. 8-13, 15—18. (296) Žpsaastv® ©foissie Poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo tukajšnjemu županstvu najkasneje do 20. maja 1922. družinske liste, izstavljene od občinskega (župniskega) urada one občine, kjer 6edaj bivajo. Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu. (295) Župan: Franc Repič. Majno repo, semenski fižol, lucerno, štajersko deteljo, inkar-aatko, čebulice gladiol ter vsa ostala vrtna, travniška in krmilna semena prodaja Ma SEUER & Komp. Trst ul. Hacnianelll 13. 41 Uvozna in izvozna tvrdka flebiosio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti luki št. 4 opozarja na novodošle velike partije stekle-fiine, porcelane, emailirane kuh njske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih pu najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse bEago je češkega izvora. - Himne M Ola Mdzzlnl Ml 1 Caterfoa) Samo še nekoliko dni prodajamo po izredno nizkih cenah blago zii ženske obleke dvojna visokost, iz same, volne po L 18, 20, 22 in 29. Blago zo moške obleke 140 cm visoko, iz same volne, angleški tipi, fant risbe po L 20, 22, 24, 30 in 36. ♦♦♦m Prilika! Šarpe, svilene, z ajour-jem v vseh barvah po L 22.—. Vse potrebščine, perilo in svile-nina po izredno nizkih cenah. Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Brešcak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. Velika zaloga In tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martlrl Štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 In ul. dei Fabbrl 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. NAZNAMILO. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se začne s 15. junijem prodaja opeke v prenovljeni tovarni Ambrožič, Šv. Peter na Krasu (Novasušica). 271 Razpis službe. Mestno županstvo v Postojni razpisuje m^sto uradnika. Prosilci morajo dokazati potrebno šolsko izobr izbo in jezikovno zmožnost. Prošnje je vložiti do 15. maja t. 1. z navedbo mesečne plače. Nastop službe takoj. Strogo solidni, glasbe vešči prosilci imajo prednost. Mestno županstvo v Postojni, dne 27. aprila 1922. '292) Župan: Fran Kutin. UillU M UBUSli! LU l'i t^IUUUJU] Trakovi, moSke In ženske nogavice, robci, Čistilo za čevlje Brili, Eda, Lift, različni glavniki, špaga, dišeča mila, krtače, vzmetni zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71 GlflCOMO LEtfl, Trst, Via S. HlCOlft 19 Na novo otvorieaa zaloga POHIŠTVA spalnih sob, vsakovrstnih blazin In kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Ivan Zupančič 55 GORICA Ma starem trgu« Steklene ilpe vsake vrste in mere. Stekienine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 Urarna in zlatarna Haeor Trst, Via Udine 26. Uelika fzSara darov za birmo po najnižjih cenah. Velik dohod budilk znamko „Velia" in bolJSIh. Dr. A. Orusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoll. (60) S P RENATO LEVI MUZI 36 fu Alessandro Trst ola Son Setoflano 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. In datarna FRANCESCO BUDA Trs«, Vta »iHHi it. 1 »prejem* vsakovrstni popcavila. najnižje. — Cen« vedno 18 Pozor m aaslovt ZobotebnlčBl nflMatori] Trst Vta Setts Fontane $t 6,I« Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10*/, popust in plačilo na obroke. D«losa|an(«no. (58) Ho prodal: Majno seno Španska trava Mešano seno v nooem skladiftu Via Malollca št. 6 PREMOG za peč! In Štedilnike po L 32 q, prosto Da dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. MarsllJskI streinlkl. opeka. Za velike množine cene po dogovoru. DANIELE PULIM, Trst, Coroneo 25 37 Telefon 1306. Velika zaloga maniiakturnega blaga in iz-gotovljenih oblek z lastno krojačnico za moške m ženske obleke Andrej Maurič Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica. IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejie kuhinjske in druge hišne potrebščine iz shnriiija, sMMh, ha k rarifinu prsti. TRST — Piazza San Giovanni 3E Odlikovani zavod za vrtnarstvo In cvetličarstvo M. GERMAN Trst, (Rddipuljo) Via Roma 3. Via Michelangelo Buon. 718 Telefon 12-49. Semenu osehmidreueso, rastline, sadni čeisulčeK itd. itd. Cenik na zahtevo. Pošiljatve na vse kraje. Trst, Corso OitL Bn. 26 (nasproti zastavljalnici) □□□ Belita izbera obide za moške In deffie, površnikov, perila, pletenin In nogavic. Ha flro&no. na debelo. miboUS! havln dodatek iz'iorđeea, oromaiičnsga okusa. Samo s figovo kavo .LEVANTE- pripravi gospodinja Izborno kavo brez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LEVANTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Levante" Loser & Lut£a, Trst, Via Csrpison 10-12, Telelca 44-06 I FRfiHC SA3HIS, Gorica, GosfosHa ulita seda] Via Carducci št. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero Šivalnih Sgrojv već vrst za krojače, šivilje in čevljarje Iz nflfteljšift nemških touaren, Katere lamel 10 let. Dalje velika izbera d/okoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 ANTONIO LELIO CAHflTTI »K Via Mazzini štev. 39 — Telefon 29-85 Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — lzgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trllža in potrebščin za neveste. Prodaja na drobno in debelo. 9 ftVUARNICA 23 MICOLICH Trst vin Udine 32 (vogal L' Ariosto) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naroČila po meri — Cene zmerne. B I Srebrne Krone In zlato plačujem po najvišjih cenah ESgii^il ESa!S2SSS!EgE5S®S3 liSEBIIISJ^ ALOJZIJ PI g Ula MM 18 — Gorica — u Via M Teiitro | s Na drobno Ha debelo = 8 Bencin, petroiej, karbur, navadna in lina mazila, glazure, barve, 5 „ laki, vrvi,, šppga, ovojni papir i. t. d. S" Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. ■ Lastna zaloga v Tolminu pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu". ~ Najsa^er^ejše sene. 40 r išč lo se ZASTOPNIKI in PREPRODAJALCI v vsej Julijski Kolini. ssHiii?£73Si?£SSSES?B95 li^atMHiMMii 339^3 ESffiSBSailHHBHill SHBlfl^SI^I Trst Piazza Gaiftaldl ft l B (prej Barriera) sna E PE 3 Čeonomu zađnBn v Mirnu pri Gorici izdeluje v svoji tovarni »ADR1A", najrazličnejše obuvalo, bogato Je „Adrfe" preskrbljena zlasti sa poletno sezono. Nad vse trpežni so Adrta-sandai in Adrla^podkovsncl za hribolazce. Lastno prodajalne so: v Trsta, Vta Mtarl SI. 1 v Oortd, tortt Vsrdl WL 9M v Celja. Mpoial Som. I I a s Podružnica v Trstu. Uoga! vin VaMirluo 27 — M 30 olloUrs 11 Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje f^ p© 4% Vloge na tekoče račune po dogovoru. Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Oortca, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split. MlnVSka glavnica: Ml kron 50.000.000.—. Rezervni zaklad t vv if 45.000.000.—. Tet St 5-1 a Uraduje od 9-13. 18 II III IBIKSSno: