NASLEDIŠ JA ŠTEVILKA BO IZŠLA 24, JULIJA 2002,
Podpisana koncesija za savsko verigo
Vrhovo - V prostorih elektrarne je minister za okolje, prostor in f|'ergijo mag. Janez Kopač v imenu koncedenta s koncesionarjema oldingom Slovenske elektrarne in Savskimi elektrarnami podpisal oricesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spod-nJe Save. V imenu holdinga sta slovesnemu podpisu prisostvovala §eneralni direktor in predsednik poslovodstva mag. Drago Fabjan doktor za tehnično področje Ladislav Tomšič, v imenu Savskih e ektrarn pa direktor Borut Miklavčič. Posebnost te koncesijske P°godbe sta namreč dva koncesionarja, vendar bosta v naslednjih eh mesecih holding in Savske elektrarne s posebno pogodbo ure-1 a pogoje odplačnega prenosa dela koncesije.
Pogoji za izvajanje koncesije so za oba koncesionarja enaki, ra-določitve višine koncesijske dajatve, ki znaša za HE Vrhovo 7 °^stotkov, za nove hidroelektrarne (Boštanj, Blanca, Krško, Breži-e’ Mokrice) pa 10 odstotkov od povprečne prodajne cene električ-e energije. Razlika izhaja iz dejstva, da so Savske elektrarne na ■ ''Povem iz lastnih virov financirale zemljišča, vodno, državno in °kalno infrastrukturo, pri novih elektrarnah bo holding investiral le energetski del (68,3 milijarde SIT), infrastruktura pa bo ftnancira-a *z državnega proračuna (27,1 milijarde SIT).
Koncesija je podeljena za obdobje 50 let, po izteku roka konce-'°nar preda energetske objekte državi.
.. na strani 3
Konji, petelini in Arhar
odv'e,f'*ernej ' V organizaciji Konjeniškega kluba Šentjernej se je Piric 7? *et°šnja tretja prireditev na tem prostoru - velike kasaške ^ot vedno doslej, so se tudi tokrat organizatorji potrudili s pes-s0 Programom, atraktivnimi konjeniškimi točkami, za nameček pa °casno potekale še dirke petelinov.
p*," v tem deluje bil največ zanimanja deležen častni gost, sicer pa “p '!VlteiJ prvega neuradnega državnega prvenstva v petelinjih dirkah na lnJ^e 2002”, predsedniški kandidat dr. France Arhar, ki se je 2°rišče dogajanja pripeljal v kočiji z lipicanci (na fotografiji).
... na strani 12
GIP.O .
POSAVJE
m TOGREL KRŠKO
SGP POSAVJE SEVNICA GIPO-GRADNJA ZAGREB
BSR GIPO SARAJEVO
Oživitev stoletnih vezi
Kostanjevica na Krki - Kulturno poslanstvo je skozi stoletja povezovalo največje in najmanjše slovensko mesto. Pobudo predsednika Krajevne skupnosti Kostanjevica Milana Herakoviča, da bi s prestolnico podpisali Listino o sodelovanju in prijateljstvu, je županja Viktorija Potočnik sprejela s ponosom. Mesti sta se ob tej priložnosti tudi obdarili.
Kostanjevica je v okviru Dolenjskega kulturnega festivala po letu 1956 gostila številne domače in tuje umetnike. Bila je prvo mesto, kije gostilo ljubljansko operno hišo s predstavo na prostem, Slovensko filharmonijo, ob ljubljanskih gledališčih pa sistematično vsa domača profesionalna gledališča in zamejce.
V tem mestecu na otoku je kultura ustvarila model policentričnega razvoja v zavezi dveh mest, ki soju pred stoletji povezali njuni ustanovitelji Spanheimi.
... na strani 2 Viktorija Potočnik in Milan Herakovič
Se ena Nušina zmaga
Ljubljana - Ob 40.jubileju Slovenske popevke se je preteklo soboto na ljubljanskem gradu predstavilo štirinajst izvajalcev. Gledalke in gledalce je najbolj prepričala Nuša Derenda, saj so njeno skladbo Pesek v oči preko telefonskega glasovanja zelo prepričljivo izbrali kot najboljšo.
Nušina skladba je prejela več glasov kot drugo- in tretjeuvr-ščeni skladbi skupaj. Strokovno komisijo je najbolj prepričala Jadranka Juras, za najuspešnejšo popevko vseh štirideset let pa so razglasili pesem Poletna noč avtorja	■<-
Mojmirja Sepeta, ki jo je za-pela Beti Jurkovič.
Nočni skok
Brežice - Brežice so doživele še eno iz niza športnih prireditev. V organizaciji Atletskega kluba FIT Brežice se je namreč odvijal 7. nočni
skok s palico. Prireditev, ki so jo popestrili tudi brežiški padalci, je v celoti uspela, zmaga pa je seveda ostala doma. Za to je poskrbel najboljši med najboljšimi - Jure Rovan. A tudi ostali brežiški atleti so dopolnili njegov uspeh.
...na strani 12
Žetev se je začela brez cene
Slovenija, Posavje - Žitarji so v ponedeljek predstavili zadnji predlog za odkupno ceno pšenice, ki kljub žetvi še ni določena. Pridelovalci za kg pšenice zahtevajo 30 SIT, žitarji pa vztrajajo pri ceni 28 SIT za kg. Kot je povedal predsednik upravnega odbora Združenja živilske industrije pri GZS Janez Železnikarje to zadnja ponudba žitarjev. “Mi bomo take pogoje objavili in bomo pšenico kupovali tam, kjer jo bodo želeli po tej ceni prodati,” je poudaril in dodal, da se s pridelovalci ne bodo več pogajali. Plačilni rok je 15. oktober. Pridelovalci pšenice s predlogom žitarjev za odkupno ceno pšenice niso zadovoljni, ker je ponujena cena še nekoliko pod lansko ravnijo, plačilni rok pa je po njihovem mnenju absolutno predolg, zato grozijo s protesti.
Tudi v Posavju seje žetev pšenice že začela. Na žitnih silosih Skale Brežice so minulo soboto že pričeli s prevzemom, ki poteka vsak dan od 7. do 8.ure ter od 12. do 19.ure, razen ob nedeljah. Po besedah vodje silosov Toneta
www.glasmaher.com
, ( G)*smčihcr )
K/c^stušek Dajan s.P. Ja
Nova kolekcija sončnih očal 2002
KVALITETNO
HITRO
UGODNO
NA RECEPT OKULISTA
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
T«l.: 07 499 31 31
NASPROTI OBČINE BREŽICE
Cerjaka je po kakovosti večina letošnjega pridelka po novi klasifikaciji opredeljena v skupino “B”, torej za krušno moko. Vsi parametri so v mejah normale, le hektolitrska teža je zaradi zadnjega deževja nekoliko nižja. Pri ceni bodo upoštevali dogovor na ravni države, tudi za pšenico, ki bo prevzeta pred sklenjenim dogovorom o ceni. Še vedno pa je tudi nejasno, kakšna je cena analize in kdo bo plačnik. J.K.
IZ VSEBINE.
Spor o NEK...
...stran 2
Zahteve KS Brežice...
...stran 2
Don Pierino na Razborju...
...stran 5
Bombe na igrišču...
...stran 7
Rock Otočec 2002 ...stran 8
če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Referendum za ustanovitev KS Pečice
Svet KS Pečice-Križe zavrača
očitke
Brežice - Občinski svet občine Brežice je za 28. julij razpisal referendum za izločitev naselja Pečice iz Krajevne skupnosti (KS) Pečice-Križe in ustanovitev nove KS Pečice. Pobudniki menijo, da so zapostavljeni, svet KS Pečice-Križe pa očitkov ne priznava.
Brežiški svetniki so po Zakonu o lokalni samoupravi in statutu potrdili voljo vaščanov Pečic, da “gredo na svoje”. Po 58. členu občinskega statuta, ki govori o ustanovitvi ožjih delov občine, lahko po želji 10 odstotkov prebivalcev nekega območja preverijo voljo na referendumu. Ta se, kot je pojasnil tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič, po zakonu preverja na tistem delu, ki je izrazil tovrstno pobudo.
Nekaj manj kot polovica volilnih upravičencev iz KS Pečice -Križe, torej volilni upravičenci v naselju Pečice, bo šla na referendum. Zanimivo je, daje v celotni KS nekaj manj kot 300 prebivalcev in po mesec starih podatkih eden manj kot 200 volilcev. Predsednik omenjene KS Johan Božičnik ne razume pobude za tovrstno odločitev krajanov Pečic, prav tako je prepričan, da je kar nekaj podpisov, ki sojih pobudniki zbrali, nelegitimnih.
Deset let nazaj seje KS imenovala res samo Pečice, njeno vodstvo pa je bilo, kot očita Božičnik, nedejavno. Sam pravi, da pred tem KS ni imela niti metra asfaltnih površin. Preobrat so naredili leta 1993 z odstavitvijo starega vodstva, ki jim še vedno ni predalo ne dokumentacije ne žiga in ne ključa prostorov v gmajski hiši. Božičnik poudarja, da svet KS
Pečice-Križe zavrača očitke pobudnikov, da zanemarjajo naselje Pečice in o delu ne poročajo vaščanom Pečic. Predstavnik Pečic v svetu KS Jože Godler pa je ob boku Božičniku poudaril, da veliko delajo v obeh naseljih, tako na asfaltiranju cest kot vodovodni napeljavi, skupaj so obnovili tudi tamkajšnjo cerkev. Čeprav predsednik sveta KS dodaja, da je morda res nekaj več narejenega na Križah kot v Pečicah, so zadnjo cesto letos uredili prav v Pečicah. Vzroki za odcepitev Božičniku niso povsem jasni,
meni pa, da gre staremu vodstvu predvsem za oblast in dodaja, da tudi v prihodnje najbrž ne bi nič naredili.
Med starimi grehi prejšnjega vodstva Božičnik sprašuje, kje je 22 milijonov SIT za staro šolo v Pečicah, kije kljub temu denarju, ki je poniknil neznano kam, v razsulu. Podobno, dodaja svetnik Godler, je v poznih 80 letih občina Pečicam odobrila in nakazala 1,7 milijarde takratnih dinarjev namensko za vodooskrbo, pa se je milijarda izgubila.
Suzana Vahtarič
Predsednik KS Božičnik in svetnik iz Pečic Godler
Namesto sporazuma spor o NEK?
Krško, Slovenija - Do dogovorjenega roka l.julija 2002 ne Slovenija ne Hrvaška (sabor ga je potrdil 3. julija) nista ratificirali meddržavnega sporazuma o NEK. Krčani so storili vse, da državni zbor ne bi ratificiral pogodbe in so imeli po vložitvi zahteve 31 poslancev za presojo ustavnosti še rezervni scenarij - referendum.
Dan po Dnevu državnosti so na skupni seji občinskih svetov Sevnica, Brežice in Krško obravnavali pobudo občine Krško o podpori za razpis predhodnega referenduma o ratifikaciji pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o nuklearki. Pobudo sta s sklepom podprla sevniški in krški občinski svet, brežiški pa ne.
Brežiški župan Vlado Deržič je bil mnenja, da se brez predhodne proceduralne obravnave o takšnem vprašanju ne morejo kar na hitro izreči, poslanci LDS in ZLSD so sejo zapustili, poslanci SDS in SLS pa so pobudo Krčanov za razpis predhodnega referenduma o ratifika-
ciji pogodbe moralno podprli. Da bi bil v skladu z zakonom posredovan predlog o referendumu, je potrebno zbrati 1000 podpisov državljanov, pobudnikom pa je v enem dopoldnevu uspelo zbrati 4000 podpisov. Župan občine Krško Franci Bogovič pravi, da so njihovi nadaljnji koraki, torej ali bo stekel postopek za referendum, odvisni od potez vlade in njene pripravljenosti, da vendarle vzpostavi dialog s strokovno javnostjo. Na podlagi tega naj bi vlada pripravila osnove za oblikovanje novih pogajalskih izhodišč, ki bodo upoštevala strateško, okoljevarstveno in energetsko vlogo nuklearke v regionalnem in
državnem okolju.
Vlada R Slovenije ta hip ne more storiti ničesar in mora počakati na pozitivno ali negativno odločitev državnega zbora glede pogodbe, saj dotlej nima proceduralnih možnosti za ukrepanje, je povedal resorni minister Janez Kopač in dodal, daje odložitev odločanja, ki jo je povzročila pobuda 31 poslancev za presojo ustavnosti, slaba za državo, lokalno skupnost in nuklearko. Hrvaška stran lahko namreč sproži vse tožbe do nuklearke in četudi slovenska vlada trdi, da so neupravičene, ne more predvideti odločitve sodišča. B.D.
Listina o sodelovanju
Kostanjevica na Krki - V svečanem ambientu Galerije Božidar Jakac sta županja Mestn« občine Ljubljana Viktorija Potočnik in predsednik Krajevne skupnosti Kostanjevica Milan Herakovič podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju ter izmenjala darila.
Kostanjevica poslej hrani faksimile Listine Luwigana iz leta 1146 ter repliko srebrnega kovanca Bernarda Spanheima iz 1.1210, Ljubljana pa knjigo o Kostanjevici in repliko zlatega kovanca iz časa kostanjeviške kovnice.
Ljubljana in Kostanjevica sta bili na poseben način povezani po Spanheimih, ki so obema dali pečat razvoja. Čeprav je Ljubljana dobila mestne pravice stoletje pred Kostanjevico, sta danes naše največje in najmanjše mesto
Se bodo čudna pota gospodova uskladila?
Brežice - Društvo za oživitev mesta Brežice je v prostorih grajskih kašč na Cesti prvih borcev pripravilo pogovor o perspektivni izrabi objekta. Morda po naključju pa je na to temo dan kasneje sovpadal obisk delegacije Ministrstva za kulturo na uradu župana občine Brežice, ki si je ob kaščah ogledala še splavarski dom pri Jutranjki in Posavski muzej.
Srečanje je potekalo v prisotnosti pravne službe Ministrstva za kulturo, ki sta jo zastopali Marija Stojanovič Frkovič in Alenka Črnič, ter direktorja Uprave za kulturno dediščino Stanislava Mrviča, župana Vladislava Deržiča, podžupanje Milene Jesenko, predsednika Društva za oživitev mesta inž. Karla Filipčiča, glavnega direktorja Vina Brežice Karla Recerja kot najemnika objekta, ki je kulturni spomenik L kategorije in je pod spomeniškim varstvom, tehničnega direktorja Marjana Malusa in podnajemnika trgovine “Krila” Lada Križmana. Dan pred tem sta bila ob ogledu prisotna še inž. Franc Filipčič ter člana Turistične zveze in društva Anton Jesenko in Ivan Tomše.
Z dveh srečanj in dvodnevnih pogovorov gre z lahkoto sklepati, da je več interesov in več vizij. Direktor Vina Recer je pojasnil najemniški odnos in hkrati tudi podnajemniškega, ob katerem je podjetje ostalo izigrano, kot trdi, zato so ga prekinili. Hkrati je pisno predložil svoje videnje namena kašč v prihodnosti, ki naj bi bile prepoznavne po vinorodnem okolišu. V obstoječem prostoru, kije relativno dobro ohranjen, so prostor zastavili kot klet za proizvodnjo penečega vina po klasični šampanjski metodi in bi to proizvodnjo uredili tako, da bi služila tudi javnemu ogledu z razstaviščem, strokovnim vodenjem in degustacijo, kar bi bila promocija firme in kraja.
Predsednik Društva za oživitev mesta inž. Filipčič pa je ponovno poudaril stališče društva, da mestu, ki ima arhitekturno in zgodovinsko vrednost, pomaga s strokovnimi nasveti k značilni podobi, da ga oživi v korist meščanov, občine in v užitek obiskovalcev-turis-tov. Dolgoročno vizijo celotne vsebine objekta, kaj naj bi sodilo vanj, pa naj določijo zainteresirani partnerji glede na panogo, ki je že ustaljena, ta pa z navezovanjem še ostale ustrezne rešitve. Po besedah ljubljanskih gostov je v institucionalnem programu kulture na javnem razpisu med 42 objekti tudi kašča, dejavnosti za vse investicije se bodo pričele v letu 2003, do leta 2007 jih je potrebno dati v življenje, ustrezni programi na lokalnih ravneh pa se morajo uskladiti tako, da bi ti služili lokalnim skupnostim. Da bi uskladili vse interese glede kašče, se je potrebno nemudoma lotiti dela in se povezati z Ministrstvom za kulturo, Zavodom za kulturno dediščino in ustreznimi občinskimi organi.
N at j a Jenko Sunčič
Benetton v Brežicah kupcem in zaposlenim zaklenil vrata
Brežice - Minulo sredo po 12. uri je bila prodajalna Benetton v Brežicah na Cesti prvih borcev zaklenjena. Na vratih ni
bilo pojasnila, zakaj je trgovina zaprta, pojasnila ni dobila niti zaposlena prodajalka, ki je v času, ko bi morala delati, čakala pred zaprto trgovino.
Tanja Denžič je v Benettonu od prvega dne redno zaposlena za nedoločen čas. Solastnica jo je sama povabila iz druge prodajalne, zdaj pa ne ve, kakšna je njena usoda. Minulo sredo je ob 12. uri prišla v popoldansko izmeno, 5 minut kasneje jo je šef Božidar Su-ban po telefonskem prepiru poslal domov. Kot pravi prodajalka, ji ni znal pojasniti, kako bo naslednji dan in vse prihodnje, usmeril jo je na sindikat. Sindikalist Lado Rožič ji je lahko v prvem hipu svetoval le, da takrat, ko bi morala delati, pride v službo oziroma pred trgovino. Direktor je
Pred zaprto svojo usodo.
trgovino čaka na
nedosegljiv, uspela gaje obvestiti le o tem, da ji da obvestilo ali je na čakanju ali na dopustu, dokler je trgovina zaprta. To ji je pisno obljubil, pa do ponedeljka papirja še ni uspela dobiti.
Na inšpekciji za delo v Krškem do ponedeljka ni bilo pristojnih, na glavnem uradu v Ljubljani ji ne morejo pomagati, ker so za to področje pristojni v Krškem, pravi, da bo šla do varuha človekovih pravic.
Problemi, predvsem z direktorjevo ženo, se vlečejo iz meseca v mesec, pravi prodajalka, marca letos so ji vzeli ključe prodajalne in tako zjutraj pogosto čaka, da ji kdo pride odpret prodajalno, tudi zvečer zamujajo z zaklepanjem.
V podjetju Suban d.o.o. direktor ni bil dosegljiv, zaposleni ne zaupajo njegovega mobilnega telefona. Karmen Suban nas je po dveh klicih na sedež podjetja poklicala v uredništvo, češ, “kaj khcarimo” in poudarila, da ne želi dati izjave. Dodala je, daje trgovina zaprta, ker je ona bolna, na vprašanje, kdaj bo trgovina odprta, pa je odgovorila, da bo trgovina spet odprta, ko se bo direktor, torej mož, tako odločil. Glede zaposlene delavke, ki čaka pred vrati, pa je bila Subanova odločna in je dejala, da to ni njen problem, saj je le solastnica.
In vzroki za težave? Prodajalka pravi: “Ne vem, vejjetno kakšna ljubosumnost gospe Karmen Suban, ki ni nikoli zadovoljna z nami, karkoli naredimo. Šef pove, če je kaj narobe in nas pohvali, ko kaj storimo prav. Ona pa ni nikoli zadovoljna. Psihične igre se grejo,” še pravi Tanja, “da bi se me znebili.”Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da so prodajalki v ponedeljek brez pojasnil odklenili vrata.
Suzana Vahtarič
skozi prepletanje usod zgodovinskih osebnosti izgrajevali skupno kulturo. Ljubljančani so bili opati v kostanjeviškem samostanu, vrsta tukajšnjih domačinov, profesorjev in raziskovalcev pa je pustila trajno sled v prestolnici. Naj omenimo Ivana Oražna, ki je odraščal v Kostanjevici, doštudiral za zdravnika in organiziral državno sanitetno službo v kraljevini SHS. Kot dobrotnik je skrbel za študente medicine in obdaroval na novoustanovljeno ljubljansko univerzo. Oražnov dom v Ljubljani in hiša na Rudniku sta po njegovi smrti postala dom generacijam zdravnikov v času šolanja, tako imenovani Oražnov zaklad so Plečnikovi učenci predelali v univerzitetne insignije. Tudi Plečnik je bil povezan s Kostanjevico oziroma tam živečo prijateljico Emilijo Fon.
Skratka, dovolj bogate kulturno - duhovne vezi so botrova-
le ideji, da bi jih zapečatili z listi' no o prijateljstvu in sodelovanju-Kulturno bogastvo je najp°' membnejše za ohranjanje naroda* je dejala ljubljanska županja Vika Potočnik in dodala, da prestol' niča ne sme biti zaprta in obrnjena le v lastni razvoj. Zal pa vlada it* poslanci še niso imeli smelosti, na bi sprejeli zakon o glavnem meS' tu, kot ga imajo sodobne države* je dejala Potočnikova.
Gostje, ki so spremljali pod' pis listine, so z iskrenim navdu' šenjem pozdravili nadaljevanj stoletnih vezi med mestom3, predvsem pa med ljudmi.
V kulturnem sporedu so sode' lovali dramski igralec Slavko Ce{' jak z Menartovim sporočilom gr°' fa Tuma iz Kostanjevice, open11 pevec Nace Junker z Ave Marij0 ter Karmen Zibert in Špela Pnv' kovič iz glasbene šole.
Branka Demo
V0
KS Brežice zahteva ureditev mestne infrastrukture
Brežice - Krajevna skupnost (KS) Brežice opozarja Občin0 Brežice na izvajanje letošnjega programa na področju k°' munalne infrastrukture. Predlagajo novo prioriteto prepih' titve mestnih ulic, zagovarjajo asfaltiranje parkirišča prl zdravstvenem domu, za učinkovitejšo ureditev mirojoČeg3 prometa na glavni ulici pa zagovarjajo tudi “ lisice”.
Letošnji proračun občine Brežice predvideva za preplastitev ulic mesta Brežice 8 milijonov SIT. Ker je bil letos izveden le manjši del nalog, predlagajo novo prioriteto, da se še letos realizira preplastitev dela cestišča Kajuhove ulice, dela Orehove aleje, t.j. od križišča z Gubčevo do križišča z Dobovško cesto ter Lamutove ulice in dela Ulice stare pravde.
Ponovno predlagajo še, da se del sredstev z 12 milijonske postavke za razširitev in obnovo javne razsvetlajve po krajevnih skupnostih nameni za ureditev tega področja v Ulici Ilije Gregoriča ter v Kržičnikovi ulici. To sta edini ulici v mestu, ki še nimata javne razsvetljave. Svet KS Brežice se zavzema tudi za čimprejšnjo preplastitev parkirišča pri zdravstvenem domu, za kar je v letošnjem občinskem proračunu rezerviranih 5,5 milijona SIT.
Ob tem izpostavljajo, da pristojne občinske službe že vr-
sto let opozarjajo na nevzdržfl0 stanje na področju cestnega pr°' meta na Cesti prvih borcev-Predvsem glede parkiranja levi strani cestišča od stavb0 Davčne uprave do vključno g°' stinskega lokala nasproti sp0' menika izgnancem. Na te°j odseku predlagajo prepove parkiranja. KS Brežice čitfj*’ navaja predsednik sveta > Tone Zorko, daje dala Obči0 Brežice lastniku lokala naspr° ti spomenika v najem del cesti ča, ki bi moralo biti namenjen^ izključno za normalni pr£t° cestnega prometa. Kot še °P°’ zarja, je bila najemna pog°° o najemu cestišča, sklenje0 med Občino Brežice in kom Banom, prav gotovo c.. ključnih dokumentov, ki ga L bilo potrebno predložiti UpraV v enoti za dovoljenje za postavi letne terase. KS Brežice naspr g tuje postavljanju letnih tefj. pred vsemi gostinskimi l0*3 na levi strani Ceste prvih b cev. S.V.
AKTUALNO
Podpisana koncesijska pogodba
Krško, Vrhovo - 8.julija je minister za okolje Janez Kopač s pooblastilom vlade v prostorih HE Vrhovo podpisal s Holdingom Slovenske elektrarne in s Savskimi elektrarnami koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. besedilo pogodbe je vlada sprejela na seji 4. julija 2002, vsi trije občinski sveti v Posavju pa so teden dni prej na skupnem Sedanju v sejni sobi Občine Krško predlagano koncesijsko pogodbo sprejeli z dopolnilom in sicer, da koncesijska dajatev "e šteje kot lastni prihodek za pokrivanje primerne porabe.
Direktor Holdinga Slovenske e|ektrame Drago Fabjan in tehnični direktor Lado Tomšič sta Ponovno spregovorila o gradnji Verige, ki prvenstveno rešuje poplavno ogroženost regije, kot je ekonomsko upravičena z vidika Energetike, saj bo po današnjih ?aanih izhodiščih obratovala na Pragu rentabilnosti. Vendar Slovenija potrebuje več električne energije, kot jo ta čas proizvaja in tudi ^ Evropi se bodo te potrebe do . °nca desetletja znatno povečale, Je dejal Fabjan.
Pet elektrarn od Boštanja do 'lokric je v energetskem delu °;3 milijarde SIT vredna inves-1ClJa, spremljajoča infrastruktur-^ nreditev pa dobrih 27 milijard j- Koncesijska pogodba, o ka-so razpravljali vsi trije občin-(Kl sveti, ureja razmerja med kon-sionarjem in koncedentom ter Veznosti obeh do lokalnih i-npnosti. Prof. Rajko Pirnat z indijanske Pravne fakultete je '■'edal, da je posebnost te po-ja dde to, da sta dva koncesionar-el u at° ie PoseEej obravnavana ei r rarna Vfhovo pod Savskimi trarnami. Savske elektrarne in sta sl°venslce elektrarne bo-j. v Veh mesecih po podpisu ncesijske pogodbe s posebno n §°dbo uredila pogoje odplač-6gn Prenosa dela koncesije, ohko Galeša, vodja pogajal-
ske skupine za Posavje, je svetnikom opisal triletna pogajanja in številna usklajevanja, ki so privedla do predloga koncesijske pogodbe z naslednjimi zavezami do regije: vsaka elektrarna bo imela javno prehodno j ezovno zgradbo, na Kompolju bo čez Savo beton-
ska brv, na Blanci in na Mokricah pa most. Višina koncesijske dajatve z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča bo 10 odstotkov od vrednosti proizvedene letne električne energije, ki se deli med občino in državo. Občina dobi 60 odstotkov, izplačanih po dvanajstinah, kar bi znašalo okrog 80 milijonov SIT letno po
elektrarni. Ob tem je Milko Ver-šec, svetnik občine Brežice, postavil pomembno vprašanje, ali se bo ta prihodek občine upošteval v primemo porabo ali ne. Če se bo, bodo občine prikrajšane za finančno izravnavo. Takojšnjega odgovora ni mogel dati niti dr. Pirnat, zato
so vsi trije občinski sveti sprejeli sklep o predhodni uskladitvi predloga Koncesijske pogodbe z dopolnilom, da koncesnina ne šteje v prihodke primerne porabe.
Vladaje pri obravnavanju zadeve sprejela zahtevo Posavcev in naložila Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da v sodelovanju z Ministrstvom za finance v
okviru sistemske zakonodaje, ki ureja financiranje občin, oblikuje ustrezne rešitve, po katerih se koncesijska dajatev za izkoriščanje voda občinam ne bo prištevala kot lastni prihodek. Vendar se bo ta denar v občinah moral nameniti za izboljšanje lokalne infrastrukture, je sklenila vlada.
V štiriurni razpravi so bile dane še druge pobude, ki pa se nanašajo na nosilce lokalne oblasti; župani si morajo prizadevati, da dobijo občine pooblastila za vodenje lokacijskih postopkov za elektrarne, je predlagal in dobil soglasje vseh svetov direktor Sa-vaprojekta Peter Zigante. Območni gospodarski zbornici pa nalagajo, da sodeluje pri pripravi meril razpisov za izvajalce del. Predlog Primoža Koritnika iz krškega občinskega sveta, naj se koncesionarja zaveže za gradnjo deponije naplavin, pa ni dobil soglasja nobenega občinskega sveta.
Koncesijska pogodba je torej bila podpisana v prvi polovici julija, zahtevek za gradbeno dovoljenje boštanjske elektrarne mora koncesionar vložiti najkasneje do 31 .avgusta letos. Elektrarna bi se po terminskem planu pričela graditi novembra, zadnja na Mokricah pa bo zaključena junija leta 2018.
Branka Dernovšek
Posavski občinski sveti na skupnem zasedanju
Sevniška občina računa na
sevnic
sredstva CRPOV
ca - Ministrstvo za kmetijstvo namenja del sredstev tudi za sofinanciranje obnove vasi _ r°ma lokalne infrastrukture. Občina Sevnica je na razpis prijavila več projektov, s kateri-Je bil seznanjen in je zanje dal soglasje tudi občinski svet.
ja n Pr®8rama celovitega razvo-h0°deželja in obnove vasi (CR-d0^. . bo sevniška občina skušala . 1 Snančno pomoč za dokon-Ve^narnenskega doma na Kuh 0riu m obnovo dotrajanega lL Urnega doma v Loki. Oba ^dh Sta se fi°sJeJ s svojimi pri-pr 'arn' potrdila v slovenskem
Prost mi Potrdl*a v slovensken W T ^oka s KreArtom, Raz
n. ^ PaSlftnr*TrO nfl 1„
' “ 'i-otca s rsre/vnom, Kaz-čelč Sionom), ne le v doma-ojivp °kolju. Takšni projekti , JaJ° vas in jo povezujejo z
JJ1. Kllr r/vio^ro naba itrot
'Pest '10 Vas 'n J0 povezujejo z '‘ku],0m; kar rojeva neke vrste °bn0Urn* Grizem”. Želja je tudi
°bnovv tUnzem”' ZelJa Je tudi ' b(v| mežnarijo na Lovrencu, lahko nrenočevale mla-
da ^ 'P mežnarijo na Lovrencu ^'ask ° prenočevale mla-V f skupine ali posamezniki. j£Par CVni skupnosti Zabukov-\^azvojno stavijo na populari-
zacijo arheološkega najdišča Ajdovski Gradec. V program CRPOV je zato občina prijavila kmetijo Kranjec iz Vranja, ki se je iz središča preselila na konec vasi v neposredno soseščino Ajdovskega Gradca., kjer so že urejeni objekti v starem kmečkem stilu in ohranjena kajžarska koča iz začetka 19.stoletja.
Ker so Kranjčevi pripravljeni kmetijo urediti v duhu podeželske stavbne dediščine, je Oddelek za gospodarske dejavnosti na Občini Sevnica pomagal tako, da se občina prijavi na omenjeni razpis, ker se fizična oseba ne more, ne
bodo pa Kranjčevi deležni nikakršne pomoči iz občinskega proračuna.
Poleg tega so prijavljene še rekonstrukcije lokalnih cest Kal -Kladje - Osredek, Laze pri Boš-tanju - Nova Gora in Okroglice -Razbor.
Gre za že realizirana dela, ki so se izvajala fazno in je njihovo zaključevanje ovrednoteno na 133 milijonov SIT. Vse tri ceste so bile letos že prijavljene na.razpisu Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Vendar brez uspeha, zato se Občina Sevnica nadeja, da bo uspešnejša na razpisu kmetijskega ministrstva.
Branka Dernovšek
Kdo bo najprijaznejši uslužbenec
UE Sevnica?
^ °Kviru antibirokratskega programa teče po upravnih enotah (UE) več akcij, *hes tud* “Izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca meseca”. V omenjeni akciji vsak e,c sodelujejo izžrebane upravne enote, z julijem pa je poleg Kopra, Ruš, Radovljice in b°ra na vrsti tudi Upravna enota Sevnica.
hejge abcii> izbiranja najprijaz-ko (jja uslužbenca meseca lah-ša, ^ av'jani glasujejo za tiste-Po^Pri delu učinkovit, vodi Stranf Z naimanJ stroški, je do Uje. »a6 sP0štljiv in uživa zaupa-a sedežu UE v Sevnici, na Evnj, etn uradu pa tudi na krasti s,0|Urad>h v občini in na Buč-°braZc'° E°sefin' nabiralniki in *’s katerimi občani odda-
jo svoj glas za, po njihovem izboru, najprijaznejšega uslužbenca. Akcija traja ves julij.
Najpomembnejše merilo uspešne prenove uprave predstavlja zadovoljstvo državljanov z delom državne uprave. V ta namen je vlada predlagala omenjeno akcijo in ob izteku leta bo predsednik vlade izmed uslužbencev meseca po posameznih upravnih eno-
tah izbral tudi najbolj prijaznega uslužbenca leta.
Sočasno v okviru projekta “Predlogi z razlogi” poteka še akcija zbiranja predlogov za izboljšanje dela javne uprave, ki jih posredujejo občani in državni uslužbenci.
Namen vseh teh akcij je oblikovanje hitrejše, prijazne in sodobne državne uprave. B.D.
L
Oddana dela za “Dolenjko”
Ljubljana - Družba za avtoceste DARS je sklenila pogodbi za izgradnjo trase na avtocestnem odseku Krška vas -Obrežje ter Kronovo - Smed-nik od Dobruške vasi do Smednika. Skupna vrednost doslej sklenjenih pogodbenih del je 15,3 milijarde SIT.
Traso 11,5 km dolgega odseka Krška vas - Obrežje bodo v skupnem nastopu gradili SCT, Cestno podjetje Novo mesto in Primorje za pogodbeno vrednost ^^milijarde SIT z dvajsetmesečnim rokom dokončanja del. Štirinajst premostitvenih objektov (viadukt, dva mostova, tri nadvoze, pet podhodov, tri podvoze) in ploščate prepuste na istem odseku pa bodo gradili GIZ Gradis, Cestno podjetje Maribor in SGP Kraški zidar za skupno pogodbeno vrednost del 2,1 milijarde SIT. Rok za dokončanje teh del je sedem mesecev od uvedbe izvajalca v delo.
Na avtocestnem odseku Kronovo - Smednik, od Dobruške vasi do Smednika, bo 11 objektov (pet mostov, štirje prepusti, podvoz in nadvoz gradil Gradis nizke gradnje za pogodbeno vrednost 654 milijonov SIT in s sedemmesečnim pogodbenim rokom za zaključek del.
DARS je že pred dobrim mesecem sklenil pogodbi v skupni vrednosti 2,4 milijarde SIT za izgradnjo 3,5 km avtoceste Kronovo - Smednik od odseka Do-bruška vas do Smednika ter treh premostitvenih objektov - mostu, viadukta in nadvoza na odseku Krška vas - Obrežje. Avtocestna odseka bosta predvidoma dokončana v letu 2004. DARS/ B.D.
—
AMKETft
Smo zadovoljni z delom policistov?
Slovenija, Posavje - Slovenski policisti so 27. junija obeležili svoj praznik - “Dan policije”. Po vseh policijskih upravah in notranjih organizacijskih enotah v Generalni policijski upravi so v dneh pred praznikom potekale slovesnosti, seveda tudi v Posavju, na katerih so policistom podelili najvišja priznanja organov za notranje zadeve. Zato nas je tokrat zanimalo, kako so naši naključni sogovorniki zadovoljni z delom policistov.
Borut Bizjak, strojni tehnik iz Sevnice: S
policisti oz. konkretneje - s sevniško policijo nimam slabih izkušenj. Pravzaprav sem se redkokdaj znašel v situaciji, da bi me morah obravnavati. Če pa so me že, so bili korektni. Za prekrške te pač kaznujejo. Bolj kot osebno se s policijo in policisti srečujem službeno. So hitri in ažurni, dobro sodelujemo. Res se nimam kaj pritoževati.
Dragica Kodrič, gospodinja iz Dola pri Podbočju: Živim na vasi, ki ni prav dosti oddaljena od meje s Hrvaško. Kljub pritiskom ilegalcev za prestop meje se počutim varno, v naši vasi še vedno podnevi ne zaklepamo hiš, tako kot jih nismo nekoč. To pomeni, da naša policija dela dobro. Osebno se še nisem srečala z njimi v kakšnem postopku, a vendar mislim, da so korektni.
Tomaž Pavkovič, poklicni voznik iz Sevnice: Kot avtoprevoznik večinoma vozim po tujini. Ugotavljam, da imajo tam policisti drugačen odnos do strank. Ustavijo te, se predstavijo, povejo, za kaj so te ustavili - ah gre za redno kontrolo ah prekršek. Pri tem so korektni in prijazni, kar pri nas redko doživiš, čeprav so tudi izjeme. Skratka - v tujini so policisti v glavnem za pomoč, pri nas pa so predvsem za strah.
Ljubo Glas, kmetovalec iz Brestanice:
Naša policija po mojem prepričanju dela korektno, le da nima dovolj pooblastil. Zato včasih njihovo delo izgleda nedokončano, vendar ne po njihovi krivdi. Kriminal v Posavju pa se razrašča. Policija mora dobiti več pooblastil, da bo lahko “pritisnila” lopove in jih spravila tja, kjer jim je mesto.
Sandi Kolar, študent iz Brežic: Sam
doslej s policisti še nisem imel izkušenj. Sicer pa se mi zdi, da opravljajo svoje delo korektno in po predpisih. Nikoli tudi ni bilo karkoli narobe. Delo policista se mi sicer zdi zanimivo, a sam ga ne bi nikoli opravljal. Zdi se mi, da je to precej nepriljubljen poklic med ljudmi.
Vaja “NEK 2002”
Krško - Po devetih letih bo Uprava za zaščito in reševanje ponovno z veliko vajo preizkusila vrednost dopolnjenega načrta zaščite prebivalstva v primeru jedrske nesreče v nuklearki. Namen in cilje vaje je v Krškem predstavil direktor uprave Bojan Žmavc s sodelavcema Olgo Andrejek in Bojanom Kuntaričem.
Vaja “NEK 2002” bo večdnevna, državna, poveljniško terenska in praktična z osrednjim izvajanjem 23. novembra letos. Poleg pristojnih ministrstev, služb in nuklearke bodo v vajo vključene tri regije - posavska, dolenjska in zahodnoštajerska.
Potekala bo na podlagi predvidevanja, daje zaradi napake pri delovanju NEK prišlo do sprostitve radioaktivnih snovi v ozračje, ki se kot oblak širijo v okolje in ogrožajo prebivalce regije.
Z vajo bo preverjena učinkovitost in usklajenost rešitev na vseh ravneh načrtovanja in sistem vodenja aktivnosti za zaščito domačega prebivalstva, pa tudi za izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih sporazumov o zgodnjem obveščanju javnosti in institucij. Praktično bo preizkušeno izvajanje dekontaminacije, evakuacije in izvidovanja (jemanje vzorcev z meritvami).
Do novembra bodo v zvezi z vajo potekale številne priprave, v nuklearki pa nastaja brošura z navodili o obnašanju v primem jedrske nesreče, ki jo bodo razdelili gospodinjstvom v regiji.
V dosedanjih smernicah je bila takšna vaja načrtovana na 8 do 10 let, odslej bo to vsakih 5 let. Bojan Žmavc in Bojan Kuntarič	Branka Dernovšek
TIP - za boljši turizem
Sevnica - Turizem postopoma postaja način življenja in s tem razvojna priložnost kraja. Skrajni čas je torej že bil, da je občina Sevnica odprla Turistično informacijsko pisarno (TIP). Nahaja se na Prešernovi cesti oziroma v novem trgovsko-poslovnem centru Tržnica.
S čistilno napravo Log v lepše čase
Log, Sevnica - Z javno razpravo na Logu se je zaključil postopek javne razgrnitve osnutka lokacijskega dovoljenja za gradnjo kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave Sevnica ter poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Hidroinženiring Ljubljana. Krajani imajo vrsto pripomb in predlogov, ki bodo sestavni del lokacijskega dovoljenja pri prijavi za pridobitev evropskih sredstev.
Zvoki kitare Zorana Koširja in pisana paleta obiskovalcev, ki jim ni vseeno, kakšna usoda se piše sevniškemu turizmu, je pospremila v življenje Turistično informativno pisarno Sevnica. Vodi jo mlad, a ambiciozen Zoran Zelič, ki je v čakanju na prvo zaposlitev zbiral zgodovinsko gradivo in podatke o Sevnici.
Turistična pisarna naj bi povezovala nosilce kulturne in turistične ponudbe v občini, zbirala in posredovala podatke o dogajanjih in prireditvah ter na enem mestu turistom ponujala vse, kar bi želeli vedeti o občini: od tega, kje so možne nočitve, do tega, kaj se splača v kraju ogledati. Oblikovala naj bi celovito turistično ponudbo občine, jo promovirala, informirala obiskovalce, sooblikovala turistično ponudbo Slovenije ter spodbujala razvoj in urejanje objektov turistične infrastrukture na območju Sevnice. Pripravila naj bi programe za eno ali dvodnevne izlete in jih posredovala agencijam. Sevniška občina ima namreč vrsto znamenitih točk, ki si jih je vredno ogledati: grad, Lutrova klet, Ajdovski gradeč, Lisca in Lovrenc z encijanom, znamenita rastišča azaleje pontike, vinske gorice in čme kuhinje ...
Poleg tega je občina Sevnica znana po prireditvah, ki so odmevne v širšem slovenskem prostoru. Če omenimo le nekatere; pasijonske igre na Razborju, sa-lamiada v Sevnici, na Vrhu in v
Šentjanžu, kjer poteka sočasno še poticarijada, prireditve v sklopu grajskega poletja, srečanja “old-tajmerjev”, Loška noč in gasilsko tekmovanje na Savi, KREART - likovno glasbena prireditev v Loki, kmečki praznik in Jesensko srečanje v Tržišču... Vse te informacije bodo odslej zbrane na enem mestu, TIP pa naj bi bil v
oporo tudi vsem lokalnim organizatorjem; od turističnih društev, krajevnih skupnosti do gasilcev. TIP ne predstavlja konkurence omenjenim organizatorjem, temveč naj bi jih povezoval v želji
po čim boljši promociji občine Sevnica.
V turistični pisarni pa so na ogled tudi izvirni proizvodi domače občine; od vin, suhega sadja, izdelkov invalidskih delavnic pa do čebelarskih proizvodov. Kmalu naj bi bilo tovrstne izdelke v pisarni moč tudi kupiti.
Nada Černič Cvetanovski
Občina Sevnica je v skrbi za varovanje okolja izdelala idejni projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda za širše območje mesta Sevnica, Boštanj, Dolenji Boštanj, Rad-no in Log s predvideno lokacijo centralne čistilne naprave na Logu. Zgrajeno bo 17 km kanalizacije, ki bo pokrivala približno 100 hektarov zajemne površine, odvajanje in
Za samoprispevek
Tržišče, Šentjanž - V krajevnih skupnostih Tržišče in Šentjanž sta razgrnjena investicijska programa izgradnje in rekonstrukcije lokalne infrastrukture v zvezi z uvedbo samoprispevka. Krajanom sta investicijska programa javno na voljo do 26. julij a v prostorih krajevnih skupnosti Šentjanž in Tržišče ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7.do 13.uie.
V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava investicijskih programov in sicer v Šentjanžu 17. julija ob 18.uri na sedežu KS, v Tržišču pa 24.julija ob 18. uri v sejni sobi Gasilskega doma. B.D.
čiščenje odpadnih voda pa se bo izvajalo za stanovanjske objekte, obrtno in poslovno dejavnost ter celotno industrijo.
Osnutek lokacijskega dovoljenja za izgradnjo kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave ter poročilo o vplivih na okolje sta bila javno razgrnjena na Logu, kjer je bila tudi j avna obravnava in zbor krajanov z zaslišanjem investitorja, občine Sevnica.
Krajani gradnji čistilne naprave ne nasprotujejo, imajo pa vrsto predlogov in pripomb. Zahtevajo, da se KS Boštanj v postopku pridobivanja dokumentacije upošteva kot stranka v postopku, v delovno skupino, ki bo na ravni občine izvajala aktivnosti, pa predlagajo Zvonka Viranta z Loga. Zahtevajo, da tehnologija čistilne naprave zagotavlja brezhibno delovanje, stalen nadzor in obveščanje javnosti. Do začetka poskusnega obratovanja čistilne naprave Ložani zahtevajo obnovo vseh štirih mostov čez potoke na Logu, izgradnjo pločnika in še nekaterih infrastrukturnih objektov, zahtevajo pa tudi rento z naslova obremenjevanja okolja v obliki letnega nadomestila. Ta naj gre v celoti vaškemu odboru Log.
Od občine zahtevajo izdelavo lokacijskega načrta za industrijsko cono na območju Loga ter ureditveni in zazidalni načrt za naselje Log.
Krajani Loga pa imajo še nekaj zahtev ob predvideni gradnji verige HE na Savi; zahtevajo most čez Savo in železnico na Logu, ohranitev oziroma oživitev starih kozolcev, zahtevajo pojasnilo, zakaj je del območja na Logu zaščiten kot potencialno arheološko najdišče-Se vrsto drugih zahtev so postavili krajani Loga, katerih skupni imenovalec je, da naj čistilna naprava it1 hidroelektrarne ne poslabšajo njihovega življenja v kraju, temveč naj raje kaj doprinesejo.
Zahteve bodo sestavni del lokacijskega dovoljenja, ki ga b° občina predložila k prijavi za pridobitev evropskih sredstev. Za občino Sevnica je izgradnja čistilne naprave namreč zahteven projekt, ki ga sama ne more realizirati. Zat° je v okviru posavske regije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor prijavila projekt v program PHARE-ISPA. Občina mof3 zagotoviti polovico sredstev, to f 850 milijonov SIT.
Nada Černič Cvetanovsti j
Zoran Zelič
Končno gladka obvoznica
Brežice - Cestno podjetje Novo mesto je po nalogu Direkcije RS za ceste uredilo brežiško obvoznico. Ta je v zadnjih letih kazala klavrno podobo, asfaltna površina pa je na nekaj odsekih bolj spominjala na makadamsko pot. Cesta je v državni pristojnosti, na Občini Brežice pa so lahko le opozarjali direkcijo, daje ureditev nujna.
Ob delni zapori prometa je nastajala “gladka ” obvoznica.
V minulem tednu so izvajalci del preplastili obvoznico od krožišča do križišča s Črncem v skupni dolžini približno 800 metrov. Zdaj poteka urejanje bankin, ko pa se bo asfaltna prevleka zvozila, bodo narisali tudi horizontalno signalizacijo, je pojasnil vodja gradbišča Blaž Zupan. Povedal je še, daje investicija po predračunu ovrednotena na približno 50 milijonov SIT. Na Cestnem podjetju Novo mesto pa nam je operativni vodja sektorja gradnje Tomaž Kovačič še zaupal, da bodo poskušali še letos urediti tudi dobovsko križišče pred čateškim mostom, če bodo rešena lastniška vprašanja. S.V.
kmetijski nasveti
Za vrtnarje
Ustanovni zbor Ekotopaza
Šentjanž - Na Repovževi domačiji Šentjanž 14, je uradno sedež novoustanovljenega Društva ekoloških sadjarjev Slovenije EKOTOPAZ. Na ustanovnem zboru so pomoč društvu obljubili podžupan občine Sevnica Andrej Štricelj, predsednik Odbora za kmetijstvo Srečko Ocvirk in predsednik Območne Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Zveglič.
V Sloveniji se 17 sadjarjev ukvarja z ekološko pridelavo jabolk sorte topaz, skupno imajo zasajenih preko 20 ha nasadov, sorto, ki je ta čas pri nas edina primerna za tovrstno vzgojo brez agresivnih škropiv, pa je v Slovenijo pripeljala Sadjarska zadruga Posavje leta 1997. Od leta 2000, ko je bil naprodaj prvi pridelek, je sorta v Sloveniji tudi zaščitena.
kovno raven pridelovalcev, sezna-njati javnost o pomenu zdravega sadja ter seveda čim bolje tržiti. Vrata so odprta tako fizičnim kot pravnim osebam, na primer kmetijskim zadrugam in novomeška Krka že izkazuje interes za nasad topaza, je povedal direktor Branko Premelč.
Letna članarina je 5000 SIT, kar ne bo obogatilo društvene bla-
Ustanovni zbor Ekotopaza s predsednikom Repovžem (stoji v ozadju)
Varstvo zelja
Pridelovalce zelja opozarjajo na izleganje kapusovega belina. Priporočajo, da pregledate svoje posevke zelja in v primeru večjega pojava tega škodljivca uporabite pripravke Bulldock, Karate, Su-mialfa (pripravki delujejo tudi na kapusovega molja, sovke in uši)
ter Delfin.
Za vinogradnike
Proti peronospori dajte prednost strobilurinskim in polsistemič-nim pripravkom Quadris, Eclair, Equation pro, Antracol combi. Pozorni bodite tudi na pojav oidija. Mogoče gaje opaziti na listih ali na jagodah. Proti oidiju priporočajo uporabo strobilurinskih pripravkov Eclair 49 WG ali Stroby ter žveplenim pripravkom. Pripravek Karathane je v integrirani pridelavi dovoljen samo dvakrat v rastni dobi. Proti grozdnemu sukaču lahko trenutno uporabite pripravke iz skupine zaviralcev razvoja žuželk, kot so Mimic, Match, Alsystin, Delfin. Slednji pripravek je biološki insekticid. Škropljenje ponovite čez 10-12 dni.
Pridelovalci topaza so uvideli, da bodo skozi društvo, ki mu predseduje Jože Repovž iz Šentjanža, lažje tržili in ščitili pridelavo, kar pomeni kontrolirano širjenje nasadov in ne divje razmnoževanje sadik. Na ustanovnem zboru je bil namreč tudi Johann Deiml iz Avstrije, nosilec licence, s katerim je Sadjarska zadruga Posavje podpisala licenčno pogodbo.
Društvo ima v svojih vrstah poleg pridelovalcev tudi strokovnjake, profesorje z agronomske fakultete, Kmetijski zavod Maribor, kije že do sedaj izvajal kontrolo ekološke pridelave, pa bo to izvajal še naprej.
Naloge društva so krepiti stro-
gajne in še zdaleč ne bo zadoščalo za kakovostno izvajanje zastavljenega programa. Erika Orešek, inženirka agronomije iz brežiške svetovalne službe, je povedala, da je Sadjarska zadruga vložila veliko truda in sredstev v slovensko pridelavo topaza in za razvoj bo oboje - tako delo kot denar -še potrebno v večjih količinah, kot to lahko financira društvo skozi članarino. Za začetek bodo “topazarji” skušali preko Kmetijsko gozdarske zbornice doseči, da bi bila Oreškova v okviru svoje zaposlitve na brežiški Kmetijski svetovalni službi zadolžena za strokovno pomoč pridelovalcem po celi Sloveniji.
Branka Demovšek
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
\Sčyy	Območna enota Brežice
Gozd in turizem v gozdu
Slovenijo pokriva več kot milijon hektarjev gozdov, več kot dve tretjini jih je v zasebni lasti, ostali pa so državni ali v lasti lokalnih skupnosti. V Sloveniji je vstop v gozdove, tudi v zasebne, prost' Vsi obiskovalci gozdov lahko nabirajo gozdne sadeže in zelišča' pri tempa se morajo držati predpisov in ne smejo povzročati škode Prepovedano je uničevati gozdna zelišča in gobe, z zakonom je tudi določeno, koliko gob lahko naberemo v enem dnevu in katere gobe so zaščitene, pomembno je tudi, da ne uničujemo gob, ki j#! ne poznamo in strupenih gob. Na deblih dreves ne smemo zarisovat1 inicialk in drugih “umetnin”, ker s tem povzročimo na dreves11 rano, skozi katero drevo napadejo razne bolezni. Pomembno )e tudi, da ne vznemirjamo gozdnih živali, ki potrebujejo v gozd11 mir. V gozdu ne smemo puščati odpadkov. Tudi kurjenje v gozd1! je prepovedano, saj s tem izpostavljamo gozdove veliki nevarnost' požara, ki naredi v naših gozdovih - predvsem na Primorskem Krasu vsako leto veliko škode. Prepovedano seje voziti z motorni1111 vozili in gorskimi kolesi izven cest in podobno.
Raziskave kažejo, daje v slovenskih gozdovih veliko obiskovat" cev, saj Slovenci radi nabiramo gozdne sadeže, predvsem gobe 111 zdravilna zelišča. Skozi gozdove vodi mnogo različnih pešpotl: planinskih, lovskih, gozdarskih, turističnih in tudi dve evropss pešpoti.	,
V Sloveniji je približno 300 000 lastnikov gozdov, ki so si n1^ seboj različni in imajo tudi različne interese pri gospodarjenj11, gozdovi - imajo različne cilje. Tako nekateri radi pokažejo svoj gozdove obiskovalcem, drugi pa želijo v svojem gozdu mir. Seve11 moramo želje teh lastnikov upoštevati.
Obiskovalci gozdov naj bi spoštovali želje lastnikov. Ob PreVtj liki obiskanosti določenih gozdov prihaja včasih do konfliktov fl1® obiskovalci in lastniki gozdov. Obiskovalci se morajo zavedati-11 gozdovi opravljajo več funkcij in daje s prevelikim obiskom lah* katera izmed bolj pomembnih tudi ogrožena. Tako na prime1 gozdovih, kjer vali divji petelin, tudi gozdarji prekinejo dejavno1' v gozdu v času valitve.
Kaj pa lahko storijo lastniki, ki si ne želijo obiskovalcev v svojo' gozdu? Brez potrebe se je jeziti na obiskovalce, ki ponavadi sp10 ne vedo, čigav je gozd, in da s svojo prisotnostjo jezijo lastnih. Lep pogovor ali pojasnilo ponavadi več zaležeta kot jeza. La11 pa se postavijo tudi opozorilne table, ki obiskovalce opozorij0 ^ nezaželenost v gozdu. Lastnik lahko po sečnji v listavcih, kje1, nevarnosti razmnoževanja lubadarja, pustijo po tleh nepospravll ^ ne veje in s tem otežijo prehod, čemur se bo izognila velika ve<7 obiskovalcev.	^
So pa tudi lastniki, ki radi pokažejo svoj gozd obiskovalcem-lahko uredijo poti, ki vodijo skozi njihov gozd. Nekateri posta^-L tudi kakšno klopco ali pa, če imajo možnost, lepo uredijo studenc ob katerem se lahko ohladimo. Lahko uredijo tudi počivališče- j katerem postrežejo s kakšno svojo posebnostjo in zaslužijo tU kakšen tolar.	y
Prišli so časi dopustov, ki jih vsak izkoristi po svoje. Pojdi111 , gozd, zadihajmo s polnimi pljuči, vendar naj gozd za nami osta tak, kot da nas ni bilo v njem.
Roman Starič, revirni 8°J
'daf
Krajevna enota Mokra'1
•l0$

1
1
1
(
(
1
1
1
t
5
P
,
l.
. __________________________________________ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Don Pierino na Razborju
Slovenija, Razbor - Vsaj enkrat letno komune za zdravljenje odvisnosti - skupnosti Srečanje - obišče njihov ustanovitelj don Pierino. Ob zadnjem obisku Slovenije je obiskal tudi žensko komuno na Razborju.
Italijanski duhovnik don Pierino, rešitelj številnih odpisanih zaradi droge, je prvo komuno za zdravljenje odvisnikov ustanovil 13. februarja 1963 v Rimu, zadnjo Pa marca lani v New Yorku. Po ^sem svetu je 234 skupnosti Srečanje, vanje pa je bilo v teh desetih letih vključenih tudi 700 slovenskih odvisnikov. Samo v Italiji je 170 slovenskih odvisni-
kov in don Pierino si želi, da bi ustanovili še kakšno skupnost v Sloveniji. Predvidena lokacija je na Štajerskem, a o podrobnostih ne želi govoriti. Ob ljudskem nepoznavanju problematike in dela komun lahko pričakuje odpor okolice. Podobno je bilo tudi na Razborju, saj se ljudje niso strinjali z lokacijo. Povsem drugačno podobo pa jim je razkril zdrav-
ljeni odvisnik, ki je na enem od razborskih večerov, ki jih prireja tamkajšnji pater Karel Gržan, izpovedal svojo pretresljivo zgodbo in v imenu tistih, ki so na dnu, prosil krajane za pomoč. Po fantovski komuni je zdaj na Razborju prva slovenska ženska komuna.
Na svoji poti po Sloveniji jo je don Pierino obiskal. Po skupni večerji je klepetal z dekleti, se pogovarjal o njihovi osebnostni rasti in o trenutkih obupa, ki se jih občasno polotevajo. Don Pierino, ki vsaj enkrat letno obišče komune, je prepričan, da so osebni stiki in pogovori s fanti in dekleti najpomembnejši na njihovi poti iz brezna.
Don Pierino je na Razborju tudi prenočil, naslednje dopoldne ;§ pa se mu je v razborski skupnosti 1 pridružil še mariborski škof £ Franc Kramberger.
§ Po kosilu je legendarni don | Pierino odpotoval v skupnost Vreme pri Novi Gorici, kjer je | potekalo srečanje predstavnikov vseh slovenskih komun.
Pismo o dobri nameri za oddelek fakultete v Krškem
Krško - Prorektor Univerze v Mariboru prof.dr. Franci Čus, dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju prof.dr. Jože Florjanič in župan občine Krško Franci Bogovič so podpisali Pismo o dobri nameri z namenom, da se v Krškem razvije dislocirana enota Fakultete za organizacijske vede Kranj v mejah izobraževalnega in raziskovalnega programa fakultete in da se v Krškem razvijejo tudi nekateri dopolnilni programi izobraževalnega in raziskovalnega dela fakultete. Ti bodo prispevali k socialnemu in gospodarskemu razvoju regije, omogočali bodo osebnostni razvoj mladine tudi iz socialno skromnejših razmer in univerzam bolj oddaljenih krajev. Tako bo kranjska Fakulteta za organizacijske vede v Krškem ustanovila oddelek za izredni in redni študij. Pogoji za začetek izrednega študija so izpolnjeni že za novo študijsko leto, torej leto 2002/2003, medtem ko bodo pogoji za redni študij zagotovljeni za študijsko leto 2003/04. K.M.
Osnovna šola Pišece raste
f*šeee - Nova osnovna šola pospešeno raste in z novim šolskim letom naj bi že sprejela pod streho učence. Konstrukciji Šolskega in telovadnega objekta stojita, izbrani so tudi že dobavitelji opreme.
Hok za izgradnjo nove šole je ^adnji avgust in čeprav je izvaja-ec z deli za kakšen teden zamu-V0(lja oddelka za družbene ejavnosti na občini Brežice Ani-Hribar pojasnila, da so na zad-Jth koordinacijskih sestankih, ki Potekajo med občino kot investi-Ofjem, izvajalcem SGP Posavje evnica in krajevno skupnostjo °bili zagotovilo izvajalca del, da 0 rok izgradnje ujet. v ,7renutno raste streha na telo-de ni-Ci’do koncajulijaje predvi-na še izvedba strehe na šolskem Jektu, tako da so pred obsež-^Jt obrtniškimi deli.
Oti Uspešn°Je zaključen razpis za Premo in izbrani so trije izvajal-j^a kuhinjsko opremo Lesnina j,j entring Ljubljana, za telovad-o Inventa Begunje in za opre-lo° s°lskih prostorov in vrtca At-s oprema Ljubljana. Skupna
vrednost opreme bo okoli 35 mili- vajalcem del, da se zagotovijo po-jonov SIT, trenutno z omenjeni- trebne inštalacije, mi izvajalci poteka podpisovan- Predsednik gradbenega odboje pogodb. Prav tako pa dobavitel- ra Miran Levak je zadovoljen, ji opreme že sodelujejo tudi z iz- ker investicija poteka po časov-
Nova objekta in v ozadju stara šola, ki je čez dva ali tri mesece več ne bo.
nem planu in v dogovorjenih finančnih okvirih. Prav tako se po pridobitvi gradbenega dovoljenja ne srečujejo z večjimi težavami.
Okvirna skupna vrednost nove šole Pišece znaša nekaj več kot 440 milijonov SIT, država krije 34 odstotkov standardnega dela, razliko zagotavljata občina in krajevna skupnost. V KS Pišece za šolo sredstva zbirajo tudi s krajevnim samoprispevkom, uspeli pa so pridobiti tudi okoli 15 milijonov SIT z različnih naslovov Ministrstva za šolstvo.
Kot kaže na gradbišču, bodo učenci v novem šolskem letu že v novi šoli, kamor se bodo preselili, kot pravita Hribarjeva in Levak, po tehničnem prevzemu. Nato bodo porušili staro šolo in tam uredili zunanje površine s parkiriščem.
Suzana Vahtarič
1
l
C
s
d
a
ti
h
0 ta ji r 1D
0
1	0 k
*\
v
,«
tf
oi
/
K
Če bi se še enkrat odločala, se ne bi drugače
Nenja vas - -Biti in ostati z vsemi enako, ne glede na status in imetje-, je povzetek razmišljanja v prvih urah zasluženega j k°ia višje medicinske sestre Brede Koritnik, ki je s svojim poslanstvom posebej zaznamovala naš prostor. Že kot majhna Cutila nagib k temu človekoljubnemu delu, ki ga je s srcem opravljala 35 let. Ko sva se dogovarjali za srečanje, se je peljala
»d
'orovanca iz Dobove, jaz pa sem bore malo razumela - pa saj je ženska vendar v pokoju.
1 ■^ res, uradno sem v pokoju od a letos- ampak po želji varo-dj* v in po lastnem hotenju sem ob-]j0 va ^lo negovalke. Nič mi ni težit^2 Večjhn veseljem bom delala, *3°m l^ko svojim ljudem bolj tj^ et*la in sem skoraj vesela, da ne potrebujem niti injekcije.” ci«*a je končala Srednjo medi-StVen° ^°1° v Murski Soboti, v Zdravic ] ern domu Brežice seje zaposlila 1968, leta 1980je končala ?rk le za VMS, ob vpisu v Višjo lapo stVeno šolo leta 1976 pa je dobi-v p da gre iz ambulantnega dela la, j^pnažno službo, in ker je vede-Pos.Jito je, je z veseljem sprejela
»ni pogoj.
% el° patronažne sestre sem %t0 Ja^a 27 let. Ko sem prišla v to s° to delo opravljale v glavnem kntjT’ ker je bila to takrat še monova-habi^lužba. To je pomenilo, da so niCQ °Pravljale nadzor nad noseč-Otročnico in novorojencem.
IZ tnonovalentne začela ^je^kovati v polivalentno in je Vs° družino z nadzorom os-
tarelih, invalidov, socialnih podpirancev in takrat še zelo pogostih tu-berkoloznih bolnikov. V ZD Brežice seje to preoblikovanje začelo veliko kasneje zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra, ko pa se je služba preoblikovala v polivalentno, so začeli zaposlovati VMS, s tem pa je prišlo do nove veje v patronažni službi - t.i. zdravstvene nege bolnika na domu. Pričeli smo z zdravljenjem in nego bolnikov na domu. Zdravstvena nega zajema delo VMS s srednjo medicinsko sestro in negovalko, vodja te skupine pa je obvezno lečeči zdravnik. VMS posege opravlja po nalogu zdravnika na bolnikovem domu od infuzije, aplikacije kisika na domu, aplikacije injek-
cije, kateterizacije do prevezovanja ran. S tem smo osvojili nove stvari, svoje delo sem opravljala z dušo, probleme smo uspešno reševali sproti z zdravniki, ampak saj jih niti ni bilo.” O službenem delu je pojasnjevala še marsikaj zanimivega, s prepričanjem, da moraš imeti zanj srce. “Srce je v veliko primerih pomembnejše kot koš zdravil, saj moraš ves čas vedeti, da si pogosto zdravnik za dušo. Velikokrat so mi povedali,
daje zanje največ že to, če me samo vidijo. Pristnosti se ne da nadomestiti; če se jim ti odkriješ, se tudi oni tebi. Moraš se zavedati, da je vsak človek biser zase in bisere je treba sprejeti, tudi takrat, ko zmanjkuje časa. Ta čas - ko ga ni, moraš vliti vero, da ga bo jutri več. Človeško prilagajanje vsaki situaciji tako, da varovanec čuti, daje edini.”
Prvi dan pokoja je dobila veliko SMS-sporočil. Enega sva sneli: ”Ne nazaj, v bodočnost se ozri, pozabi življenja delo in skrbi, radosti si od-krij, saj le enkrat se živi.” Breda: “Ja, moje skrbi pa so bile z varovanci, kot da jih ni bilo. Tako bo še naprej, dokler bom pri močeh in zdravju, saj mi ni nič težko. Bog mi je dal delo, ki sem ga rada delala in ga bom še naprej.”
S kamina je najin klepet varoval kip Marije, pod katerim seje rodila. Ker se je v življenju in pri delu velikokrat zatekla k njej s prošnjo: “O, Marija, pomagaj!”
N at ja Jenko Sunčič
Breda Koritnik na svojem vrtu v Dolenji vasi
Ogroženi kadilci in nekadilci!
Svet, Slovenija, Posavje - Znanstvena skupina, v kateri je delalo 29 strokovnjakov iz 12 držav je še enkrat več potrdila, da obstaja povezanost kajenja in razvoja raka, ob tem pa so zaključili še oceno povezanosti pasivnega kajenja in razvoja raka.
Raziskave so namreč pokazale, da obstaja povezanost med pasivnim kajenjem in rakom na različnih lokacijah, kajti pasivni kadilci so izpostavljeni prav takšnim rakotvornim snovem kot aktivni kadilci, ne glede na to, da so pri pasivnih koncentracije nižje. Znanstveniki so namreč prišli do ugotovitve, da so se rakasta obolenja pogosteje pojavila pri osebah, ki so bile izpostavljene cigaretnemu dimu, same pa niso kadile.
Sicer pa je razširjenost kajenja po vsem svetu zelo velika in znanstveniki opozarjajo, da kar polovica kadilcev v končni fazi umre zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem. Polovico smrti zabeležijo med 35. in 69. letom starosti, vedno pogostejše pa je kajenje med ženskami in v nerazvitih državah, kar predstavlja dodatni problem. Znanstveniki še opozarjajo, da dosedanje prepričanje o manjši nevarnosti kajenja cigar in pipe ni upravičeno, saj je zdaj jasno, da tovrstno kajenje v enaki meri izpostavlja možnost za razvoj raka kot kajenje cigaret. Sicer pa je tveganje toliko večje, kot je mlajša oseba, ki začenja s kajenjem, enako ogroženi pa so tako moški kot ženske, zato strokovnjaki mednarodne agencije za razvoj raka priporočajo, da nikar ne začnite s kajenjem, kadilcem pa svetuje, da se odpovedo cigaretam; nenazadnje znanstvene raziskave potrjujejo, daje prenehanje kajenja smiselno v katerikoli starosti. K.M.
ozara
V društvu Ozara, Pisarna za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero lažje premostijo težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. V tokratni številki vam predstavljamo prispevek članice skupine za samopomoč.
Moja duša tiho stoka, v sebi čutim praznino. S sebe skušam oprati umazanijo nečesa, kar ni moje, pa še vedno ostaja hi. Ta gnus, ki ga čutim do njega. Sem kot vulkan, ki vre, a bruhati ne more. Toliko se je nakopičilo v meni sovraštva do ljudi, ki so polni nasilja, ki ga nosijo v sebi, do moških, ki to nasilje sproščajo na najbolj gnusen in pokvarjen način, na nemočnih žrtvah, ki se ne morejo braniti. Kje je hi zakon ? Celo ščiti jih, sajjim praktično nič ne morejo. Žrtev ostane - žrtev, žrtveno jagnje, prepuščeno rablju nasilja in sodišču ter ljudem, ki so polni predsodkov. Žrtev, ženska ali otrok. Ta žrtev je to “iskala ”. Nikoli se nihče ne postavi v kožo osebe, ki je žrtev nasilja Vedno je ta beseda oziroma misel, da “se to meni ne more zgoditi". Tudi jaz sem žrtev nasilja, občutila sem ga na svoji koži. Te poglede sramu in obtoževanj: “Kaj si pa tam iskala
Sama se sprašujem. Zakaj jaz? Kaj ga je pritegnilo in zakaj? Moja podoba, hoja? Moje obnašanje? Ne vem, kakšni razlogi so vodili k temu. Je razlog v njegovi družini? Mogoče mati ali odnos očeta do matere ali obratno, odnos matere do njega. Ga je prizadela, pa se tako preko drugih žensk maščuje njej? Se je kaj Zgodilo v njegovem otroštvu, kar gaje vodilo k tako nizkotnemu dejanju, k nasilju in ponižanju žensk.
Nikoli ne bom pozabila njegovih oči, njegovega obraza in njegov grozničav pogled motnih oči. Še v sanjah in nočnih morah ga vidim. Na ulici v vsakem moškem najdem nekaj njegovih potez Zmrazi me. Moške redko gledam v oči, ker me je strah, kaj bom v njih videla. Sprevrženo bitje ali normalnega moškega.
Vseje nespremenjeno, mora me še vedno tlači. Če že primer pride na sodišče, za nasilnika je vedno neka olajševalna okoliščina. Vse se tam dogaja za zaprtimi vrati sodišča Naj se policija in tožilstvo še tako trudijo, da ga pripeljejo na zatožno klop, sodišče ga po eni strani ščiti. Za vsako piko se pograbijo in iščejo dokaz potem pa ga brišejo v odgovor: "Ni po zakonu ”. In na koncu je žrtev postavljena tja kot za okras, da se nad njo ponovno izživlja s pogledom in poslušanjem.	,
Ni pravično. Ne morem mu oprostiti, saj še sovraštva do njega ne premorem, samo gnus čutim. Sebi bom mogoče sčasoma oprostila, njemu pa ne. Zato ne premorem moči in volje. Ker si to ne zasluži. Ko bi vedel, kaj čutim, kako je bilo meni tisto noč in vse te mesece in leta. Rada bi ga vprašala, pa mu tega zadovoljstva ne bom dala. Ne on ne drugi ne vedo, kako mi je moreče živeti in da me nočne more spremljajo že vsa leta. Ko se zbudim, ga vidim na terasi, vidim ga ob postelji, da se s krikom zbujam. Da še budna sanjam njegov grozljiv pogled in njegov nizkoten nasmeh.
Strah me je mraka, mračnih ulic, koraka za seboj. Zvok korakov v teniskah me navdaja z grozo in korak mi zastane, noge mi odpovedo. Ni lahko biti v moji koži, pa bi mu privoščila Na vsak zvok se ozrem. Vedno imam pogled nazaj, je kdo tam. Otroke sem zapirala doma in jih nisem pustila ven. Stanovanje sem kar naprej zaklepala, zapirala okna.
Vedno sem bila nasmejana, odprtega srca in družabna, sodobna. S hčerami smo se o spolnosti odprto pogovarjale, zdaj je to “tabu" tema Bo kdaj konec mojih muk? Bom še kdaj v življenju mirna? Rada bi se poveselila in se nasmejala od srca, kot sem se nekdaj znala. Bom še komu verjela ali zaupala? Se bom vedno spraševala zakaj jaz? Bo potrebna še katera žrtev ali celo več, da se bodo zakoni spremenili, ali bo pri teh nasiljih imela policija več pooblastil in bo nasilneže doletela pravična kazen. Če prav razmislim, nobena kazen, ki bi ga doletela ne more odtehtati tega kar je storil meni, tudi če gre v zaporu. Ko pride ven, je po zakonu čist in je svoje odsedel in njegove krivde ni več. Na meni pa je večni pečat žrtve, ki bo morala s temi travmami živeti do konca življenja Ali bom kdaj dobila odgovore na svoja vprašanja?
Žrtev
Društvo Ozara, Gubčeva lOa, Brežice, tel.07/49-63-590, vsak delavnik od 9. do 15. ure.
Internet naslov: www.ozara.org, e-mail: br@ozara.org
rojstva v porodnišnici brežice
Od20. 6. do 6.7.2002
Dečke so rodile: Danijela Jakuš-Mejarec z Velikega Obreža, Stanka Zupan iz Brežic, Kaja Malešič iz Ljubljane, Marija Oglajner iz Gorenjih Skopic, Vesna Prah iz Trnovca, Jožica Žibert iz Loč, Mojca Božič iz Podgorja ob Sevnični, Mojca Lubi iz Krškega, Ines Držanič iz Brežic, Cvetka Radej iz Sevnice, Tatjana Kos iz Brežic, Marija Pugelj z Drušč, Melita Vašcer iz Sel pri Dobovi, Maijana Kristarič iz Laškega in Rovenka Zorko iz Sevnice.
Deklice so rodile: Majda Sotošek iz Koprivnice, Mojca Levičar iz Krškega, Polonca Žibert z Mosteca, Maijeta Ivačič z Blance, Vojka Pavlič iz Hrastja ob Bistrici, Alenka Zorko z Bučerce, Bojana Čurič s Piršenbrega, Estera Ogorevc iz Pisec, Alenka Pavlin iz Leskovca pri Krškem, Helena Žmavc iz Loč, Irena Budna iz Dečnega sela, Sergeja Šinko iz Krške vasi, Danica Radoševič iz Brežic, Marica Lapuh z Dovškega in Irena Vovk iz Krškega.
Takih, kot smo mi, ne delajo več...
Podsreda - Stavbarstvo sodi med najbolj ogrožene sestavine dediščine. To še zlasti velja za dediščino večinskega prebivalstva, ki sojo v preteklosti poimenovali tudi ljudsko stavbarstvo. V Kozjanskem parku že nekaj let izvajajo projekt evidentiranja in dokumentiranja anonimne podeželske stavbne dediščine na zavarovanem območju, ki sta ga finančno podprla tako Slovenija kot Bavarska.
V mednarodni projekt, ki se nadaljuje tudi letos, sta vključeni Visoka tehniška šola iz Regensburga in Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane. V treh letih so obdelali 63 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 32 odstotkov zavarovanega območja. Zbrano gradivo predstavlja osnovo tako za pripravo strategije ravnanja z dediščino kot za ponovno ovrednotenje stavbnega fonda. V končni fazi naj bi tako zbrana dokumentacija služila kot izhodišče za novogradnje na Kozjanskem, bolj povezane s tradicionalnim stavbarstvom. Dejstvo namreč je, da se v zavarovanih območjih ne upoštevajo strokovna navodila spomeniško varstvene stroke. Stavbna dediščina zato vse bolj propada in po obnovah spreminja svojo podobo in spomeniško-varstveni značaj. Včasih je na tem področju veljal strog red in vsakdo, ki je gradil, je moral imeti certifikat, za vsako novogradnjo pa je osebno odgovarjal tudi župan. Da to drži, so v Kozjanskem parku ponazorili s primerom. Prav v ča- ^ su, ko se izvaja četrta faza pro- § jekta Evidentiranja in dokumen- "C tiranja stavbne dediščine, so v| Slovensko-bavarski hiši na ogled -postavili razstavo “Od načrta do |i stavbe oz. Arhitektura Kozjanskega v načrtih in dokumentih”.
Razstavni projekt, ki je nastal v sodelovanju Kozjanskega parka in Zgodovinskega arhiva Celje, temelji na arhivskem gradivu Okrajnega urada Kozje za obdobje 1 854-1868. Gradivo, ki ima izjemno vrednost, je nastalo ob izvajanju upravnih postopkov Krajevnega urada Kozje, ki so bili potrebni za pridobitev stavbnega dovoljenja za novogradnje ali adaptacije stavb. Območje, ki je zajeto v predstavljenem projektu, je v celoti vključeno v zavarovano območje Kozjanskega parka. Predstavljenih je 27 načrtov raz-
ličnih objektov, od tega 16 stanovanjskih hiš, 7 gospodarskih poslopij ter načrti za žebljarno, kovačnico, zidanico in mlin. Projekt “Od načrta do stavbe” naj bi opozoril na način gradnje, ki je v preteklem stoletju sooblikoval to pokrajino in ji tudi zaradi nje določil status zavarovanega območja, poleg tega pa naj bi služil tudi kot študijsko gradivo nemškim in slovenskim študentom arhitekture, ki v tem času evidentirajo stavbno dediščino na Kozjanskem.
Nada Černič Cvetanovski
Stadlerjeva domačija v Hrastju pri Bistrici ob Sotli
posavski poslanci


Ali lahko zagotovimo Posavju hitrejši razvoj?
Posavje (občine Brežice, Krško in Sevnica) je statistična regija, ki sodi med najslabše razvite regije v Sloveniji, stopnja brezposelnosti in ustvarjen prihodek na zaposlenega sta med najnižjimi, ocenjena kakovost življenja Posavcev je zaskrbljujoča. Več kot preveč razlogov je, da se vsi - gospodarstveniki, šolniki, državni in lokalni politiki ter širša zainteresirana javnost povežemo in zagotovimo našemu Posavju hitrejši razvoj in s tem boljšo prihodnost nam in našim zanamcem.
Kar precej je dejavnikov, ki vplivajo na razvoj naše regije. Med zelo pomembnimi dejavniki je odnos države do slovenskega podeželja oziroma vlaganja države v Posavje. Trenutno smo pred najmanj tremi pomembnimi razvojnimi projekti, ki jihjinancira država v Posavju. Najpomembnejši projekt je prav gotovo začetek gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. V tem mesecu bo podpisana koncesijska pogodba o hidroenergetskem izkoriščanju Save med državo in Holdingom Slovenskih elektrarn, letos jeseni pa se bo v skladu s terminskim planom začela gradnja prve hidroelektrarne v verigi, to je HE Boštanj. Investicija v celotno verigo HE na spodnji Savi je ocenjena na nekaj manj kot 100 milijard SIT, investicija v HE Boštanj pa na slabih 20 milijard SIT. Gre torej za ogromno denarja, ki bo investiran v Posavje, kar nedvomno pomeni veliko priložnost za naše gospodarstvo in storitvene dejavnosti (promet, turizem, gostinstvo...). Poleg investiranih sredstev bo veriga HE prinesla Posavju tudi nova delovna mesta, tako v času gradnje kot kasneje v času obratovanja. Ustanovljena bo družba za izgradnjo infrastrukture, ki bo imela sedež v Posavju in bo zaposlovala najmanj deset visoko izobraženih strokovnjakov, vsaka elektrarna v verigi bo zaposlovala določeno število delavcev, ki bo skrbela za nemoteno in kakovostno delovanje hidroelektrarn. Poudariti velja tudi, da bo vsaka izmed hidroelektrarn
med obratovanjem plačevala državi in občinam koncesijsko dajatev. Koncesijska dajatev, ki jo bodo prejemale posavske občine, bo znašala približno 80 milijonov SIT letno po elektrarni. V zadnjem tednu sva z vodjem pogajalske skupine Nikom Galešo uspela dogovoriti s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za finance, da se bo koncesijska dajatev občinam štela kot izredni prihodek namenjen izboljšavi infrastrukture zaradi posledic prisotnosti elektrarn v našem okolju in se ne bo vštevala v izravnavo, ki jo že tako ali tako od države prejemajo vse tri posavske občine. Vlada RS je namreč na četrtkovi seji sprejela dodatni sklep, s katerim posavskim občinam priznava ta dodatni demr kot odškodnino za razvrednoteno okolje.
Drugi pomembni dižavni projekti so še izgradnja avtoceste na dolenjskem kraku slovenskega avtocestnega križa (v letošnjem letu se prične gradnja na dveh odsekih in sicer Krška vas - Obrežje in Kronovo - Smednik) ter izgradnja dveh mejnih kontrolnih točk na cestnem mejnem prehodu Obrežje in železniškem mejnem prehodu Dobova Prav tako gre za državne investicije v višini nekaj 10 milijard SIT, ki bodo poleg priložnosti našemu gospodarstvu (gradbeništvo, prevozništvo ...) zagotavljale nova delovna mesta in izvedle posodobitve državne in lokalne infrastmkture v okolju (novi cestni prehodi čez Savo za osebni avtomobilski
promet pri Blanci in na Jesenicah na Dolenjskem, protipoplavni nasipi pri Dobovi, izven nivojsko križanje ceste in železnice v Dobovi, posodobitev lokalnih in regionalnih cest, kanali-zacije, čistilne naprave ...).
Za optimalno realizacijo omenjenih projektov sta zelo pomembna povezati in usklajen nastop posavskega gospodarstva ter ustrezna podpora lokalnih skupnosti. Občine morajo s svojo povezovalno vlogo in prostorsko politiko slediti nameram države in pravočasno iztržiti nidi nekaj zase in za svoje ljudi.
Ali bomo v Posavju uspeli izkoristiti te priložnosti in se znali obraniti morebitnim nevarnostim (negativni učinki posegov v prostor) teh projektov, je predvsem odvisno od nas samih, še posebej pa od izpostavljenih politikov in gospodarstvenikov. Ali bomo zmogli prerasti delne interese posameznikov, nevoščljivost in nepotrebno politiziranje in povezano nastopiti skupaj?
Zame to niso vprašanja, zame so to nujne predpostavke, če resnično želimo našemu Posavju najboljše. Zal pa so me dejanja in obnašanje nekaterih izpostavljenih Posavcev v zadnjih mesecih utrdili v prepričanju, da nekateri postavljajo posamezni in zasebni interes pred skupni interes, kar pa prav gotovo ne vodi k optimalnemu razvoju Posavja.
mag. Andrej Vizjak poslanec DZ RS
Podboška noč
Podbočje - Krajani Podbočja so z osrednjo prireditvijo, ki so jo poimenovali “Podboška noč”, obeležili krajevni praznik in Dan državnosti.
Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Krajevne skupnosti (KS) Podbočje Ivan Urbanč,
Predsednik KS Podbočje Ivan Urbanč med pozdravnim govorom
med gosti pa sta bila tudi župan občine Krško Franci Bogovič in podžupan občine Andrej Božič.
Podboška noč pa je bila le ena od slovesnosti v krajevni skupnosti, kajti prireditve so se odvijale že ves teden. Tako so imeli mladi svoj rock večer, sledilo je odprtje ulice “Ob Mlinščici”, s katero so obeležili začetek del obnove krajevne skupnosti, ob Dnevu državnosti je potekala tudi slovesna otvoritev javne razsvetljave, za konec praznovanj pa so slovesno predali namenu še obnovljeno cesto Dol in novozgrajeno cesto Hrastek.
Sama osrednja prireditev je bila povezana tudi s podelitvijo priznanj KS Podbočje. Tako so Znak KS Podbočje letos podelili Tovarni zdravil Krka iz Novega mesta in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mraševo, ki obeležuje 50 let obstoja. Priznanja KS Podbočje so prejeli Danilo Šifer, Franc Miklavž in Vincenc Škulj. Mateja Kuntarič, učenka 6.razreda tamkajšnje osnovne šole, je uspešna mlada športnica, ki je prejela priznanje “Mladi upi”, listino častnega krajana pa so podelili Martinu Petretiču.
Turistično društvo Podbočje je letos drugič organiziralo ocenjevanje urejenosti kraja in za najlepše urejeno hišo z vrtom so proglasili domačijo družine Mlakar iz Velikega Mraševega, z najlepše urejeno kmetijo pa se letos ponaša družina Zorko iz Podbočja.
Po uradnem deluje v nadaljevanju sledila še Podboška noč, skozi katero so zbrane zabavali Slovenski zvoki in Lidija Kožar. K.M.
Poslovilni “žur”
Boštanj - Športno kulturno društvo Mladi Boštanj je zadnjo soboto v juniju v TVD Partizanu v Boštanju priredilo “žur” ob zaključku šolskega leta. To je bil, lahko mirno rečemo, boštanjski festival, saj toliko skupin v tem kraju še ni bilo. Nastopile so mlade, še neuveljavljene skupine, kot so Orphčum, Phoenix in Nova generacija iz Zasavja, Stigma iz Medvod in Gollivvog iz Ribnice.
Mladi so se tako v veselju poslovili od šolskega leta in zakorakali v brezskrbne počitnice. A.L.
Mednarodni poletni šoli horna in saksofona Alpe-Jadran-Donava
Krško - Za učence in učitelje Glasbene šole Krško so se počitnice začele z zamikom - z mednarodnega tekmovanja v Udinah v Italiji so se učenci z mentorji vrnili z zelo dobrimi rezultati. Z lepimi koncerti v avli Kulturnega doma pa so hornisti in saksofonisti zaključili prvi mednarodni poletni šoli horna in saksofona.
V Udinah si je tako Marn Horn, učenec klarineta pri prof. Pircu, priigral 4. mesto, Miha Tkalec, učenec klavirja pri prof. Bilišku, si je prislužil 87 točk, kitarist Samo Štajner, ki ga poučuje učitelj Bahran, seje vrnil domov s priigranimi 77 točkami, Špela Troha, učenka klavirja pri prof. Katarini Vegelj Stopar, se je v Udinah odrezala s
narodna poletna šola horna je potekala pod strokovnim vodstvom prof. Viktorja Malisa, rojenega Mariborčana, kije prve glasbene lekcije in usmeritve dobil iz violine, kasneje pa je svojo glasbeno pot nadaljeval kot hornist. Šola je potekala tudi pod strokovnim vodstvom Boštjana Lipovška, profesorja na Akademiji za glasbo v Ljub-
Hornisti
95 točkami, osvojeni rezultat pa ji je prinesel še nastop na zaključnem koncertu nagrajencev in prvo nagrado v svoji kategoriji.
Aktivni udeleženci prve mednarodne poletne šole horna so šolo zaključili z lepim zaključnim koncertom. Izvedlo ga je 17 solistov, vključno z ansamblom hornistov, vsi pa so se predstavili z igranjem svetovnih klasikov. Sedem dnevna med-
ij ani in priznanega solista.
Saksofonisti so spremljali predavanja Vincenta Davida, Matjaža Drevenška, Gorana Merčepa, Saše Nestroviča, Dejana Prešička, Dragana Sremca in Zoltana Petra. Solo za saksofon so strokovni vodjo sklenili s svojim koncertom, prav tako pa so se s koncertom potrdili tudi najbolj uspešni slu-šatelji šole. N.J.S.
Planinci namesto vojakov
Rateče - Sevniški planinci bodo letos obeležili 30-letnico prvt ga tabora, ki je bil v Trenti. Jubilej bodo kronali z novo pfl' dobitvijo - s karavlo v Ratečah.
Planinsko društvo Lisca Sevnica ima na Lisci Tončkov dom in Ju^ kovo kočo, upravlja s planinskim zavetiščem pod Svetim Rokom, letošnjem letu pa seje sevniškim planincem posrečil še en dober me/ Za nedoločen čas so dobili v najem staro karavlo v Ratečah nad KmnJ sko Goro. Vojska je s seboj res odnesla ves inventar, toda pomenit’*’ je, da sta v objektu voda in elektrika. Tabori sevniških planincev b°a tako poslej potekali v Ratečah, kjer so dobra izhodišča za planin^ ture. Predsednik Planinskega društva Sevnica Jože Prah pa prepričan, da se bodo za to lokacijo poslej odločala tudi ostala sevnbK in druga društva.
Prvi tabor v Ra’ čah pravkar poteL taborijo pa sevnis osnovnošolci. Naslfi“ nji se bodo v tabor P dali cicibani. ClCl'^ bor bo potekal r*1., 27. julijem in 3.av'^f tom. Pohodni ta ' y sevniških planim^ pa bo letos organiz1* na sever Evrope- , v Naj večji dog00^ v zvezi s tabori pa v„ j 30-letnica prvega se.( niškega tabora, ^ i bil leta 1972 v Tm3 V tridesetih letih v taboru zvrstil0 j stotine otrok, na de^ tine kuharjev ir* , j-150 planinskih vo£j < kov, ki se bodo j avgusta zbrali voščiti, kjer je učni0 a
ter za vodnike Pl3^ I ske zveze Slovenije. Preko sevniškega društva se jih je doslej usp° jjj bilo 150, trenutno jih imajo 30. Želijo si, da bi vsako leto usp0>L’ |[r vsaj štiri. Ves čas pa je treba usposabljati in izobraževati tudi pl*3 jt ce. Vsako leto jih namreč za vedno ostane v gorah dvajset in 1 ^\\ previsok davek. Letošnje “leto gora” naj bi bilo v tem smislu pre° na bolje. N.Č.C.
V ozadju Triglav
I
t
(
c
c
s
j'
v
0
v
Sl
01
S(
h
ste vabljeni prav vsi. V oratoriju dnevno sodeluje od 30 do 50 udeležencev, zanje pa skrbi 22 animatorjev in voditeljev.
Mladi Sevničani bodo malo počitnikovali še s starši in prijatelji, malo pri sorodnikih in znancih in upamo, da čim manj na cesti. Seveda pa bodo mnogi tudi poprijeli za delo; eni si bodo s počitniško prakso prislužili kakšen tolar za šolske potrebščine, drugi pa bodo pomagali staršem na kmetiji.
Karmen Molan Nada Černič Cvetanovski
16. državne kmečke igre
Zbure - Društvo podeželske mladine (DPM) Zbure pri Šmarjeških Toplicah prireja to soboto 16. državne kmečke igre. Udeležilo se jih bo okoli 24 ekip s po 6 člani iz vse države, je povedal predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Martin Mavsar. Posavje ima 4 društva, na regijskem tekmovanju v Tržišču so se minuli tedna pomerila tri, DPM Tržišče, Krško in Zabukovje in takšnen je bil tudi vrstni red po tekmovanju. Državnih iger se bosta udeležili prvo in drugouvrščena ekipa, torej Tržišče in Krško.
V prvi igri v državnem merilu bo morala vsaka ekipa predstaviti svoj kraj v narečju, nošnji in običajih, dve standardni igri sta še košnja in grabljenje, kjer se pokažeta kosec in ko-sica leta, ostale igre določi organizator. V pripravo letošnjih so se združila vsa društva na področju KS Zbure, sodeluje okoli 100 članov, ki sicer na igrah pričakujejo do 3000 obiskovalcev. S kmečkimi igrami mladi spodbujajo ohranjanje materialne in duhovne dediščine kmečkega stanu, oživljajo stare običaje in promovirajo druženje na vasi. Na kmečkih igrah tekmujejo s izvirnim domačim orodjem in opremo, ki jo danes vedno bolj izpodrivajo modemi kmetijski stroji, tudi ti bodo v duhu najmodernejše mehanizacije na ogled.
Kmečke igre bosta svečano odprla najstarejši Zbrnjan Franc Anderlič starejši ter minister za kmetijstvo Franci But, ki bi se moral še pred odprtjem iger udeležiti tudi okrogle mize na aktualno temo Podeželje, mladi kmetje in EU, zabavno pa bo skozi ves dan. S.V.
vudo 17 let, ki je 29. in 30. junija potekalo v Gioru na Madžarskem.
Takega uspeha v sevniški občini župan Kristijan Janc ne pomni, zato je za Tino z delegacijo, ki sojo sestavljali še predsednik kluba, Tinin oče in obe trenerki, pripravil svečan sprejem. Skupaj s podžupanom Andrejem Stricljem in tajnikom športne zveze Borutom Bizjakom seji je zahvalil za trdo delo in odlične rezultate, s katerimi promovira tudi občino Sevnica, zahvalil pa seje tudi njenim trenerjem, staršem in vodstvu kluba, ki je v petih letih delovanja zabeležilo lepe uspehe. Zasluge za ustanovitev judo kluba Olimpija v Krmelju ima Mihael Vidmar. Postavil je temelje kluba, ki je danes “valilnica” odličnih judoistov. Tako imajo v Krmelju odlično ekipo kadetov, ki so letos dosegli vrhunske rezultate, odlični so osnovnošolci, prihaja pa tudi nadvse uspešna generacija najmlajših. Predsednik kluba Janez Mirt, ki se zahvaljuje
Zlate roke so imeli v judo klubu Olimpija Krmelj tudi z izbiro trenerk. To delo opravljata Olga Štirba in InnaTorope-jeva, obe vrhunski judoistki, ki sta znali svoje znanje in pozitiven odnos prenesti na mlade tekmovalce in sta tako v petih letih vzgojili rod judoistov, na katere je občina lahko ponosna. Problem je le v tem, da za trenerko Toro-pejevo, obe s Stirbo sta tujki, še nimajo urejenega vizuma in tako ne more spremljati svojih varovancev na tekme v tujino, kjer bi jo najbolj potrebovali. V vodstv u kluba upajo, da bo tudi ta problem kmalu rešen.
Bronasta Tina Kukec, sicer dijakinja ekonomske šole Novo mesto, si bo po napornih tekmah sedaj malo spočila. A počivala bo le dva tedna, saj jo čakajo nova tekmovanja. Štirba zaupa Tini in ve, kaj zmore, toda treba je delati postopno, je prepričana trenerka in dodaja, da Tine na olimpiadi 2004 še ne bo.
Nada Černič Cvetanovski
Bombe na igrišču
posavske rekreativne lige.
Igrišča za odbojko na mivki bodo služila tako rekreativcem za vadbo in tekmovanja kot tudi vsem zainteresiranim občanom. Zato, da bi se spoštoval red, bodo uvedli članarino, ki bo predvido-
ma znašala 3 tisočake, za otroke pa nekaj manj. Kot napoveduje predsednik Dušan Radovič, se bodo sčasoma formirale skupine zainteresiranih in na podlagi tega bodo lahko naredili urnik rekreacije. N.Č.C.
Otlica - Ob nekdanjem taborniškem domu v Sevnici, sedanjim zavetiščem pod sv. Rokom, ^ nastali dve igrišči za odbojko na mivki. S pomočjo sponzorjev ga je uredilo odbojkarsko aruštvo Bombe.
idilična lokacija z neizkorišče-[g Površinami za Sevnično, po-zavetišča pod sv. Rokom, je .Pred časom padla v oči odboj-Jskemu društvu Bombe iz
vnice Društvo, ki je bilo j. ‘Jnovljeno leta 1997 in ga vodi beiS-n Radovič, je v teh letih za-Sa ezd° lepe uspehe v sklopu posl^ SiCe rekreativne lige v dvoran-na °dbojki, v tekmovanju dvojic leti' h rt* Posavskr ligi pa so pred 0(j _°segli 2. in 4. mesto. Eden je [yjlkov>h članov - Andrej Flajs rep1 Ze lansko leto član kadetske eki ezentance> trenutno pa je v Ijgj Bleda, ki igra v 1.državni
lej jjevniške Bombe, ki so se dos-ip j3Jreninge vozile v Brestanico
bile S^° vas’ v lanskcm letu n'so
USd P0sebej uspešne. So bile pa bojfStle Pri gradnji igrišč za od-l°bir °a mivkb ki sta v teh dneh
speine n • T uuc 1
v. le prt gradnji igrišč za od-dokjj* na mivki, ki sta v teh dneh ieu 1 k°nčno podobo. Zemeljska o? lc s svojimi stroji brezplačno vd zasebnik Janko Revin-je ’ Za mivko in nasutje igrišča tt3p0skrbela krajevna skupnost, vil,50lTloč pa so priskočili še šte-o^gi sponzorji, za kar se jim V^karsko društvo iskreno zah-
S(a^e }‘ste’ ki so pomagali, da °tv°ih ^ naretk so povabili na sobottveno odbojkarsko tekmo, v igri§v° Pa se je na sevniškem u Začel prvi turnir sezone
Igrišči za odbojko sta že zaživeli.
Bronasta Tina Kukec
Gior, Krmelj, Sevnica -Tina Kukec, judoistka iz Krmelja, je na evropskem prvenstvu na Madžarskem osvojila bronasto medaljo. Tino z delegacijo sta sprejela sevniški župan Kristijan Janc (na fotografiji) in podžupan Andrej Štricelj in ji čestitala za vrhunski rezultat.
16-letna Tina Kukec ni neznanka v slovenskem prostoru. Izhaja iz judo kluba Olimpija Krmelj in je že tri leta državna prvakinja. Poleg tega je osvojila odlična mesta na tekmovanjih v domovini in tujini, letos je bila izbrana za najboljšo športnico leta v občini Sevnica, svoje uspehe pa je okronala z bronasto medaljo na evropskem prvenst-
OŠ Krmelj za vadbene površine, se zaveda, da veliko število judoistov pomeni večjo finančno obremenitev. Nekaj denarja se nateče iz Športne zveze, nekaj od sponzorjev, glavnino pa prispevajo starši, ki morajo nabavljati tudi kompletno športno opremo. Glede na vrhunske rezultate v klubu pričakujejo večjo pomoč občine.
Njihove počitnice
Posavje - Čas poletnih počitnic posavski otroci preživljajo raznoliko. Nekaj časa bodo počitnice preživeli na morju, morda pri sorodnikih, kar nekaj počitniških dni pa je takšnih, ko otroci ne vedo, kako bi jih preživeli. Zato so jim tudi letos na pomoč priskočile posavske ustanove, ki tudi sicer skrbijo za prijetne trenutke najmlajših.
Tako je Mladinski center (MC) Brežice že izvedel del počitniških aktivnosti, medtem ko v MC Krško te potekajo prav v teh dneh, in sicer se vsak ponedeljek, sredo, petek ter ob nedeljah med 15. in 18. uro otroci od 6. do 10. leta starosti zabavajo na bazenu v Brestanici. Da je prijetno, skrbi animatorka Barbara Bizjak. Krškemu MC se je pridružil tudi brežiški A-Help, ki vsak četrtek v prostorih MC pripravlja ustvarjalne delavnice, te potekajo med 15. in 16.30.
Za prijetne počitnice je poskr-
pripravljajo prav poseben projekt, prvo dvojezično romsko-sloven-sko slikanico za otroke, za katero upajo, da bo luč sveta ugledala prihodnje leto. Slikanico bodo ustvarjali otroci sami pod mentorstvom slikarke Tine Brinovar, ki bo slikanici dodala svoje ilustracije, otroci pa bodo v teh dneh zbirali potrebno gradivo in slikanico opremili z dvojezičnimi pojmi.
V naselju Gazice, ki sodi v brežiško občino, pa se romski otroci zabavajo ob pomoči A-Hel-pa.
Navdušeni romski otroci med delom
el tudi Center za socialno delo Kfško; tako tudi tokrat krški otro-c> lahko preživijo nekaj brezskrb-adt uric v njihovi družbi. Skupaj Ustvarjajo, uživajo na bazenu, "gledali pa so si tudi delo Poklic-De gasilske enote iz Krškega, Utedtem ko se bodo brežiški otro-1 skupaj s Centrom za socialno ®lo iz Brežic 16. julija odpravili na morje v Savudrijo.
: Počitnice pa prijetno preživlja-0 tudi romski otroci; tako tisti iz aselja Kerinov grm v teh dneh
Vabijo jih voda, sonce, zrak, svoboda
Sevniški mladeži se med počitnicami ne bi bilo treba dolgočasiti, saj ima na voljo vrsto aktivnosti, v katere se lahko vključi. Vse sicer ne potekajo organizirano, pa vendarle. Za dober začetek počitnic sta družno poskrbela Društvo prijateljev mladine (DPM) Sevnica-Boštanj in TVD Partizan Sevnica. Organizirala sta
namreč kotalkanje oziroma rola-nje, plavanje in nogomet. Aktivnosti so potekale ves teden med 9. in 11. uro. V DPM razmišljajo, da bi podobne aktivnosti ponovili še zadnji teden v avgustu.
Sevniško kopališče bo vso počitniško sezono osrednje zbirališče malih in velikih. Mali se bodo vključevali tudi v plavalne tečaje - začetne in nadaljevalne, s katerimi so začeli julija, potekali pa bodo vse poletje oziroma toliko časa, dokler bo zanimanje.
Mladi se bodo veliko zadrževali tudi na igriščih ob šolah in ob bazenu, mladi planinci prav v tem času preživljajo prijetne taborniške dneve v Ratečah na Gorenjskem, 27. julija jih bodo zamenjali najmlajši s CICI taborom.
Največ počitniških aktivnosti pa tudi letos ponuja Slomškov dom oziroma Salezijanski mladinski center (SMC). Enotedenske počitnice za osnovnošolce v Ankaranu so mimo, od 8.do 20. julija pa v SMC poteka oratorij z naslovom “Ujemi blesk davnine”. Vsak dan med 8.30 in 17. uro potekajo najrazličnejše družabne igre, kolesarjenje, ribarjenje, kopanje na bazenu ter različne delavnice. V likovni delavnici izdelujejo posterje, plakate, uokvirjajo slike, rišejo po steni; v umetniški rišejo na steklo, kozarce in vaze; v lesni delavnici izdelujejo škatlice za dragocenosti, žgejo v les in podobno. V novinarski ustvarjajo časopis, v čarovniški se učijo trikov, v priročni draguljarni pa izdelujejo nakit. Vse svoje izdelke bodo v soboto, 20. julija, prvič prodajali na mladinskem sejmu na Glavnem trgu v Sevnici, kjer bodo pripravili tudi bolšji sejem. Pravico sodelovanja in prodaje imajo le tisti, ki so obiskovali oratorij, kot kupci pa
Povsod harmonikarji
Radeče - Na obrežju Save in tekmovanja jadrnic (pokal Spla-v starem delu mesta so potekali varja je osvojil Roman Lavri-tradicionalni Dnevi splavarjenja v nec), pomerili pa so se tudi har-organizaciji Javnega zavoda (JZ) monikarji. Med osemnajstimi Kulturno turistično rekreacijske- harmonikarji je bil izbran za ga centra. V treh dneh seje zvrsti- najboljšega 17-letni Borut Zlilo več zabavnih in športnih prire- kovec iz Mirne in si priigral ditev, od nogometnega turnirja do značko Splavarja. B.D.
Gorazd Tratar, Jožica Vidmar in Borut Žukovec z značko Splavarja
Studenec - Na 21. srečanju harmonikaijev, ki šteje kot izbirno za Zlato harmoniko Ljubečne, se je predstavilo 36 harmonikarjev. Najmlajši je bil 8-letni Gregor Gramc iz Krškega, najstarejši pa 79-letni Anton Bevee iz Hrastnika. Strokovni ocenjevalec Albert Završnik je za polfinalni srečanji, ki bosta 11 .avgusta v Postojni in 17.avgusta v Mozitju, izbral 12 udeležencev, številni izbor za nadaljnjo uvrstitev pa obrazložil s celotno kakovostno ravnijo vseh nastopajočih. Polfinalisti so Tibor Derganc in Sandi Ravbar iz Novega mesta, Petra Simonišek iz Leskovca, Davor Teraž z Blance, Joško Mesojedec iz Škocjana, Natalija Hočevar s Studenca (kategorija do 14 let), Petra Zalokar iz Laškega, Ervin Struna iz Novega mesta, Borut Žukovec iz Mirne, Toni Pirnar iz Leskovca, Martin Perc iz Sevnice (kategori-j a od 15 do 25 let) ter Ivan Srpčič iz Cerkelj ob Krki v kategoriji od 41 do 60 let.
KANAL 2000
Rock Otočec 2002
Prečna - “Zopet je prišel naš praznik!” so se veselili rockerji, hipiji, punkerji, heavy metalci in drugi alternativci, ki so se minuli konec tedna zbrali v Prečni pri Novem mestu na tradicionalnem glasbenem festivalu Rock Otočec, ki sta ga tudi tokrat zaznamovala blato in dobra glasba.
Tudi letos se je na Rock Otočcu zvrstilo kar nekaj domačih znanih in manj znanih glasbenih ustvarjalcev, kot so Sausages, Soddiha, Moveknovv-ledgement, Lara Baruca, Pero Lovšin in Siddharta, ki so očitno skupina številka 1 pri nas, saj se po odzivu publike z njimi niso mogle kosati tudi svetovno znane skupine Fundamental, H Blockx in Nomeansno. Poleg teh seje na festivalu predstavilo tudi nekaj skupin iz nekdanje
Jugoslavije - Hard time, Corto in Dino Dvornik s Hrvaške, KB O iz Srbije ter Superhiks iz Makedonije.
Poleg glasbenih užitkov pa je tudi tokrat Rock Otočec nudil razne delavnice, športne aktivnosti (odbojka in nogomet v blatu), kopanje v Žužemberku, žongliranje, bruhanje ognja, izbrali pa so tudi model Rock Otočca, miss blata in miss mokre majice.
Tanja Grabrijan
Bare - “frontrnan" nekdanje hrvaške rock’n roli zasedbe Majke je s Plačenici predstavil svoj prvi solo album Izgubljen in najden, ki ga je izdal lani, posvetil pa ga je vsem zdravljenim in ozdravljenim odvisnikom od heroina in alkohola.
Nomeansno je skupina, katere začetki segajo v zgodnja osemdeseta. S svojimi zajedljivimi besedili in hard corom so ponovno navdušili slovensko publiko.
Hard time je heavy rock zasedba iz Zagreba, v ospredju katere j? pevec in kitarist Pišta, ki je znan kot voditelj glasbenih oddaj nd HTV.
V bruhanju ognja so se lahko preizkusili tudi obiskovalci Rock Otočca.
Fundamental - britansko pakistanski fundamentalisti, ki prisegajo na dve večni temi: politiko in ljubezen ter delujejo skrajno antiglo-balno.



Festivalček Palček
Krško - V starem mestnem jedru Krškega, v tamkajšnjem parku, domuje majhen možic, ki menda meri vsega skupaj le 15 cm, in če ga srečamo podnevi, postane še manjši, da ga sploh ne opazimo. To je Palček.
Je prijatelj otrok, saj takšni so Tatjano Avsec, ki vodi Sklad RS stavili na odru, pa s Pedenjpedom vsi palčki. No, in ta Palček iz Kr- za kulturne dejavnosti Območne oziroma z glasbenim pedagogom škega si je zaželel, da bi enega od izpostave Krško in tako seje zgodil Petrom Šavlijem, za “sladico” pa vročih poletnih dni preživel v druž- Festivalček Palček. Dopoldne so je poskrbela klovnesa Mika Maka bi svojih malih prijateljev in nji- otroci ustvarjali v različnih delav- oziroma Eva Škofic-Maurer. Da hovih staršev. Rečeno - storjeno, nicah, popoldne pa so se zabavah je bilo veselo, je povsem jasno, to Za pomoč seje Palček obrnil še na v družbi vrstnikov, ki so se pred- dokazujeta tudi fotografiji.
Festivalček palček je postregel z nastopi otrok. Otroci so Gozdnega palčka tudi narisali.
Kako ozavestiti pomen delovanja?
Brežice - Kinološko društvo Brežice je zaključilo s pomladnimi aktivnostmi, med katere sodita mala šola in tečaj poslušnosti. V mali šoli je sodelovalo pet vodnikov, v tečaj poslušnosti po izpitnem programu A je bilo vključenih sedem vodnic s kužki najrazličnejših pasem. Tečaj je potekal polne štiri mesece, dvakrat tedensko po dve uri ali več. Tečaj so sklenili s piknikom zadnjo junijsko nedeljo, na katerega so povabili člane društva in sodnika Antona Esa, ki si je ogledal delo vodnic in psov ter dal smernice za odpravo manjših pomanjkljivosti pri vodenju, sicer pa je bil z delom vodij šolanja in vodnic zadovoljen.
V naslednjem letu si želijo, da
bi vodnice svoje delo izpopolnile do izpitnega programa B in ga prikazale na izpitih. Sekcija reševalnih psov je pridobila dve novi članici in si prizadeva ozavestiti pomen tovrstne dejavnosti na področju Posavja. Žal so tisti, ki odločajo, za njihove prošnje bolj gluhi. Vodstvo društva pa je želelo da zapišemo, kot zahvalo, da sta Radio Brežice in SavaGlas imela ves čas njihovega delovanja, izjemen posluh za njihovo dejavnost.
Reševalni par Matjaž Zanut in njegova Nuša sta sodelovala na različnih
reševalnih akcijah ter tekmovala v trojicah v Zagrebu (14. aprila), kjer sta dosegla L mesto in na Češkem (7. junija), kjer sta dosegla 3. mesto. Odrezala pa sta se tudi ob iskanju pogrešanih oseb. N.J.S.
Tečajnice, njihovi spremljevalci, predsednik društva ter vodje šolanja na zaključku
Upa J v Ljfbi\m\i\ Š3 sJ3i\ud mi terl \d]ai\'S\)\
Brežice - RDO d.o.o. Opel Avtocenter PE Brežice je novi Opel na še vedno isti lokaciji, ki z letošnjim letom širi dejavnost družine Flamin Holding d.o.o. na področje Posavja. V poletje so zapeljali z novo Vectro, v jeseni širijo nov RDO center v okviru delavnice.
Flamin Holding Group se v osemletni tradiciji v Sloveniji ter na Hrvaškem in v BiH s trenutno 18 podjetji ukvarja predvsem z avtomobilsko dejavnostjo in leasingom ter spremljajočimi dejavnostmi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Kopru in od začetka leta še v Brežicah. Znana je predvsem Avtohiša Kolmanič & Co. d.o.o., ki je uradni uvoznik in pooblaščeni prodajalec vozil Opel za področje Štajerske in Koroške. Opel Avtocenter PE Brežice pa je pridobil uradno zastopništvo za vozila Opel za vse tri posavske občine. Obdržali so obstoječe dejavnosti
prodaje novih in rabljenih vozil, servis in prodajo originalnih rezervnih delov ter avtopralnico. Prehajajo na širitev RDO centra v okviru delavnice s hitrim servisom vseh vozil ne glede na znamko, vulkanizerst-
mobilov.ki kupcem omogoča nakup kakovostnega rab' Ijenega vozila,starega do 5 let s prevoženimi do 80.000 km1 znanim poreklom servisiranje in 12-mesečno garancijo ter možnostjo zamenjave vozila-če z avtomobilom vendarle nebi bili zadovoljni.
Med novimi modeli ne m°' remo mimo nove Vectre, k1 najboljšo avtomobilsko teh' nologijo zliva s prodornim ob' likovanjem, udobjem in ob' čutkom užitka pri vožnji. No'/0 Vectro imate možnost preb' kusiti tako kot vse Oplove m°' dele tudi v Brežicah. Kot pou' darjajo v Avtocentru PE Bre' žice, ponujajo po znižani cehj še Corse,v posebni ponudb je Corsa club, 1,0 12v s treh1 vrati že za 1.660.000 SIT te' brezplačno klimo v nekaterin modelih Astre.
Omogočajo plačila z got° vino, ponujajo pa tudi konk0 renčne in ugodne kredite te lastni leasing, kije vse bolj p laren. Najdete jih v Brežicah n "še vedno isti lokaciji", (Cest° svobode 37) med tednom 8. do 17. in ob sobotah od 8.0 12. ure.	ogl0
vom in hranjenjem pnevmatik. Novost pri Oplu je tudi t.i. komercialni program kombiniranih in dostavnih vozil za prevoz potnikov in blaga z vozili Combo.Vi-varo in Movano.
V širok spekter storitev sodi tudi odkup in prodaja rabljenih vozil
različnih znamk z okoli 100 vozili na zalogi. Posebej ponosni so na licenco OK programa, kjer si je vozila moč ogledati in izbrati na spletni strani www.avtocenter,-rdo.si. Program OK je.nov koncept na trgu rabljenih avto-
SavaGte, 10.7.2002
____________________________________________REPORTAŽE, NASVETI...
avtomobilizem
VEL SATIS Privilege 3.0 dV6 dCi 24v
Če sem pred časom za Renaultov Avantime rekel, daje nekoliko Podoben likalniku, se bom moral tokrat resno zamisliti. Ne vem namreč zakaj, vendar je avtomobil, ki ga je napovedal prav Avantime,
vreden vožnje posameznika in njegovih sopotnikov.
Glede na to, da sem v preteklosti že vozil veliko Renaultov in da sem preizkusil tudi doslej največji Safrane, lahko trdim, da je
2daj izredno podoben (po mojem mnenju) samo avtomobilu. Re-nault Vel Satis je namreč pravi avto. Kljub izredno neobičajni pbliki me prepriča in četudi ne bi 'mel koles, bi zanj že na prvi po-Sled rekel, daje avto!
. A pustimo emocije ob strani.
Satis je največji Renaultov ®sebni avtomobil. Če je oprem-jetl s sodobnim trilitrskim turbo-leselskim motorjem, tehta že Pmzen več kot 1700 kilogramov, faradi česar pa ni okoren ali po-asen, pač pa prav lepo vodljiv ter
Zmogljivosti:
' najvišja hitrost 210 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 10,5 s ' Poraba po podatkih proizvajal-ca; 6,8/8,7/12 100 km " testno povprečje: 10,41/100 km
Renault napravil velik skok. Naprej seveda, da ne bo pomote. Drznil si je narediti avtomobil, ki vozi s časom, po svoji obliki pa morda celo pred njim.
Vtis ob pogledu na Vel Satisa daje močan “retro” občutek. Značilno oblikovan prednji del, velik in impresiven osrednji potniški segment in nenazadnje zadnji “konec”, ki je še najbolj klasičen med neklasičnimi deli Vel Satisa. Rezultat je limuzina (pardon kombilimuzina), ki daje udobje petim potnikom in njihovi prtljagi. Te je lahko kar 460 litrov v zadku vozila in še zajeten kup po avtomobilu, kjer se prav povsod skrivajo uporabni in prostorni predali za shranjevanje dokumentov in drobnarij.
Tudi sicer je notranjost Vel Satisa veliko bolj premišljena kot
zunanjost. Ta sicer res “naredi prvega vtisa”, a seje iz notranjosti ne vidi. Sedeži so pravi fotelji, z vgrajenim odličnim sistemom nastavljanja in varnostjo. Zamerim jim lahko le nekoliko kratek sedalni del, na katerega pa pozabim ob pogledu na armaturo. Ta je novega koncepta z vgrajenim avtoradiem, ki je praktično njen sestavni del, s prostornim predalom in narejena iz odličnih mate-
valjni turbodiesel z vbrizgom po tehnologiji skupnega voda. To pomeni veliko moči, navora in nenazadnje zmogljivosti. 80-litrski rezervoar je lahko prazen prej ali kasneje. Odvisno od vaše vožnje. V našem primeru je Vel Satis porabil povprečno 10 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Odlično! Tako kot udoben avtomatski menjalnik, ki s pridom izkorišča dani mu navor. Kombinacijo moči,
rialov. Le merilniki bi po mojem mnenju lahko imeli izvirnejšo grafično podobo. Zaradi skladnosti z izvirno obliko ostalih komponent seveda, saj zaradi funkcionalnosti ne morem imeti pripomb. So namreč dobro vidni in pregledni.
Kaj pa motor? Sodoben šest-
Motor:
-	šestvaljni turbodiesel Common Rail
-	prostornina: 2958 cm3 -največjamoč: 177KM(130kW)
-	navor: 350 Nm pri 1800/min
pločevine in tehnike spreminja v čisto udobje.
Če bi bil Vel Satis umetnik, bi rekel, da je impresionist. Morda ni najboljši v segmentu, kjer se je pojavil, prav gotovo pa je ta trenutek najizvirnejši. In še nekaj. Z Vel Satisom je Renault napravil velik skok naprej. Enakopravno je vstopil v svet velikih. Znanje, ki ga bo tako pridobil, bo Renault gotovo prenesel tudi na manjše in dostopnejše avtomobile, zaradi česar bo veliko dobrega prinesel tudi tistim, ki si ga ne morejo privoščiti.
Aleksander Krebelj

iz majhnega zraste veliko
A
A taste of Scotland in Artiče
^ Sedmošolci smo se letos pri angleščini odločili spoznati ma p . Je še kakšno drugo državo, kjer se govori angleščina in tako sn stali na Škotskem.Vedeli smo, daje tam doma viski in ljudje, ki j/111’ kaj več pa že ne. Do potrebnih informacij smo prišli po inte l? U’ ki smo jih skrčili in zapisali na plakate v barvah škotske zasta\ Vedeli smo marsikaj novega in zanimivega.
k)!te r?ava sl°vi P° tepi pokrajini in čudovitih gradovih, moški nosijo teajo dve zastavi in svojo himno, igrajo dude, pripadajo različni **anorP 111 g°v°rijo tudi galski jezik, ki pa je nam zelo težak in i eten. Če imamo mi Prešerna, imajo oni Roberta Burnsa, naše i*Vp.1Ce Pa so nekaj takega kot njihov haggis. Da bi za te zanimivosti steo 6 1 druš>' smo se odločili pripraviti zaključek projekta, kamor tWf°Vabili starše, učitelje, Britansko veleposlaništvo v Sloveniji in ateb V° stevensko-škotskegaprijateljstva. Gospod Mortimer, britanski Se n Sad°r pri nas, žal ni utegnil priti, ker je moral nujno v London, a yte je opravičil.
Prgcjs stevensko-angleški kombinaciji smo na kratek in šaljiv način Pa v Stayili tipične škotske značilnosti, postregli z viskijem, na koncu kijke Presenetili s pravo škotsko hrano, ki nam jo je pripravila šolska : 1Ca Sonja Petan, škotsko sladico cranachan pa gospa Grdovič. Pifjj “ila hrana, pripravljena iz ovsene kaše, ostale zelenjave in krom-Se 0Lnašim gostom zelo všeč, smo morali recepte izdati in mame so , °cile, da bodo njihovi otroci tudi doma kdaj jedli zdravo škot-^ano.
arttisli imamo že za prihodnost, a te naj ostanejo skrivnost.
Sedmošolci OŠ Artiče in Alenka Cizel
Valeta
Učenci osmih razredov OŠ Dobova so 14. junija 2002 na Motelu na Čatežu z valeto zaključili svoje osemletno šolanje. Za starše in učitelje so pripravili krajši zabavni program; zaplesali so, zapeli in povedali, kje se vidijo čez 20 let. Najboljšim učencem in učenkam je ravnateljica Biserka Čančer razdelila osvojena priznanja in pohvale, nato pa je sledila zabava.
Novinarski krožek, OŠ Dobova
Butalci
Zadnji šolski dan so učence OŠ Dobova v Prosvetnem domu obiskali Butalci. Kranjski komedijanti so uprizorili nekaj zgodbic znanega dela Frana Milčinskega - Ježka.
fCMtUjA I
Knjižničarka Doroteja Lipej je ob tej priložnosti omenila vse učence, ki so se v tem šolskem letu še posebej izkazali z branjem in osvojili bralno značko, ravnateljica Biserka Čančer pa je naštela vse učenke in učence, ki so zaključili leto z odličnim uspehom.
Novinarski krožek, OŠ Dobova
Zaključni koncert
Dobovški osnovnošolci so v Kulturnem domu v Dobovi priredili zaključni koncert. Predstavili so se otroški zborček, otroški zbor skupaj s podružnično šolo Kapele ter Mladinski pevski izbor pod vodstvom zborovodkinje Pavle Bunetič. Obiskovalci prireditve so vse nastopajoče pozdravili z bučnim aplavzom ter jim s prostovoljnimi prispevki omogočili zasluženi izlet na morje.
Mariina Cizel, 7.b, OŠ Dobova
za lepši videz
Modne zapovedi za striženje v sezoni pomlad-poletje 2002
Letošnjo sezono seje zopet vrnila asimetrija. Vendar ne tako močno poudarjena kot v osemdesetih letih. Linije so veliko bolj zmehčane in bolj povezane. Spodnji deli las so lahko močno ali rahlo spodstriženi, zgornji deli las padajo čez spodnje. Gre za neenakomerno padajoče zgornje dele las. Vedno na koncu striženja lase na suho še personalizira-mo. Vedeti moramo, da lasje v mokrem ali suhem stanju padajo različno. Šele na suhih laseh lahko vidimo, v katero smer gre končni videz frizure.
Letos je v salonih nepogrešljiv likalnik za lase, s katerim močno zgladimo lase in nato še enkrat strižemo. Prav tako je zelo moden tudi videz tako imenovane iro-keze. Ta ni prisotna samo pri striženju, temveč tudi pri samem oblikovanju pričesk. Zelo pomemben je sam pristop k striženju las. Danes ni trend tedenskih “fen” pričesk, pač pa mora biti striženje takšno, da si lahko vsak posameznik naredi frizuro sam tudi doma.
Dolžnost vsakega naprednega frizeija je, da sledi modnim trendom in stranko pravilno us-meija. Vsekakor pa mora upoštevati tudi želje strank.
Lahko povem le še to, da so stranke (vsaj v mojem studiu) zelo dobro sprejele nov način striženja. Zato tokrat ne bom več pisala, ampak vam bom predstavila nove načine striženja na zadovoljnih strankah.
Lep pozdrav do prihodnjič Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61-775)
e-mail: alenka@alenkinstudio.com http: www.alenkinstudio.com
moda
Stilisti so ljudje iz modne stroke,	vetjeli.
Stilisti so modni oblikovalci, ki pri-	Modni trendi se nenehno men-
hajajo iz modnih šol. Imeti morajo predvsem “dober nos“ za modne trende, poznati morajo materiale, kombiniranje barv, oblačil, modnih dodatkov, obutve, pa tudi sami morajo znati oblikovati. Lahko so zaposleni, ali pa delajo sami. Aktivni so pri filmih, modnih revijah, pri raznih fotografiranjih in podobno. Oblačijo zvezde, ves čas ali samo ob posebnih priložnostih. Vsak si seveda ne more privoščiti stilista, mogoče niti nima razloga, da bi ga imel. Ampak obstajajo tudi takšni, ki vseeno želijo biti dobro, modno in skladno urejeni oz. oblečeni.
Ne da bi podcenjevali stilista, ki ima res veliko znanja v tekstilni stroki, ampak če imate malce dobre volje in žilico za modne smernice, potem ste lahko tudi SAM SVOJ STILIST. Saj veste, kako pravijo: “Lahko tako dobro izgle-da, saj jo drugi oblačijo.” Če imate dober nos, okus in vas moda vsaj malce zanima, boste lahko brez skrbi sam svoj stilist. Človek je lahko na vsakem področju uspešen, pa naj gre samo za hobby, če le ima voljo. Vsakdo rad dobro izgleda. Nekateri dajo na svo| zunanji videz več, drugi manj. Če vas moda res zanima, se poglobite! Zaljubili se boste v njene zanimive tokove.
Spoznavanje materialov in njegovih lastnosti, torej kako se nosi, občuti; nič lažjega, če boste na to pozorni. Pri vsakem nakupovanju bodite pozorni na materiale. Imate tudi možnosti pregledati literaturo, ki vam bo izdala še več lastnosti.
Če ste malce “umetnik", si lahko svoje zamisli, svoje barvne in drage kombinacije tudi narišete. Lahko se igrate s slogi, oblačili, dodatki, barvami; veliko boste odkrili, česar do zdaj morda niste
jajo. S pomočjo interneta, revij, televizijskih reportaž, pa tudi z obiski modnih revij ste lahko vedno v času z modo. Natančno veste, kaj se trenutno nosi.
Kadar ne veste, kaj bi popoldne počeli, vsega imate že preko glave, narediti želite nekaj zase, pojdite v nakup, pa tudi če samo na “pašo za oči”. Vse preglejte, vzemite si čas, vse, kar vam je všeč, oblecite, tudi tisto, kar vam je manj všeč. Če ne boste vsega poskusili, ne boste vedeli, kaj je za vas. Nikar si ne govorite, da vam nekaj ne pristaja, če se o tem niste prepričali.
Zmožni boste v svoji glavi zložiti celotno modno sestavljanko svojega sloga, kako komu kaj pristaja, predvsem pa vam samim. Kadar boste zagledali kos oblačila, ali npr. dobre sandale, boste takoj imeli kombinacijo... Vse kar boste oblekli, boste nosili, predvsem -boste znali nositi.
Lea Šinko Štraus
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEM
Obletavali vas bodo pisani metulji in kar težko se bo odločiti, katerega ujeti in dodati svoji zbirki! Pred vami je res prijetno in romantično obdobje. Še najbolj boste zaljubljeni tisti, ki ste rojeni v prvem tednu aprila.
BIK
Tudi sedaj se boste ukvaijali z zelo “realnimi” zadevami - z zemljo, nepremičninami, imetjem, financami. Velikim nakupom boste pridali še kakega manjšega, najbolj zanesljivo pa boste pri tem uspešni konec tedna.
DVO JČKA
Živahno in zelo razgibano obdobje! Jezik vam bo tekel kot namazan, zato boste imeli povsod glavno besedo. Notranji nemir vam ne bo dal obstanka, a kljub temu bo čas ugoden za študij, pisanje, učenje.
RAK
Zdelo se vam bo morda, da gre življenje mimo vas, toda kljub temu (ali pa prav zato) boste nenehno na preži.
Sprostite se! Če ste rojeni julija, se lahko zanesete na prijatelje, ki vam bodo pomagali. Ljubezen? Negotovo.
LEV
Pravo obdobje za prijateljstva, saj bodo v ospredju številni stiki z ljudmi, kijih boste srečevali med prijatelji, v skupinah s podobnim zanimanji. Srečen razvoj dogodkov tudi v ljubezni.
DEVICA
V službi bo zelo pestro, toda poleg priložnosti za zanimivo delo vas čakajo obremenitve, ki jim boste komaj kos. Septembrske Device se boste uspešneje dogovaijale in načrtovale svetlo prihodnost.
TEHTNICA
Vaša usoda bo ležala v rokah partneija, ki pa vam bo zaupal, zato bosta zlahka premostila nasprotja, ki so med vama. Kljub temu bodite bolj samozavestni! Želo primemo obdobje za potovanja, sprostitev in športne dejavnosti.
ŠKORPI JON
Finančno področje bo bistveno, saj ste se znašli v položaju, ko drugi obvladujejo vas (oziroma vaš denar), namesto da bi vi njih. Nevarno bo v začetku tedna, zato nikar ne tvegajte.
STRELEC
Živahno obdobje! V ljubezni in romantiki se bodo dogajale čudovite stvari, zato boste veseli, srečni, razigrani. Zavedajte pa se, da ste najbrž preveč odvisni od dobre (ali slabe) volje partneija in morda tudi od njegovih (njenih) sredstev.
KOZOROG
Dom in družina bosta najbolj pomembna, zato boste najbrž opažih, daje treba kaj popraviti, izboljšati, posodobiti. Z najemanjem delavcev ne boste imeli sreče, zato raje postorite čim več sami.
VODMAR
Zelo srečno obdobje, posebno za Vodnaije, rojene konec januaija in v prvi desetini febmaija. Obetajo se uspešni dogovori, povezani z zaslužkom oziroma izboljšanjem finančnega stanja.
RIBI
Razgibano obdobje! Že nekaj časa najbrž razmišljate o večjih spremembah, povezanih z domom, družino, stanovanjem. Sredi tedna bo v tem pogledu zelo zanimivo, lahko sklenete nek dogovor. Prijatelji se bodo izkazali za zveste.
na kanalu nr I
Telefon: 07 3930 - 860 Faks: 07.3930-870..
e-mail: uredniki# tv-nm.si
-
-	. . .•* t ■ i„r-; .-L \ • ~
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE,
RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo:
1 .nagrada -knjižna nagrada Marija Vodopivc,
Cesta 4.julija, 8270 Krško
2.	nagrada -dežnik
Tea Regovič Oršanič,
Cankarjeva 8, 8250 Brežice
3.	nagrada -kaseta
Zlata Androjna,
Pot na Zajčjo Goro 9,
8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ROMAR, OTARU, MARAŠ, AVALA, KNA, IL, STRAGU-LA, ECK, IRONIJA, ANAA, BIDE, ESAKI, IGO, ODALIS-KA, REMIZA, AT, OT, IMO-LA, ARAUKO, JIN, VARI, TON, ANT, ALAH, ATA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 19.7.2002, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
PRED-
SEDNIK
VLADE
Janez
AMER.
ASTRO-
NAVT
Stuart
ŽENSKO
>OKRIVALO
PRI
NOŠI
PRIPAD-
NIK
GERMANOV
GORSKA VILA V GR. MIT.
TELUR
ODISEJEVA
DOMOVINA
JAVNI
PISAR
ARABSKI
ŽREBEC
REDKOST
KEN
ANNAKIN
NORVEŠKI
JEZIKOSL.
GOROVJE V ALŽIRIJI
ROMAN
Nabokova
ATOL V TUAMOTU
JEZERO V RUSIJI
RAVAN V TROPSKIH DEŽELAH
ANTON
NANUT
ZVER IZ DRUŽINE MAČK
PRAPREB.
APENINOV
JEZIK
BANTU
PREDLOG
LAJŠALO,
BLAŽILO
LEONARDO
SC1ASCIA
PREDMET
POGOVORA
MLAJŠA
ŽELEZNA
DOBA
SLOV,
SLIKAR
France
1	2	3	4	6	7	8	9	10			11		12	8	13	11	U	a
										Z								
Kino Brežice
Četrtek, 11.7., ob 19. uri Kate in Leopold, romantična komedija, ob 21. uri Načrtovalka porok, komedija; petek, 12.7., ob 19. uri Načrtovalka porok, ob 21. uri Bal smrti, kriminalka; sobota, 13.7., ob 19. uri Načrtovalka porok, ob 21. uri Bal smrti; nedelja, 14.7., ob 19. uri Načrtovalka porok, ob 21. uri Bal smrti; ponedeljek,
15.7.,	ob 21. uri Bal smrti; sreda, 17.7., ob 19. uri Več kot dekle, komedija, ob 21. uri Dirka, akcijski; četrtek, 18.7., ob 19. uri Več kot dekle, ob 21. uri Dirka.
Kino Krško
Četrtek, 11.7., ob 20. uri Dekleta zgoraj brez, mladinska komedija; petek, 12.7., ob 20. uri Moje ime je Sam, drama; sobota,
13.7.,	ob 19.30 Dekleta zgoraj brez, ob 21.30 Moje ime je Sam; nedelja, 14.7., ob 19.30 Dekleta zgoraj brez, ob 21.30 Moje ime je Sam; četrtek, 18.7., ob 20. uri Soba za paniko, triler; petek, 19.7., ob 20. uri Mož, ki ga ni bilo, kriminalka; sobota, 20.7., ob 19.30 Mož, ki ga ni bilo, ob 21.30 Soba za paniko; nedelja, 21.7., ob 20. uri Soba za paniko.
f	* 5 |
NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA
(Mediana 1904-2001)
RADIO Štajerski VAL d.o.o. Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 21,3240 Šmarje pri Jelšah
RADIO/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
poročili so se.
Sevnica
29.junija sta se poročila Miroslav Erjavec iz Loga in Alenka Mustar iz Dmovega ter Rok Kušar iz Ljubljane in Ana Grilc Selc nad Blanco. 22.junija so na gradu zakonsko zvezo sklenil* Mihael Kušar iz Ljubljane in Ana Kovač iz Sevnice, Iztok G*>' dec iz Boštanja in Andrejka Vodopivec iz Celja ter Franc Hotko iz Podvinj in Andreja Mrgole iz Sevnice.
19.junija sta se na gradu poročila Samo Jug in Renata Pršin3-oba iz Uršnih sel. 15.junija pa še Anton Perc iz Pečja in Katj3 Očko iz Dolnjega Brezovega ter Martin Vajdič iz Sevnice in Irm3 Pušija iz Črne gore.
8.j unij a sta sklenila zakonsko zvezo Roland Škoda z Vrha pfl Boštanju in Vlasta Selak iz Sevnice.
Krško
Na sedežu Upravne enote v Krškem so junija sklenili 7 zako*1' skih zvez. 29. junija sta se poročila Rafael Prebejšek in MileI,a Romih z Dunaja pri Krškem ter Primož Žnidaršič in Slav*i3 Gunčar iz Leskovca pri Krškem.
8. junija sta dahnila “da” Branko Pirc z Dmovega in Ren3*3 Hriberšek iz Dolenjega Leskovca ter 5. junija še Igor Kovači**1 Mojca Bukovec iz Birčne vasi.
V Kostanjevici na Krki seje v mesecu juniju poročilo 12 P310]’ 29. junija sta se poročila Blaž Žibret iz Krškega in Barbara Kr3 j od Florjana, 22. junija Anton Škoda in Nada Dornik z Got‘n-^ Prekope ter Borut Tiran in Irene Akweley Yebuah iz Novefj mesta, 15. junija Janez Žagar iz Birčne vasi in Špelca Japelj ! Novega mesta, Aleš Kelgljevič in Katarina Rabselj z D .Prekope, Luka Camlek iz Puštala in Neža Dolinar iz VirmaŠ te Miha Selan iz Medvod in Ana Tršelič iz Kalce-Nakla. ^-fl
8. junija sta na Otoku sklenila zakonsko zvezo Peter Karli*- „ Damjana Golob iz Novega mesta ter Boštjan Lindič iz Krške? in Petra Kavčič iz Brestanice.
Brežice
i t
Na gradu Brežice sta se 22. junija poročila Boris Čurič iz A*1 in Mateja Jankovič s Trebeža.	„ y
1.junija pa so tam sklenili zakonsko zvezo Herman Preme* Bračne vasi in Andreja Balon z Bizeljskega, Aleš Pintarič iz A in Irena Kozole iz Krškega in Marjan Zagorc iz Krške vas Renata Urbanč z Dmovega.	g.
V	Rajcu na gradu Mokrice sta 15. junija sklenila zakonsko z zo Matjaž Kukovičič z Bizeljskega in Dragica Šumak iz RogaS Slatine.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavijom*’ podatke mladoporočencev, ki so soglašali z javno objavo.
KULTURA
Sava Glas, 10.7.2002
Brežiški festival nas je navadil
in razvadil
Brežice - Tako je povedala ministrica za kulturo Andreja Rihter, najlepši koncerti stare glasbe Festivala Brežice 2002 so se torej pričeli - na 11 lokacijah in 38 koncertih bodo nastopili vrhunski umetniki iz 13 držav. V Viteški dvorani Posavskega muzeja je ob sijajnem koncertu čeških umetnikov ansambla Musiča Florea čas neopazno zdrsel, tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič Pa je postal novi vitez HišnegaViteškega Reda Festivalske Dame. Prihajajoče goste je z igranjem na kitaro sprejel Marko Ferlan.
Glavni namen reda je odlikovati osebe, ki imajo izjemne in nadpovprečne zasluge pri razvoju in utrjevanju Festivala Brežice; Po vitezu Jožetu Avšiču, dami Viktoriji Potočnik, vitezu Vladislavu Deržiču je tako na 6. Festivalu Brežice v prisotnosti lepega
števila poslušalcev, veleposlanika Republike Češke Tomaša Szunyoga v Sloveniji in ministrice za kulturo Republike Slovenije Andreje Rihter odlikovanje z zaprisego prejel Ferdo Pinterič. Ministrica Rihterjeva pa je ob svečanem trenutku odprtja občin-
stvu namenila sporočilo: “ Kot že toliko let, se bomo tudi to poletje lahko v poletnih večerih zasanjali v pretekle čase in prisluhnili starodavnim melodijam, ki jih Festival Brežice uspe vsako leto znova obuditi. Dejstvo je, daje z leti festival postal ena najbolj cenjenih prireditev, ki suvereno vstopa v mednarodni prostor."
V nadaljevanju je spregovorila o sodobnih spremenljivkah, med katere sodijo tudi finančna sredstva, ki se spreminjajo, a bi jih rad marsikdo prelevil v trdno konstanto, rekoč: “Vem, da bi se mi bolj spodobilo govoriti o oktavah, a bi se vendar rada ponovno zavezala, da bo ministrstvo razvoj in bogatenje festivala po svojih najboljših močeh spremljalo še naprej, med drugim tudi zato, ker nas poleg kakovosti k temu spodbuja zgleden odnos pokroviteljev. Cenimo kulturno osveščenost in družbeno odgovornost pokroviteljev in izdatno podporo občine Brežice.”
Natja Jenko Sunčič
Glasbena dediščina
Sevnica - Če ne bi bilo pev-slcih skupin, ki so se oblikovale s Posebnim namenom ohranjanja Judske glasbene zakladnice, bi nogo izvirnih napevov in bese-,1 - ki so spremljali naše predni-e v veselju, žalosti in kmečkih Pravilih, že zdavnaj zbledelo v P°minu. Sevniška območna iz-
postava Sklada za kulturne dejavnosti že vrsto let organizira Območno srečanje ljudskih pevcev. Letošnjega na grajskem dvorišču so se udeležili Fantje s Preske, Ljudski pevci iz Boštanja, Ljudske pevke z Razborja in iz Blance, Smarčanke in Ljudski pevci Društva upokojencev Sevnica.
Strokovno jim je prisluhnila
Maša Kumavec iz Glasbeno-na-rodopisnega inštituta pri znanstveno raziskovalnem centru Akademije znanosti in umetnosti ter pohvalila njihov pevski napredek od lanskoletnega srečanja.
Zaključno Medobmočno srečanje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine bo 17. in 18. avgusta v Metliki v okviru Vinske vigredi. B.D.
Univerzalni jezik plesa in pesmi združuje ljudi
Artiče, Velika Gorica - 2.
mednarodnega festivala folklore v Veliki Gorici, v mestu, 15 km oddaljenem od Zagreba, so se udeležili s pozitivno in močno aktivno energijo tudi artiški folkloristi KUD “Oton Župančič”. Skupina se je z umetniškim vodjem Zdravkom Dušičem predstavila z običaji, ki so povezani z “ohcetjo” pod naslovom “Ohcet pri nas”.

Na področju Turopolja, ki se je umestilo med Savo, Kolpo in Odro in je kraj z bogato tradicijo in zgodovinsko svoboščino, so bogastvo in lepoto svojih krajev ob pesmih in plesih pretakali poleg Artičanov in Hrvatov iz Kutine in Pulja še folkloristi iz Avstrije, BiH, Bolgarije, Madžarske, Makedonije in Poljske. Poleg osnovnega poslanstva, ki so ga drug drugemu prinesli iz svojega kraja, pa so se udeleženci seznanili tudi z bogatimi kulturnimi izročili mesta gostitelja. Eno izmed teh tudi odkriva, daje nekoč v nepreglednih hrastovih gozdovih živelo tam govedo “tur” in po katerem se danes imenuje ves kraj Tur-opolje; festival pa je organiziral Folklorni ansambel “Turopolje” Velika Gorica in sicer v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev.
N. Jenko S.
“Estetska sprostitev mirnemu obiskovalcu”
Brežice - V okviru Festivala Brežice 2002 so Posavski muzej Brežice, Galerija 2 Vrhnika in Veleposlaništvo Češke Republike pripravili slovesno odprtje razstave 77 umetniških del 22 profesorjev Praške akademije za likovno umetnost.
Odprtja so se udeležili svetnik veleposlaništva Republike Češke Josef Hlobil, župan Vladislav Deržič, svetniki, o umetniških delih je spregovoril strokovni asistent ALU v Pragi Igor Korpa-czewski, odprl jo je državni sekretar Ministrstva za kulturo RS Ciril Baškovič, pianistka Vera Mullerova in dramska igralka Nadja Strajnar Zadnik pa sta kulturni dogodek popestrili z deli čeških pesnikov in skladatelja Janačeka.
cionalno zavednimi intelektualci in akademskimi ljudmi vedno uživala sloves razvite, gospodarsko napredne in visoko kultivirane dežele. V Pragi so študirali ali prebili del svojega produktivnega življenja Božidar Jakac, brata Kralj, Stane Kregar, Veno Pilon, Olaf Globočnik, Miha Maleš, Ivan Kos, Anica Zupanec Sodnik, med prvimi pa si je to novo domovino izbral Anton Trstenjak. V času uveljavljanja ekspresionizma so na Češkem razstavljali Ma-
Češki in slovenski predstavniki ob kulturnem programu
Po besedah strokovnega asistenta Akademije za likovno umetnost Praga Igorja Korpaczew-skega dobiva akademija v Pragi videz, kamor nas je pripeljala tehnologija, umetniki iščejo v tem smisel in odgovore, kako poučevati moderno umetnost. Poudaril je, da razstava v Galeriji muzeja ni slika akademije, temveč je le vzorec podobe šole. Državni sekretar Ministrstva za kulturo RS Ciril Baškovič je med drugim dejal, daje Češka še zlasti med na-
tija Jama, Rihard Jakopič, Jože Plečnik je v tistem času urejal grad na Hradčanih in Cerkev sv. Jezusa.
Te dni praznuje ljubljanska opera 110. obletnico delovanja in prva predstava je bila češkega avtorja, ki jo bodo jeseni ponovili. Ministrstvo za kulturo bo podpiralo tovrstne pobude, je dejal Baškovič, se zahvalil organizatoijem, mirnim obiskovalcem razstave pa zaželel pozorno uživanje.
Natja Jenko Sunčič
slovenski dom - naš drugi dom
Dan državnosti
e has je v Sloveniji spremljalo, da je državnost zvodenela, če je Hrvaške sosede njihova državnost povsem razdelila, če so stave visele bolj za vzorec kot zares in tam, kjer so pač morale, in če sosedje svoje sploh niso hoteli obesiti, pa je Dan Javnosti obeh republik med rojaki po slovenskih društvih na Hrvaškem dobil svoje zasluženo mesto. Namreč - po novem vaškem zakonu se Dan državnosti RH praznuje istega dne kot Dan državnosti RS - 25. junija.
?bo * S° °k letošnjem Taboru pevski ■ v Stični z gostovanjem pri
Split - Pevci MePZ ‘Triglav”
Metv V ‘Mlcm z gostovanjem pi bil ' Revoz” Novo mesto poglc
“T ■
jttglav” Split ob letošnji obeležitvi
sva državnosti. Splitsko slovenske $1 stv° je Dan državnosti republik Ie^enije in Hrvaške 25. junija obe-
Z ^PrtJ6111 ustave modelov SgCVadij, ki so jo pripravili člani Pta^ - maketaijev, 28. junija st£ v0rn - .s koncertom obeležila no-ju^.^ki in splitski pevski zbor, 29 gr k* Pa so praznik s kulturnim pro-obgL °m obeležili še z gostovanjem atesti Zk°rov in članov društva v v^tomorska na otoku Šolta pri kL ^°lta, ki ga vodi slovenskaroja-Kp|j pFarija Brunsko. Predsednik p5je Triglav” Boštjan M. Kordiš Pred člani in domačini izrazil Stvo, Ta se dan državnosti si^^Pablik praznuje na isti dan, ki *Uje '1Cn° in z upanjem vseh naka-r^Vfč. i Ju t11! otočani pa so se V	tako množičnega obiska
j, jku turistične sezone.
- Dan državnosti so
jtrosktvr, ~ J J '-------------1—
ki, y 0 za obe samostojni republi sefCj - Programu so sodelovale Plin V ~
‘L “o
Bazovica” Reka slavnostni ^r°slav V P^k' 21. junija, s skupni
na humoren način pokažejo na aktualnosti današnjega časa in sicer od terorističnih napadov do milnatih nadaljevank. Veseloigra je sicer prenovljeno besedilo avtoija Ede Stojčiča z Reke, kije kot prijatelj društva brezplačno odstopil svoje besedilo, v društvu pa so ga prevedli v slovenski jezik in ga prilagodili svojemu odru. Program so dopolnili tudi gostje -otroška ritmična skupina KUD “Fra-tellanza” z Reke in skupina ljudskih pevcev iz Žejan, majhne vasice čisto blizu slovensko-hrvaške meje, kjer sta slovenska beseda in pesem zelo
priljubljeni, ki so zapeli eno hrvaško in eno slovensko pesem ter eno v tamkajšnjem narečju. Odprli pa so tudi likovno razstavo člana društva Vinka Klovarj a - kovinorez “Živeti v svetlobi”. Klovar je po poreklu Slovenec iz Pristave pri Ljutomeru, po poklicu je prosvetni delavec, Reka pa je njegov drugi dom. O pomembnosti Dneva državnosti obeh republik je spregovoril predsednik Vitomir Vitaz.
Pulj - V SKUD “Istra” Pula so Dan državnosti obeležili z odprtjem samostojne likovne razstave njihove
članice Anette Al-Sharafy. 23 olj s pejsaži primorskega podnebja je na ogled v Združenju likovnih in književnih ustvaijalcev Pula - Galerija “Stari grad” v Kandlerovi 14.
Zagreb - KPD Slovenski dom Zagreb je Dan državnosti Slovenije in Hrvaške proslavilo v četrtek, 20. junija. Pevski zbor društva je program odprl s slovensko in hrvaško himno, program so s pesmimi oplemenitili še med recitali, ko je v nekaterih izjemno izstopala solistka Adica Dobrič Jelača. Dramski igralci pa so podali - Bobi Marotti Kuntneijevo Pozdravljena Slovenija, Igor Vitez del Krleževih Balad Petriče Kerempuha in Ivica Kunej Šoljanov Vukovarski arzuhal, Župančičevo Domovino in Homovo Moji domovini; veličastna skladba Addinsellove teme iz Varšavskega koncerta, ki jo je na klavirju zaigral ing. Zoran Sonc, pa je prazniku dala še poseben pečat. In nič manj predstavitev vsebine Novega odmeva urednika Silvina Jermana, podelitev priznanj predsednika Darka Sonca, izvajanje kulturnega programa ter nenazadnje prisotnost konzula RS na Hrvaškem Marjana Rističa in nekdanjega veleposlanika RS na Hrvaškem mr. sci. Boštjana Kovačiča, ki seje številnemu občinstvu poklonil z izbranim pozdravnim govorom.
Natja Jenko Sunčič
Iz proslave Dneva državnosti v Slovenskem domu Zagreb
Morska pripoved
Sevnica - V Lekosovo galerijo Ana je v poletni vročini pljusknil val morja. Na ogled so postavili razstavo mladega slikarja Vedrana Perkova. Naslov razstave je Morska pripoved, kar ni čudno, saj je
Vedran Perkov otrok morja. Prihaja iz Bila v Dalmaciji, živi morje in morje živi v njem. Ali kot pravi galerist Rudi Stopar: “Perkovu morje ni samo lepota, ki jo požiramo in vežemo vase za poletni oddih, pač pa ima to morje barvo solze in okus po solzi in krvi.” Aktivnosti v galeriji Ana se bodo nadaljevale tudi poleti. N.Č.C.
Vedran Perkov
KreArt Loka 2002
Loka pri Zidanem Mostu - Začenja se 5. kreArt, ki ga pripravlja kulturno društvo Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu. Gre za li-kovno-glasbeno srečanje, ki bo potekalo od 1 l.do 13. julija. V petih letihsejenakreArtu predstavilo 120 likovnikov, glasbenikov in literatov iz Slovenije, s Hrvaške, iz Avstrije, Italije, Rusije in ZDA.
Prvi dan kolonije bodo na ogled postavili dela, ki so nastala na lanskoletnem kreArtu. Na letošnjem pa bodo sodelovali naslednji izrazni umetniki: Maja Pogačnik, Marija Rus,Tomaž Kolarič, Ingrid Ladinek, Bori Zupančič, Tomo Brejc, Fojž A.Zorman,
Tomaž Lunder,Vesna Stanko-vič-Azadi, Jože Ovnik, Ciril Horjak, Zoran Poznič, Andrej Perkom Boris Lukan, Peter Pahor, Žiga Koritnik, Alenka Kosem, Branko Dobravc-La-ki, Andreja Javernik, Martina Koritnik-Fajt, Janez Knez, Nikolaj Beer, Mirko Bogovič in Simon Sernec.
Iz sveta glasbe pa se bodo predstavili Andraž Polič, Tomaž Pengov, Drago Mlinarec, Zlatko Kavčič - Izpoved kvartet ter znamenita ruska zasedba -Vermicelli orchestra. N.Č.C.
ŠPORT
atletika
atletika
Uspelo mu je!
Varaždin - Tik ob zaključku redakcije smo iz AK FIT Brežice prejeli razveseljivo novico, da je brežiški metalec kladiva Primož Kozmus na velikem mednarodnem metalskem mitingu dosegel normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo avgusta v Muenchnu. In sicer je orodje zalučal 75,87 metra (norma je bila 75 metrov), kar je trenutno 40. rezultat na svetu.
konjeništvo
Domača prevlada
Šentjernej - Konjeniški klub Šentjernej je organiziral že letošnjo tretjo kasaško prireditev na hipodromu Šentjernej, na katero so privabili rekordno število udeležencev, saj se je dirke udeležilo okoli 90 konj s svojimi lastniki. Iz Posavja sta bila tega dne udeležena le dva predstavika, oba sta ob obilo smole končala svoji tekmovanji na repu. Tako je Franci Cetin z Aquo v četrti dirki na dolžini proge po težavah dirko končal na zadnjem mestu, zaradi prepovedanega galopa tik pred štartom pa se je enako zgodilo tudi z Alešem Pavšičem in Dagasom v sedmi dirki.
Voj o Maletič je v Šentjerneju prava maskota, ob zmagi so ga domačini dvignili v nebo. Tako se slavijo junaki!
Sicer pa so bili najštevilčnejši prav domači tekmovalci, ki so se tudi največkrat veselili zmag domačih tandemov. Poglejmo zmago' valce posameznih dirk: v prvi dirki sta zmagala Don in Zvone Vidic z Brda s kilometrskim časom 1:22,3, druga dirka je pripadla ljublja*1' skemu tandemu Žico Star Vita in Viktorju Dolinšku, s časom 1:23,9-tretja dirka je bila zmagovalna za domač tandem Pika L in Staneh* Liparja s časom 1:23,0, v četrti dirki sta zmagala Ljubljančana Al* Gimli Vita in Janez Hrovat s časom 1:20,1. Peta dirka za Pokal občine Šentjernej je postregla z dokaj neobičajnimi težavami, saj so moral* vozniki in njihovi konjiči kar dvakrat ponoviti start, zmaga pa je pripadla domačinoma Pascal Lobellu in Simonu Beleju, šesta dirk*1 je spravila na noge, celoten hipodrom, ko je zmagala domača navez** Sai Baba z Vojem Maletičem in časom 1:21,5, domačini pa so se veselili tudi sedme dirke in zmage domačega tandema Ahila z Zvon®' tom Vidicem, medtem ko je osma dirka, Memorial Jurija Levičnik**' pripadel tandemu Jasin GL in Mirku Gregorcu iz Komende, kis*3 postavila tudi najboljši čas dneva 1:18,1.
To pa še ni bilo vse, saj so organizatorji popestrili program s petelifl' jo dirko, kije zajemala dve kategoriji, in sicer za čistokrvne Šentjernej' ske peteline ter ostale peteline iz Slovenije. Med prvimi je zmag3 petelin Jakob s Stašo Blatnik, v drugi kategoriji pa je zmagal petel**1 Galini s Tomažem Zalokarjem iz Ločne pri Novem mestu. K.M
Knjiga ob jubileju
Bizeljsko - Konjeniški klub Posavje Krško ima dolgo in zel° razgibano zgodovino. Sega v davno leto 1924, ko je bilo ustanovijo no takratno Dirkalno in jahalno društvo Krško. Že leto kasneje-torej 1925., pa je društvo organiziralo prve konjske dirke v dana*' njem Žadovinku. Predvsem z lokacijami so imeli v teh 75 le***1 člani društva, ki se danes imenuje Konjeniški klub Posavje - Krško-veliko smole, saj so lokacije kar nekajkrat menjali. Njihova, *e danes najbolj boleča tema, pa je današnji speedway stadion Matij3 Gubca, kajti od tam sojih dobesedno pregnali. A konjski zanesenj**' ki se niso zlahka dali; spet so zasukali rokave in danes je na Breg**** pri Krškem njihova steza, ki jo predvsem z mnogoštevilnimi prosto; voljnimi akcijami obnavljajo in vzdržujejo, čeravno je res, da tud na tej lokaciji ne manjka težav, predvsem kar zadeva uradni* postopkov. A tudi te počasi in z vztrajnostjo rešujejo.
Kakšna je bila torej zgodovina današnjega KK Posavje- Kršk° : To lahko podrobneje spoznate v knjižici, kije nastala ob 75-letni3* kluba, katere avtor je Živko Šebek, ki je ob pomoči številn* sodelavcev zbral zgodovinsko pomembne dokumente in podati ter jih strnil v knjižici. To so člani kluba s ponosom predstavili n** Bizeljskem, kamor so povabili številne ugledne goste in poznaval1-3 konj iz vse Slovenije. K.M.
Izenačil je svojo znamko
Brežice - AK FIT Brežice je letos že sedmič zapored organiziral tradicionalno atletsko prireditev “Nočni skok s palico”. Prireditelji so poskrbeli za prijetno vzdušje med obiskovalci, pro-
Jure Rovan
gram pa so popestrili brežiški padalci, ki so točno ob 20. uri pozdravili nastopajoče. Največ so domači organizatorji seveda upravičeno pričakovali od svojega dolgoletnega rekorderja Jureta Rovana, ki je upravičil vlogo favorita, saj je, ko se je resnično naredila temna noč, pod žarometi navduševal s svojimi nastopi. Tako je izenačil svoj lastni rekord na prostem, ko je letvica obstala na 555 cm, nato pa je poskušal še na višini novega rekorda 561 cm, vendar pa je bil v treh poskusil neuspešen. Kljub temu je bilo navdušenje med prisotnimi upravičeno.
Sicer pa sta bili tega dne v ognju dve železi, ob Rovanu je bil še drugi Jure, prav tako odličen skakalec, Novogoričan Jure Ba-tagel, ki pa je tekmovanje zaklju-
čil na 500 cm, tako da je bil na koncu drugi, 3. mesto pa je zasedel Andrej Poljanec iz ljubljanskega ŽAK-a, ki je preskočil 480 cm. Drugi Brežičan, kije nastopil na “skoku” je bil Džoko Majkič, kije na koncu zasedel 6. mesto s preskočenimi 420 cm.
Pri dekletih so ponovno prevladovale Novogoričanke, saj je zmagala Teja Melink s 400 cm, druga je bila Nina Zega, ki je preskočila 370 cm, tretja pa Ivana Abramič z rezultatom 360 cm. Najuspešnejša Brežičanka je bila Mateja Drobnič, kije tekmovanje končala na 4. mestu s 350 preskočenimi cm. Ostale brežiške skakalke pa so zasedle naslednja mesta: 7. Suzana Kos - 290 cm, 8. Tamara Rožman - 270 cm, 10. Barbara Tomše - 250 cm in 11. Suzana Strnišnik - 230 cm.
Posavski atleti tudi prvaki
Kranj - Na državnem prvenstvu za mlajše člane sta iz vrst AK FIT Brežice zmagala dva predstavnika, in sicer je v metu kladi-
Krunoslav Herakovič
va zmagal Krunoslav Herakovič z metom 49,28 m, v skoku v
višino pa Janja Budna, ki je preskočila 169 cm.
Omenjenega prvenstva so se udeležili tudi sevniški atleti, med njimi pa je tako po nastopih kot uspehih izstopal Borut Veber. Tako je prvi dan v teku na 1500 metrov zasedel 3. mesto s časom 4:02,87, drugi dan pa je zmagal v teku na 800 metrov s časom 1:53,88. Gregor Vodenik je zasedel 18. mesto v teku na 400 metrov in s časom 53,65 izboljšal svoj osebni rekord.
Bo ujel normo?
Sombathely - Prvi brežiški olimpijec, član AK FIT Brežice, Primož Kozmus se v zadnjem času kar redno bori s poškodbami. Tako se je tudi v letošnjem letu ponovil scenarij, ki pa je bil na srečo veliko krajši kot preteklo sezono. Tako sta se s trenerjem
Primož Kozmus
Vladimirjem Kevo udeležila močnega mednarodnega metal-skega mitinga na Madžarskem, kjer je Primož v metu kladiva zasedel 3. mesto z metom 73,37 m. Glede na to, da mladi brežiški metalec lovi normo za nastop na
evropskem prvenstvu, je bil ta rezultat žal prekratek.
Na Madžarskem je nastopila tudi Simona Kozmus, kije zasedla 4. mesto z metom 54,04 m, medtem ko je med pionirkami Lucija Križnik zasedla 5. mes-
Simona Kozmus
to, njen rezultat 45,12 m pa je nov državni rekord za pionirke.
Res je vroče v atletiki
Reka - Atletska tekmovanja so resnično v polnem zamahu. Tako so se brežiški atleti udeležili tudi Mednarodnega mladinskega mitinga na Hrvaškem, na katerem so skupno nastopili atleti iz devetih držav. V skoku v višino, kjer je sicer nastopilo osem tekmovalk, je Janja Budna osvojila 3. mesto, preskočila je 165 cm.
V teku čez ovire seje pomerila druga Brežičanka, Maja Petan, ki je z izidom 1:05,49 v konkurenci starejših atletinj osvojila 8. mesto. S svojim nastopom je pritegnila pozornost drugih trenerjev, ki so bili nad Majino predstavo navdušeni.
atletika
Jure drugi
Cork, Irska - Na Mednarodnem atletskem mitingu EAA je Jure Rovari, AK FIT Brežice, osvojil 2. mesto v skoku s palico z rezultatom 5,35 metra.
vlečenje vrvi	\
Gamsi najmočnejši	I
Sevnica - Zadnji junijsk* kendsejezačela nova sezonas,	c
vensko-hrvaške meddržavne v vlečenju vrvi. Športno dr**3	lj
Gamsi so bili zanesljivi zn***-	**
valci.
rokomet
Posavci so bili najštevilčnejši
Izola -10. jubilejnega evropskega rokometnega festivala so se med 2800 udeleženci iz 148, ki so prišli kar iz 18 držav, udeležili tudi posavski predstavniki, ki so bili na festivalu tudi najbolj množični. Po tednu dni napornih tekmovanj so se domov vrnili več kot zadovoljni, saj je članska ekipa Posavja osvojila 1. mesto, zadovoljni s svojimi nastopi pa so bili tudi ostali posavski udeleženci. Tako je RK Dobova v moški konkurenci sodeloval s tremi mlajšimi ekipami, letnik 87 je zasedel na koncu 7. mesto, letnik 85 je bil tretji, letnik 83 pa drugi. RK Krško je imel dve mladi ekipi, in sicer je letnik 89 zasedel končno 7. mesto, letnik 87 pa 13. mesto. Tudi RK Sevnica je imel dve mladi ekipi: letnik 87 je osvojil končno 8. mesto, letnik 85 pa 10. mesto.
Sevniške rokometašice so sodelovale v petih starostnih skupinah
Pri dekletih pa je RK Brežice z letnikom 85 osvojil 11. mesto, medtem ko je bila sevniška ekipa zastopana kar s petimi postavami, in sicer je bila ekipa letnika 91 na koncu peta, letnik 90 je osvojil 6. mesto, letnik 89 je bil četrti, letnik 87 je zasedel 7. mesto, prav tako 7. mesto pa je osvojila tudi ekipa letnika 85.
nogomet
Nočni turnir
Boštanj - Športno društvo Mladi Boštanj in Študentski servis Sevnica sta bila organizatorja prvega nočnega turnirja v nogometu. Turnirja se je udeležilo 19 ekip, po 10 urah nepretrganega igranja pa je zmagala ekipa “Kivi shop”, 2. mesto je zasedla ekipa Lipa les, 3. pa Celebreties.
alpinizem
V Perujskih Andih
Krško, Peru - Sedemčlanska alpinistična odprava Posavskega alpinističnega kluba (PAK) seje v zgodnjih jutranjih urah 4. julija, druga ekipa pa 6. julija odpravila na enomesečno pustolovščino - v Perujske Ande. Njihov cilj je povzpeti se na katerega od tamkajšnjih šesttisočakov, saj potujejo z njimi tudi mlajši perspektivni člani kluba, pa tudi preplezati katero od kombiniranih smeri v visokih in divjih stenah tamkajšnjih vrhov, morda pa celo kakšno prvenstveno smer.
Vodja odprave je Aleksandra Voglar, kije pred letom dni že obiskala Ande, ostali člani odprave pa so še Gorazd Pozvek, Nejc Pozvek, Tjaša Zakšek, Tadej Bernik, Martin Bedrač in pridružena članica Mojca Žerjav iz AO Matica. Sicer pa so se v PAK-u potrudili in postavili svojo spletno stran, na kateri je mogoče vsakodnevno spremljati dogajanja alpinistične odprave, zato bo kar prav, da pobrskate na spletni strani www.pak-klub.si, kjer so na voljo vse informacije o njihovem delu.
Halo vsi!
Mi smo srečni, zdravi in veseli v Huarazu! Ja, po napornem 44-umem potovanju smo prespali noč v Hostlu, potem pa takoj dragi dan že šibal’ na aklimatizacijo - prvo! To je bilo včeraj. Šli smo na Churap - jezero, ful lep izlet, upamo, da tudi aklimatizacija! Jezero je 44 m visoko, spali smo kakih 200 m nižje - tam smo si postavili šotorčke, šli še isti večer do jezera, šli spat, zjutraj pa še enkrat do jezera in še višje, do baznega tabora pod Churapom. Fuuuuuullll lepo!!!!!!! Ja, Tedi in Tjaša? Tedi je bil kar malo ’bogi, ko smo hodili skoraj dve uri do baze in pol za dodatek še do jezera, Tjaša pa malo manj ali pa zalo malo. Delajo pa svoje lekadoli. Moram pohvaliti Martina, ful sem presenečena, ful dobro mu gre, Mojca je tak čist’ nora, jaz pa še kar kontroliram situacijo. Mislim, da bo! 'Marno se kar vredi, pojedli smo že celo suho klobaso, Gorazd prinesi še kaj, šnopca je kar dost, mi pa veselo šibamo naokoli. Jutri se odpravljamo proti Piscu in mislimo priti najkasneje popoldan ali do večera 10.7. nazaj v Huaraz. Potrudili se bomo priti vsi do vrha, tako da bo vse popolno, drugače pa imamo strategijo kdo s kom, kako... Res se štekamo, razen Mojca in Martin si kdaj skočita v lase, vendar ju na koncu le skuliram.
No tak’, pišite kaj, mi se 'mamo vredi, trudimo se čimvec delat! Tud vreme je kar vredi. Zjutraj je ponavadi ful lepo, popoldan pa se zoblači, toda ti oblaki so z morske strani, zato ne pomenijo nič slabega, kao! Razmere? Baje zelo vredi, razen da na 6 tisočakih kao full piha, drugače pa je predelan trd sneg ah led, menda bo!?! Skratka na Isinki, Toclaraheju, Urasu je ful vredi, bomo videli dragi teden!
Ajdi, ’mejte se vsi, če borni mi sam’ hodli in plezali kot doslej, Tamboja sploh ne bomo videli!
Ajdi, čao vsem!
Sandra and company
k
KRONIKA
»ran 13
SavaGfc, 10.7.2002
Varnost - na novo cenjena vrednota
Krško - Varnost je po statistiki, ki med državljani preverja lestvico vrednot, na prvem mestu. V svojem vsakdanu običajno niti ne pomišljamo na tiste, ki nam jo zagotavljajo, zato so javno opaženi in pohvaljeni bolj malokrat. Ena takšnih priložnosti je vsekakor Dan policije, ob katerem stroka izreče priznanje najboljšim iz svojih vrst. Na letošnji proslavi, ki jo je Policijska uprava Krško priredila v tamkajšnjem Kulturnem domu, sta dobila srebrni znak zaslug za varnost Sašo Jejčič, načelnik Urada kriminalistične policije, in Slavka Stanič z Odseka za logistiko Policijske uprave Krško.
Andrej Zbašnik in Sašo Jejčič
Podeljenih je bilo še 12 bronastih znakov in 13 pisnih pohval.
Zbrane so nagovorili direktor Policijske uprave Krško Andrej pašnik, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Miha Molan, pozdravila sta jih krški in sevniški župan, v kulturnem ?P°redu pa je sodeloval Plesni orkester Krško s solistoma Tjašo Fabjančič in Miklavžem Ašičem. B.D.
Zasegli ukradeno vozilo
Obrežje, 6.7. - Državljan Italije je v nočnem času upal na nezbra-°st mejne kontrole. Z vozilom Audi S6 Qavant italijanskih označb ^Poskušal čez mejo, a je policist ugotovil, daje bilo vozilo, vredno tnilijonov SIT, dva dni pred tem ukradeno v Italiji. Vozilo so za-eSb, voznika pa pridržali.
Jedla, ne da bi plačala
C5nc’ b-7. - Dva neznana storilca sta po 19. uri prišla v picerijo in °cila hrano in pijačo. Dve uri kasneje sta natakarico zamotila s ’ aa sta naročila še eno pico. Ko pa jo je ta odšla pripravljat, sta 5 oSlo zapustila, ne da bi poravnala račun v višini nekaj več kot
Odšel z bogatini plenom
brežiee, 5.6. - V dopoldanskem času, okoli 10. ure, je neznani ie v,- nasibi° vstopil v stanovanjsko hišo v Brežicah. Medtem ko 2 a oškodovanka odsotna, je s silo porinil vrata in povil kovinski c ključavnice. Tako je na enostaven način vstopil v hišo, kjer je verfv.al notranjost. Odtujil je več kosov zlatnine, odvzeti prstani, 'J^«Un ure so bili vredni okoli 500.000 SIT.
Snemal bo
$ta^re^'ce’ 20.6. -V dopoldanskem času je neznani storilec vlomil v °vanjsko hišo v Brežicah in iz notranjih prostorov stanovanjske ošk 0c*tuTl 4.500 EUR, videokamero ter fotoaparat. Lastnik je s tatvino ^^ovan za okoli 1.200.000 SIT.
Odšel z denarnico
tiv;^ate*’ 2-7. - V popoldanskem času je neznani storilec na termalni oSefnna Čatežu ob Savi izvedel tatvino denarnice, v kateri so bili ni dokumenti oškodovanca in približno 25.000 SIT.
Ob južni meji je vse več mamil
Krško - V sedmih letih, odkar je bilo v Krškem ustanovljeno Okrožno sodišče, se na območju Posavja, posebej še ob slovensko-hrvaški meji, povečuje število kaznivih dejanj s področja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Od skupno 39 začetih kazenskih postopkov se je kar polovica vseh kaznivih dejanj pripetila ob južni meji, posebej še na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, nekaj pa na območju železniškega mejnega prehoda v Dobovi. Kot je povedal Miloš Medved, vodja kazenskega oddelka in sod-nik-svetnik na Okrožnem sodišču v Krškem, so v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije ob južni meji obravnavali predvsem primere prekupčevanja z orožjem, zadnja leta pa se povečuje število kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Z juga prihaja k nam kana-
bis, za heroin pa velja, da jug naše države predstavlja predvsem transfer za tako imenovano “balkansko navezo”. Podatki, zbrani pri Okrožnem sodišču Krško pričajo o nenehnem naraščanju kaznivih dejanj, povečuje pa se tudi število obdolžencev, zoper katere je vložena obtožnica zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Med 39 kazenskimi postopki so izdali oprostilne sodbe le v 8 primerih, najvišji zaporni kazni po šest let sta bili izrečeni v primerih, ko je bilo zaseženih dobrih 10 oziroma dobrih 11 kilogramov heroina. Med za-
seženimi mamili prevladuje Ca-nabis Sativa L, naj večja količina te prepovedane droge pa je bila blizu 20 kilogramov, obdolžencu je bila za to izrečena zaporna kazen dveh let. Skupno so v zadnjih letih na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje zasegli 86 kilogramov mamil, od tega 64 kilogramov kanabisa in 22 kilogramov heroina. Trend nenehne rasti števila kaznivih dejanj se po besedah okrožnega sodnika Miloša Medveda glede na vložene obtožbe in nedokončane kazenske postopke nadaljuje tudi v letošnjem letu. STA
Ni se zlahka vdal
Cerklje ob Krki, 30.6. - V
večernem času seje 67-letnik iz okolice Krškega peljal s kolesom po lokalni cesti iz smeri Pirošice proti Cerkljam ob Krki, UE Brežice. Ko je prečkal most preko reke Krke zunaj naselja Cerklje ob Krki, so ga ustavih trije neznanci. Dva sta ga poskušala prijeti za roke, vendar se jima je uprl, tretji pa je brcal v kolo. Med prerivanjem so vsi padli v obcestni jarek, kjer so neznanci napadenega zaradi fizične premoči obvladali in mu iz hlačnega žepa odtujili denarnico, v kateri je bilo okrog 160.000 SIT. Po dejanju so se neznanci odpeljali z osebnim avtomobilom. Za storilci policisti še poizvedujejo.
Za večjo varnost v in ob vodi
Posavje, Slovenija - V letu 2001 je policija obravnavala 15 utopitev, leto pred tem 18, leta 1999 14, leta 1998 pa 26. Na začetku letošnje kopalne sezone pa so se utopile že tri osebe. Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo.
Četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe tudi sami, še zlasti na divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgovornost, prav tako pa v bližini ni usposob-
tev in primemo zavarovana nevarna mesta, označitev nevarnih mest za skakanje v vodo, namestitev opozorilnih napisov, predpisana reševalna oprema in sredstva za prvo pomoč.
Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih
Nasveti za naključne reševalce iz vode
Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je velikanski telesni napor. Utapljajočemu se je potrebno približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema.
Če vam reševanje uspe, takoj začnite z oživljanjem. Nemudoma pokličite zdravnika in odstranite vse nadležneže. Z oživljanjem ne prenehajte prehitro! Le zdravnik lahko ugotovi smrt. Ko ste utopljenca spravili k zavesti, poskrbite, da bo prišel v zdravstveno oskrbo.
ljenih reševalcev. Vendar tudi reševalci ob takojšnjem ukrepanju na urejenih kopališčih ne morejo vedno rešiti življenja. Previdnost tudi ni odveč pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi. Le trenutek nepazljivosti in zdrs se lahko tragično konča. Staršem in vzgojiteljem velja opozorilo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav je ta plitva.
V Zakonu o varstvu pred utopitvami (Ur.l. RS 44/2000) je zapisano, da morajo lastniki objektov, pri katerih obstaja nevarnost utopitve, upoštevati ukrepe za ustrezno varstvo pred njimi, še zlasti je pomembna označitev kopališč, urejen dostop in izstop iz vode, neoviran dostop za reševalce in reševalna vozila, označi-
kopanju, ki morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim in prostočasnim dejavnostim. Ločitev mora biti fizična ali označena z vidnimi, med seboj povezanimi plovki. V morju pa morajo biti kopalci v mejah 150-metrskega pasu od obale, če ni določeno drugače.
Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe reševati celo dve. Utapljajočemu lahko življenje reši že vaš klic na center za obveščanje (112) ali policije (113), na morju pa lahko pokličete tudi Upravo RS za pomorstvo.
Suzana Vahtarič

pravni nasveti
i\
y ®v*kove pravice K/ leP0 napisane D*«ede
v ^
%e^UVeljavitev standardov *baCj- e 'n pravne kulture in civi-Ni jL v neki družbi je potrebna *•) p0,. aynanost nosilcev oblasti 1 lcne moči, ki bi se res
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
zavzemali in tudi uveljavili v pravni sistem tako varstvo človekovih pravic, ki ne bi bilo le navidezno kot lepo napisane besede, temveč bi se točno vedelo “kdo pije, kdo plača”. Varstvo človekovih pravic, tako kot je vgrajeno v pravni sistem danes, pa seveda ne more biti učinkovito.
Če Ustavno sodišče z ustavno odločbo ugotovi kršitev človekovih pravic, pomeni to zanikanje vladavine prava, za kar bi sodniki morali odgovarjati, sicer je pravica do varstva človekovih pravic izvotljena in prazna. V trenutku, ko nekateri uporabniki prava “pozabijo” elementarne lekcije iz predmetov demokratična država in človekove pravice in kar na le-
pem ne vedo več, kje so meje med neodvisnostjo odločanja pred državnimi organi in varstvom človekovih pravic, ki naj bi bile neodtujljive in jih torej nihče ne sme odvzeti, lahko v naši ustavi lepo napisane besede dobijo povsem drugo vsebino. In sicer se lahko sprevržejo v takšno razmišljanje: “Če pravo in njegova načela delujejo v skladu z določenimi koristmi in interesi, potem se zahteva dosledno izvajanje pravnih norm, če pa delujejo drugače, potem se lahko te arogantno kršijo, ali po svoje razlagajo.” To se lahko dogaja zato, ker zakon ne določa postopka za uresničevanje človekovih pravic niti pravnih posledic teh kršitev. Potem pač ni mogoče
nikogar preganjati za takšno nezakonito zlorabo prava.
Pa vendar je vsem jasno, da za kršenje ne samo človekovih pravic temveč tudi za nespoštovanje osnovnih strokovnih pravil pravne stroke, bi zakonodajalec moral predvideti določene sankcije. Če pa tega osnovnega pravnega vprašanja zakonodajalec ne misli oziroma noče uzakoniti, potem to pomeni, da zagovarja načelo, da kršitev človekovih pravic za družbo sploh ni nevarno dejanje, istočasno pa to tudi pomeni, da opravičuje samovoljno odločanje, ki seveda z neodvisnostjo sodnikov in drugih uporabnikov prava pri njihovem odločanju nima nobene zveze.
Mobilnega aparata nikjer ne puščajte brez nadzora!
Posavje - Nasveti za preprečevanje kraj mobilnih telefonov niso popolnoma nič drugačni, kot so splošni preventivni nasveti policije. Za varnost svoje lastnine namreč lahko največ storimo sami.Tatvine mobilnih telefonov se pojavljajo preko celega leta, v poletnih mesecih prihaja le do povečanja števila tatvin glede na kraje storitve.
Kljub temu ne bo odveč nekaj nasvetov, ki lahko storilca odvrnejo od storitve kaznivega dejanja; pomembno je, da mobilnega aparata ne puščate brez nadzora. Tudi v službi, zlasti v pisarnah, jih v času odsotnosti ne puščajte na vidnih mestih, ko zapuščate pisarno; tudi za krajši čas vrata zaklenite.
Na vlakih, avtobusih ali v avtomobilih ne puščajte telefonov brez nadzora in ne na vidnem mestu. Ročna torbica, v kateri je mobilni telefon, naj bo vedno zaprta. Ob sprehodih po parku, promenadnih ulicah v tujih krajih in na drugih javnih krajih pazite na osebno prtljago; torbice z denarjem, dokumenti in telefoni nosite čimbolj ob telesu.
Otroci in mladoletne osebe so pogosto žrtve drznih in roparskih tatvin, ki so izvedene na ulici, pred šolo in podobno. V takšnih
primerih ni priporočljivo razkazovati mobilnega telefona v družbi neznanih oseb.
Posebna pozornost velja na krajih, kot so kopališča, plaže, počitniške prikolice, hotelske sobe. Mobilni telefon, puščen na plaži ali kopališču, kar izziva storilca k tatvini. Prav tako v svoji odsotnosti ne puščajte mobilnih aparatov na vidnih mestih v hotelskih sobah, apartmajih.
Če telefon kljub vsemu pustite brez nadzora, ga izklopite oziroma zmanjšajte jakost zvonjenja, kajti zvonjenje telefona lahko pritegne pozornost storilca. Na varno mesto je potrebno shraniti t.i. I-MEI številko ter številko SIM kartice in kode. Če se zgodi tatvina, je potrebno dejanje čim-prej prijaviti na policiji, o tatvini pa je potrebno obvestiti tudi mobilnega operateija. S.V.
Statistični podatki v zadnjih letih so pokazali, da so mobilni telefoni največkrat ukradeni ob tatvinah in vlomih v trgovine, vozila, ob drznih ter roparskih tatvinah na ulicah, trgih, pred šolami, gostinskimi lokali. Storilci pogosto izbirajo kraje za izvrševanje kaznivih dejanj tam, kjer občani najpogosteje opustijo samozaščitne ukrepe. Storilci takšne kraje pred dejanjem opazujejo in zberejo primeren trenutek. Zadošča že krajša odsotnost lastnika ali trenutek, ko lastnik odmakne pogled od mobilnega telefona ali torbice, v kateri se nahaja telefon.
Udarili so kar sredi belega dne
Krško, 2.7. - Okoli 13. ure so trije mlajši moški z maskami oziroma kapami na obrazu z ijrezi za oči in usta vstopili v delavnico v Velikem Dolu, UE Krško, kjer seje nahajal 57-letni lastnik. Dva izmed neznancev sta imela v rokah kije (palice za “bejzbol”), tretji pa je imel v roki pištolo. Lastniku delavnice so zagrozili z ubojem, če jim ne izroči denarja, eden od njih pa ga je s kijem udaril po glavi in ga telesno poškodoval. Zaradi udarca je napadeni padel na tla, nakar so mu neznanci zvezali roke in mu odvzeli ključ od stanovanja. Eden izmed neznancev je s ključi odklenil vhodna vrata stanovanjske hiše, nakar so vsi skupaj vstopili in se napotili do sefa in iz njega odtujili 6.000 EUR, več zlatnikov in zlatega nakita. Po izvedenem ropu so neznanci oškodovancu zvezali še noge, prelepili usta in nato pobegnili v neznani smeri. Ko seje oškodovani uspel odvezati, je o dejanju obvestil policijo. Pri ropu je oškodovanec zadobil telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenu.
Kazal ga je
Čatež, 1.7. - Bilo je še jutro, ko je 25-letnik iz okolice Brežic v vinjenem stanju kršil javni red in moralo s tem, ko je vpil na parkirnem prostoru pred motelom Petrol na Čatežu ob Savi. To pa se mu je zdelo premalo, zato seje malce “pobahal” s svojim moškim “bogastvom”. Ker se tudi ob intervenciji policistov ni hotel pomiriti, je bilo zoper kršitelja odrejeno pridržanje do iztreznitve, seveda pa naj bi se o svojem bogastvu in siceršnjem obnašanju pogovoril tudi s sodnikom za prekrške.
o'
•+
tli
O
< < ^ Z Q O <
$ ®
g ^ g
gfefi
j“l
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem
?™W	0	V
Zajamčeno	cene
<*	V #
..
*
pohištva v Evropi
Mostec 6. Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390

«i ,V^NRNM <v
llf <a» \
ČERNELČEVA 9,8250 BREŽICE TEL: 07/49-61-090,07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455


CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE
*
Delovni čas: 7.00 -16.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
J
V	mesecu juliju vas ohladimo z brezplačno klimo.
Lahko pa se preprosto odločite za ugodnejšo ceno vozila.
V	obeh primerih prihranite 190.000 tolarjev*.
Ponudba velja do konca julija 2002.
Prišel, prevzel, zmagal. Polo.
'cene v SIT so odvisne od valutnih razmerij
.O.O. ^
Radanovič Brežice d
Černelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172
Radanoviž
Brežice

lD %
gjijjpg
Ju 13 e-
'o

sc
o
TOM p.i *f>MS
Zakaj ne bi dobili kredita v trenutku?
s
i
.s
"Kredit takoj"
"Kredit takoj" - do enega milijona tolarjev, čas vračila od šestih mesecev do treh let, denar dobite takoj in ga odplačujete s trajnim nalogom s tekočega računa Nove KBM. Obiščite nas v naši najbližji enoti, kjer vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar bi vas utegnilo zanimati.
Informacije: Nova KBM, Ekspozitura Brežice, tel.: 07 4961 932 in Agencija Krško, tel.: 07 4922 877
Spletna stran www.nkbm.si
^vNova KBM
Ekonomska in trgovska šola Brežice
Bizeljska cesta 45 8250 Brežice
Tel.: 07-499 25 50 Faks: 07- 499 25 70
ETrS
Brežice
Obveščamo Vas, da bomo v šolskem letu 2002/2003 v popoldanskih urah v moderno opremljenih prostorih šole zopet izvajali
verificirane izobraževalne programe
tudi za odrasle in sicer:
- PREKVALIFIKACIJA TRGOVEC (66 ur + praksa)
- EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (2 leti)
-	PRIPRAVE NA SPREJEMNE IZPITE NA VIŠJI
STROKOVNI ŠOLI BREŽICE - TEČAJI (RAČUNALNIŠTVO, TUJI JEZIKI)
IN KROŽKI
-	SAMOIZOBRAŽEVANJE Z INDIVIDUALNIM
OPRAVLJANJEM IZPITOV - POKLICNO SVETOVANJE
INFORMACIJE
lahko dobite osebno ali po telefonu v tajništvu šole vsak dan od 8,00 - 14,00.
VPIS
v vse programe bo potekal v septembru 2002,
Prijavite se lahko takoj. Skupni uvodni - informativni sestanek za vse zainteresirane bo 28.8.2002 ob 18.00 v predavalnici šole.
VABLJENI!
knjižnica brežice
Knjigi Prijateljice, skrivni lepotci in napihljivi modrci in O prijateljih, zmenkih in kozmičnih poljubih sta najstniška romana, primerna za vroče počitniške dni. Menstruacija in puberteta, zaljubljenost in zaščita, spolno zdravje in spolno nadlegovanje - spoznajte dejstva in razblinite mite s priročnikom Seks. Poljubljanje je varno, lahko traja tako dolgo, kot si oba želita in je lahko tako drzno, kot hočeta, da je. Dovoljeno je ne glede na starost. Za poljubljanje ne potrebujeta dodatne opreme, posebnih tečajev in navsezadnje samo s poljubom tudi ni mogoče zanositi. Se veliko več vam bo razkril Popolni vodnik v svet poljubljanja.
Priročnik Kompaktni in digitalni fotoaparati vam bo ne glede na to, 3U ste popoln začetnik ali izkušen fotograf, pomagal doseči sijajne rezultate 2 najnovejšimi fotoaparati. Knjiga Biološki in kemični terorizem poučuje ° boleznih in nevarnostih uporabe biološkega in kemičnega orožja. Opisano je natančno delovanje strupov, njihove osnovne značilnosti in kemijska sestava. Velik poudarek je na preventivnih ukrepih in zaščiti ob morebit-teh napadih s takim orožjem. Preprosto besedico “ne” pogosto najtežje spravimo z jezika. Priročnik Kako reči ne brez občutka krivde svetuje, kako reči ne in porabiti manj časa za stvari, ki jih nočete početi. Knjiga Ponavljanje preteklosti je dokumentiran, a seveda oseben zapis o dogodkih v času, ko je bil Žarko Petan generalni direktor RTV. Profesorica, bivša redovnica in karizmatična predavateljica, ki govori o osebni pren-°vi, samozavesti, zdravju Vida Žabot se v knjigi Križ na prsih predstavlja tudi kot pisateljica v avtobiografski, intimni izpovedi.
Fužinski bluz je roman o življenju in ljudeh v sodobni Ljubljani, o dogodkih, skritih za stenami stanovanj, in predvsem o pomanjkanju dia-°§a, kjer so v ospredju vsakdanje reči, nogomet, pivo, ženske, predvsem Pa notranji dialogi, ki se dotikajo nedotakljivega.
Opozarjamo vas na poletni delovni čas. Knjižnica bo julija in avgusta ^ Ponedeljek, torek, četrtek in petek odprta od 7. do 15. ure, v sredo pa od O- do 18. 30 ure.
. Obiščite Knjižnico Brežice in se prepričajte, da vam poleg pestrega tebora slikanic za najmlaše, leposlovnih in strokovnih knjig ponujamo tudi bogato zbirko videokaset, zgoščenk in revij. Verjamemo, da bo ob °bisku knjižnice vsakdo našel nekaj zase. Vabljeni!
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// ^Ww.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu ^adia Brežice 12. julija ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki
mali oglasi
podani osebni avto, znamke Daewoo o^r°. letnik 1996. Avto je dobro anjen in ima vso opremo za
132611 usnja-
r°klrčrte 041-284-363.
uJ^kem oddam v najem opremljeno ^onjero. Pokličite 031-302-950.
okolici Brežic kupim zazidljivo par-
p"kiiKS7m15“’v-
i.))'111 P^iče. težke do 20 kg, ba-(lam 8600 V štirioglate baIe ter oprav-^lrii*!0r*tev °^voza gnojnice.
-_VlClte 49-56-009 ali 041-282-364.
Prodam odojke, težke od 25 do 30 kg. Pokličite 47-78-315.
Prodam diatonično harmoniko znamke “Melodija”, tovrstno CSB z dodatnim gumbom, cena po dogovora. Pokličite 041-873-231 ali 0749-74-329.
Prodam vibracijsko mizo za izdelavo betonskih izdelkov z raznimi modeli. Pokličite 040-853-247.
Kupim stare omare, skrinje, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07-34-66-320 ali 041-696-263.
f'
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
1116 *n priimek	____
IS P
0^j6tjefnaziv in naslov) avčna številka podjetja avezanec za DDV______
S
^ica
\
Poštna št.
Telefon
Podpis
izvodov
5>i,
^ ;na skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. tiafQv nisko razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic v nine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V
torkove bodice
Anico z Jesenic na Dolenjskem zanima, ali lahko pričakujemo davčno številko v plastificirani obliki oz. kot davčno kartico.
Direktor Davčne uprave RS Stojan Grilj je med drugim pojasnil, da je davčna številka identifikacijski znak, ki označuje davčnega zavezanca in se uporablja za enotno opredelitev in povezavo podatkov v davčnih evidencah. Je 8-mestna, negovoreča in se uporablja za opravljanje nalog davčne službe.
V vseh letih od uvedbe in dodelitve davčnih številk zavezancem davčna uprava ni načrtovala, da bi zavezancem izdala trajnejšo obliko potrdila o davčni številki oziroma davčno kartico. Izdelava trajnejše oblike kartice je povezana z velikimi stroški, ki bi jih lahko ocenili kar na par milijard SIT. Sredstva za stroške izdelave kartic z davčno številko bi moral pokriti državni proračun, stroški bi torej bili plačani iz denarja davkoplačevalcev.
Trenutno ni potrebe po izdaji trajnejše oblike davčne številke, nenazadnje je to povezano z visokimi stroški priprave, oblikovanja, izdelave in pošiljanja po pošti. Davčni zavezanec, ki izgubi davčno številko, lahko pri pristojnem davčnem uradu oziroma njegovi izpostavi vedno pridobi potrdilo o dodeljeni davčni številki.
Zvonka iz Brežic zanima, kdo nadzoruje mladino, ki dela oz. po njegovem mnenju sedi in poležava na arheoloških najdbiščih na relaciji Čatež - Obrežje.
Vodja službe za poslovno komuniciranje DARS d.d. Andrej Osterman je povedal, daje za nadzor nad pravilnim strokovnim izvajanjem arheoloških izkopavanj v prvi fazi zadolžen Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo Mesto, s katerim je sklenjena pogodba za izvajanje arheoloških izkopavanj na trasi avtoceste Krška vas - Obrežje. Nadzor nad izvajanjem del pa izvaja tudi njihov inženir. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine dolžan arheološko pregledati zemljišče po normativih, ki veljajo za ta dela, iz česar izhaja, da je zavod dolžan to strokovno raziskati oz. pregledati in dokumentirati. V skladu z zakonom je obveznost investitorja (DARS, d.d.), da v primera, ko sega stavbno zemljišče na arheološko najdišče, zagotovi zavarovalno arheološko raziskavo, ki pa jo lahko opravlja le za to pooblaščeni zavod.
Nujnost ah obveznost izvajanja arheoloških izkopavanj izhaja tudi iz Uredbe o lokacijskem načrtu za posamezen odsek avtoceste, v tem primeru Kraka vas - Obrežje.
Regijski
Pospeševalni Center Posavje
V okviru dejavnosti Garancijske sheme Posavje je v Ur.l.RS št. 55-56 z dne 28.6,2002
objavljen javni razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem v letu 2002
Predmet razpisa je 222.000,000 milijonov SIT ugodnejših kreditov, ki jih razpisujeta Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva in Regijski pospeševalni center Posavje v okviru pilotnega projekta. Celoten znesek kreditiranja je namenjen za načrtovane dolgoročne kredite oziroma najete kredite od 1.1.2002 dalje.
Na razpis se lahko prijavijo vsa mala podjetja (do 50 zaposlenih) in srednje velika podjetja (do 125 zaposlenih),razen iz naslednjih področij: kmetijstvo, lov,gozdarstvo,ribištvo, rudarstvo, proizvodnja kovin, proizvodnja umetnih vlaken, proizvodnja motornih vozil, gradnja in popravilo ladij, čolnov.
Prosilec lahko vloži zahtevek za kredit, če znaša predračunska vrednost investicije največ 50.000.000 milijonov SIT.
Maksimalna višina kredita je lahko največ 50% predračunske vrednosti, Kredit lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev. Obrestna mera: TOM + 1% letno, velja od dokončne realizacije sklepa Sklada pri banki.
Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev. Vse vloge, prispele do vključno desetega v tekočem mesecu, bo obravnaval Kreditni odbor RPC Posavje.
Podrobnejše informacije dobite na Regionalni razvojni agenciji Regijskem pospeševalnem centru Posavje, CKŽ 23, Krško, ga. Marija Kržan, tel.: 07/ 488-10-40.
ZAHVALA
Vedno in povsod boš z nami dragi naš
SLAVKO GLUHAK
6.7.1951 - 24.6.2002
Hvala vsem, ki ste mu zadnje leto njegovega življenja pomagali, ga razumeli in spoštovali, še posebno družinama Mali in Milavec iz Ljubljane.
Žalujoči: mama in sestra z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ANE HITI
iz Cerkelj ob Krki
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in podarjene sveče. Hvala dr. Vandi Zorko in dr. Trajkoviču, celotnemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice ter osebju Doma upokojencev Brežice za humano in nesebično pomoč ter lajšanje trpljenja v zadnjih dneh. Posebna zahvala je namenjena sestri Ireni Videnič za strokovno pomoč in mnoge tolažilne besede. Hvala pevcem in g. župniku za opravljen obred. Hvala svojcem in prijateljem ter vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mamice, babice, sestre, tašče, snahe, botrice, sestrične in dobre sosede
JOŽICE DERŽIČ
z Malega Obreža 23
se iskreno zahvaljujemo družini Ivana Ogorelca z Velikega Obreža, sorodnikom, sosedom, sodelavkam iz Jutranjke - obrata Brežice, Društvu invalidov DASS - podružnici Posavje, Gradbeništvu Glogovič, sošolcem, pevcem iz Kapel ter PGD Mali Obrež. Iskrena hvala tudi govornicama za čustveno izrečene besede ob odprtem grobu, g. Žičkarju, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki so nam denarno ali kakorkoli pomagali, a jih v zahvali nismo posebej imenovali. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki so pokojno Jožico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja.
Ostala je tvoja dobrina, v naših srcih bolečina.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
ADOLFA RAJTARIČA
iz Orešja na Bizeljskem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje ter pokojniku podarili cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice, še posebej dr. Straškovi, ter njegovemu osebnemu zdravniku g. Božičku. Najlepša hvala družini Malus za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku Leskovarju in g. Paniču ter govorniku g. Berglezu. Še enkrat hvala vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, a jih v zahvali nismo posebej imenovali, pa tudi vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Alenka Mirt - Iskra: “Vedno se trudim za ljudi na različne načine”
Pogovarjati sva se začeli “vizit-no’ ker ima tudi njena redna sobotna oddaja “Vizita” v oddaji 24 ur na POP TV visoko gledanost. Prva je bila na sporedu decembra 1996. “Ljudi zanima zdravje, vse jim je zanimivo, velikokrat mi potožijo, kaj jih boli in me kličejo, kje bi lahko dobili novo zdravilo, o katerem sem govorila. Junij in julij sta izrazito žalostna meseca, ker smo utrujeni, vroče je, soparno, pa dopust je stresen, ker veliko stane in ostanemo sami z ljudmi, ki jih gledamo celo leto. Drug z drugim pa ne znamo več živeti, zamrli so pogovori in je vsako leto težje. Lažje je, če veš, da se to ne dogaja samo nam. Slovenci smo psihično bolan narod. Na psihološki kliniki Polje hospitalizirajo vsako leto 2000 ljudi in jih je vedno več. Ljudje ne zmorejo premagati stresa, velika je brezposelnost, s tem pa tudi veliki socialni razkoraki, otožnost se dogaja tudi meni”, je pojasnila ob namigu na to temo in da je o stresu v svoji oddaji že govorila.
Alenka se je rodila pred 32 leti 25. aprila v Novem mestu. Do 3. leta je živela na Velikem Tmu in potem 8 let na Velikem Podlogu. “Življenje na vasi me je zaznamovalo za vedno, širino duha z dežele sem prenesla tudi v mesto, a mi je žal, da to svoji punčki ne morem dati. Ljudje na deželi delajo najtežja dela, so zato pošteni, vračajo se na zemljo in k naravi, v mestu pa veljajo druge vrednote. Ker sem živela v šoli, so mi rekli “šulski” otrok, mene in starejšega brata Ma-
tjaža pa so zaradi tega gledali drugače. Ker je bil ati - Ivan Mirt - učitelj, sva se z bratom morala veliko bolj truditi kot drugi, za naju so veljali veliko strožji kriteriji. Želela sem si, da bi me sošolci imeli radi zaradi mene, takšne, kakršna sem bila, in ne zato, ker sem bila učiteljeva hčerka. Zato, da bi bila sošolcem ena-
ka, sem včasih delala čudne stvari, ki jih sicer ne bi in si enkrat tudi “privoščila” zapis v redovalnico. Sicer pa so mi šolski uspehi zelo veliko pomenih, vedno se mi je bilo vredno potruditi. Brežiška gimnazija me je naučila, da se znam boriti zase, pri prof. Mariji Leličevi pa sem razvila pisateljske sposobnosti. Moderirala sem, vodila prireditve, nastopala in
bila to, kar sem čutila, da sem. Tamara Vonta pa je sploh stalnica mojega življenja. Na POP-u nama pravijo -“krška naveza.”
Med študijem na FDV je delala na krškem kanalu z Goranom Rovanom in Jožetom Grajžlom kot voditeljica in novinarka in to so bili njeni temelji za danes. Zelo hvaležna jima je, ker stajo naučila tega dela, spominjamo se je tudi s Kanala A in pravi: “Novinar se mora brusiti”. Diplomsko nalogo na temo “Slovenski TV voditelji razvedrilnega programa” je pripravila pri mentorju Tomažu Peroviču, ki ji je s ponudbo odprl pot na POP TV. “Komaj sem verjela, da se mi to dogaja. In sem vesela, da sem med prvimi 50, ko lahko ljudem povem novo stvar, ki se je zgodila, posebej pa mi je pomembno, daje ta v njihovo korist. To je moje poslanstvo, delam za ljudi, do ljudi pa gojim pristen odnos brez sprenevedanja. Listam in pregledujem revije in časopise, televizijo spremljam od jutra do večera, gledam, kaj delajo kolegi, kaj je novega v zdravstvu, kaj so odkrili, pokličem jih in novosti takoj posredujem ljudem,” z navdušenjem pripoveduje o svojem delu. Z možem Blažem Iskro, dr. med.- specialistom kirurgom, ki je z delom predan brežiški bolnišnici, kjer so njegovi pacienti osebe in ne številke, imata dveletno punčko Neli. Za njuno punčko dela “babi servis” - moževe mame Ivanke in Alenkine - Valerije, ki je računovodstvo zamenjala z gospo-
dinjstvom. “Vloge brezpogojne ljubezni mame se ne da opisati. To je čas brez časa, ki ga moja mama vrhunsko obvlada, zajema pa Neli, vrtnarjenje, sijajne rože, odlično kuhanje. Mož se vsak dan vozi v Brežice, jaz sem 24 ur na preži, nikoli ne vem, kdaj bom doma, in je za najino punčko “babi servis” rešitev. Kakšnega družabnega življenja, razen s prijatelji, ne poznamo. Malo je spanja, pa nekatere kriterije sem tudi omilila, na primer pri pospravljanju. Malo smo skupaj, ko pa smo, gremo z nahrbtnikom v naravo in v peskovnik”.
Sicer pa so najboljše zabave na POP TV. Alenka: “Sem znana novinarka, ki ne pije. Zato z zabav vozim domov kolege s čustvenimi izlivi, ki si prevoz že prej zagotovijo. Ampak se rada zabavam, plešem in veselim, s kolegi imamo dobre stike. Enkratna je tajnica uredništva 24 ur in Tomaža Peroviča. Je tista, ki vse ve in vse zmore. “Bo že Dunči povedala”, je zanjo kar slogan. Moje delo je moja samopodoba”
Velikokrat jo vprašajo, zakaj je tako resna ‘Zlato, ker delam resno delo. Ampak sem v življenju vse to, kar moram biti. Od gospodinje, ki čisti kopalnico, do človeka, ki občuti žalost in veselje. Svojo vlogo pa moram prepričljivo opraviti,” pojasni.
Novinarka Alenka Mirt Iskra je v življenju tudi to, kar pravimo, da je prijaznost in ljubeznivost. Brez sprenevedanja.
Natja Jenko Sunčič
120 let PGD Brežice
Brežice - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Brežice je obeležilo 120-letnico delovanja. Častitljiv jubilej so počastili s slovesno povorko in prireditvijo pred gasilskim domom. <*
Sicer so brežiški gasilci načrtovali slovesnost na lokaciji v parku pri brežiškem gradu. V ta namen so pravočasno vložili vso potrebno dokumentacijo in pridobili tudi vsa potrebna dovoljenja, ki so jim jih je izdale pristojne službe v občini Brežice. Zaradi sočasne prireditve v brežiškem gradu pa so morali lokacijo v zadnjem trenutku zamenjati.
Kljub tem nevšečnostim pa je program prireditve stekel nemoteno in tako seje slavje ob 120-let-nem delovanju društva odvijalo s promenadnim koncertom Gasilske godbe na pihala Loče, nadaljevalo seje s slovesnim mimoho-
dom gasilcev, osrednja slovesnost ob Dnevu gasilcev, 120-letnici PGD Brežice in razvitje društvenega praporja pa so opravili na prireditvenem prostoru. Zaradi omenjenih nevšečnosti bodo slavnostno sejo društva opravili v prihodnjih dneh.
Leta 1882 je bila v Brežicah organizirana prva “požarna obramba”, ki je štela dvajset mož. Skozi dolgih 120 let se je iz takratne “požarne obrambe” razvilo današnje Prostovoljno gasilsko društvo.
Predsednik PGD Brežice-me-sto Milan Balon je po praznovanju posebno zahvalo namenil
Blišč
in glamur
O KA
•	Revija o tfukHtz&f 'm pofokah-
■ 3v ' *	Poročna
—	) darila
Preobrazba
Trije vroči kandidati
Abeceda poroke
■i > Noseče na poroko
Seks na medenih tednih
Živela gostija
Feng Shui
Jtevdka 2, POlETltttStN 200?. Ittrul i, ceru 980 si:
Gasilska parada
vsem članom društva za njihovo hvalo Stanetu Radanoviču, brez marljivo prostovoljno delo, za- katerega zagotavlja Balon, slo-hvalil se je tudi okoliškim druš- vesnost ne bi stekla tako, kot je tvom, še posebno pa poudarja za- bila zamišljena. K.M.
Bolnišnica upanja sredi Bohorja
TVavni Laz - Krajevna skupnost Senovo, Združenje borcev in udeležencev NOB OO Krško in KO Senovo, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krško in sekcija Varnostniki ’91, policijsko veteransko združenje Sever - Posavje, Lovska družina Senovo, Planinsko društvo Bohor Senovo in Diristično društvo Senovo so stopili skupaj in družno obnovili partizansko bolnišnico (na fotograflji)v osrčju bohorskih gozdov.
Od februarja do aprila 1944 je bolnišnica Kozjanskega odreda, na Bohorju delovala partizanska V njej so se zdravili borci 14. divi-
“Joj, kolk sem jest don’s utrujen,” si je rekel “kandelaber” in se v svoji nemoči nagnil, da bi si vsaj malo odpočil. A kaj, ko ni našel razumevanja in “toplega ramena ” mimoidočih. Celo nasprotno, ljudje so bruhnili v smeh ob pogledu nanj.
Naj lepši med atleti in slovenski rekorder v skoku s palico Brežičaf \ Jure Rovan je na “Nočnem skoku ” v Brežicah poskrbel za najlepŠe j možno darilo svoji ženi Nataliji, tudi odlični športnici in nekoč izvrstni plavalki ter materi Elici. Obe sta namreč tega dne praznoval1 rojstni dan. In Jure je skakal, kot da je dobil krila. Zmaga je bila | torej še toliko slajša, poljubček pa pošteno prigaran. Mladima zakon- j t ema Rovan-Repec iskreno privoščimo njuno srečo.
V/J
Ob odprtju Turistično informativne pisarne v Sevnici se je iz-
pred vhodom vanjo kar šibila od najrazličnejših dobrot. Prerani obiskovalci pisarne so bili v naslednjih dneh močno razočara’’ ’ Mislili so namreč, da bo turistična (in gastronomska) ponua pisarne vsak dan tako pestra kot ob odprtju.
V enem od brežiških lokalov se ti od višine lahko zvrti, zvrti ^ se ti tudi, da ostaneš brez sape, ko te seznanijo s ceno za mal° veliko kavo z mlekom. Če popiješ malo ali veliko - je cena en®^ In računaš, kaj je pri katerem “kofetu” bolj žlahtno.
Elektame na spodnji Savi so tako sprle regijski LDS in SL$
še noben projekt doslej. LDS je v parlament vložila predlog z3^°^. o energetskem izkoriščanju spodnje Save z znanim koncesionarji.^ ko je bil zakon izglasovan, pa so se pogledi na njegovo realiz^j, v dveh vodilnih strankah razšli. Očitno tako, da niti svečanega P^j piša koncesijske pogodbe v elektrarni Vrhovo niso mogli prosi® . na skupni “fešti”. Glavnina funkcionarjev s pogajalci vred 'e,iC zatekla v vinoteko Jančeve gostilne na Studencu, LDS pa v Gos11-Dolinjšek na Vrhu nad Boštanjem.
zije, težko ranjeni ameriški pilot in telegrafist Karl Lasner iz Los Angelesa ter ranjeni borci Kozjanskega odreda. Aprila 1944 je bila izdana in sojo Nemci uničili.
Bolnišnica, v kateri so se ohranili pogradi, kotel za kuhanje, nekaj streliva in še nekatere druge stvari, so včasih množično obiskovali planinci in drugi obiskovalci Bohorja. Leta 1967 so borci s Senovega in iz Brestanice bolnišnico obnovili, pred leti pa seje v celoti podrla, saj je nanjo padlo drevo.
Pred tremi leti se je P°r'
ideja o ponovni postavitvi P Jj
niče ali vsaj spominske ločili so se za postavitev ^{f niče. Projekta seje lotil
čič iz Brežic in bolnišnico
zij 9 krat 15 m so pred dne'’^|il' čano odprli. Vanjo je v ^V:
ogromno ur prostovoljne^® ^ c1 Ob tej akciji so se zdi®1
tisti, ki jim nekaj šteje le zgodovina in ne P0^1	$
štev®™
obračunavanja in pre: leve in desne.
Nada Černič Cveia
i
c