Prosecco di Prosecco DOC? Ne, ker zakon tega ne dopušča! /4 Slovenske višje šole v Gorici izbralo manj tretješolcev kot lani Potepanje po kitajski četrti Primorski PETEK, 9. MARCA 2012 Št. 58 (20.381) leto LXVIII. Družba Gas Natural pritiska Alioša Gašperlin Španska družba Gas Natural Fenosa pritiska, lokalne uprave se odzivajo. Tako lahko ocenimo dogajanje v zadnjem obdobju glede načrtovane gradnje plinskega terminala v Ža-vljah pri Trstu. Nasprotovanje uplinjevalniku, ki ga je izglasoval pred nedavnim tržaški občinski svet je očitno prekrižalo račune grupaciji, ki je verjetno pričakovala drugačen razplet. Če temu dodamo negativno mnenje, ki ga je včeraj izrekel tržaški pokrajinski odbor je jasno, da postaja pot za skupino Gas Natural vedno bolj strma. Predsednik Dežele Furla-nije-Julijske krajine, ki bo morala izdati ustrezno okoljsko dovoljenje, Renzo Tondo je zaenkrat povedal, da vsekakor nima predsodkov do gradnje terminala. Vendar je dodal, da je treba podrobno analizirati morebitne učinke na gospodarsko rast in posledice na okolje. Prihodnji teden bo v uradih deželne direkcije za okolje srečanje med pokrajinsko in občinsko upravo, deželno agencijo za okolje Arpa, zdravstvenim podjetjem in drugimi dejavniki v okviru postopka za izdajo dovoljenja. Tehničnim analizam bo sledila storitvena konferenca. Zadnjo besedo bo imela vsekakor Dežela FJK, ki pa bo morala dejansko sprejeti politično odločitev. Pritisk družbe Gas Natural ni zanemarljiv. Pokrajina Trst je namreč prosila za preložitev srečanja na deželni direkciji, da prouči novo dokumentacijo, ki jo je od španske družbe zahtevala deželna uprava. Toda Gas Natural je naslovil na deželno vlado svarilo in bo torej srečanje kot po napovedih v sredo, 14. marca. O dogajanju v Žavljah je včeraj poročal tudi ugledni dnevnik Il So-le24Ore. Ta je ugotavljal, da je družba British Gas v Brindisiju čakala enajst let na dovoljenje, naposled pa je opustila projekt. Zdaj se podobno dogaja v Trstu, piše 24Ore, kjer čaka Gas Natural na dovoljenje skoraj osem let. Tondo je v tej zvezi ocenil, da se ne sme v Trstu ponoviti dogajanje v Brindisiju. Sicer je v Trstu stvar še bolj komplicirana, ker se prepletajo mnoga negativna mnenja in pri-zivi lokalnih uprav ter naravovarstvenih organizacij. Med temi je nenazadnje negativno stališče Republike Slovenije, ki je tudi vložila priziv. Če prisluhnemo tržaškemu županu Robertu Cosoli-niju, po mnenju katerega je zdajšnja dokumentacija pomanjkljiva, se napovedujejo še novi. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € evropska unija - Po sicer še neuradnih vesteh z grškega finančnega ministrstva Delni odpis grškega dolga očitno uspel TRST - Pokrajinski odbor zavrnil načrt družbe Gas Natural Nasprotovanje gradnji uplinjevalnika v Žavljah TRST - Tržaški pokrajinski odbor nasprotuje gradnji kopenskega plinskega terminala v Žavljah (na arhivskem posnetku predvideno območje za gradnjo). Uprava pod vodstvom predsednice Marie Terese Po- ropat je namreč na včerajšnji seji zavrnila dokončni načrt španske družbe Gas Natural. Pri tem so upoštevali predvsem okoljevarstvene vidike načrta, nasploh pa naj bi načrt vseboval celo vrsto pomanjkljivosti. O dokončnem načrtu družbe Gas Natural bo v ponedeljek razpravljal še pokrajinski svet. Po včerajšnjem sklepu pokrajinskega odbora je pričakovati, da bo tudi skupščina izrekla negativno mnenje. Na 6. strani ATENE - Delni odpis grškega dolga s strani zasebnih upnikov je očitno uspel. Neimenovani uradnik grškega finančnega ministrstva je zatrdil, da so se na ponudbo grških oblasti že odzvali upniki, ki imajo v lasti več kot 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti vključenih obveznic, kar je spodnji prag za izvedbo operacije. Pričakovanja, da bo Grčiji uspel delen odpis dolgov, so včeraj pripomogla tudi k rasti tečajev na pomembnejših borzah v Evropi. Optimistično vzdušje glede te globoko zadolžene članice območja evra je občutno potisnilo navzgor tudi tečaj evra. Na 13. strani Deželni sindikati proti družbi Trenitalia Na 3. strani Alcatel: kmalu 200 uslužbencev na cesti Na 6. strani Projekt Hydro Karst o upravljanju voda Na 7. strani Potrdili pripor za Melintejevega morilca Na 15. strani Namesto nove ceste obnova Korza Italia Na 14. strani MONOŠTER Krepitev sodelovanja Predsednika Türk in Schmitt z obema manjšinama italija Napetost v vladni koaliciji RIM - Skupina 46 senatorjev iz vrst Ljudstva svobode zahteva, naj minister za mednarodno sodelovanje Andrea Riccardi odstopi, to pa zato, ker je označil politiko LS kot »ogabno«, potem ko je njen sekretar Angelino Alfano bojkotiral sredin vrh vladne večine, da bi se izognil reformam na področju radiotelevizije Rai in pravosodja, katerim Berlusconije-va stranka nasprotuje. Riccardi se je sicer takoj potem opravičil, a Ber-lusconijevi privrženci zahtevajo njegovo glavo, kar zbuja zaskrbljenost tudi pri premierju Mariu Montiju. Na 5. strani SOBOTA, 10. marca ob 19. uri csmsrn ob glasbeni spremljavi skupine m kad! i ji-j i-H j 2 Petek, 9. marca 2012 ALPE-JADRAN, MNENJA / slovenija - madžarska - Predsednika s predstavniki obeh manjšin Türk in Schmitt nakazala smer bodočega sodelovanja K tesnejšim stikom naj bi pripomogel tudi včeraj podpisani sporazum o sodelovanju med manjšinama LENDAVA/MONOŠTER - Slovenski in madžarski predsednik, Danilo Türk in Pal Schmitt, sta z včerajšnjim obiskom v Porabju in Prekmurju skušala predvsem nakazati smer bodočega sodelovanja in skrbi za manjšino ter za razvoj narodne kulture in regije. Kljub praktičnim težavam, kot je cesta Gornji Senik - Verica, pa obstaja tudi vizija za napredovanje, je dodal Türk. Ta vizija po besedah slovenskega predsednika zahteva tesno sodelovanje in razvoj evropskih projektov. "Na ta način bodo ti kraji postali ena najzanimivejših regij Evrope," je med obiskom v Gornjem Seniku menil Türk. Po njegovih besedah namreč ne gre le za potrebe lokalnih ljudi, temveč za vzorec odnosov, ki predstavlja drugačno Evropo prihodnosti. Na novinarsko vprašanje v zvezi z usodo ceste Gornji Senik - Verica, kdaj naj bi se vendarle začela graditi, pa je Schmitt povedal, da so bila gradbena dovoljenja izdana, a se boji, da bodo potekla, preden bo cesta zgrajena. "Poteka razlastitev zemljišč. Pač lahko obljubim, da se bo v kratkem času vendarle uresničila ta cesta," je zagotovil Schmitt, medtem ko je Türk dodal: "Upam, da bodo potem tu kmalu zahrumeli stroji." Namen obiska predsednikov Slovenije in Madžarske v Porabju in Prekmur-ju je predvsem bil, da se seznanita s položajem in projekti manjšin na obeh straneh meje. K še tesnejšim stikom, ki na različnih področjih že tako obstajajo, naj bi pripomogel tudi sporazum o sodelovanju, ki so ga včeraj v Monoštru podpisali predsedniki Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) Ferenc Horvath, Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Slednji je povedal, da sicer vsak sporazum pomeni toliko, kolikor se izvaja, vendar pričakuje, da bo prinesel boljše sodelovanje. Horvath pa verjame, da lahko s skupnim delom naredijo veliko več kot doslej. Upa tudi, da bo na obeh straneh dovolj politične volje za obstoj in primeren razvoj obeh narodnostnih skupnosti. Predstavniki porabskih Slovencev so Včeraj so predsedniki Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in Državne slovenske samouprave Martin Ropoš podpisali porazum o sodelovanju; v ozadju predsednika Danilo Türk (levo) in Pal Schmitt (desno) ansa se v Monoštru srečali z obema predsednikoma. Hirnök je pojasnil, da so ju seznanili z težavami, ki jih pestijo. Pri tem je Hir-nök poleg problematike izgradnje ceste Gornji Senik - Verica, ki je po njegovih besedah vitalnega pomena za razvoj Porabja, izpostavil še financiranje dejavnosti Kul-turno-informativnega centra v Monoštru. Dotaknil se je tudi vprašanja uresničevanja sporazuma o zaščiti obeh manjšin iz leta 1992, pri čemer je pojasnil, da so takrat veliko pričakovali od sporazuma, vendar Madžarska ali določenih sklepov ne izvaja ali pa sporazum le delno izvaja. Zaradi sprememb, ki so se zgodile v minulih 20 letih tako v Sloveniji in na Madžarskem kot v Evropi, pa bi ga bilo potrebno po njegovi oceni "aktualizirati". Ob koncu sta se Türk in Schmitt srečala še s predstavniki madžarske narodne skupnosti v Lendavi. Madžarski predsednik je med drugim povedal, da ga veseli, da so Madžari, ki so državljani Slovenije, do- Virant se je seznanil s težavami Luke Koper KOPER - Predsednik Državnega zbora Gregor Virant je včeraj obiskal Luko Koper in se v pogovorih z upravo seznanil, kot je sam povedal po koncu obiska, s prostorsko problematiko pristanišča, načrti za izgradnjo tretjega pomola, poslovnimi rezultati in tudi težavami, ki jih ima Luka in kjer bi država lahko pomagala. Virant se je dotaknil tudi aktualnih problematik. Tako je Virant v izjavi za medije glede možnosti znižanja trošarin na goriva dejal, da bo treba v okviru finančnih možnosti resno razmišljati o tem, predvsem zato, da bi bile cene bencina v Sloveniji konkurenčne v primerjavi s sosednjimi državami. V zvezi z afero o domnevno ponarejenem spričevalu poslanca DeSUS Ivana Simčiča pa je ocenil, da je na potezi poslanec osebno, saj mora on sprejeti "odločitev, ki bo zavarovala ugled in integriteto slovenskega parlamenta". Polemike znotraj vlade glede umestitve tožilstva v okvir ministrstva za pravosodje ali notranje zadeve Virant ni komentiral, saj da je stranka, katere predsednik je, že objavila svoje stališče. Za Listo Virant sicer kompromisna rešitev izvršilnega odbora SDS, po kateri bi tožilstvo ostalo pod ministrstvom za pravosodje do 1. marca 2013, ni sprejemljiva. Po njihovi oceni je predlog "polovičarski, nesistemski, vsebinsko nekonsistenten in podcenjujoč" do njihove stranke kot koalicijskega partnerja. (STA) bri pripadniki slovenske države, da so dodana vrednost in da to velja za obe narodnosti. Türk pa je izpostavil pomen "temeljne vrednote", ki jo je po njegovih besedah potrebno skrbno gojiti. "To je dvojezičnost, funkcionalna dvojezičnost," je povedal in se ozrl na včerajšnja obiska dvojezičnih šol v slovenskem Dobrovniku, kjer se goji dvo-jezičnost kot vrednota in način šolskega dela, ter v Gornjem Seniku na Madžarskem, kjer je dvojezičnost razmeroma nova. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki je skupaj s Tür-kom obiskala Porabje, je pozdravila srečanje obeh predsednikov, saj kaže na to, da podpirata razvoj manjšine in krepitev slovenske narodne identitete v Porabju. Ob pogovoru s predstavniki manjšine pa je poudarila, da je v razvoju manjšine že prišlo do napredka, madžarskega predsednika pa je spodbudila, naj predsednika vlade Viktorja Orbana pozove k uresničitvi že danih obljub. (STA) fernetiči, lipica - V dveh ločenih akcijah Na Krasu zasegli luksuzna avtomobila ŽARIŠČE Nevidne žene • • • • • V 1 V 1 in izginjajoče hčerke Slavica Radinja Pravijo, da je maternica najbolj varen kraj na svetu. Novonastalemu bitju se v maternici ne more nič zgoditi. Ženski je narava dodelila tako lep dar, da lahko v svojem telesu hrani novo življenje, ki ga šele ob pravem času pospremi na pot v zunanji svet. Pravijo, seveda, a ne vejo, da je postala tudi maternica sila nevaren kraj. Oskrunjena je maternica, ne pripada več ženski; pripada možu in njegovi družini, ki z njo lahko naredita vse, kar si želita. Ste res mislili, da bom ob dnevu žena spregovorila o ženah na zahodnem delu sveta? Le kako so lahko naše težave v lagodnem zahodnem svetu (da, kljub krizi je to zaenkrat še lagoden svet) primerljive s holokav-stom, ki se izvaja na vzhodu? Izginjajoče hčerke bi se lahko glasil prevod knjige Disappearing daughters indijske novinarke Gite Aravamudan (prevoda v italijanščino ali slovenščino ni). Gre za ženske, ki bi morale živeti, pa ne živijo, ker so zanje drugače »poskrbeli«. Pomanjkanje ženske populacije je v vzhodni Aziji, na Kitajskem, v Koreji in deloma tudi v južni Aziji velik problem že več desetletij. Ženske v družbi niso zaželene. Preprosto. Kruto. V knjigi se med števili, ki jih postopoma že pomešaš (20.000 tu, 30.000 drugje, spet nekje 50.000), najdejo pristne zgodbe, ki se dotaknejo tvojega srca. Zamisliš se nad svojim življenjem. Zamisliš se in si hvaležna, da lahko živiš tu, kjer imaš že od rojstva pravico, da obstajaš. Milijonom žensk so to pravico odvzeli ob rojstvu ali celo prej. Renu je dekle iz Chandigarha, mesta, ki ga je na polovici prejšnjega stoletja načrtoval francoski arhitekt Le Corbusier. Ko se je leta 2005 novinarka pogovarjala z njo, je bila Renu stara osemindvajset let. Renu je izobražena ženska, poročena z vplivnim možem. V petih letih je doživela štiri splave. Mož in njegova družina zahtevata od nje sina. Tudi sama trdi, da ne bo srečna, dokler ne bo rodila sina. Indijski zakon določa, da zdravniki pod nobenim pogojem ne smejo nosečnicam razodeti otrokovega spola, a kljub temu se marsikateri zdravnik tega ne drži. Tudi splav zaradi otrokovega spola je prepovedan. Nekateri posamezniki to pridno izkoriščajo in nezakonito izvajajo teste in splave, s čimer seveda bogatijo. Renu se je morala na četrti splav odpeljati v oddaljeno mesto. Mož bi namreč lahko zašel v velike težave, če bi ga oblast dobila. Po tolikih splavih je bilo njeno telo šibko. Ni hodila več v službo. Sam mož je trdil, da je pomembneje imeti sina kot službo. Zgodba, ki šokira. Ali lahko ženska splavi štirikrat samo zato, ker je zarod ženskega spola? Navsezadnje je Renu izobražena ženska. Zakaj tudi ona tako razmišlja? Spoznanje, da sama izobrazba ženski še ne prinese boljšega položaja, samo utrjuje občutek obupa in nemoči. Tradicionalne načine odstranjevanja nezaželenih hčerk je zamenjalo bolj »znanstveno« odstranjevanje. Detomor, ki se je in se ponekod še izvaja, je umor v pravem pomenu besede. Dojenčicam so v mleko dajali strup, opij ali alkohol, zavijali so jih v mokre in mrzle brisače, pustili so jih, da so shirale. V čem pa se to ravnanje razlikuje od načrtnega splava ženskih zarodkov? Revnejši sloji si splava ne morejo privoščiti, bogatejši lahko. Le v tem je razlika. Občutek, da je ženska manj vredna, pa je globoko zajet v indijsko družbeno tkivo na vseh socialnih ravneh. Hčerka je za indijske družine breme. To je misel, ki je ukoreninjena tako močno, da bo treba opraviti še veliko dela, da bi bila odpravljena. Ženske na vzhodu bi se morale zavedati svoje vrednosti, morale bi verjeti vase. Postati bi morale vidne. (Marsikje v Indiji to res so, a veliko je tudi takih predelov, ki jih na prvi pogled ne vidiš, kjer se še naprej dogajajo krivice.) Naj ženske postanejo pomembne čim prej, preden bo prepozno. Bentley, ki so ga zasegli na Fernetičih tržaška mejna policija Ukradeno toyoto landcruiser so zasegli v Lipici pu koper FERNETIČI, LIPICA - Italijanski in slovenski policisti so v teh dneh na Krasu v dveh ločenih akcijah zasegli luksuzni vozili. Tržaški mejni policisti so na Fernetičih ustavili vozilo znamke Bentley, vredno celih 250.000 evrov. Med pregledom dokumentov so ugotovili, da je lastnik vozila italijansko li-zinško podjetje. Le-to pa je proti najemniku oziroma uporabniku avtomobila vložilo tožbo, ker naj bi si ga nezakonito prilastil. 46-letnemu italijanskemu državljanu F. F., ki je bil z bent-leyjem namenjen v Slovenijo, so vozi- lo zasegli, njega pa kazensko ovadili. Policisti iz Kopra pa so v sredo dopoldne na bencinskem servisu v Lipici kontrolirali terensko vozilo toyota landcruiser z moldavskimi registrskimi številkami. Vozil ga je 22-letni državljan Moldavije, ki ni imel vizuma in torej pravice do vstopa v Slovenijo. Pri nadaljnjem preverjanju se je izkazalo, da je bilo vozilo ukradeno, in sicer v Italiji. Mladeniča, ki je imel pri sebi ponarejeno prometno dovoljenje, so pridržali in kazensko ovadili, vozilo pa bodo vrnili lastniku. (af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 9. marca 2012 3 bruselj - Napoved notranjega ministra Ostojica Hrvaška računa na vstop v schengensko območje leta 2015 Polnopravna članica Evropske unije pa naj bi postala 1. julija 2013 ZAGREB - Hrvaški notranji minister Ranko Ostojic je ob zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju izjavil, da Hrvaška načrtuje, da bo dve leti po vstopu v EU ukinila nadzor na mejah s članicami unije. Hrvaška bo po načrtih polnopravna članica EU postala 1. julija 2013. "Verjamem, da smo na dobri poti, če bomo do konca leta izpolnili akcijski načrt o izpolnjevanju schengenskih standardov," je Ostojicevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Ostojic je dejal, da bodo do konca leta obmejne policijske enote okrepili s 450 novimi policisti, načrtujejo pa tudi, da bi ustrezno opremili obmejno policijo in uredili mejne prehode. Hrvaška načrtuje, da bo za nadzor svojih meja, ki bodo tudi zunanje meje EU, potrebovala približno 5000 policistov. "Na schengenski meji bomo morali imeti dva policista na vsak kilometer meje, medtem ko imamo danes enega policista na dva kilometra," je izpostavil Ostojic. Hrvaška ima več kot 930 kilometrov meje z BiH ter približno 250 kilometrov meje s Srbijo na vzhodu in slabih 15 kilometrov meje s Črno goro na jugu države. Hrvaški policisti bodo torej morali nadzirati približno 1200 kilometrov zunanje meje EU. Ostojic je še spomnil, da bo Hrvaška po vstopu v EU imela pravico do 120 milijonov evrov za nakup helikopterjev, s katerimi bodo nadzirali zunanjo mejo EU. Napovedal je, da bodo poskusili omenjena sredstva zagotoviti že prej. Če se bodo uresničile napovedi hrvaškega notranjega ministra, od leta 2015 ne bi smelo biti več gneče na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško arhiv unabomber Razveljavljena obsodba policista Zernarja BENETKE - Kasacijsko sodišče je razveljavilo obsodbo »policista Ezia Zernarja, ki je bil obtožen, da je manipuliral rezilo v enem od neeksplodiranih eksplozivnih teles, ker je s tem želel pridobiti dokaz proti inž. Elvu Zor-nitti, ki je bil takrat (in tudi doslej) edini osumljenec v tako imenovani zadevi unabomber. Zornitta je bil kasneje oproščen suma. Zernar je bil obsojen na dve leti zapora, zdaj pa bodo morali sojenje na prizivnem sodišču ponoviti pred drugimi sodniki. Kot je povedal, Zernarjev odvetnik Emanuele Fragasso, je sodišče sprejelo tezo obrambe o »nelogičnosti« obtožbe in o »pomanjkanju« pravih dokazov. Po drugi strani pa je odvetnik El-va Zornitte Maurizio Paniz dejal, da razsodbo spoštuje, das pa bo za komentar počakal na objavo razsodbe. Zornitta je kot civilna stranka tožil Zer-narja in sodišče mu je dodelilo 200 tisoč evrov odškodnine, o katerih pa bodo zdaj ponovno razpravljali. hrvaška - Sojenje Ježic: Sanader od Mola prejel podkupnino ZAGREB - Reški podjetnik Robert Ježic je na včerajšnjem nadaljevanju sojenja bivšemu hrvaškem premierju Ivu Sanaderju potrdil, da je obtoženec zahteval organiziranje prejemanja večjega nakazila iz tujine. Ježic je ena izmed ključnih prič tožilstva v primeru 10 milijonov evrov podkupnine, ki naj bi jih Sanader prejel od uprave madžarske energetske družbe Mol. Lastnik kemične družbe Dio-ki in bivši lastnik Novega lista ter dolgoletni Sanaderjev prijatelj Ježic je, da so leta 2009 na račun njegovega podjetja v Švici nakazali pet milijonov evrov za Sanaderja. Na vprašanje tožilstva, zakaj je sprejel Sanaderjevo zahtevo, je Ježic dejal, da je bil Sanader človek, ki mu ni bilo možno zavrniti zahteve. »Posebej če je šlo za podjetnika, kot sem tudi sam, lastnika podjetja, ki je odvisno od državnih podjetij,« je izjavil Ježic. koncert - Drevi ob 20.30 v KD Barkovlje Pozdrav pomladi s sežanskim triom Art TRST - Kulturno društvo v Bar-kovljah je posebno naklonjeno koncertni dejavnosti, ki jo člani in prijatelji cenijo, prostor pa omogoča, saj je dvorana opremljena s primernim klavirjem. Danes bodo barkovljanski ljubitelji glasbe priredili celovečerni koncert tria Art, ki ga sestavljajo trije docenti glasbene šole Sežana. Flavtistka Tamara Tretjak, klarinetist Branko Trifkovic in pianistka Tamara Ražem so začeli sodelovati priložnostno ob otvoritvah razstav in predstavitvah knjig. Dobro medsebojno soglasje pa jih je prepričalo, da so se posvetili bolj redni koncertni dejavnosti z namenom, da bi ovrednotili izvirni repertoar za tovrstno zasedbo. Tako flavtistka kot pianistka prihajata iz Trsta. Tamara Tretjak je članica različnih komornih skupin, med njimi tudi Joplin Ragtime Orchestra in občasno nastopa v deželnih orkestrih, Tamara Ražem pa je vsestransko dejavna pianistka, zelo uspešna kot docentka, korepetitorka in koncertantka. Sarajevčan Branko Trifkovic je sodeloval kot so- list v raznih simfoničnih orkestrih v državah nekdanje jugoslovanske federacije in je zdaj član Orkestra klarinetov Slovenije. Na sporedu nocojšnjega koncerta bodo skoraj izključno skladbe, ki so izvirno nastale za to zasedbo v časovnem razmahu od romantike do sodobnosti. Trio je sestavil program izrecno za koncert v barkovljanskem društvu in z mislijo tako na bolj zahtevne poslušalce, ki se bodo lahko seznanili tudi s skladbami manj znanih avtorjev, kot na vse tiste, ki preprosto pričakujejo prijetne vtise in dopadljive melodije. Trio bo pričaral obče znane motive iz opere Carmen v Webstrovi rapsodiji, nato bo od koncertnega dua Johna Clintona do ironične eklektičnosti Arnoldove Fantazije dobil navdih še za plesni utrip Saint Saensove Tarantelle in Trio op.2 dvajsetletnega Američana Seana Sala-mona. Program bo kot edina priredba dopolnila Piazzollova milonga. Glasbeni »Pozdrav pomladi« društva Barkovlje se bo pričel ob 20.30 na sedežu društva v ulici Bonafata. (ROP) železnice - Sindikati kritizirajo vodstvo družbe Trenitalia V FJK premalo zaposlenih Pod udarom težki delovni pogoji in slaba organizacija dela - Trenitalia: Ni res! guča na krasu - Nastopili bodo 13. julija Gogol Bordello pride v Briščike »Multietnična« skupina Gogol Bordello TRST - Pravkar je za nami uspešna zimska izvedba prireditve Guča na Krasu, prireditelji pa so včeraj razkrili, kateri bodo nekateri protagonisti poletnega julijskega dogajanja. Na prireditveni prostor pri Brišči-kih prihaja skupina »gipsy-pankerjev« Gogol Bordello, ki bo v sklopu Guče na Krasu nastopila 13. julija. Skupina, ki jo sestavljajo ukrajinski, ruski, izraelski in etiopski emigranti ter potomci drugih narodov z ameriškim potnim listom, slovi po angažiranih in divjih skladbah. Predprodaja vstopnic se pričenja danes na običajnih prodajnih mestih agencije Azalea Promotion in na spletni strani www.ticketone.it, karte pa bodo na voljo tudi v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Skupina Gogol Bordello bo poleti tudi med nosilnimi bendi letošnjega festivala Rock Otočec. TRST - Deželni panožni sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Ugl Trasporti in Faast Ferrovie so včeraj v daljšem tiskovnem sporočilu odločno kritizirali družbo Trenitalia zaradi neverjetnega dogajanja v zadnjih dneh, ko so potniki v Furlaniji-Julijski krajini zaman čakali na marsikateri vlak. Na nekaterih železniških progah namreč vlaki niso vozili, uradni razlog za to pa je bil po besedah vodstva Trenitalie nenadna množična epidemija gripe. Sindikati so mnenja, da je bila to le pretveza in poudarjajo, da je v resnici premalo zaposlenih. Deželni sindikat Uil pa je popoldne v tiskovni noti zahteval od deželne vlade, da ukrepa in zahteva od družbe Trenitalie upoštevanje pogodbe. Nezaslišano je, da skuša Trenitalia zvrniti odgovornost za pomanjkljive storitve na ramena zaposlenih, poudarja deželni sindikat Uil. Deželni panožni sindikati so izrazili »ogorčenost«, ker je skušala družba Trenitalia naprtiti krivdo za pomanjkljivo službo na vlakovodje in jih obto- žila, da so odsotni. Poleg tega se je že večkrat zgodilo, da so zaradi neverjetnega upada storitev Trenitalia potniki zmerjali in celo grozili zaposlenim na vlakih, pravijo sindikati. Pravi razlogi za težave tičijo v resnici v novih delovnih izmenah, ki jih je uvedla družba Trenitalia in torej v slabi organizaciji dela, so zapisali sindikati in poudarili, da so na to opozorili že pred časom. Delovni pogoji so dalj časa zelo težki in so nove delovne izmene položaj še poslabšale, so dodali sindikati, še najhujše pa je za nosečnice. Sindikati so zaradi teh in še drugih problemov zahtevali in dosegli odprtje omizja z družbo. Na protest sindikalnih organizacij se je Trenitalia odzvala sinoči, dialog pa je očitno še daleč. Trenitalia je odgovorila, da se je število odsotnih na delovnem mestu v zadnjih 12 mesecih povečalo v povprečju s 13 na 31 odstotkov. Dnevno je v deželi FJK potrebnih 70 vla-kovodij, zaposlenih pa jih je 127, so sporočili iz vodstva družbe Trenitalia. V Vsi modeli bazenov in. , bazens whirlpoolov, strehe in dodatna oprema r \ 22 LET Z VAMI J Bazeni Titro d.o.o., Bilje 92C, 5292 Renče, Slovenia www.titro.si ■ - -b*—-trr, m** Obiščite naš PRODAJNO RAZSTAVNI SALON v Biljah pri Novi Gorici Tel. + 3865 330 9610 www.bazenska-trgovina.si Sedaj je pravi čas za razmišljanje o bazenih. Da vas ne bo poletje prehitelo. «v ¡: r: t:-/ > 4 Petek, 9. marca 2012 GOSPODARSTVO vinarstvo - Dilema o poimenovanju domače zaščitene proseške penine Prosecco di Prosecco DOC? Ne, ker zakon tega ne dopušča V imenu vina ne sme biti imenovan geografski kraj - Na spletu pa že obstaja proseccodiprosecco.it TRST - Nova domača proseška zaščitena penina ne bo smela nositi imena Prosecco di Prosecco DOC. Iz preprostega razloga, ker zakonska določila kaj takega ne dopuščajo. V preteklih mesecih, ko se je tržaški italijanski tisk razpisal o domnevnem propadlem poskusu znanega venetske-ga vinarja Zonina o gojenju trte glere v kontovelsko-proseškem bregu za proizvodnjo domače penine prosecco, se je za to novo zaščiteno vino že skoraj udomačilo ime: Prosecco di Prosecco DOC. Pričalo naj bi o avtohtonosti vina, saj naj bi ga proizvedli v kraju, od koder prosecco (oziroma prosekar) izvira. Neznani poimenovalec novega vina pa je očitno delal račun brez krčmarja. Vlogo slednjega - krčmarja, seveda - na tem vinsko-imenskem področju igra ministrski odlok iz daljnega leta 1992, na katerega je na nedavnem srečanju odborov gospodarskih društev s Proseka in Kontovela o vprašanju domače penine prosecco opozoril priznani praprovski vinar Benjamin Zidarich. Ministrski odlok je sad zanimive vinske zgodbe, polne imenskih zmešnjav. V drugi polovici preteklega stoletja, ko se je v Italiji razvila kultura zaščitenih vin in njihovih porekel, je prišlo do vsakovrstnih poimenovanj žlahtne vinske kapljice. Vina iste sorte so dobila celo vrsto imen, mnogo vin je bilo poimenovanih po krajih ali pa je bilo -1 y^^sf&^aaR Levo kontovelski breg, urejen je le delček paštnov; spodaj Benjamin Zidarich kroma 1Kb Tojy 1 u T^Bffljj^ i ' - " t ffl ■■ ■ ^ BSsEz ■ ■■ . . \ . I , ■ . ■ ^ -r ■ ■ i ' 05 ■ ^ r . i t iWBmfciyi- - -^SmB ._ ■■. i». "L J 1 ft i Wm « 1 ^ ... .-i i BE! ■ i ■ BI ^■■jVlU V "" 'V? imenu vina dodano še ime kraja. Skratka: v nekaj desetletjih je na tem področju zavladal pravi imenski kaos. Zakonski poseg je postal nujen, da bi zmešnjavo razčistili. »Ni šlo za to, da bi omejili imena vin ali število vin, temveč, da bi uredili pravcato džunglo vin, ki se je takrat razširila na italijanskem vinskem trgu,« je pojasnil priznan vinar, enolog in izvedenec za vinsko zakonodajo iz kraja Ormelle, ki pa ni želel biti imenovan. Tako je bil leta 1992 izdan ministrski odlok, ki že v 1. odstavku 1. člena postavlja zadevi piko na »i«. Slednji govori o »rabi dodatnih geografskih omemb.« »Pri imenovanju in predstavitvi vin z zaščitenim in zajamčenim poreklom (DOCG) in vin z zaščitenim poreklom (DOC) je dovoljena raba imen občin, krajev, označenih upravnih območij ali pod-območij, ki jih bi bilo treba šele označiti,« je zapisano v prvem stavku. Drugi stavek pa dodatno pojasnjuje: »Dodatna geografska imena pa ne smejo ponoviti imena zaščitenih vin ter ne smejo ustvarjati zmedo z njimi ali z drugim geografskim imenom, ki je bilo že dodeljeno vinu s tipičnim geografskim poreklom.« Ali - v našem primeru - z drugimi besedami: raba dodatnega geografskega imena Prosecco za zaščiteno vino Prosecco DOC ni dovoljena. Ko bi torej novo domačo penino poimenovali Prosecco di Prosecco DOC, bi to ime bilo nezakonito. Ko bi kdo tako krstil svoje novo penino, bi bil priziv na sodišče tako rekoč neizbežen in pravda za »imenskega uzurpatorja« bržkone izgubljena. Tudi zato, ker v to smer vodijo tudi poznejše evropske norme o zaščiti vinskih porekel. Ime vina Prosecco di Prosecco DOC je bilo torej pokopano še preden se je domače vino, ki bi nosilo to ime, porodilo. To je Benjamin Zidarich tudi zelo jasno povedal na sestanki odborov gospodarskih društev s Proseka in Kontovela. Kako naj bi torej poimenovali pe-nino prosecco, ki jo bodo v prihodnje, čez nekaj let, proizvedli v bregu pod Kontovelom, Prosekom in Križem? Na proseškem sestanku je bilo navrženih nekaj predlogov, o katerih bodo morali vinogradniki in njihov konzorcij bržkone razmisliti. Imenovana je bila glera, sorta trte, iz grozdov katere so spretni vinarji iz Veneta znali izcediti in prido- biti penino, ki je v nekaj desetletjih s svojimi mehurčki preplavila svetovni vinski trg. Omenjen je bil prosekar, vino, ki so ga proizvajali v kontovelsko-proseškem bregu vse do druge polovice preteklega stoletja in o katerem je v včerajšnji prilogi o prehrani dnevnika La Repubbli-ca pisala tudi znana furlanska proizvajalka žganih pijač Giannola Nonnino. V prispevku, namenjenemu nekdanjemu furlanskemu tokaju, je pojasnila, kaj se je zgodilo potem, ko je madžarski zaščiteni tokaji prisilil furlanske vinogradnike v spremembo imena njihovega vina. Ker novo imenovano vino friu-lano ni prodrlo na trgu, so mnogi trte to-kaja izkopali in na njihovo mesto posadili sadike glere, da bi proizvajali furlanski Prosecco DOC. Furlanskim vinogradnikom je to dovoljeno, proseško-kontovelskim in sploh kraškim pa ne, ker jim vsakovrstne stroge in predvsem toge omejevalne norme tega ne dovoljujejo. Tako lahko trta glera bogato uspeva in krsti penino prosecco širom pa Furlaniji in Venetu, le na domačih tleh ji ni dano, da bi se njeni grozdi nasmehnili krajevnim vinogradnikom. Marjan Kemperle milan - Predstavili letošnji mednarodni sejem Vinitaly Svetovna vinska »Hit parade« Sejem bo na razstavišču v Veroni od 25. do 28. marca - Več kot 4200 proizvajalcev in kupci iz preko stotih držav sveta MILAN - Vinogradništvo in vinarstvo ostajata vsekakor nosilni veji kmetijsko-prehrambenega sektorja v Italiji. Neglede na krizo v letu 2011 je izvoz presegel štiri milijarde evrov, kar pomeni,da Italija ostaja lider na svetovnem trgu, z deležem, ki znaša kar 22%. V tem okviru je veronski sejem Vinitaly najpomembnejši mednarodni salon vin in žganih pijač, na katerem se iz leta v leto srečuje in opravlja neposredne posle na tisoče prodajalcev in kupcev z vsega sveta. Letošnji sejem Vinitaly, ki so ga predstavili v Milanu, bo potekal na veronskem sejemskem razstavišču od nedelje 25. do srede 28. marca. Manifestacijo sta predstavila predsednik sejma Ettore Riello, njegov generalni direktor Giovanni Mantova-ni in predstavnik ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Giovanni Piero Sanna. Kot so povedali na predstavitvi je vinogradniško vinarski sektor v lanskem letu zabeležil za skupno preko 10 milijard evrov prometa, od katerih za 4 milijarde izvoza, kar je 13 odstotna rast glede na leto 2010. Gre za zelo zgovorne podatke, še posebej če Posnetek z lanskega sejma Vinitaly upoštevamo krizne razmere v drugih sektorjih. Vinitaly je v tem kontekstu ne le učinkovita izložbena vitrina kakovosti italijanskih vinskih proizvo- dov, temveč tudi in predvsem mednarodno prizorišče za sklepanje poslov. Tako ocenjujejo, da se bodo tudi letošnje izvedbe sejma udeležili šte- vilni kupci iz preko stotih držav. Na letošnjem sejmu bodo v večjem številu prisotni tudi razstavljalci, kijih bo 4.200, kar je največ doslej. Vinitaly 2012 prinaša tudi nekatere organizacijske spremembe in novosti. Tako bo manifestacija krajša za en dan, začela pa se bo v nedeljo in zaključila v sredo. S spremembo želijo orgnizatorji priti na roko razstavljal-cem, ki so za vse dni sejma načrtovali vrsto promocijskih pobud. Novost predstavljajo tudi razstavljalci iz držav kot so Uzbekistan, Moldavija, Azer-bejdžan in Armenija. Kar zadeva druge letošnje pomembne novosti gre opozoriti na okrepitev ponudbe vin biološke in biodinamične pridelave. Vinitaly tako dejansko anticipira odločitev Evropske skupnosti po kateri bodo nalepke z nazivom bioloških vin priznane že od prihodnje trgatve dalje. Sicer pa se znameniti veronski sejem letos dejansko začenja že v soboto, 24. marca v palači Ragione, kjer bo izjemna pokušnja vin stotih najboljših vinarjev iz vseh italijanskih dežel. Selekcija je potekala v režiji prestižne revije Wine Spectator. EVRO 1.3242 $ +0/9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. marca 2012 valute evro (povprečni tečaj) 8.3. 7.3. ameriški dolar 1,3242 1,3120 japonski jen 108,18 105,95 kitajski juan 8,3664 8,2855 ruski rubel 39,3346 39,0299 indijska rupija 66,7463 66,1310 danska krona 7,4344 7,4345 britanski funt 0,83865 0,83490 švedska krona 8,8894 8,9240 norveška krona 7,4210 7,4480 češka krona 24,767 24,871 švicarski frank 1,2050 1,2052 madžarski forint 292,90 296,28 poljski zlot 4,1135 4,1644 kanadski dolar 1,3178 1,3140 avstralski dolar 1,2441 1,2423 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3558 4,3580 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6977 0,6978 braziljski real 2,3298 2,3209 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3514 2,3459 hrvaška kuna 7,5575 7,5588 EVROTRZNE OBRESTNE MERE S. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24275 0,47455 0,74320 0,06750 0,09167 0,15167 0,511 0,920 1,229 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.175,07 € +339,43 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,62 IMTTTDCI IDDDA il Qi1 +2,67 -1 23 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,50 -1,34 +1 04 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,75 124,00 160 10 +2,90 TELEKOM SLOVENIJE 67,10 +2,50 +0,75 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM 1 J IBI IANA 10,57 1060 - AERODROM L_IUBL__IANA DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 90 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 15,33 1 50 -0,64 -4,16 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,09 +1,61 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IBL JANA 8,21 5,31 9,90 215 00 -3,41 +1,12 SALMS, L_JMBL__JANA SAVA TERME ČATEŽ 12,50 178 00 +2,38 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 78,00 11,30 -- MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. marca 2012 +0/86 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,725 87,75 -0,89 +1,09 BANCO POPOLARE 1,617 +2,40 +0,68 BCA POP MILANO 0,5175 +2,27 ENEL 0,852 2,842 -0,93 -6,45 FIAT 4,644 +1,57 +5,07 GENERALI 12,69 +3,08 +0,87 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,489 +1,78 LUXOTT1CA 26,95 +0,75 +1,85 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,89 +0,45 +1,62 PIRELLI e C 7,845 +3,36 SAIPEM SNAM SNAM 38,17 +5,27 +3,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,73 5,605 +4,47 TENARIS TERNA 0,85 15,17 +0,64 +3,55 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,846 0,0454 +0,92 -1,52 UNICREDIT 3,564 4,042 +2,77 +1,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 106,67 $ +0/4s IZBRANI BORZNI INDEKSI S. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 566,63 +1,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.793,62 +1,17 FIRS, Banjaluka 1.818,05 +0,32 -0,98 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.144,18 -0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.898,22 2.634,20 +0,47 +1,01 S&P 500, New York 1.363,97 +0,84 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.270,77 6.833,49 5.860,63 +0,42 +2,43 +1,20 CAC 40, Pariz 3.478,36 +2,54 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.162,67 996,50 2.513,22 +1,69 +0,61 +2,13 Nikkei, Tokio 9.768,96 +2,01 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.970,38 20.900,73 2.420,28 +1,96 +1,32 +1,06 Sensex, Mubaj 17.145,52 - / ITALIJA Četrtek, 8. marca 2012 9 politika - Napetost v večini, potem ko je Alfano odpovedal udeležbo na koalicijskem vrhu Monti miri stranke večine, toda v LS zahtevajo Riccardijev odstop Skupina Berlusconijevih privržencev ministru ne odpusti, da je politiko LS označil za »ogabno« RIM - Vlada premiera Maria Montija je tudi zaradi sporov v koaliciji strank, ki jo podpirajo, včeraj na zaupnico vezala potrditev dekreta o administrativnih poenostavitvah. Poslanci so vladi zaupnico izglasovali s 479 glasovi za in 75 proti. Končno glasovanje o vsebini dekreta bo predvidoma potekalo prihodnji torek. Monti je tako preživel že deseto glasovanje o zaupnici od imenovanja. Najvišjo podporo je sicer dobil ob potrjevanju vladnega programa sredi novembra lani, ko ga je podprlo 556 od 630 poslancev. Dekret med drugim prinaša več elektronskega poslovanja v zdravstvu, na primer elektronsko naročanje na preglede, komunikacijo z državljani preko spleta bodo od leta 2014 dalje morala zagotoviti tudi javna uprava, manj nadzora nad podjetji in druge poenostavitve birokracije, ki naj bi povečale konkurenčnost gospodarstva. Med ukrepi je bila po predlogu Demokratske stranke sprva predvidena tudi zaposlitev 10.000 prekernih učiteljev, s čimer bi vlada odpravila dele reforme izobraževalnega sistema prejšnje ministrice za izobraževanje Marie Stelle Gelmini. A parlamentarna komisija za proračun predloga ni podprla. Za to bi namreč potrebovali okoli 350 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki so jih nameravali pridobiti z zvišanjem davkov na pivo in druge alkoholne pijače. Po posvetovanju vlade in dveh največjih strank so zaposlitve umaknili iz dekreta, so pa po ostrih protestih Demokratske stavke v dekret vnesli možnost povečanja števila učiteljev, predavateljev in drugega osebja, če se bo povečalo število učencev in študentov. Za napeto vzdušje pred glasovanjem o zaupnici je poskrbela tudi sredina odpoved sestanka Montija in vrhov strank. Vrh je odpadel, saj je sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano udeležbo odpovedal, ker naj bi na njem razpravljali o posegih v sodstvo in državno televizijo Rai. Alfano je pojasnil, da so v Ljudstvu svobode Montijevo vlado podprli z mandatom izvedbe gospodarskih reform, ne pa da bo posegala v sodstvo ali Rai. Minister za mednarodno sodelovanje Andrea Riccardi je Alfanovo potezo komentiral, češ da je politika nekaj »ogabnega«. Čeprav se je potem takoj opravičil, so njegove besede izzvale ostre reakcije v vrstah Ljudstva svobode. Nekdanji pravosodni minister, senator Francesco Nitto Palma je zbral podpise 45 svojih kolegov v gornjem domu parlamenta pod zahtevo, naj Riccardi odstopi. Načelnik senatorjev njegove stranke Mauri-zio Gasparri je zadevo skušal umiriti. Predlagal je, naj bi o njej odločalo vodstvo stranke, kar najbrž ne bo tako hitro, saj se Silvio Berlusconi mudi v Rusiji, kamor je šel praz- novat zmago svojega prijatelja Vladimira Putina na predsedniških volitvah. Sicer pa je Alfanova odpoved udeležbe na sredinem vrhu vladne večine razburila ostale člane koalicije. Tako je včeraj sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani dejal, da namerava na prihodnjem koalicijskem vrhu govoriti o vseh temah, vključno o Rai-ju in pravosodju, in da se sedanja vlada ne more omejiti na reševanje gospodarske krize, kot bi hotela Berlusconijeva stranka. Vse to politično vrenje pa vzbuja skrb predsednika vlade Maria Montija. »V trenutku, ko se manjša spread med našimi obveznicami in nemškimi, ne bi želel videti, da bi se večal med strankami, ki podpirajo vlado, saj bi to lahko oviralo še vedno potrebna prizadevanja za sanacijo javnih financ in za oživitev gospodarstva,« je dejal premier v Beogradu, kjer se je včeraj mudil na obisku. Omenimo naj, da je razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi včeraj prvič od lanskega avgusta padla pod psihološko mejo 300 točk. Sekretar LS Alfano, premier Monti in minister Riccardi na arhivskem posnetku nova preiskava - Za zapahi tudi lažni skesanec Priprli tri mafijce, osumljene umora tožilca Borsellina CALTANISSETTA - Dvajset let po umoru »lovca na mafijce«, državnega tožilca Paola Borsellina, so na Siciliji v povezavi z umorom aretirali štiri osebe. Po navedbah oblasti so aretirali mafijskega šefa Salvatoreja Madonia, ki naj bi bil naročnik umora, mafijca Vittoria Tutina in Salvatoreja Vitaleja, ki naj bi umor izvedla, ter lažnega skesanca Calogera Pulcija, ki naj bi pomagal zavajati preiskovalce. Aretacije so se zgodile v okviru nove preiskave, ki so jo sprožili zaradi pričanja odpadniškega mafijca Gaspara Spa-tuzza. Nova razkritja kažejo, da so Borsellina ubili, ker je prišel na sled dogovarjanju med mafijo in nekaterimi predstavniki državnih inštitucij. Državnega tožilca Borsellina so 19. julija 1992 skupaj s petimi telesnimi stražarji ubili v bombnem napadu v Ul. DAme-lio v Palermu. S sodelavcem Giovannijem Falconejem, ki so ga umorili tri mesece prej, je postal simbol boja proti mafiji. Borsellino je želel razkriti mednarodne povezave sicilske mafije Cose Nostre, pa tudi njene stike z italijanskimi oblastmi. Umora Borsellina in Falconeja sta v Italiji zaznamovala preobrat v odnosu prebivalstva do mafije. Sto tisoči ljudi so po smrti Borsellina demonstrirali na ulicah Palerma. Veliko Si-cilijancev je prenehalo molčati, začeli so izdajati skrivnosti mafije in se javno izpostavili kot njeni nasprotniki. Zatirani poslovneži so se uprli in mafiji nehali plačevati »varščino«, kar so nekateri plačali z življenjem. Prizorišče atentata v Palermu, v katerem je umrl Borsellino V Nigeriji ubit italijanski ugrabljenec ABUJA - Italijanski inženir Franco La-molinara, ki so ga 12. maja lani ugrabili v Nigeriji, je umrl med intervencijo britanskih in nigerijskih specialcev. V akciji je umrl tudi drugi ugrabljenec Cri-stopher McManus. Zgodilo se je v So-kotu na severozahodnem delu Nigerije. Ko so posebne enote vdrle v stanovanje, sta bila oba ugrabljenca že mrtva. Njune morilce so aretirali in nigerijski predsednik Goodluck Jonathan je izjavil, da so to člani islamistične skupine Boko Haram. Italijanska vlada je bila obveščena šele po začetku intervencije, ki so jo vodile nigerijske oblasti v sodelovanju z britansko vojsko. Britanski premier David Cameron je nato pojasnil, da je podprl akcijo, ker sta bila ugrabljenca po zadnjih informacijah v življenjski nevarnosti. 47-letni Lamolinara, po rodu iz Piemonta, je že enajst let delal v Nigeriji, bil je tehnik nekega gradbenega podjetja. Na procesu v Kalabriji obsodili 93 mafijcev REGGIO CALABRIA - Na množičnem sodnem procesu v Reggiu Calabriii so včeraj 93 pripadnikov kalabrijske mafijske združbe 'ndrangheta obsodili na skupnih 568 let zapora. Najvišjo kazen je sodnik izrekel mafijskemu šefu Giu-seppeju Commissu, in sicer 14 let in osem mesecev zapora. 34 obtoženih so oprostili. Tožilstvo je za 108 mafijcev zahtevalo skupaj 1600 let zapora, torej občutno več, kot je na koncu odločil sodnik. Na sojenju so se osredotočili na kriminalno mrežo, ki jo je 'ndrangheta stkala v Milanu, kjer se je proces o tem primeru zaključil novembra lani. V Milanu so zaporne kazni dosodili 110 pripadnikom 'ndranghete. Leta 2010 so v Milanu in Kalabriji aretirali več kot 300 domnevnih mafijcev, več kot 15 lokalnih kriminalnih organizacij se je vtihotapilo v gradbene kriminalne posle in politiko. Policija razbila pedofilsko mrežo, kije segala v 28 držav RIM - Policija je razbila mrežo pedofi-lov, ki so si pornografske vsebine izmenjevali preko družabnih omrežij v najmanj 28 državah. V akciji je bilo aretiranih deset oseb v Italiji, ZDA, Franciji in na Portugalskem. Italijanska policija je sporočila, da preiskava poteka še proti 112 osebam (med temi je 42-letni trgovec iz Vidma), zbrani podatki pa kažejo, da je imela kriminalna združba več kot 700 članov po vsem svetu. Ti so si izmenjavali fotografije in videoposnetke z otroško pornografijo. Preiskovalci so zasegli računalniške podatke na strežnikih družabnih omrežij v ZDA in prekinili delovanje internetnih skupnosti. beograd - Italijanski premier Mario Monti na obisku »Srbija si je zaslužila status kandidatke za vstop v EU« BEOGRAD - Premier Mario Monti je včeraj v Beogradu izjavil, da si je Srbija zaslužila status kandidatke za članstvo v EU, pri čemer je pohvalil prizadevanja Beograda za izpolnitev pogojev, ki mu jih je postavila unija. »Čestitam predsedniku in premieru Srbije kot tudi celotnemu narodu za angažma, ki so ga vložili v to, da bi izpolnili pogoje Evrope in končno uresničili to, za kar si je Srbija prizadevala,« je dejal Monti na skupni novinarski konferenci s srbskim predsednikom Borisom Tadicem in premierom Mirkom Cvetkovicem. Glede datuma začetka pristopnih pogajanj je Monti dejal, da je to zelo pomemben korak, po katerem ni poti nazaj. »Želimo spremljati Srbijo na tej poti in Evropa meni, da je Srbija politično in gospodarsko zrela za ta korak,« je poudaril. Po njegovih besedah so evropske integracije bistvenega pomena, ker države spreminjajo na najboljši možen način. Monti je še dejal, da imata državi različna stališča glede vprašanja Ko- sova in da je to treba upoštevati, je pa po njegovem mnenju pomembno, da obstajajo volja in prizadevanja za rešitev tega vprašanja. Tadic je izrazil pričakovanje, da bo strateško partnerstvo z Italijo v Srbijo pripeljalo nove italijanske vlagatelje. »Po sklenitvi strateškega partnerstva smo prišli do več kot 400 italijanskih podjetij v Srbiji, pričakujemo pa, da jih bo na tisoče,« je dejal srbski predsednik. Ob tem je navedel, da sta delegaciji obeh držav včeraj govorili o številnih konkretnih projektih, zlasti na področju energetike in prometa, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Državi sta ob obisku italijanskega premiera podpisali vrsto dvostranskih sporazumov, med drugim memorandum o sodelovanju med zunanjima ministrstvoma na področju evropskih zadev, izjavo o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu ter protokol o sodelovanju na področju kmetijstva. (STA) Premier Mario Monti s srbskim kolegom Mirkom Cvetkovicem gospodarstvo - Obračun Čisti dobiček družbe Enel se je lani znižal za okoli pet odstotkov MILAN - Italijanska energetska skupina Enel je v minulem letu vknjižila 4,148 milijarde evrov čistega dobička, kar je 5,5 odstotka manj kot leto dni pred tem. V koncernu so slabši poslovni nastop pripisali t.i. Robin Hoodovemu davku - davku na dobiček energetskih podjetij, ki ga je kot varčevalni ukrep uvedla še vlada Silvia Berlusconija. Bruto prihodki Enela so leta 2011 dosegli 17,72 milijarde evrov, čisti prihodki pa 4,1 milijarde evrov. Skladno s padcem čistega dobička in recesijo v Italiji in Španiji, ki sta glavna Enelova trga, je energetski koncern znižal tudi poslovno napoved za prihodnja leta. »Bolj šibko gospodarsko okolje v razvitih gospodarstvih, v katerih poslujemo, bo predvidoma še vztrajalo ... Do znamenj okrevanja bi lahko prišlo prihodnje leto,« je ob tem ocenil izvršni direktor Enela Fulvio Con-ti. Dodal je, da pa računajo na nadaljevanje rasti hitro rastočih gospodarstev. Koncern tako za letos pričakuje padec bruto prihodkov na 16,5 milijarde evrov in padec čistih prihodkov na 3,4 milijarde evrov. Skupina, ki deluje v 40 državah sveta in ima med drugim velike investicije v Latinski Ameriki in Rusiji, bo znižala tudi dividende. Po včerajšnji objavi so Enelove delnice na borzi v Milanu izgubile več kot osem odstotkov. 6 Četrtek, 8. marca 2012 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.eu plinski terminal - Negativno mnenje o načrtu družbe Gas Natural Pokrajinski odbor noče uplinjevalnika Tržaški pokrajinski odbor nasprotuje gradnji kopenskega plinskega terminala španske družbe Gas Natural v Žavljah. Uprava predsednice Marie Te-rese Bassa Poropat je na včerajšnji seji izrekla negativno mnenje o dokončnem načrtu za gradnjo uplinjevalnika. »Pri obravnavi načrta smo vzeli v pretres tiste njegove vidike, ki zadevajo pristojnosti pokrajine, v prvi vrsti oko-ljevarstvenega značaja,« je poudarila Bassa Poropat. Pokrajinski upravitelji so ocenili uporabo morske vode in izliv klorirane vode v morje, upravljanje odpadkov ter izpuste v zrak. O prvih dveh so izdali negativno mnenje, saj bi izliv klorirane vode v zaliv onesnažil morsko vodo, kar bi lahko imelo hude posledice za morsko floro in favno, in to predvsem na zaščitenem območju miramarskega morskega parka. Kar se tiče pa izpustov v zrak, je pokrajinski odbor ocenil, da je predstavljena dokumentacija nepopolna in zahteval, naj jo družba Gas Natural dopolni. Nasploh naj bi gradbeni načrt vseboval celo vrsto pomanjkljivosti in nedorečenosti, je bila ocena uprave predsednice Bassa Poropat. Pokrajinski odbor je sprejel svoje ocene na podlagi tehničnega poročila, ki so ga predložili tehnični uradi. Ob svojih »tehničnih« ugovorih in pomislekih pa je uprava iznesla tudi svojo politično mnenje. Uplinjevalnik v Žavljah bi močno vplival na razvoj tržaškega pristanišča, in to negativno, saj bi ob prihodu velikih plinskih tankerjev v zaliv promet v pristanišču zastal. Trst pa si ne more privoščiti ohromljenega pristanišča. O dokončnem gradbenem načrtu uplinjevalnika družbe Gas Natural bo v ponedeljek razpravljal pokrajinski svet. Po negativni oceni odbora je pričakovati, da bo tudi skupščina izrekla negativno oceno o gradnji kopenskega plinskega terminala na Tržaškem. Pred dnevi se je že tržaški občinski svet izrekel proti gradnji uplinjeval-nika Gas Natural. Z negativnim mnenjem tržaške pokrajine se bo »Ne« plinskemu terminalu okrepil. Zato je vprašljivo, kako se bo potem ravnala deželna uprava. Ali si bo upala zmetati mnenji obeh glavnih krajevnih uprav v koš in odobriti sporni načrt? M.K. Načrtovani plinski terminal v Žavljah tržaški občinski svet - Zahteva po avdiciji Hočejo Monassijevo Trije svetniki želijo od predsednice pristaniške oblastiizvedeti za načrte v pristanišču Predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi naj pride v tržaški občinski svet in naj mestni skupščini poroča o tem, kar se dogaja v pristanišču. Tako zahtevajo občinski svetniki Roberto Decarli (Cosolinijeva lista), Patrick Karlsen (Občani) in Cesare Cetin (Italija vrednost). Svojo zahtevo so naslovili na predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča in ga pozvali, naj skliče občinsko sejo, na katero naj povabi Monassijevo. Decarli, Karlsen in Cetin so svojo zahtevo predstavili na tiskovni konferenci. Poudarili so, da so v tem težkem gospodarskem času za mesto potrebni razvojni projekti. To zadeva predvsem nekatere gospodarske strukture, ki se nahajajo dalj časa v krizi, a predstavljajo močan ekonomski potencial. Med te so svetniki vključili škedenjsko železarno. Banke so posredovale finančna sredstva, ki bodo omogočila delovanje do leta 2015. Načrt predvideva redno vzdrževanje objekta in pozornost za zdravje tako zaposlenih kot tam bivajočih. Drugo kritično točko predstavlja tržaška industrijska cona. Nedavni obisk ministra za okolje Corrada Clinija v občinskem svetu in poznejši sestanek na tržaški prefekturi sta marsikaj razjasnila. Vlada namerava prispevati svoje pri obnovi industrijskih dejavnosti na tem obsežnem območju, in sicer tako, da na slednjih ne bo treba opraviti bonifikacijo terena, ki je bila doslej. predvidena. Pristanišče in železniške povezave predstavljajo eno od ključnih točk tržaškega gospodarstva. S padcem meje se je znašel Trst v osrčju Evrope, doslej pa ni znal izkoristiti te vloge. Prav zato bi mo- rala predsednica pristaniške oblasti javno pojasniti, kako si predstavlja razvoj pristanišča. V tej zvezi so Decarli, Karlsen in Cetin omenili celo vrsto odprtih vprašanj: pristaniški regulacijski načrt, logistično platformo, projekt super-pri-stanišča bančne grupe Unicredit, ureditev pomorske postaje (dela se že dolgo vlečejo ...), terminal za trajekte, vlogo podjetja Trieste terminal passeggeri in predvsem njegovi načrti za leto 2013, pa tudi povezavo med 7. pomolom in lesnim pristaniščem in sploh nove železniške povezave. Argumentov je, torej, na pretek, da je zahteva po avdiciji predsednice pristaniške oblasti v mestni skupščini povsem upravičena, so poudarili Decarli, Karlsen in Cetin. M.K. industrija - Francoska multinacionalka Alcatel-Lucent ne namerava obnoviti pogodb Dvesto uslužbencev na cesti Alcatel bo preselil del dejavnosti iz Trsta v Romunijo - Fiom: Rim mora vlagati v sektor telekomunikacij in v spletno omrežje Francosko-ameriška multinacionalka Alcatel-Lucent bo preselila del dejavnosti iz Trsta v Romunijo. Zaradi tega bo 200 uslužbencev, ki so zaposleni na podlagi pogodb za določen čas, ostalo na cesti. To je povedal včeraj pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini in poudaril, da grupacija dejansko zapušča Italijo. Zato mora italijanska vlada ukrepati in ugotoviti, ali je v industrijskem načrtu Alcatela res predvidena odselitev. Minister za gospodarski razvoj Corrado Passera se je sicer pred nedavnim srečal z vodstvom družbe, vendar za zdaj nič ne kaže, da se bo stanje izboljšalo. Sindikati vsekakor pričakujejo sestanek z ministrstvom, do katerega naj bi prišlo v kratkem. Ko pa bi držalo, da bo Alcatel zapustil Italijo, mora vlada poiskati nove vlagatelje, sploh pa mora vlagati v sektor telekomunikacij in še predvsem za napeljavo širokopasovnega internetnega omrežja, pravi sindikat. Težave prekernih delavcev v tovarni Alcatel se vlačijo že dalj časa. Spomnimo naj, da je Alcatel-Lucent je v zadnjih letih zaprl skoraj vse produktivne dejavnosti v Italiji ter jih preselil v Romunijo in druge države, v katerih so stroški za delovno silo znatno manjši. V Italiji je obdržal v bistvu glavo v kraju Vimercate blizu Milana, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem in je v ta namen stalno zaposlenih 600 inženirjev oziroma raziskovalcev. Drugi sedež je v Trstu. V industrijski coni razvijajo in proizvajajo prototipe mobitelov ter visokotehnološko stroj- Tovarna Alcatel v industrijski coni kroma no in programsko opremo na osnovi projektov, ki jih izdelajo v Lombardiji. V Trstu je zaposlenih skupaj 570 ljudi, od katerih kar 350 na osnovi pogodb za določen čas. Od teh bo 200 ostalo na cesti, ker bo grupacija letos preselila še en proizvodno-prodajni segment iz Trsta v Romunijo. To proiz- vodnjo naj bi v Romuniji prevzela ameriška družba Flextronics. Pri vsem tem je še najbolj razburljiva vest, da bodo v Trstu zaposlili dodatnih 40 uslužbencev za tri mesece. Po tem obdobju pa bodo ostali doma. A.G. univerza - Včeraj Rektor Peroni razglasil novi statut Francesco Peroni kroma Rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni je včeraj razglasil novi statut vseučilišča. To je Peroni storil, potem ko je o tem preteklega 23. februarja sklepal akademski senat, po rektorjevih besedah pa razglasitev predstavlja kronanje izkušnje civilnega in institucionalnega prizadevanja vseh komponent univerze, katerim se rektor zahvaljuje, kot se ob mednarodnem prazniku žensk zahvaljuje tudi docentkam in študentkam, ki so sodelovale pri oblikovanju statutarnega besedila. V prihodnjih tednih bo prišlo do objave besedila statuta v Uradnem listu, petnajst dni po tej objavi pa bo statut začel veljati. Pokrajinski svet za obnovo zakona št. 3/98 Tržaški pokrajinski svet je na svoji ponedeljkovi seji izglasoval resolucijo, s katero se od deželne uprave Furlanije Julijske krajine zahteva obnovitev starih določil zakona št. 3/98 o pravici do študija ter odpravo omejitev za koriščenje prispevkov za nakup učbenikov. O tem v sporočilu piše podpredsednica pokrajinskega sveta Maria Monteleone (Demokratska stranka), ki opozarja, da za prispevke trenutno lahko koristijo le dijaki tretjega, četrtega in petega letnika višje srednje šole, medtem ko je za dijake bienija predvidena brezplačna uporaba učbenikov, vendar so slednji dejansko nedostopni, ker številne šole niso prejele zadostnih finančnih prispevkov, da bi lahko vsem prosilcem zagotovile dostop do omenjenih učbenikov. LS proti odpravi brezplačnih vozovnic Pokrajinska svetnika Ljudstva svobode Claudio Grizon in Massimo Romita v sporočilu za javnost kritizirata odločitev pokrajinskega odbora, da odpravi brezplačne avtobusne vozovnice za potrebne občane. Brezplačne vozovnice so prioriteta, pravita Grizon in Romita, ki dodajata, da bi pokrajinska uprava lahko zaprosila za podporo Fundacijo CRTrieste ali pa črpala iz lani ustvarjenega proračunskega presežka. Nezanimanje za nemščino Povpraševanje po tečajih nemškega jezika v Trstu pada in to prav v času, ko občinska uprava tke vezi z nemškim svetov in navkljub temu, da je znanje nemščine še vedno pomembno pri iskanju zaposlitve. O tem je bil govor na včerajšnjem srečanju na tržaškem županstvu, kjer sta odbornika za šolstvo in turizem, Antonella Grim in Fabio Omero, sprejela delegacijo profesoric nemščine na tržaških nižjih in višjih srednjih šolah, ki so poudarile potrebo po promociji učenja nemščine ter po ozaveščanju staršev in družin. Odbornika sta se obvezala, da bosta te zahteve posredovala deželnemu šolskemu uradu, v promocijo pa bosta vključila tudi krajevne gospodarske, trgovske in turistične dejavnike. / TRST Nedelja, 11. marca 2012 8. marec - Potem ko je občinska komisija za enake možnosti podprla akcijo »3 ženske, 3 ulice« 7 Po kateri tržaški Slovenki bi poimenovali ulico ali trg? Tudi med tržaškimi Slovenkami zaslužne zdravnice, pisateljice, novinarke - Pošljite nam svoje predloge Marica Nadlišek Bartol Komisija za enake možnosti med moškimi in ženskami, ki deluje pod okriljem Občine Trst, je kot znano podprla vsedržavno akcijo »8. marec, 3 ženske, 3 ulice«. Ta od javnih uprav zahteva, da po ženskah poimenujejo vsaj tri ulice, saj je odstotek »ženske toponomastike« v Italiji sramotno nizek - po neuradnih podatkov okrog 4%! Izvirna zamisel predvideva, da bodo ulice poimenovane po ženskah, ki so zaznamovale krajevno, državno in mednarodno sceno. Resnici na ljubo je v Trstu še ne poimenovanih ulic bolj malo, vse ulice ali trgi, ki v mestu »nekaj pomenijo«, so bili Marica GregoriC Stepančič seveda že poimenovani, v glavnem po moških osebnostih. A kakšna ulica se gotovo še najde, kakšen park, občinska palača ali dvorana prav tako. In ker vsakodnevno poslušamo (in ponavljamo), da so časi danes zreli tudi za stvari, ki so bile še pred nekaj leti nepojmljive, smo v uredništvu začeli razmišljati tudi o tem, katera Slovenka bi zaslužila poimenovanje. Danes bi radi izpostavili le nekatera imena, na primer Tržačanko Marico Nadlišek Bartol (1867-1940), avtorico prvega slovenskega tržaškega romana (Fata morgana) in urednico časopisa Slovenka, prvega ženskega lista v slovenskem prostoru. Zora Perello V Škednju je bila rojena Marica Gregorič Stepančič (1876-1954), učiteljica, pesnica in pisateljica, ki je rada potovala in si na začetku 20. stoletja ogledala skoraj vso Evropo. Po njej je poimenovana osnovna šola pri Sv. Ani, v kateri so pred nekaj leti podtaknili požar. Kaj pa Zora Perello (1922-1945), pogumno tržaško dekle, ki je bilo zelo aktivno v ilegalnih antifašističnih krogih? Večkrat je bila aretirana in zaprta, poslana v italijansko internacijo in nazadnje v taborišče Ravensbruck, kjer je umrla stara komaj 22 let. Lidija KozloviC Lidija Kozlovič (1938-2009) se je sicer rodila v Istri, a je večino svojega življenja preživela na odrih tržaških gledališč, slovenskega in italijanskih. Nastopila je tudi v nekaterih filmih (Sreča na vrvici) in slovitih italijanskih gledališčih. Zaslužnih Slovenk pa je še veliko, v ta potencialni seznam bi lahko na primer vključili tudi senatorko Jelko Grbec, zdravnico in planinko Sonjo Mašera, šolnico in publicist-ko Nado Pertot, novinarko Nevo Lukeš, igralki Elviro Kralj in Emo Starc ... Možnosti je seveda več in bi jih bilo vredno podrobneje analizirati, zato vas vabimo, da nam posredujete svoje predloge (trst@primorski.eu). (pd) zgonik - Na OŠ L. Kokoravca Gorazda - 1. maja 1945 ob 8. marcu Učenci so počastili ženske Medse povabili nekdanje učiteljice in rekreativke ŠK Kras in se jim z lepo prireditvijo zahvalili za pomoč, ki jo nudijo šoli Na osnovni šoli Lojzeta Kokoravca Gorazda - 1. maja 1945 v Zgoniku so včeraj ob 8. marcu - mednarodnem prazniku žensk pripravili posebno čajanko Ženske kot rože. Povabili so bivše učiteljice in starejše gospe, ki obiskujejo rekreacijsko telovadbo pri ŠK Kras. Pred dvema letoma so povabili občinske uslužbenke, letos pa so se odločili za skupino telovadbe, ker jim Kras večkrat priskoči na pomoč in jim nudi telovadnico za pouk gibalne vzgoje ter prireja različna tekmovanja za osnovne šole. Pripravili so jim vabilo, ki ga je bogatila misel »Ženske smo še boljše kot rožice, rožice cvetijo samo enkrat, ženske pa svetimo spet in spet in spet... « Na vhodu so ženske pričakali Marko in Ivan iz 3. razreda in Nik iz 1. razreda, vsaki so podarili šopek mimoz. Ko so se vse posedle za mizo, so jih učenci iz 4. in 5. razreda vljudno sprejeli in pozdravili. »Pravzaprav sploh vemo, zakaj praznujemo 8. marec?,« so se vprašali otroci. »Gre za dan praznova- nja ekonomske, politične, socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Leta 1920 je bil 8. marec v Kopenhagnu na Danskem proglašen za dan žena. Po- buda je bila pridobitev vse močnejših gibanj žensk, ki so si prizadevale za pravice in enakopravnosti žensk, predvsem delavk. Na Slovenskem smo prvič praz- novali ta praznik leta 1911 v Trbovljah,« so obrazložili. Poudarili so še, da v zadnjih letih praznik izgublja na svoji vrednosti. Politična, ekonomska in socialna enakopravnost je dosežena le na papirju. V resnici pa ni prav tako. Učenci 4. in 5. razreda so nato recitirali nekatere poezije iz zbirke Svilnate rime Bine Štampe Žmanc. Pripovedovale so o pomladi, soncu in cvetočih rožicah. 3. razred je zaigral in zapel pesem Zvonček Janeza Bitca. Najmlajši iz 1. in 2. razreda pa so recitirali Kosovelovo Kje in Voglarjevo Zvonček. Kulturni del se je zaključil z glasbeno točko. Vsi skupaj so zapeli tri pesmi ob klavirski spremljavi zborovodje Zulej-ke Devetak, sklenil pa je Matej iz 5. razreda, ki je zaigral na harmoniko. Sledila je seveda družabnost ob čaju, kavi in slaščicah, ki so jih skrbno pripravile učiteljice. Ženske so bile zelo počaščene in navdušene nad presenečenjem, ki so ga doživele v šolskih prostorih. Andreja Farneti SKGZ prireja sprejem za prof. Marijo Pirjevec Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo počastila prof. Marijo Pirjevec Paternu ob prejemu odlikovanja z Redom za zasluge, ki ji ga je 6. februarja podelil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Prof. Pirjevec je bila odlikovana »za zasluge pri širjenju slovenskega kulturnega prostora, za pomembne uspehe pri znanstvenem delu na področju slovenskih literarnih ved in za uspešno pedagoško delo«. Sprejem bo danes ob 17.30 na sedežu SKGZ v Ul. Sv. Frančiška 20. Praznik kulture društva Slavec Ricmanje - Log V prostorih SKD Slavec Ricmanje -Log bodo danes ob 14. uri praznovali dan slovenske kulture. Prireditev bodo oblikovali malčki otroškega vrtca Palčica, učenci Celodnevne osnovne šole Mara Samsa in Ivan Trin-ko Zamejski, lutkarice Lutkovne skupine Tipitapi in prof. Martina Legi-ša, avtorica knjige poezij za otroke Ti-pitapi v rusi kapi. Kulturni praznik bo priložnost za razmislek o pomenu kulture v današnji družbi, o strategiji promocije manjšinske kulture v več-kulturnem prostoru in o pomembni vlogi vrtca in šole pri vzgajanju kulturno ozaveščenih otrok. Kulinarične drobtinice Kaj skuhati če nimamo časa? Kako kuhati in peči varčno? Kako kuhati v družbi naših otrok? O tem in še več boste izvedeli na srečanju danes ob 18. uri v prostorih OŠ S. Gruden v Šempolaju. Kuharica g. Emilija Pavlic bo na povabilo Združenja staršev predstavila svojo svetovno znano knjigo Mamica, nauči me kuhati. Knjiga je dobitnica priznanja »najboljša na svetu« v skupini kuharske knjige za družine in otroke na natečaju Gourmand world cookbook awards na mednarodnem sejmu kuharskih knjig v Parizu 2011. Koncert z glasbo Police V lokalu Round Midnight (v Ul. Gin-nastica) bo drevi okrog 22. ure krstni nastop novega glasbenega benda Milica, ki se predstavlja kot cover bend angleške skupine Police. Vodja projekta je basist in pevec Lorenzo Rut-tes, ki je dolgo let pel pri skupini Ma-kako Jump, v skupini pa sodelujeta še kitarist in pevec (drugi glas) Aljoša Saksida ter bobnar Andrea »metal«. Občinstvu bodo postregli z najbolj znanimi hiti skupine Police: Roxanne, King of pain, Wrapped around your finger, Message in a bottle, Every breath you take, Synchronicity I in II in številnimi drugimi. pokrajina - Včeraj odprtje razstave izdelkov Rojene v srajčki Do 29. marca na ogled dela udeleženk tečaja usposabljanja v šiviljskih tehnikah Rojene v srajčki: tako je naslov razstavi oblačil, ki so jo včeraj odprli na sedežu Pokrajine Trst ob prisotnosti predsednice Marie Terese Bassa Po-ropat. Na razstavi so na ogled oblačila, ki jih je izdelalo dvanajst udeleženk 276 ur trajajočega tečaja usposabljanja v šiviljskih tehnikah, ki ga je izvedel center Opera Villaggio del Fanciullo v so- delovanju s pokrajinskim centrom za zaposlovanje v okviru pobud za ponovno zaposlovanje brezposelnih. Tečaj sta finančno podprla Dežela Fur-lanija Julijska krajina in Evropski socialni sklad, razstava pa bo odprta do 29. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in četrtkih tudi med 15. in 17. uro. pokrajina trst - Ob 8. marcu Nagrada Pomlad žensk pediatrinji Marini Spaccini Dobitnica letošnje nagrade Pomlad žensk -Primavera di donne je pokojna zdravnica, pediatrinja Marina Spaccini. Nagrado posveča Pokrajina Trst ob dnevu žena eni ženski, ki se je posebno odlikovala na kulturnem, političnem, gospodarskem, znanstvenem, socialnem ali kakem drugem področju. Spaccinijeva se je odlikovala predvsem zaradi vneme in strasti pri svojem delu, pri pomoči malčkom in njihovim družinam, pri zdravljenju priseljencev, pri spodbujanju vrednot miru, spoštovanja, prijateljstva in bratstva. Nagrado so dvignili njeni sorodniki. 8 Petek, 9. marca 2012 TRST / tržaška univerza - Strateški triletni čezmejni projekt Hydro Karst - temelji upravljanja vodnih virov Med cilji je oblikovanje karte matičnega Krasa in skupne podatkovne baze podzemnih voda Zagotoviti trajnostno upravljanje vodnih virov na območju matičnega Krasa s posebnim poudarkom na vodonos-niku Reka-Timava, ob tem pa še okrepiti čezmejno teritorialno kohezijo. To je tte-meljni cilj standardnega, triletnega projekta Hydro Karst - Kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir, ki ga vodijo tržaška univerza - Oddelek za matematiko in geoznanosti, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za raziskovanje krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, delniška družba Acegas Aps, Kraški vodovod Sežana, deželna Agencija za vodne vire in Nacionalni inštitut za biologijo. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Po predvidevanjih naj bi uresničitev projekta zahtevala 1.079.435,30 evra, izvedli pa ga bodo v naši deželi ter v Goriško oz. Obalno-kraški statistični regiji. Da gre za naložbo za našo prihodnost, je v imenu vodilnega partnerja - tržaške univerze poudaril profesor Franco Cucchi. Novinarjem je nazorno predstavil projekt, ki se je uradno začel 1. februarja letos in se bo zaključil 31. januarja 2015. V tem času bodo sodelujoči partnerji v sedmih delovnih sklopih skušali postaviti temelje skupnega upravljanja vodnih virov pri nas. Med glavnimi cilji projekta naj opozorimo predvsem na oblikovanje karte matičnega Krasa in podatkovne baze, ki bo vse- Predstavniki sodelujočih partnerjev pri projektu Hydro Karst kroma bovala hidrodinamične, hidrokemijske in biološke podatke podzemnih voda, na pripravo študije o ranljivosti kraških vodo-nosnikov in protokolov za določitev vodo-varstvenih območij, študije o rabi tal in analize stabilnosti distribucijskega omrežja oz. iztekanja vode iz vodovodov in neučinkovitih predelov ter potreb po vodni preskrbi. Temu bo naposled sledila še primerna ozaveščevalna kampanja prebivalcev in odjemalcev o varčevanju z vodnimi viri in spoznavanju matičnega Krasa ter potrebe po ohranjanju naravnih virov. Svoje redno delovanje so nato predstavili vsi partnerji, ki so jih včeraj zastopali Janko Urbanc (Geološki zavod Slovenije), Janja Kogovšek (Inštitut za raziskovanje krasa), Paolo Toscano (Accegas) Stanislav Kristan (Kraški vodovod) in Anton Bran-celj (Nacionalni inštitut za biologijo). Vsi partnerji bodo sodelovali pri vseh delovnih sklopih. (sas) interreg - Mladi Projekt za energetsko varčnost Energetsko varčevanje, upravljanje vodnih virov, reciklaža odpadkov. Za ekološko vzdržanost so odgovorne predvsem nove, mlade generacije, ki že v šoli spoznavajo najprimernejše oblike spoštovanja in zaščite okolja. Besedam pa morajo seveda slediti dejanja. Zanje si prizadeva projekt Tessi oz. Teaching Sustainability across Slovenia and Italy, ki so ga včeraj predstavili v pa-driškem Znanstvenem parku Area Science Park, ki je ob tržaškem Znanstvenem imaginariju, Univerzi v Ferrari, Slovenskem e-forumu in Univerzi v Novi Gorici partner projekta. Projekt je namenjen viš-ješolcem in njihovim profesorjem. Podobno kot projekt, o katerem poročamo tu zraven, je tudi ta sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 ter z evropskimi fondi za deželni razvoj in z državnimi prispevki. Srečanje o ločenem zbiranju odpadkov V avditoriju muzeja Revoltella bo danes od 17. do 19. ure na pobudo Občine Trst, Univerze za tretje življenjsko obdobje in družbe Acegas Aps javno srečanje na temo ločenega zbiranja odpadkov. Namen je spodbujati občane k ločenemu zbiranju, jih seznaniti s pravilnimi postopki in prednostmi tega sistema. Današnje srečanje je namenjeno zlasti starejšim občanom, naslednja dva petka bosta sledili še dve srečanji za druge občane. Predavanje o reševanju evra V deželni dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 bo danes prof. Stefano Riela z milanske univerze Bocconi govoril na temo: Se bo evro rešil? Zakaj ga braniti. Z nim se bo pogovarjal prof. politične ekonomije na Tržaški univerzi Lui-ciano Mauro, srečanje pa prireja združenje Dialoghi Europei. Posvet o sistemih za slepe Deželni inštitut Rittmeyer, ki se posveča skrbi za slabovidne in slepe, prireja danes celodnevni posvet, ki bo potekal na sedežu inštituta v Barkovljah (Mira-marski drevored 119). Predstavili bodo evolucijo tako imenovanih akustičnih feedback sistemov, ki lahko slabovidnim pomagajo pri vsakodnevnem življenju. Pričetek ob 10. uri. Knjiga F. Gesualdija V knjigarni Feltrinelli (Ul. Mazzini 39) bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Francesca Gesualdija Sobrieta, dallo spreco di pochi ai diritti di tutti. Ob avtorju bodo prisotni druge osebnosti (filozof, zdravnica, univerzitetna docenta in kantavtor Gino D'Eliso), ki podpirajo drugačen, ne konzumističen življenjski slog. Včeraj danes Danes, PETEK, 9. marca 2012 FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 11.35 - Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 6.31 Jutri, SOBOTA, 10. marca 2012 40 MUČENCEV VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1021 mb raste, vlaga 58-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,6 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 10. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »La sorgente dell'amore«. CINECITY - 22.15 »In time«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 16.00, 18.05, 20.10 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 22.15 »The woman in black«; 16.30, 19.55, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; 16.00, 17.15, 18.30, 19.50, 21.50 »Posti in piedi in paradiso«; 16.15, 19.00, 21.45 »John Carter«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ti stimo fratello«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A simple life«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Paradiso amaro«; 18.15, 22.00 »Young adult«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 18.00, 20.10 »To je vojna!«; 18.20, 20.40 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 16.10, 20.40, 22.50 »To je vojna!«; 20.25, 23.05 »Varna hiša«; 16.25, 19.05 »Potomci«; 16.50 »Kruha in iger«; 18.20 »Samomorilec«; 19.10, 21.35, 23.55 »Železna Lady«; 21.35, 23.35 »Hudič v nas«; 17.20, 20.00, 22.40 »Kupili smo živalski vrt«; 19.00 »Umetnik«; 21.20, 23.59 »John Carter 3D«; 16.05, 18.05 »Marčeve ide«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Hugo Cabret«; 16.15, 20.00, 22.15 »John Carter«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ti stimo fratello«; Dvorana 4: 18.20 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 16.45, 20.30 »The double«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Posti in piedi in paradiso«; Dvorana 2: 18.00, 20.30 »John Carter - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.15 »Ti stimo fratello«; Dvorana 4: 17.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 20.00, 22.10 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Quasi amici«. H Šolske vesti 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 28., 29. in 30. marca. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine. Izbrani solisti ali skupine bodo 11. aprila igrali na zaključnem nastopu v gleda- lišču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole (Ul. Caravaggio, tel./fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbe-na.revija@libero.it. Rok prijave je 19. marec. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI prireja v sredo, 21. marca, na predavanje za starše na temo »Kako postavimo meje otroku in hkrati poskrbimo zase?«. Vodila ga bo Neva Strel Pletikos, prof. pedagogike in sociologije. Predavanje bo od 17.00 do 19.00 v prostorih osnovne šole P. Voranc v Dolini. Vljudno vabimo starše, da se polnošte-vilno udeležijo srečanja. H Čestitke Draga ROBERTA, prijateljico kot si ti, le težko se dobi! Kratko bo naše voščilo, samo, da bi se ti izpolnilo: »Veliko sreče, uspeha, ljubezni in v družini nobenih težav in bolezni!« Za tvoj 40. rojstni dan nej bu fešta ljpa, prou vsjla D sa b ma p pa skp l pu jmjla. VTSNLKDB DARINKA! Vse najboljše za tvoj rojstni dan, da bi ti bil lep ves današnji dan, pa še vse naslednje dni, naj se ti fanjgodi. DUFADAMA S Izleti KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Krakow in Auschwitz od 6. do 9. aprila. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Silvani, tel. 040327221. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 9. marca, ob 18. uri v Baru Nanos (Razdrto) potopisno predavanje Gregorja Tavčarja »Gore in ljudje zahodne Himalaye in predstavitev novega kratkega filma o Pakistanu«. Po potopisnem predavanju, ob 20. uri, pa vabimo udeležence na nočni pohod na Nanos ob polni luni. Odhod izpred Bara Nanos, Razdrto. Potrebna je primerna oprema. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi v nedeljo, 11. marca, ob 9.30 na »Pohod na Grmado« (po sledovih 1. svetovne vojne). Zbirališče pri cerkvici v Cerovljah, vzpon mimo Me-rin do vrha Grmade, spust do Pejce (žepna svetilka!) in Grofove jame. Priložnostna razlaga o krajih in dogodkih. Ob povratku možen postanek na bližnji turistični kmetiji. SPDT prireja v nedeljo, 11. marca, geološki izlet namenjen spoznavanju geomorfoloških zanimivosti Krasa med Fernetiči in Orlekom. Zbirališče na Fernetičih, na parkirišču ob cesti za Repentabor ob 9. uri. Približno tri ure lagodne hoje. Obvezna veljavna osebna izkaznica. Vabljeni! KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest za velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom znamenitih hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita, Mostarja ter Medju-gorja, od 6. do 9. aprila. Vsa dodatna pojasnila in prijave na sedežu, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila: udeleženci si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo Mirne Viola (na otvoritvi bo zapel MePZ Slovenec-Slavec), grajsko palačo Boj-nice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri in predstavi ognja in sokolarstva. Ostalo je nekaj mest na razpolago v avtobusu. Informacije in vpisovanja na tel. št. 347-7937748 (Mirna) do 20. marca. ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-229166. PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-letnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 3402741920 (Mirela). ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. Id Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Loterija 8. marca 2012 Bari 46 74 51 20 52 Cagliari 57 77 60 59 8 Firence 58 23 43 22 82 Genova 35 45 60 15 84 Milan 58 4 39 77 75 Neapelj 88 78 53 35 77 Palermo 58 64 78 57 18 Rim 89 65 3 48 90 Turin 55 42 19 76 20 Benetke 46 20 62 25 75 Nazionale 88 73 49 64 17 Super Enalotto Št. 29 23 37 47 79 80 83 jolly 53 Nagradni sklad 2.494.072,70 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 71.193.281,66 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitniki s 5 točkami 93.527,73 € 962 dobitnikov s 4 točkami 392,22 € 37.597 dobitnikov s 3 točkami 19,98 € Superstar 46 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 39.222,00 € 192 dobitnikov s 3 točkami 1.998,00 € 2.953 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.039 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 45.345 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 11. marca 2012 9 SKD Barkovlje I Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD inSIovenskt prosvete prireja DANES, 9. marca, ob 20.30 Zimska bajka koncert POZDRAV POMLADI s skupino TRIO ART Izvajalci: Tamara Tretjak - flavta Branislav Trifkovič - klarinet Tamara Ražem Locatelli - klavir Vabljeni! razstava akvarelov THateja Susiča v Narodnem domu, ul. Filzi 14 Vabljeni na odprtje s pesmijo in besedo danes ob 18h Predstavitev avtorja in njegovega dela: Jasna Merku /■ > ' Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza pevskih zborov Primorske - Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije PRIMORSKA POJE 2012 JUTRI, 10. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu Nastopili bodo: ŽeCVS Zgonik MePZ KD Pobegi-Čežarji MoPZSlavnik yCMePZ Župnije Zavratec ŽuMePZ Šempeter MePZ Senožeče MePZ Postojna^ ÜK Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljuncu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. STANKO GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA IZ ŠEMPOLAJA prirejata večer na temo »Kulinarične drobtinice s kuharico g. Emilijo Pavlič« danes, 9. marca, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju. AO SPDT prireja danes, 9. marca, od 17. do 19. ure na umetni steni v Bazovici Dan odprtih vrat za otroke od 7. do 12. leta starosti. Pod vodstvom športnih plezalcev bodo otroci spoznali plezalno opremo in se preizkusili v plezanju. Organizatorji bodo nudili popolno opremo, udeležba brezplačna. Informacije in prijave na tel. št.: 349-6648530 (Jernej) ali na ao@spdt.org. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča občane, da danes, 9. marca, ob 17. uri v kulturnem centru A. Bubnič v Repnu se bo odvijalo srečanje/predavanje na temo »Preventiva nad goljufijo starejših oseb«. Predaval bo poveljnik postaje Orožnikov z Opčin Nicola Valzano. Vabimo občane, da se udeležijo dogodka. SKD IGO GRUDEN v Nabrežini vabi danes, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja). Vodila bo Barbara Žetko. SKD BARKOVLJE obvešča, da odpade »tapkanje« z Barbaro Žetko v soboto, 10. marca. Naslednje srečanje bo v torek, 20. marca, ob 17.30. V soboto, 31. marca, pa vabimo na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 347-2787410. TITANIK EVROPA in nevzdržni vladni manevri. V soboto, 10. marca, ob 10. uri v veliki dvorani sedeža v Ulici Tarabochia 3, bo na povabilo Zveze levice predaval poznavalec mednarodnih ekonomskih tokov prof. Wladi-miro Giacche, sicer sodelavec revije Marx XXI. 8. MAREC V DOLINI - Mednarodni Dan žena bomo Dolinčanke praznovale v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na idrijski večer z Janezom Kavčičem, avtorjem knjige o znamenitem idrijskem politehniku Jožefu Mraku (1709-1786). Avtorja in delo bo predstavil Tomaž Pavšič. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 12. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo: članici SKD Tabor Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole) s kabaretom »Pupe iz Krasa« in pevka Laura Budal ob spremlja- vi Jankota in Valentine, ob tej priliki bo tudi otvoritev razstave slik Majde Pertotti. VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje). KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE za tretje življenjsko obdobje, ki ga vodi prof. Drago Bajc, se nadaljuje v torek, 13. marca, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Vabljeni ljubitelji matematike! Pridružite se nam! SKD V. VODNIK vabi v torek, 13. marca, ob 20.00 v društvene prostore na kulinarični večer: Kuhamo zdravo z Emilijo Pavlič. Vabljeni mladi in starejši, kuharji in ne. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DRUŠTVO SKD SLOVENEC vabi v sredo, 14. marca, ob 20. uri v prostore srenjske hiše v Boršt na članski večer in praznovanje Dneva žena. Na sporedu predstavitev novega odbora društva ter ogled slik in posnetkov iz preteklih let delovanja društva, slastna zakuska v organizaciji pustnega odbora. SLOVENSKA UNIVERZA za tretje življenjsko obdobje v Trstu vabi na drugo srečanje, ki bo v sredo, 14. marca, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, ulica sv. Frančiška 20. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo tekme v veleslalomu 31. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva 2012, veljavne za 31. pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 18. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 15. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih v Briščikih vsak četrtek od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 15. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v l. 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Nabrežina 102, tel. št. 040-2017370. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah: petek, 16. marca, ob 16.00 v mali dvorani, ura pravljic »V knjižnici se skriva miška - ulovimo jo!«; v soboto, 17. marca, ob 17.30 v veliki dvorani, otroška predstava s Stenom Vi-larjem Gusar Berto; v soboto, 31. marca, ob 10.00 v mali dvorani, velikonočna ustvarjalna delavnica s Tanjo in Nado. DE LAVNICA za izdelovanje cvetja iz krep papirja se bo vršila na Kontovelu št. 523 (zraven društvene gostilne) v soboto, 17. marca, od 15.30 do 17.30. Vpisovanje in podrobnejše informacije čim prej na tel. št. 347-9322123, 3468222431, 338-6879124. Vabljeni otroci in starši v čim večjem številu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 17. marca, delavnico za izdelovanje cvetja, ki jo bo vodila Martina Felicijan. Nadaljevalni tečaj od 9. do 11. ure, začetniški od 11. do 13. ure. Prijave na tel. št.: 338-7845845. SKD LIPA organizira v nedeljo, 18. marca, sprehod »Kje so tiste stezice?«. Ob prazniku sv. Jožefa bomo šli v Ricma-nje. Zbirališče ob 12. uri pred Bazov-skim domom. Med pohodom bo nagrajena najlepša pohodna palica. Priporočamo primerno obutev. Vabljeni. SKD LI PA sklicuje v ponedeljek, 19. marca, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Bazov-skem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila, razprava in razno. Vabljeni člani. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice recikla-že: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. A.N.A.G. - Državno združenje pokuše-valcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, e-mail erik.@ali-ce.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, e-mail fortunat-obruno@libero.it. 0 Prireditve ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA V okviru istoimenskega ciklusa bo danes, 9. marca, ob 18. uri v Ul. Donizetti št. 3, večer z naslovom Narava, ki preseneča: etični in okoljevarstveni vidiki. Večer bo uvedel dr. Boštjan Anko. Vabljeni mladi. NOVO TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi danes, 9. marca, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento št. 8, predavanje na temo »Kako doseči zmanjšanje telesne teže sladkornega bolnika tipa 2«. Predavala bo diabeto-loginja zdravstvene enote dr. Elena Manca. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja koncert »Pozdrav pomladi« danes, 9. marca, ob 20.30. Na sporedu Trio Art: Tamara Tretjak (flavta), Branislav Trifkovič (klarinet), Tamara Ražem Locatelli (klavir). Vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi danes, 9. marca, ob 14. uri v Kulturni dom v Ricmanjih, na prireditev ob Dnevu slovenske kulture, ki jo bodo oblikovali malčki OV Palčica - Ricmanje, učenci COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski, lutkarice Lutkovne skupine Ti-pitapi liceja A.M. Slomšek iz Trsta ter Martina Legiša, avtorica knjige otroških pesmi Tipitapi v rusi kapi. KULT-URA ZATE - kako organiziramo kulturni dogodek, delavnice namenjene mladim od 19 do 30 let v organizaciji ZSKD bodo vodili izkušeni mentorji: »Kako naredimo dober projekt za organizacijo kulturnega dogodka« v soboto, 10. marca, od 13. do 17. ure v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu; »(So)delovanje društev: izdelajmo skupno vizijo in strategijo dela« v soboto, 17. marca, od 14. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; »Projektno vodenje« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure (lokacija bo javljena naknadno); »Tim in timsko delo« v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure (lokacija bo javljena naknadno). V maju in juniju bodo potekali organizacijski sestanki in izpeljava kulturnih dogodkov (datume in lokacije javimo naknadno). Več o tem na www.zskd.org, prijave in informacije na tel. št. 040-635626. PRIMORSKA POJE 2012 - ZCPZ-Trst, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP-Gorica in JS za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije, ki bo v soboto, 10. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: ŽeCVS Zgonik, MePZ KD Pobegi-Čežarji, MoPZ Slavnik, CMePZ Župnije Zavratec, ŽuMePZ Šempeter, MePZ Senožeče, MePZ Postojna. SKD IGO GRUDEN vabi na Koncertni večer komornih skupin s pihali Glasbene šole Sežana iz razreda prof. Tamare Tretjak in prof. Branka Trifkoviča v soboto, 10. marca, ob 19.00 v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. SKD IGO GRUDEN vabi v Kavarno Gruden na otvoritev razstave Tadeje Druškovič »Impresije« v soboto, 10. marca, ob 18. uri. Umetnico bo predstavila prof. Jana Merku'. SKD LONJER KATINARA vabi v soboto, 10. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lonjer na praznovanje Mednarodnega dneva žensk. Sodeluje MePZ Tončka Čok. ZVEZA LEVICE - Naselje Sv. Sergija proslavlja »8. marec - mednarodni dan žena« v Ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija (ul.Di Peco,14) v soboto, 10. marca, od 18. ure dalje. O ženskah na novem delavnem tržišču, bo govorila Bruna Zorzini Spetič, pokrajinska tajnica SIK. Družabnost in ples z Duom Melody. SDD J. ŠTOKA ob mednarodnem Dnevu žena: nedelja, 11. marca, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku: fotografska razstava Alenke Petaros - Čevlji, srečanje z Meto Starc - Moja afriška izkušnja, glasbeni utrinek Zinajda Kodrič. Sledi družabnost. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi, ob priliki Dneva žena, na gledališko komedijo »Gigina in Pierina«, ki bo v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri v Srenjski hiši v Gročani. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi na ogled dokumentarnega filma Nadie Roncelli in Mira Tassa »Un onomasticidio di stato« (Državni ime-nomor), ki bo v četrtek, 15. marca, s pričetkom ob 20.30. SKD TABOR v soboto, 24., ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem dohtarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della let-teratura, Tržaška knjigarna. H Mali oglasi ČISTOKRVNE MLADIČE pasme border collie prodam; tel. 0481-419976. 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. DARUJEM majhno pisalno mizo s tremi predali. Tel. št.: 040-299632. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška. Tel. št. 340-2762765. IŠČEM V NAJEM majhno opremljeno stanovanje za krajše obdobje. Tel. št.: 328-5424437. KRAŠKO RDEČO ZEMLJO odlično za vrtove, možnost dostave na dom, prodam. Tel. št.: 333-6486491. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAJAM HIŠO z zazidljivim zemljiščem (skupaj 700 kv.m.) v Lukežičah, pri Renčah (GO), deset minut do avtoceste za LJ in bivše meje z Italijo pri Vrtojbi. Info na tel. št.: 00386-31523174 ali 347-7320147. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM hlode oreha, lipe, češnje, hrasta. Tel. št.: 040-212811. PRODAM štiri-letne gume goodyear, 255/60 R17, malo rabljene. Cena: 200,00 evrov. Tel. št.: 331-5311133. STANOVANJE na Opčinah: dnevna soba, kuhinja, spalnica in dve kopalnici dajem v najem. Tel. št.: 347-2533320 (po 15. uri). ö Poslovni oglasi DAJEMO V NAJEM halo v obrtni coni Zgonik (150kv.m+100kv.m). Za informacije 040-2529398 STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINI dajem v najem majhno stanovanje. Tel. št.: 040-228390. V OKOLICI BAZOVICE se je izgubila črno-bela-siva mucka, sliši na ime Mi-ci. Kdor jo vidi naj se javi na tel. št.: 3382851230, 370-1116283. V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št. 3356322701. V ROJANU, na Miramarskem drevoredu, prodam opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem in blindira-nimi vrati. Tel. št.: 346-2857230 (v jutranjih urah). Prispevki V spomin na dragega moža in očeta Daria darujejo Vida, Marko in Rado 100,00 evrov za SKD Barkovlje, 100,00 evrov za KD Briščiki, 100,00 evrov za društvo Kons, 100,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda, 100,00 evrov za MoPZ Vesna, 100,00 evrov za Kraško hišo v Repnu, 100,00 evrov za Skupino 85 -Gruppo 85 in 100,00 evrov za Sklad Sergij Tončič. V spomin na Zmagota Sedmaka daruje Savina Malalan 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 8. marcu darujejo uslužbenke ZKB 1.500,00 evrov za združenje za raziskavo redkih bolezni Azzurra. V spomin na drago ženo in mamo Doro daruje družina 50,00 evrov za AŠD Zarja, 50,00 evrov za MoVS Lipa, 50,00 evrov za MePZ Lipa, 50,00 evrov za cerkev v Bazovici, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici in 50,00 evrov za OŠ Trubar-Kajuh v Bazovici. V spomin na Marijo Rupel daruje vnukinja Wilma 30,00 evrov za pihalni orkester Breg. V spomin na drago Mirando Carli darujejo soletniki 41 iz občine Devin-Nabrežina: Boži, Slavica, Bruna, Dori-na, Franjo Ruggero, Romano, Vido, Marija, Bruno, Adriana in Bruno 120,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Anico Košuta daruje Majda Tence 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V počastitev spomina na Manuelo Bu-dal daruje Irma Kraus 30,00 evrov za župnijo Sv. Jerneja na Opčinah. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Rino Grosso mizar iz Ribiškega naselja Žalostno vest sporočajo žena Dorina, hčerki Graziella s Satkotom, Michela z Massimom Od njega se bomo poslovili v soboto, 10. marca, ob 12.30 iz ulice Costalun-ga; ob 13.00 bo sledila sv. maša v cerkvi v Ribiškem naselju. Ribiško naselje, Devin, Trst, 9. marca 2012 Ciao, nono Rinčič Andrej, Erika, Simone, Francesca Žalovanju se pridružujejo Elisabetta, Mario, Silva, Fernando Žalovanju za dragim prijateljem Rinotom se pridružujeta Joži in Kristjan 9.3.2011 9.3.2012 Attilio Maver Ljubeče se te spominjamo. Hči Flavia z družino 10 Petek, 9. marca 2012 TRST / slovenski klub - Zanimivo predavanje zgodovinarja Alekseja Kalca Ko so izseljenci domačim pošiljali magnetofonske trakove Družina Covacio-Kovačič se je leta 1955 izselila v Avstralijo - Pomembna vloga magnetofona V letih po drugi svetovni vojni se je veliko tržaških družin odločilo za emigracijo. V to so jih silile neugodne ekonomske razmere in sanje po lepšem in boljšem življenju. Raziskovanje njihovih življenjskih zgodb je eno od delavnih področji tržaškega zgodovinarja Alekseja Kalca (tej temi je posvetil tudi knjigo Poti in usode), ki je v torek zvečer predaval v Slovenskem klubu. Na večeru, ki je nosil naslov Lepo je bilo slišati vaše glasove, je predstavil primer družine Berta in Line Covacio (Kovačič), ki sta se leta 1955 izselila v avstralsko mesto Adelaide. Resnici na ljubo sta si najbolj želela v Združene države Amerike, a v tej nameri nista uspela, zato sta se na tržaškem pomolu vkrcala na ladjo Flaminia in začela enomesečno plovbo proti Avstraliji. A sanje o Ameriki so ostale in kljub temu, da je družina (imela sta tri hčerke) tam »pognala korenine«, so leta 1973 prodali hišo in se izselili v ZDA. »Obljubljena dežela« pa jih je razočarala, pogrešali so prostranost in varnost avstralske okolice ...in se naposled vrnili v Avstralijo; na poti »domov« se je družina prvič po mnogih letih ustavila tudi v Trstu. Družina Covacio-Kovačič še danes živi v Avstraliji, predavatelj pa je občinstvu želel predstaviti predvsem sredstva, s katerimi so ohranjali stike z domačimi, ki so ostali v Trstu. Običajnim komunikacijskim kanalom, kot so lahko pisma, razglednice, fotografije, brzojavke in podobno, so se namreč sredi 50. let pridružil še magnetofon, kasneje pa tudi amaterski video posnetki. V Gregorčičevi dvorani je bilo mogoče prisluhniti zvočnim posnetkom, predvsem v tržaškem narečju, s katerimi so avstralski izseljenci na spontan način pripovedovali o svojem novem življenju. Ko si je družina nabavila magnetofon, je ta namreč postal neke vrste družinski član, ki je vestno spremljal različne faze njihovega življenja: družinskih praznovanj, predvsem pa vsakdanjih opravil in novih navad. Poslušanje tistih trakov ponuja izseke realnega družinskega življenja, a tudi čivkanje avstralskih ptic, brnenje motorja novega avta in nove kosilnice ...Iz Trsta pa so, ob družinskih zgodbah, v Avstralijo pošiljali tudi zavijanje kraške burje ... (pd) Seminar o varnosti na • • I a IVVII morju in v pristaniscih Na tržaški pristaniški kapitaniji se bo danes ob 10. uri začel seminar o varnosti na morju in v pristaniščih, ki ga organizira tehnološki ladijski in navtični okraj FJK v sodelovanju s tržaško pristaniško oblastjo, obalno stražo in raznimi ustanovami. Predavanja bodo zajela zakonske okvire, izobraževanje, preprečevanje nesreč, zaščito okolja ter državne in mednarodne varnostne sisteme. Po uradnih pozdravih bodo izvedenci prevzeli besedo ob 10.30, predavanja pa se bodo nadaljevala vse do 18. ure. Vstop je prost. Zasegli šopke mimoz Ulični prodajalci se takoj prilagodijo razmeram. Ko začne deževati, že ponujajo dežnike, 8. marca pa se nenadoma pojavi cel kup uličnih cvetličarjev. Tržaški občinski policisti so včeraj v mestnem središču »lovili« prodajalce, večinoma državljane Bangladeša. Zaradi pomanjkanja dovoljenj so osmim moškim zasegli skupnih 365 šopkov mimoz in jih podarili gostjam občinskih domov Itis in Bartoli. opčine, repentabor - Ocene gozdnega inšpektorja Gianfranca Milanija po požaru Kal v Prčjem dolu se je rešil Glavni vzrok požara je neverjetna suša, do vžiga pa lahko pride tudi z izpušnim dušilcem - Po novem ogledu pozitivnejši obračun: zgorelo naj bi okrog 120 hektarjev Požar, ki je od ponedeljka zvečer do srede opoldne pustošil gozd med Opčinami, Colom in Fernetiči, je nekaterim občutljivim in očarljivim kraškim kotičkom v glavnem prizanesel. Prčji dol se je po navedbah gozdne straže rešil, bližnje okolice priljubljene mlake plameni niso razdejali. Gozdni inšpektor Gianfranco Milani, ki je v prejšnjih dneh pri openski Bršljanovci vseskozi koordiniral delo gozdne straže in civilne zaščite, je včeraj pojasnil, da je bilo tudi na območju tega kala nekaj škode, ki pa je omejena. »Spomladansko cvetenje je izgubljeno, škoda pa bi lahko bila bistveno hujša,« je povedal. Milani in njegovi sodelavci so si včeraj zjutraj spet ogledali obširno pogorišče in ugotovili, da je dolgotrajni požar v resnici uničil precej manjšo površino, kot se je sprva zdelo. Pred dnevi je bilo govor o 150 do 200 hektarjih (gozdna straža je omenjala 150 hektarjev), po novih ocenah pa je naposled zgorelo kakih 120 hektarjev gozda. »V bližini Cola je v sredo kazalo, da je zgorelo precej več gozda, zdaj pa smo ugotovili, da se je marsikaj rešilo,« je povedal. Ogenj je najbolj opustošil borov gozd med Bršljanovco in Jazbenim vrhom (328 metrov) ter med tem gričem in tovornim terminalom. »Pred dnevi so govorili, da naj bi bil požar podtaknjen. Ne vem, od kod je prišla informacija. Ko imamo opravka s tako velikimi požari, ne moremo takoj ugotoviti vzrokov. Edino gotovo je, da je začelo goreti ob cesti med Fernetiči in Colom,« je razložil Milani, ki je dejaven na openski postaji gozdne straže. Poudaril je, da je pravi vzrok požara dolgotrajna suša, kakršne ni bilo že več kot ^^ več fotografij na ["liV^dE www.primorski.eu _ _ Torkov prizor v gozdu med Opčinami, Colom in Fernetiči dvajset let. Na vprašanje, kako je prišlo do samega vžiga, pa še ni odgovora. »V tako sušnih razmerah in z burjo je dovolj najmanjša iskra, tudi vroč izpušni dušilec«. Milanija smo vprašali, kako vpliva na gozd morska voda, s katero so helikopterji in letala canadair gasili požar. Sol gotovo ni blagodejna, še bolj pa je škodljiva poleti, ko rastline vsrkavajo vodo. »Spomladi počivajo. Če pa primerjamo prednosti in slabosti gašenja z morsko vo- kroma do, so prednosti nedvomno večje. Na Krasu nimamo jezer in nasploh sladke vode, zato moramo obvezno črpati morsko vodo, če hočemo zaščititi hiše in vse ostalo.« Milani je razložil, da je škoda tudi v borovem gozdu omejena, ker je gozd sad umetnega pogozdovanja izpred več kot stoletja. »Drevesa so stara 120 in tudi več let, njihov življenjski ciklus se zaključuje. S požarom pa se je ta ciklus še skrajšal.« (af) tržaški gasilci - Donacija Fundacije CRTrieste Z novimi pridobitvami bodo reševali življenja Dihalni aparati, detektor plinov, defibrilatorja in hidravlično orodje so vredni več tisoč evrov - Gasilci zadovoljni, pa tudi direktor službe 118 Tako kakor drugim italijanskim javnim upravam gasilcem primanjkujejo sredstva, zato so darila, ki jih je tržaško pokrajinsko poveljstvo včeraj prejelo od Fundacije CRTrieste, izredno dragocena. Šest novih zaščitnih dihalnih aparatov, detektor plinov, dva defibrilatorja in hidravlično reševalno orodje bodo še kako koristni in bodo najbrž rešili marsikatero življenje. Podpredsednik Fundacije CRTrieste Renzo Piccini je na včerajšnji predstavitvi opreme na pokrajinskem sedežu gasilcev v Ulici DAlviano razložil, da je eno izmed poslanstev fundacije podpirati ustanove, ki delajo za občane. »Gasilcem smo že pomagali, naj se jim ob tej priložnosti spet zahvalim za vse, kar delajo,« je dejal Piccini. Pokrajinski poveljnik Carlo Dall'Oppio je spomnil, da so gasilci v dveh tednih hude burje opravili več kot 1900 intervencij, njihovi napori pa so se ob zadovoljstvu občanov obrestovali. »Z novo opremo bodo naše intervencije še bolj učinkovite, pa še kako življenje bomo rešili,« je pristavil. Odgovorni za tehnično opremo Roberto Barocci je predstavil posamezne no- ve pridobitve, vredne več tisoč evrov. Zaščitnih dihalni aparati omogočajo gasilcem, da več kot pol ure vdihavajo čist zrak v prostorih, zasičenih s škodljivimi plini. Detektor plinov, ki se ne poškoduje niti po Tržaški gasilci z novo opremo kroma padcu s šestih metrov, meri prisotnost kisika, ogljikovega monoksida in raznih snovi v zraku. Defibrilatorje, kot znano, uporabljajo pri oživljanju. V Trstu je za uporabo slednjih aparatov usposobljenih 140 gasilcev. Uradni predstavitvi donacije je sledil praktičen prikaz zadnje pridobitve - hidravličnega reševalnega orodja, s katerim so gasilci kakor konzervo »odprli« zgornji del avtomobila in iz njega rešili hipoteti- čnega ponesrečenca. Nad prikazanim je bil posebno navdušen direktor tržaške službe 118 Vittorio Antonaglia, ki je dejal, da bo to sredstvo bistveno pospešilo posege njegovih reševalcev. (af) Petek, 9. marca 2012 Št. 10 (211) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu klop se je potikal po »kitajski četrti« v srediscu mesta in preverjal ponudbo Kitajski dan K pisanju današnje kitajsko obarvane številke, se prilega seveda - kitajska hrana. V spletni iskalnik vpišemo »dostava kitajske hrane na dom« in pojavi se nam nešteto možnosti za obetajočo večerjo: chopsui, piščanec na sichuanski način, hrustljava raca, tofu z bambusom in gobami, gong bao piščanec, itd. Na drugi strani telefonske zveze se nam oglasi natakar, za katerega pričakujemo, da bo vse r-je zamenjal z 1-ji, v resnici pa ugotovimo, da perfektno obvlada trža-ščino. Obljubi, da bo hrano dostavil v poldrugi uri. Čakajoč na kislo pekočo juho in ocvrto banano za predjed, svinjino na sechuanski način in gong bao piščanca za glavno jed ter shopsui solato in sojine kalčke za prilogo, se use-demo za računalnik in zbiramo vtise o današnji avanturi po tržaških ulicah s pridihom Orienta. Le-tega smo lahko začutili kljub odsotnosti rdečih lantern, ki jih je občina Trst pred časom prepovedala z odločbo. Naše popotovanje se je začelo v kavarni, v katero so nas zvabile oči orientalskega izreza, ki pa so se kaj kmalu izkazale za tajske, ne pa ki-tajske. Z zavedanjem o lastni ignoranci smo se s še večjo zagnanostjo in ukaželjnostjo podali na nakupovanje oblek, manjših gospodinjskih aparatov, igrač in jestvin, ki smo jih seveda našli vse na enem samem mestu. Kasneje smo si privoščili novo pričesko in se pozanimali za ceno masaže izpod rok dekleta, za katero zaradi jezikovnih pregrad ne bomo nikoli izvedeli, ali je bila res Kitajka. Pa kaj bi kratkove-zili: naše dogodivščine zahtevajo svoj prostor. bi podlegli vplivu predsodkov do smo si kaj kmalu premislili. Za najcenej- BAR = KUJ Ko smo vstopili v lepo urejeno kavarno in naročili kavo pri natakarju orientalskega izgleda, so nam najprej padle v oko pločevinke, zraven katerih je ležal napis: »Originalni tajski sok.« Da bi pregnali dvom, ki se nam je porodil, namreč, da nismo v pristni kitajski kavarni, smo takoj pristopili do natakarja in ga vprašali, kako to, da ponujajo tajski sok. Ko nam je razložil, da je to »najboljši sok, ki ga proizvajajo v naših krajih«, nam je postalo jasno, da v tej kavarni ni samo sok tajski, ampak tudi lastniki, čeprav bi nas natakarjev beneški naglas skoraj zavedel. Kava ni bila nič cenejša kot drugje, smo pa bili prav zadovoljni s postrežbo. TRGOVINE Z OBLEKAMI = MIŠ Da v trgovinah z oblekami ne bomo našli zgolj oblek, nam je bilo jasno takoj, ko smo prestopili prag prve prodajalne v »tržaškem Chinatownu«. Kljub izložbam, ki so prenapolnjene z raznobarvnimi majicami, hlačami, spodnjim perilom in čevlji, lahko v teh trgovinah najdemo mnogo več: od mimetičnega plastičnega daljnogleda do porcelanastih čajnih skodelic, vse do mini rdečih lantern in platnenih božičkov. Najprej smo se osredotočili na raziskovanje oblačil: pod nadzorom začudenega pogleda prodajalke, smo proučili več desetin majic in jopic ter ugotovili, da se na vseh bohoti napis »Made in Italy« kljub smešno nizkim cenam. Ta ugotovitev nas je precej pretresla, saj očitno bolj pogosto najdemo kitajske izdelke med evropskimi in ameriškimi blagovnimi znamkami kot pa v kitajski trgovini. Res pa je, da ne moremo ugotoviti, v kolikšni meri je bila obleka dejansko proizvedena v Italiji, saj si napis »Made in« prislužijo tudi izdelki, ki so bili le delno proizvedeni v določeni državi. Naslednja trgovina pa nas je pomirila s parom hlač z napisom »Made in P.R.C« (People's Republic of China), zaradi česar smo se odločili, da opustimo šoping in pripravimo nakupovalni seznam, da bi napolnili svoje hladilnike. Kitajska gong bao piščanec in svinjina po sechuansko, ki sta nas navdihnila pri pisanju strani SUPERMARKET= jBIRflJ» Supermarket smo našli čisto slučajno, skrival pa se je med velikimi spodnjimi hlačami, namenjenimi starejšim gospem, in kitajskimi nočnimi svetilkami iz porcelana. To je namreč le predel običajne trgovine z oblačili, ki je prav tako kot ostale ponujala še marsikaj. Med dobro obloženimi policami in do vrha napolnjenim za-mrzo- kvalitete). Namesto tega smo si privoščili »piškotek sreče« in vsaj tega pogumno pojedli. Za nagrado smo dobili listek s spodbudo: »Kar tako naprej«. FRIZER= Sit® Kar človeku najprej pade v oko, ko stoji pred kitajskim frizerskim salonom, so cene. Denarnica se tu počuti blaženo in mi z njo: za frizerske storitve kot so mokro striženje, podaljševanje las in barvanje, bi tu prav gotovo odšteli polovico manj denarja kot drugod. Ko smo vstopili, nas je za trenutek prevzel strah: kaj pa če tako nizke cene pomenijo nizko kakovost in nesposobnost osebja? Kaj kmalu nas je pomirila prijaznost kitajske frizerke, ki nas je posedla za umivalnik, potem ko smo čakali v vrsti dobro uro. Le-ta nam ni samo umila las, ampak nam z nanosom balzama tudi masirala glavo (in nam povedala, da je storitev vključena v ceno). Poleg tega so nas tudi pomirili zadovoljni obrazi strank, ki so odhajale. Ko smo sami sedli na frizerski stol, so nam ponudili knjigo s pričeskami, ki jih ponujajo. Ni nas toliko presenetilo dejstvo, da so bila fotografirana dekleta vsa črnooka in črnolasa, kolikor to, da so vsa imela umetno sko-drane lase. Zaradi tega smo se omejili na striženje razcepljenih konic in ši tretma bi namreč morali odšteti kar 25 €, kar je sicer sprejemljiva cena za štiri-desetminutno navadno masažo. Nas pa je v resnici najbolj zamikala t.i. »romantična masaža«, ki pa je veliko dražja. Vseeno pa smo hoteli ugotoviti, kakšnemu doživetju smo se odrekli in vprašali, kaj pravzaprav »romantična« pomeni. Potem ko se je maserka v svojem jeziku posvetovala s kolegico, se nam je nasmehnila in ponudila res izčrpen odgovor: »Masaža... počasneje.« Nam pa je takrat kap-nilo, da morda nismo na pravem mestu in je maserka sumljivo podobna tajskemu natakarju iz kavarne. TTKTt Po dobri uri zazvoni zvonec: končno je tu hrana, ki smo jo naročili. Na vratih čaka zdolgočasen blondinec, ki nam poda vrečko z močno dišečo hrano. Med odpiranjem embalaž se sprašujemo, kako bomo ločili gong bao piščanca od svinjine na sichuanski način, saj presenečeno ugotovimo, da jedi izgledata popolnoma enaki. Odrečemo se vilicam in nožu in pogumno zagrabimo jedilni palčki, ki imata priložena tudi navodila za uporabo, za juho pa se poslužimo običajne žlice. Kaj kmalu ugotovimo, da je juha tako gosta, da bi jo lahko jedli celo s paličkama, meso pa je tako začinjeno, da med svinjino in piš- »Piškotek sreče«, ki nas je spodbudil k nadaljevanju popotovanja val- nikom smo iskali najbolj tipične kitajske je-stvine. Kaj kmalu smo ugotovili, da se je mednje prikradlo tudi veliko vietnamske, korejske, japonske, tajske, malezijske, indijske, arabske, danske in celo portugalske hrane in pijače. Kljub temu pa nam je uspelo pripraviti dolg seznam jedi, s katerimi bi napolnili nakupovalni voziček v primeru, da bi ga imeli na razpolago. Na seznamu se je tako znašlo marsikaj: yung ho soya drink, sake v steklenici, kitajski kruh, kitajski ravioli polnjeni z zelenjavo in rakci, vino iz ličija, suhi tofu, semena lubenice, bam-bujevi kalčki, rižev napitek, Yanjing pivo, rakci na sladkornem trsu in seveda riževi njoki, riževe testenine, riževa tor-tilja in celo sam riž. Zamikalo nas je, da bi vse to pokupili, če bi nam finance to dovoljevale (ali bolj iskreno rečeno, če ne trat- ma za gladkost las. S svojim videzom smo bili na koncu res zadovoljni. MASAŽNI SALON = V samem centru tržaške kitajske četrti smo naleteli na tri izložbe v celoti prekrite z živo rožnatimi plakati, ki obljubljajo raznovrstne masaže, od tajske do "romantične', poleg tega pa tudi masažo s kopeljo in umivanje nog z masažo. Ker so se na omenjenih plakatih bohotile čudovite ženske orientalskih potez, smo z odločnim korakom vstopili in se odločili, da si privoščimo urico relaksa. Ko nam je maserka razkrila ponudbo in cene, pa Dobro založena izložba kitajske trgovine z oblačili čancem ne zasledimo velikih razlik. Je pa treba priznati, da je prav vse zelo okusno, čeprav smo seznanjeni s tem, da je hrana prilagojena evropskim okusom in da bi na pravem kitajskem krožniku imeli drugačno jed, čeprav bi se enako imenovala. Za sladico nas je čakala ocvrta banana, ki se nam je na prvi pogled zdela izjemno eksotična jed: ko smo ugriznili vanjo pa smo ugotovili, da dejansko ni nič več kot samo ocvrta banana. S to ugotovitvijo se je naše mistično, nakupovalno in kulinarično potovanje po tržaški Kitajski zaključilo, iz njega pa se je rodila želja, da bi nekoč obiskali tudi pravo Kitajsko. Morda imajo tam ocvrte banane drugačen okus. 12 Petek, 9. marca 2012 KULTURA / narodni dom - Predstavitev monografije o družbenem in literarnem opusu Borisa Pahorja O (Po)etiki slovenstva ... tudi pri Pahorju doma O obsežnem zborniku z Miranom Košuto in urednikoma Barbaro Pregelj ter Krištofom Jacekom Kozakom Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Univerzitetna založba Annales iz Kopra sta se v sredo v Narodnem domu poklonila tržaškemu rojaku in pisatelju Borisu Pahorju ob izidu monografije (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja. Obsežno in bogato gradivo o pisatelju sta zbrala in uredila Barbara Pregelj in Krištof Jacek Kozak, izdala pa sta jo Univerzitetna založba Annales in Fakulteta za humanistične študije Koper, je uvodoma v imenu Slavističnega društva pozdravila Neva Zaghet. Knjižno rariteto, zbornik, ki je nastal na podlagi simpozija 29 domačih in tujih strokovnjakov - teoretikov, filozofov, sociologov, zgodovinarjev in prevajalcev - je predstavil prof. Miran Košuta. Pahor še ni bil deležen simpozijske raziskave, take li-terarno-zgodovinske obravnave, je dejal Košuta, z izjemo pionirskega dejanja Slavističnega društva, ki je leta 1993 pod taktirko Marije Pirjevec in Vere Tuta Ban ter NŠK poskrbelo za jubilejni Pahorjev zbornik. Košuta se je nato zaustavil pri tematskih kolobarjih, ki tvorijo obsežno delo: od taboriščne izkušnje, mimo družbenega angažmaja, disidentstva v imenu pluralizma in demokracije, do recepcije Pahorje-ve literature v Evropi in po svetu - prevajanja in prodajne uspešnosti. Košuta je še najavil, da je ravnokar v pripravi italijanski prevod zbornika, za katerega skrbi sam v sodelovanju s Patrizio Vascotto in Darjo Betocchi, ki naj bi zagledal luč še letos pri založbi ZTT. »Italijanska inačica bi prvič znanstveno tehtno spregovorila o avtorjevi etiki in poetiki, ki sta pri njem tesno povezani s slovenstvom.« »Ko govorimo o Pahorju, govorimo o dvojnih dimenzijah, se pravi o Pahorju, ki je v tem prostoru spremljal vse "izme" in travme, ter o Pahorju kot literarnem ustvarjalcu,« je izpostavila dvojnost naslova Pregljeva. V Pahorjevem pisanju izstopa domači slovenski vidik, ki ga avtor umešča v posamezne kontekste, po svetu pa ga sprejemajo kot literaturo. »Gre za etiko in poetiko torej. Pahor se je uveljavil kot svetovni avtor in to mu priznava recepcija, ki je je deležen v tujini.« Da so zbornik predstavili ravno v Narodnem domu, je Kozaka predajalo z navdušenjem, »saj smo pri Borisu Pahorju doma.« Občinstvu je zaupal, da je na začetku mislil, da bo to zbornik o Pahorju, a je naposled spoznal, da gre za 29 glasov, ki se na svoj način poglabljajo v en del Pahorje-vega opusa. »Prispevki so raznoliki in intenzivni, vsak posameznik se emocionalno poglablja v temo in v vsakem vidim nek dialog z delom, z osebo, z mislecem Bori- som Pahorjem. Zato ne bi bilo odveč brati zbornik tudi na ta način.« Pojasnil je, da je slednji več kot seštevek prispevkov s konference, pač pa izpiljen in poglobljen doprinos k poznavanju dosedanjega Pahor-jevega dela. »K sreči pa zbornik ni dokončen, saj nas bo Pahor presenetil še z novo literaturo.« Pahorju, ki je ves čas sedel med občinstvom, je bilo na srečanju malce nerodno, sicer pa je bil nad slišanim zelo zadovoljen, predvsem nad novico o skorajšnjem italijanskem prevodu. »To ne jemljem kot oseben uspeh, pač pa kot uspeh naše evropske ravni, ki smo jo kot Slovenci dosegli v 18. stoletju, za časa avstro-ogrske monarhije, ko nismo bili manjšina.« Za to si prizadevata z Alojzom Rebulo, je hitel poudarjati in se pri tem spomnil tudi besed ministrice Novakove, ki je dejala, da spadamo v usodo slovenstva. »Majhen narod smo, ki se je prebil skozi zgodovino, danes pa še skozi globalizacijo. V nas pa mora vselej prevladati zavest o svoji vrednosti, o svoji pripadnosti in kulturi, zato je pomembno, da ohranjamo živ naš jezik.« (sas) Z leve Košuta, Pregljeva, Kozak in seveda Pahor kroma gledališče Vdovin zmenek jutri na Ptuju, jeseni še v Novi Gorici V Mestnem gledališču Ptuj bo jutri premiera predstave Vdovin zmenek izpod peresa ameriškega dramatika Israe-la Horovitza. Za ptujski oder je predstavo, ki je nastala v koprodukciji s SNG Nova Gorica, režiral priznani igralec Igor Sa-mobor, nastopili pa bodo Helena Peršuh, Gorazd Jakomini in Primož Pirnat. Vdovin zmenek je psihološko intenzivna igra z elementi absurdnega humorja, izvirno postavljena v ruralno okolje provincialnega mesteca brez novic, dogodkov, sprememb in uspešnih ljudi. Kot je dejal Samobor, tekst govori o prečiščevanju osebne zgodovine, glavna metafora za to pa je prav velika balirka. Pretekle zgodbe se namreč lahko "zbali-rajo", tega pa ni mogoče narediti z ljudmi, ki morajo z življenjskimi izkušnjami živeti do konca ter jih reciklirati na drugačen način. Predstava Vdovin zmenek je slovenska praizvedba, novogoriška premiera pa bo na vrsti šele jeseni. Takrat si jo bo ogledal tudi Horovitz. stalno gledališče fjk - Izredna plesna ponudba Bourne pričaral pravljico za današnji čas Koreografova skupina New Adventures nastopa v Trstu s sodobno predelavo baleta Hrestač na glasbo Čajkovskega - Do sobote Vsi Bourneovi plesalci in plesalke so odlični camerata strumentale italiana - Spomin na Rossinija Z okusnim spojem besed in glasbe ■ V • V II V II IV navdušujoč poklon »večnemu mladeniču« Vsaka štiri leta se tržaško glasbeno društvo Camerata strumentale italiana pokloni Rossiniju na rojstni dan, ki ga je veliki skladatelj obhajal samo v prestopnih letih. »Večni mladenič«, kot se je šaljivo imenoval pokojni Gioachi-no, bi dopolnil komaj petinpetde-set let, če bi bilo po njegovem. Morda je tudi v tem vzrok, da je njegova glasba še vedno sveža in nas nagovarja tako z veselimi kot z lirsko otožnimi melodijami. Življenjepis enega največjih opernih skladateljev je izredno zanimiv tudi zato, ker je mojster v polnem razcvetu svojega uspeha odložil pero za kuhalnik, postal pravi kuharski šef in le v izrednih slučajih še kaj spisal, pa ne za operna gledališča, temveč za ozek krog prijateljev. Tudi zbirka šestih Sonat a quattro je nastala le za četverico glasbenikov, ki so skupaj preživljali počitnice, to pa se je zgodilo pred začetkom skladateljevega vzpona. Rossini je bil star komaj dvanajst let in je že zelo prepričljivo obvladal kompozicijske veščine. To in še marsikaj drugega je v gledališču Miela maloštevilnemu a pozornemu in hvaležnemu občinstvu pripovedoval gledališki igralec Gual-tiero Giorgini, ki je poosebljal skladatelja, glasbeni poklon pa so oblikovali odlični godalci iz naše in sosednjih dežel: violinista Glauco Bertagnin in Francesco Comisso, čelist Giuseppe Barutti in makedonski kontrabasist, solist v zagrebški filharmoniji, Dime Di-movski. Kot je sam skladatelj zapisal, so Sonate nastale v izredno kratkem času - treh dneh - brez vsakega napora, za izvajalce pa so kar zahteven zalogaj, tako s tehničnega kot interpretacijskega zornega kota. Zahtevajo briljantno in tehnično neoporečno igro, pa tudi globoko poznavanje sloga, ki se sklicuje na operne modele in išče pri godalcih spevnost ter občutljivo fraziranje. Giorginijeva pripoved je bila vezna nit programa, ki ga je imenitni kvartet podal suvereno: violinista sta si sproščeno podajala teme, mestoma kar tekmovala pri virtuozno briljantnih pasažah, tudi čelist je svojo mehko in toplo podlago pogosto nadgradil z virtuoznimi pasažami in zablestel je tudi kontrabasist, ki mu je Rossini namenil neobičajno pozornost. Prva, tretja in šesta sonata so si sledile v vedno bolj prepričljivem in zlitem muziciranju, poseben vtis je na občinstvo naredila poslednja, ki vsebuje temo viharja, ki jo je skladatelj kasneje uporabil v Seviljskem brivcu. Okusna spojina besede in glasbe je navdušila poslušalce, ki so kvartet in igralca nagradili z dolgimi aplavzi. Katja Kralj Pripovedovalec zgodb. Storyteller. Tako sam sebe predstavlja Matthew Bourne, angleški koreograf, ki je znal posodobiti in vsebinsko osmisli-ti klasike romantičnega baleta. Glede priljubljenega Hrestača, ki se pleše na čudovito glasbo Čajkovskega, je izjavil, da ni nikoli razumel smisla zgodbe: gonilna moč naj bi bila magija, vendar »meni je všeč, če razumem, kaj se dogaja na odru«. In tako je tedaj še mlad in v mednarodnem okviru še ne tako poznan, kot je nedvomno danes - v gradivu za novinarje med drugim piše, da je največkrat nagrajeni še živeči koreograf - vzel v roke Hrestača, pravzaprav glasbo Čajkovskega, in z vsebinskega in koreografskega vidika predelal balet. Morda je celo Bourne spregledal, da je njegova skupina prvič odplesala njegovega Hrestača sto let po svetovni premieri. Klasični Hrestač, povzet po Hoffmannovi pripovedki o Hrestaču in mišjem kralju s koreografijo Petipaja, je namreč zaživel v Sankt Peterburgu 18. decembra 1892, z manjšimi ali večjimi spremembami pa ga, predvsem ruske baletne skupine, izvajajo še danes. Postala je namreč nekakšna praznična baletna predstava, saj se zgodba začne na božični večer. Tudi Matthew Bourne, ki je prvič predstavil svojo »pravljico za današnji čas« na edinburškem festivalu leta 1992, je ohranil to božično iztočnico. Ob 20-letnici je Bourne obnovil koreografijo, s katero so v zadnjem bo-žično-novoletnem obdobju več tednov polnili londonski teater Sadler's Wells, nato pa se je podal na daljšo evropsko turnejo. In Stalnemu gledališču FJK je tudi tokrat uspelo uvrstiti izjemno baletno predstavo v svojo ponudbo. Decembra 2010 smo namreč lahko tudi v tržaškem Rossettiju občudovali njegovo domiselno in drzno predelavo Labodjega jezera (gledišče je moško-gayevsko), s katero se je dokončno uveljavil v svetovnem merilu. Hrestač je starejši, nastal je, ko leta 1960 rojeni koreograf še ni imel takšne slave in toliko sredstev: kot je sam povedal, je med razlogi, da je dogajanje umestil v sirotišnico, tudi dejstvo, da ni imel na voljo veliko plesalcev. V njegovem Hrestaču je veliko manj nastopajočih kot v klasični postavitvi, vendar je Bourneova koreografija veliko privlačnejša, polna domislic in - kot je sam izpostavil - bolj smiselna. Iz bogate meščanske hiše je dogajanje prestavil v sirotišnico, kjer na božični večer pri- čakujejo obiske pokroviteljev in tudi njihova darila. Klara, osrednja vloga, je v tem primeru nežna deklica v sirotišnici, kateri pripade zadnje darilo, moška lutka z dolgimi rokami, »hrestač«. In tu se že pokaže koreografo-va ironija, saj je lutka, tudi ko »oživi«, podobna sedanjemu britanskemu prestolonasledniku Charlesu. Otroci morajo v čast gostom plesati, najlepše to znata prevzetna otroka oskrbnikov, deklica Sugar, ki potem postane Snežna kraljica, in fantek Fritz, ki postane princ Bonbon, razvajena otroka jem-ljeta igrače in sladkarije sirotam, ko pa Sugar hoče odnesti Klarino lutko, se pravljica začne. Opolnoči ne zaplešejo miši in ostali kot v klasični postavitvi, temveč lutka prerase v človeka, zidovi popokajo in otrokom uspe zbe-žati iz sirotišnice. Začne se tudi ljubezenska zgodba med Klaro in Hre-stačem, ki ji ga sicer prevzame Sugar-Snežna kraljica. Vsi gredo najprej v Snežno deželo, kjer postanejo drsalci in plešejo v stilu filmov, v katerih je v letih '40 blestela Sonja Heine. V drugem delu jih pričaka Dežela sladkarij, v katero Klaro napotita dvojčka, ki sta postala Kupida, princesa Sugar in Hrestač zaljubljeno plešeta, ostali pa so sladki, ker pripadajo svetu sladkarij: koreograf (s pomočjo kostumo-grafa) jih je preoblekel v razne bombone, sladolede, torte ...in tako plešejo in se obenem ližejo. Višek slavja in veselja predstavlja poroka med Sugar in Hrestačem, vendar ne za Klaro, ki pa jo Fritz odžene. Žalostna Klara se zbudi v sirotišnici, v rokah stiska svojo lutko, ki pa jo iz razočaranosti odvrže: ko pa odgrne odejo svoje postelje, v njej najde »pravega« Hrestača, s katerim uide iz sirotišnice, v novo življenje. To je torej nova Hrestačeva zgodba, ki jo zna Bourne v plesu mojstrsko pripovedovati. Odlični so tudi člani njegove skupine New Adventures, ki jih zelo skrbno izbira, saj morajo ob plesu obvladati tudi izraznost obraza. Vsak plesalec ima z vidika celostne interpretacije natančno določeno in izrisano vlogo, odlično pride do izraza npr. pri Fritzu v interpretaciji Dominica Northa, ki je tudi v Labodjem jezeru imel eno nosilnih vlog, sicer pa pohvalo zaslužijo vsi izvajalci. Izredna plesna predstava Nutcracker! bo na sporedu v Trstu še do jutri (dvojna ponovitev), ljubitelji plesne umetnosti je ne bi smeli zamuditi, čeprav so vstopnice kar drage. (bip) / SVET Petek, 9. marca 2012 13 grčija - Uradne podatkle so objavili danes zjutraj Delni odpis grškega dolga neuradno uspel ATENE - Delni odpis grškega dolga s strani zasebnih upnikov je očitno uspel. Neimenovani uradnik grškega finančnega ministrstva je zatrdil, da so se na ponudbo grških oblasti že odzvali upniki, ki imajo v lasti več kot 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti vključenih obveznic, kar je spodnji prag za izvedbo operacije. Upniki so imeli včeraj do 21. ure čas, da grškim oblastem sporočijo, ali so pripravljeni pristati na ponujeno daljšo ročnost in nižje obrestne mere za nove obveznice, ki jih bodo dobili v zameno za obstoječe. Grško finančno ministrstvo naj bi rezultate uradno objavilo predvidoma danes ob 7. uri. Grčija je v vabilu zasebnim upnikom zapisala, da bo operacijo izvedla le, če ji bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic, ki znaša okoli 206 milijard evrov obveznic. O uspešni operaciji, s katero naj bi upniki v najboljšem primeru Grčiji odpisali 107 milijard evrov ali 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, pa bi v Atenah govorili, če bi na ponujene pogoje pristali upniki, ki imajo v lasti vsaj 90 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic. Države območja evra in Mednarodni denarni sklad si je želel vsaj 95-od-stotni odziv, saj bi le tako grško dolžniško breme do leta 2020 lahko upadlo na vzdržno raven 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. 75-odstotni prag je pomemben tudi iz drugega razloga. V skladu z zakonodajo, ki jo je grški parlament sprejel nedavno in predstavlja podlago za izvedbo odpisa dolga, bodo pogoji odplačila novih grških obveznic v primeru izvedbe operacije postali obvezujoči za lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo in jih je država izdala pred 31. decembrom 2011, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini upnikov, ki imajo v lasti vsaj 50 odstotkov nominalne vrednosti teh obveznic. Ta znaša okoli 177 milijard evrov. Uspeh operacije je predpogoj za odobritev drugega programa javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov. Če novo reševanje Grčije ne bi uspelo, bi to po nekaterih opozorilih območje evra lahko stalo več kot 1000 milijard evrov, resne posledice pa bi tak neuspeh imel tudi za globalno gospodarstvo. Pričakovanja, da bo Grčiji uspel delen odpis dolgov, so včeraj pripomogla tudi k rasti tečajev na pomembnejših borzah v Evropi. Optimistično vzdušje glede te globoko zadolžene članice območ- ja evra je občutno potisnilo navzgor tudi tečaj evra. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 2,17 odstotka in dan sklenil pri 2514,22 točke. V Frankfurtu je indeks DAX pridobil 2,45 odstotka in se oblikoval pri 6834,54 točke, medtem ko se je indeks francoskih delnic CAC 40 zvišal za 2,54 odstotka in trgovanje končal pri 3478,36 točke. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 1,18 odstotka na 5859,73 točke, v Zürichu pa se je indeks SMI okrepil za 0,84 odstotka na 6153,93 točke. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je trgovanje sklenil z 1,62-odstot-no rastjo, tako da se je ob koncu trgovanja oblikoval pri 17.637,21 točke. Tudi na borzi v New Yorku so se tečaji delnic danes zvišujejo. Industrijski indeks Dow Jones je bil približno štiri ure pred koncem trgovanja pri 12.903 točkah, kar je 0,52 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq se je do takrat zvišal za odstotek in je bil pri 2965 točkah. (STA) Evropske borze so včeraj v pričakovanju uspešnega odpisa gršega dolga s strani zasebnih upnikov poslovale pozitivno ansa v. britanija - V praznovanje vključeni tudi drugi člani družine Elizabeta II. s turnejo po Otoku obeležuje 60. obletnico vladavine LEICESTER - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj v spremstvu moža, princa Philipa, in vnukove soproge, vojvodinje Cambriške, v Leicestru začela turnejo po Veliki Britaniji, s katero bodo na Otoku počastili 60. obletnico kraljičinega vladanja. Kraljica se je iz Londona do Leice-stra, kjer jo je pričakalo več tisoč podanikov, pripeljala z vlakom. Po načrtih si bo 85-letna kraljica s 30-letno Kate Mid-delton, ki je po poroki s princem Willia-mom postala vojvodinja Cambriška, ogledala modno revijo, 90-letni princ pa naj bi medtem obiskal tamkajšnje humanitarne organizacije. V spremstvu soproga bo kraljica v okviru turneje do julija obiskala številne kraje na Otoku, s čimer se želi kraljevi par prebivalcem zahvaliti za lojalnost. Elizabeta II. in Philip bosta med drugim 26. in 27. aprila obiskala še Wales, v začetku julija bosta na Škotskem, 25. julija pa bosta obiske različnih mest in krajev sklenila na jugovzhodu Anglije. Elizabeta II. ansa Ta niz obiskov je del praznovanj, s katerimi Britanci obeležujejo diamantno obletnico, odkar je Elizabeta II. 6. februarja 1952 sedla na prestol. Vrhunec bodo predstavljali dogodki med 2. in 5. junijem. V praznovanja so vključeni tudi ostali člani družine. Tako je kraljičini vnuk, princ Harry, te dni na turneji po Srednji in Južni Ameriki, prestolonaslednik, princ Charles, bo z ženo Camil-lo na primer v letošnjem letu obiskal Avstralijo in Kanado, princ William pa na- merava s soprogo obiskati azijsko-paci-fiško območje, napovedujejo v Bucking-hamski palači. Monarhinji z najdaljšim stažem v Evropi se je v sredo poklonil tudi britanski premier David Cameron. Menil je, da bi se država morala pokloniti dostojanstvu in dostojnosti, s katero je Elizabeta II. vodila državo. Državi je izkazala stabilnost, ki je bila ključna za "življenje naroda", je dodal. Elizabeta II. je na prestol sedla 6. februarja 1952 po smrti očeta, kralja Jurija VI., uradno pa so jo okronali 2. junija 1953 na slovesnosti v londonski Westminstr-ski opatiji. V šestih desetletjih vladanja je bila priča številnim prelomnim dogodkom v svetovni zgodovini, od menjave predsednikov vlad, padca Berlinskega zidu, do prihoda barvne televizije in svetovnega spleta. Ne glede na vse težave, ki so ji jih s svojim zasebnim življenjem povzročali tudi njeni otroci, pa Elizabeta II. ostaja še danes eden najbolj priljubljenih članov britanske kraljeve družine. (STA) Šesterica za nadaljevanje pogajanj s Teheranom DUNAJ - Šesterica držav - ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Nemčija - so včeraj pozvale Iran, naj čimprej odgovori na vprašanja glede svojega jedrskega programa in inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) odpre vojaško območje v Parčinu. A hkrati so podčrtale tudi pomen diplomacije za iskanje rešitev. Gre za zelo skrbno oblikovano sporočilo, ki naj bi pomirilo tudi zaskrbljenost Rusije in Kitajske, da je Zahod do Irana preoster. Španski parlament potrdil reformo trga dela MADRID - Španski parlament je sprejel reformo trga dela, ki bo omogočala lažje odpuščanje delavcev. Premier Mariano Rajoy je prepričan, da bo reforma pripomogla k znižanju stopnje brezposelnosti Španije, ki je okoli 23-odstotna. Parlament je reformo odobril s 197 glasovi za in 142 proti. Do ukrepa so pričakovano zelo kritični sindikati, ki menijo, da bo reforma povečevala neenakosti. Bojijo se tudi povečevanja brezposelnosti in menijo, da reforma krči socialne pravice. obletnica - V katastrofi je skupno umrlo 19 tisoč ljudi, a nihče zaradi neposrednih posledic radioaktivnega sevanja Japonsko pred letom dni prizadela uničujoči potres in cunami, ki sta povzročila najhujšo jedrsko nesrečo po černobilski TOKIO - Pred letom dni sta dobršen del vzhodne obale Japonske uničila rušilni potres in cunami, ki sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po černobilski leta 1986. Najhujša naravna katastrofa v deželi vzhajajočega sonca po drugi svetovni vojni je zahtevala več kot 19.000 žrtev. Potres z magnitudo 9, najmočnejši izmerjeni potres na Japonskem, je severovzhod države stresel 11. marca ob 14.46 po krajevnem času. Žarišče je imel 70 kilometrov od polotoka Ošika in prefekture Mijagi na globini 24 kilometrov. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z ma-gnitudo 5 ali več. Cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1300 kilometrov japonske tihomorske obale od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu. Popotresni val je poplavil več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Najvišji kraj, ki ga je dosegel, je bil 40,4 metra nad gladino morja. Valovi so bili visoki do 15 metrov. ajhujša naravna nesreča na Japonskem po drugi svetovni vojni je po uradnih podatkih zahtevala 15.852 smrtnih žrtev, 3287 ljudi je še vedno pogrešanih, 6011 ljudi pa je bilo poškodovanih. Uničenih je bilo 373.707 hiš. Potres in cunami sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu leta 1986. Za elektrarno v Fukušimi, ki je bila s 4,7 gi-gavata moči ena največjih nukleark na Japonskem in svetu, je bil usoden splet dogodkov, ki ga je sprožil eden najmočnejših potresov v zgodovini. Nesreča v Fukušimi je bila na lestvici jedrskih incidentov ocenjena z najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Doslej je bila s tako visoko stopnjo nesreče označena le nesreča v Černobilu leta 1986. Strokovnjaki so sicer opozorili, da so radioaktivni izpusti iz Fukušime dosegli le do deset odstotkov količine snovi, ki so ušle iz černobilske elektrarne, in da razsežnosti obeh katastrof vendarle ne gre primerjati. Vseeno je nastala ogromna škoda, strah pred sevanjem pa je zajel celotno Japonsko in tudi širšo regijo. Zaradi nesreče se je moralo iz 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti skoraj 90.000 ljudi. Vprašanje je, če se bodo lahko zaradi kontaminacije sploh kdaj vrnili - zagotovo pa ne še najmanj 40 let, kolikor načrtuje Tokio za razgradnjo in očiščenje nuklearke. Tudi širše območje okoli poškodovane elektrarne so številni raje zapustili. Mnogi, med njimi tuji diplomati, so preventivno zapustili Tokio, ko so v vodi našli radioaktivni jod. Koliko ljudi je bilo prizadetih zaradi nesreče, morda ne bo nikoli uradno znano. Zaradi neposrednih posledic sevanja sicer ni umrl nihče, niti med delavci v Fukušimi, ki so skušali omejiti razsežnosti nesreče. Vsaj 300 naj bi jih bilo sicer resno izpostavljenih sevanju, najmanj šest pa jih je prejelo dozo, večjo od dovoljene. Japonska vlada in še posebej operater elektrarne, tokijsko energetsko podjetje Tepco, sta bila deležna številnih kritik. Kot kaže vmesno poročilo preiskave, sta bila tako Tep-co kot pristojni vladni regulator, agencija za jedrsko in industrijsko varnost, povsem nepripravljena na izredne dogodke, kakršna sta bila uničujoč potres in cunami, in na morebitne posledice, ki bi jih lahko imeli za jedrsko elektrarno. Dogajanje v tej sicer visoko tehnološko razviti državi je k razmisleku glede uporabe jedrske energije prisililo tudi vlade drugod po svetu. V Evropi so se odločili za "stresne teste" vseh nukleark, potihnili pa so tudi načrti za gradnjo novih reaktorjev. V Nemčiji so se odločili celo za konec "atomske dobe" in zaprtje vseh nu- kleark do leta 2022, čeprav to ob naraščajočih potrebah po energiji povzroča nove težave pri iskanju alternativnih virov, posebej takih, ki ne bi obremenjevali okolja. Na Japonskem so se prav tako odločili za zmanjševanje odvisnosti od jedrske energije, s katero so doslej pokrili kar 30 odstotkov svojih energetskih potreb. Od 54 japonskih jedrskih reaktorjev leto dni po nesreči delujeta le še dva, a naj bi ju maja ustavili, za zdaj pa ni jasno, kdaj, če sploh, jih bodo ponovno zagnali. Pred nesrečo v Fukušimi so sicer načrtovali, da bi do leta 2030 delež jedrske energije povečali kar na 53 odstotkov. Prav tako so se odločili, da bodo poškodovano nuklearko v Fukuši-mi varno odstranili. A takega podviga doslej ni izvedel še nihče na svetu. Vprašanje je, do kdaj naj bi to dosegli. Černobil je na primer 25 let po nesreči še vedno kontaminirano mesto duhov. Jure Kos in Mihael Šuštaršič (STA) 1 4 Petek, 9. marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica-doberdob - Vpisi na višje srednje šole gorica - Občina Polovica doberdobskih tretješolcev N^eL izbrala italijansko višjo srednjo šolo obnova w # # |/Ay.a Ifalia V glavnem gre za učence iz Romjana - Najbolj množičen prvi razred na znanstvenem Hceju Gregorčič Ko rza Italia Okrog 35 odstotkov učencev, ki obiskujejo tretji razred slovenske nižje srednje šole v Doberdobu in slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici, namerava svojo študijsko pot nadaljevati na italijanski višji srednji šoli. Da bo letošnji »osip« na prehodu s slovenskih nižjih na slovenske višje srednje šole v goriški pokrajini za skoraj 10 odstotkov višji od lanskega, izhaja iz podatkov o vpisih na slovenske višje srednje šole v Gorici za šolsko leto 2012/2013, ki so nam jih posredovala tri slovenska ravnateljstva. Kljub temu, da bo število »novincev« v prvih razredih od septembra nekoliko nižje od sedanjega, bo dijaška populacija slovenskega višješolskega centra v Ulici Puccini v prihodnjem šolskem letu številčnejša od letošnje. Na tehničnem polu bo 114 dijakov (danes jih je 107), na humanističnem pa 172 (danes 158). Največ tretješolcev je tudi letos privabil znanstveni licej Gregorčič (opcija uporabne znanosti), ki bo v prvem razredu štel 16 dijakov (eden prihaja tudi iz italijanske nižje srednje šole As-coli), drugi na lestvici pa je klasični licej Trubar z 11 vpisanimi. Sledijo zavod Vega (9 dijakov), humanistični licej Gregorčič in zavod Cankar (8 dijakov) in zavod Zois (7 dijakov). »Tudi letos imamo dovolj vpisov za odprtje vseh prvih razredov,« pravi ravnateljica Mihaela Pirih, po kateri je večja privlačnost znanstvene smeri trend, ki je prisoten tudi na italijanskih šolah. Na podatek o osipu letos vplivajo predvsem doberdobski tretješolci. Približno 53 odstotkov učencev (15 na 28), ki obiskujejo tretja razreda nižje srednje šole v Doberdobu, se je namreč odločilo za vpis na italijanski višješolski zavod. Nekateri izmed njih so se vpisali na smeri, ki jih slovenske šole ne ponujajo (npr. umetniški zavod, kmetijski zavod, itd.), drugi pa bodo nadaljevali študij v italijanščini kljub temu, da na Goriškem (ali na Tržaškem) obstaja sorodna višješolska smer. »Na osip vpliva več faktorjev. Najprej moram izpostaviti dejstvo, da prihaja kar 18 učencev na 28, ki obiskujejo tretja razreda doberdobske nižje srednje šole, iz Romjana in torej iz pretežno italijanskega okolja in družin. Osip s prehoda na višjo šolo smo zato pričakovali, nismo pa predvidevali, da bo tako visok,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in nadaljuje: »Mnogi so izbrali smeri, ki jih slovenske šole na Goriškem ne ponujajo. Nekateri izmed njih so vzeli v poštev možnost, da bi se vpisali na slovensko šolo v Trstu, zaradi predloge poti pa so se naposled odločili za italijanski zavod. V kar nekaj primerih pa je na odločitev za italijansko šolo odločilno vplivala bojazen, da učenci zaradi prešibkega znanja slovenščine ne bodo kos zahtevam slovenske šole.« Na šoli Trinko v Gorici, kjer je osip običajno rahlo višji kot v Doberdobu, pa se je letos večina tretješolcev odločila za slovensko višjo srednjo šolo. V italijanskem jeziku bo študijsko pot nadaljevalo 17 učencev na 63 (okrog 27 odstotkov), dva bosta višjo šolo obiskovala v Sloveniji, eden pa na Tržaškem. »Skoraj vsi učenci, ki bodo odšli na italijanske šole, so izbrali smeri, ki jih slovenske šole ne ponujajo. Med temi so športna smer znanstvenega liceja, hotelirska smer, aeronavtična smer in glasbeni licej,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Elizabeta Kovic, po kateri vplivajo včasih na izbiro šole tudi prijateljstva. »Nekoč smo bili navajeni na to, da so se bolj ali manj vsi učenci slovenskih nižjih srednjih šol vpisali na slovensko višjo šolo, danes pa so okoliščine drugačne,« v zvezi z osipom pravi Pirihova in poudarja, da je treba na podatke o vpisih na italijanske šole gledati »analitično«. O informiranju učencev in družin, povezavah med slovenskima nižjima in višjimi srednjimi šolami ter osipu se bodo ravnateljice in profesorji, ki sodelujejo pri dejavnostih usmerjanja, pogovorili na skupnem srečanju, ki bo potekalo v kratkem. (Ale) VIŠJA SREDNJA ŠOLA - Tehnični pol ŠOLSKO LETO2012-2013 ŠOLSKO LETO 2011-2012 1. RAZ I. TRINKO DOBERDOB TRST SLOVENIJA ŠPETER SKUPNO 1. RAZ SKUPNO I. Cankar 8 6 1 / 1 / 28 13 27 J. Vega 9 9 / / / / 42 8 38 Ž. Zois 7 5 2 / / / 44 10 42 Skupno 24 20 3 / 1 / 114 31 107 VIŠJA SREDNJA ŠOLA - Humanistični pol ŠOLSKO LETO 2012-2013 ŠOLSKO L. 2011-2012 1. RAZ I. TRINKO DOBERDOB SLOVENIJA ŠPETER DRUGO SKUPNO 1. RAZ SKUPNO Klasični licej 11 8 2 1 / / 60 9 57 Human. licej 8 5 2 1 / / 47 14 47 Znanstveni licej 16 10 4 / 1 1 65 16 54 Skupno 34 23 8 2 1 1 172 39 158 NIŽJA SREDNJA ŠOLA ŠOLSKO LETO 2012-2013 1. RAZ SKUPNO 1. RAZ SKUPNO 3. RAZ I. Trinko 61 175 60 177 63 Doberdob 47 118 30 99 28 Skupno 108 293 90 276 91 ŠOLSKO LETO 2011-2012 Doslednost je lepa krepost, ki jo pogrešamo ob vhodu v slovensko višješolsko središče v Ulici Puccini v Gorici. Pokrajinska uprava je sicer namestila trijezično tablo z navedbo šolskega centra, ni pa poskrbela zato, da bi bila vsaj dvojezična tudi tabla, ki seznanja s potekom vzdrževalnih del. Tudi opozorila so naletela na gluha ušesa ... Romoli in Tondo včeraj v Gorici Del denarja, ki je bil namenjen izboljšanje prometne ureditve na območju nove bolnišnice, bo občina Gorica uporabila za obnovo Korza Italia. O tem je goriški župan Ettore Romoli včeraj seznanil deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine, ki je včeraj zasedal v Gorici. Romoli je prisotnost deželne vlade in predvsem predsednika Ranza Tonda izkoristil za pozdrav in krajši pogovor o perspektivah Gorice v zvezi z nekaterimi temami, ki zadevajo gospodarstvo, javna dela in so-cialo. Romoli je povedal, da želi mesto izkoristiti svoj obnovljen videz zato, da postane ponovno kraj srečevanja ter privlačno mesto za kulturne, turistične, komercialne in podjetniške dejavnosti. Zupan je izpostavil, da je sodelovanje med občino in deželno upravo v zadnjih letih omogočilo urbanistično in prometno preureditev mesta. V tem okviru je Romoli napovedal, da bo občina preusmerila del denarja, ki ga je dežela svoj čas namenila gradnji nove ceste med kro-žiščem pri ločniškem mostu in bolnišnico v Ulici Fatebenefratelli v obnovo Korza Italia: gradnja nove ceste, ki bi stala okrog pet milijonov evrov, se namreč tako občinski upravi kot zdravstvenemu podjetju ne zdi potrebna. Del denarja bodo zato uporabili za dokončno ureditev krožišč na trgih Saba in Divisione Mantova, s preostalim denarjem pa bodo obnovili glavno mestno ulico. Romoli je deželni upravi dalje napovedal, da bodo 17. marca na goriškem letališču polagali temeljni kamen nove proizvodne hale podjetja Pipi-strel, ki bo pomembna tako iz vidika delovnih mest kot tudi za oživitev gospodarskih dejavnosti na letališkem območju, predsednik dežele Renzo Tondo pa je županu potrdil, da bosta goriško zdravstveno podjetje in deželna uprava v kratkem podpisala nov sporazum. V okviru nove konvencije bo v domu Villa San Giusto v Gorici na voljo dodatnih deset mest za bolnike v trajnem vegetativnem stanju. šempeter - Ovadba zoper bivšega župana Valenčič ni storil kaznivega dejanja Ovadbo zoper Dragana Valenčiča, nekdanjega župana občine Šempeter-Vrtojba, je novogoriško okrožno državno tožilstvo zavrglo. »Tožilstvo ne ugotavlja nobenih elementov kaznivih dejanj v očitanih nepravilnostih,« je včeraj pojasnil Valenčič, ki je bil ovaden zaradi dogodkov okrog ustanavljanja zasebnega zavoda za gradnjo Socialnega centra Vrtojba (ZIC). Kot smo že pisali, je računsko sodišče konec lanskega junija občini Šempeter-Vrtoj-ba izreklo negativno mnenje zaradi več nepravilnosti pri ravnanju z nepremičnim premoženjem občine v letih 2008 in 2009. Med nepravilnostmi je bilo navedeno tudi ustanavljanje ZIC-a. Komisija za preprečevanje korupcije je nato sicer presodila, da je šlo v tem primeru pri ravnanju občine za sum storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in je zato zadevo predala policiji oz. novogoriškim kriminalistom. Ti pa so konec lanskega leta vložili kazensko ovadbo zoper Valenčiča, ki je bila v teh dneh ovržena. Občina je soustanovila ZIC Vrtojba. Namen ustanovitve zavoda je bila gradnja objektov zavoda v ocenjenem znesku 11,8 milijona evrov. Revizorji računskega sodišča so ugotovili, da občina ni ravnala po predpisih, ko je soustanovila zasebni zavod za opravljanje tipičnih gospodarskih, tržnih dejavnosti, ki imajo pridobitno naravo, ter da z dodatnima dejavnostma zasebnega zavoda občinski svet ni bil seznanjen in k njima ni dal soglasja. (km) gorica - Demokratska stranka »Zasedanje Tondovega odbora le volilni spot« Po anketi Ljudstva svobode bi za Cingolanija glasovalo 48 odstotkov volivcev »Goričani so naveličani volilnih spotov: s tem, da je zasedal v Gorici, jih ima deželni odbor Renza Tonda samo za norca.« O tem je prepričana goriška Demokratska stranka, ki ostro kritizira odločitev deželne vlade v zvezi z organizacijo seje v Gorici, o kateri obširneje poročamo v drugem članku. »Tondo je edini predsednik dežele FJK, ki ni imenoval nobenega Go-ričana v deželni odbor. Posledica je dejstvo, da so v zadnjih štirih letih stalno sprejemali odločitve, ki so nasprotovale interesu mesta in pokrajine,« pravi član Demokratske stranke Carlo Rojic, ki meni, da nima desna sredina nobenega stvarnega predloga za razvoj Gori- ce. »Po vseh pobudah, s katerimi so skušali "izbrisati" Gorico, je zasedanje v mestu res smešno,« opozarja Rojic. Demokratska stranka je tudi komentirala rezultate ankete o upravnih volitvah v Gorici, ki jo je 15. februarja izvedlo Ljudstvo svobode. Na podlagi ankete bi goriški župan Ettore Ro-moli ne premagal levosredinskega kandidata Giuseppeja Cingolanija v prvem krogu. Brez Severne lige bi Ro-moli v prvem krogu imel 59 odstotkov glasov, Cingolani pa 48. »Če celo oni priznavajo, da bo rezultat tako uravnovešen, potem pomeni, da je tekma res odprta,« pravijo pri Demokratski stranki. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 9. marca 2012 1 "J tržič - Jamstveno zaslišanje po umoru Eugena Melinteja Osumljenec priznal umor, vendar ga ne zna utemeljiti Včerajšnja obdukcija potrdila, da je 21-letni mladenič umrl zaradi izkrvavitve Carlo Moreschi bonaventura Goriški sodnik za predhodne obravnave je potrdil pripor za 33-letnega Massi-miliana Ciarlonija, ki je v noči s ponedeljka na torek v Tržiču do smrti zabodel 21-letnega Eugena Melinteja. Med jamstvenim zaslišanjem, ki je potekalo včeraj dopoldne, je Ciar-loni priznal, da se je z mladim Romunom sprl po izhodu iz bara Passion Cafe in da ga je nato v ihti smrtno ranil z nožem. Sodnica Pao-la Santangelo je zato kot pričakovano za 33-letnega obrtnika iz Genove, ki že veliko let živi v Tržiču, potrdila pripor. Ciarloni bo ostal v goriškem zaporu, kamor so ga sile javnega reda odpeljale v torek po aretaciji. Včeraj popoldne so v tržiški mrtvašnici opravili obdukcijo trupla mlade žrtve. Prisotni so bili zdravnik Carlo Moreschi iz Vidma, sodni zdravnik Lucio Franco in odvetnik Alessandro Franco. Obdukcija je potrdila, da je mladenič umrl zaradi izkrvavitve. Ciarloni je Melinteja dvakrat zabodel: usodna je bila ena izmed dveh ran, saj je rezilo prebodlo arterijo in je poškodovalo tudi pljuča. Rane je po ocenah izvedencev lahko povzročil deset centimetrov dolg nož, ki so ga policisti zasegli Ciarloniju, ko so ga aretirali. Tehnični svetovalec je zahteval tudi izvedbo toksikoloških testov, o katerih pa se mora najprej izreči sodnik. Družina 21-letnega Melinteja, ki je živel v Tržiču od leta 2008, je močno pretresena. Nekaj ur po tragediji je brat Stefano izjavil, da se bo sam maščeval, če tega ne bodo naredile sodne oblasti, mati Cornelia pa opozarja, da je fantove nasilne besede povzročil šok ob izgubi brata. »Njegovo reakcijo je treba razumeti. Ob njem smo uničeni vsi člani družine, jaz, oče Costantin, brat Vi-cu in mlajša sestra Alessandra. Sprejeti smrt 20-letnega fanta, ki ni ničesar slabega naredil in je imel načrte in sanje, ni lahko. Kako se je mogoče izogniti sovraštvu do človeka, ki se je znesel nad nekom, ki je bil mlajši in šibkejši?« Muko družine so poglobile besede 33-letnega Ciarlonija, ki na prvem srečanju s svojim odvetnikom Riccardom Catta-rinijem ni znal niti utemeljiti svojega dejanja. Medtem se na kraju tragedije v Ulici Duca DAosta zbirajo sveče, fotografije in drugi predmeti, ki jih prijatelji, znanci in drugi občani polagajo v spomin na Melinteja. »Včeraj nisem mogla verjeti temu, kar so mi rekli, danes pa sem ugotovila, da te ni več, ker te je hudobna roka odnesla s tega sveta. Upam, da tam, kjer si zdaj, ni sovraštva, in da se bova nekoč spet videla. V spominu te bom hranila celo življenje, imam te rada,« je na bel list napisala ena izmed Melintejevih prijateljic. tržič - Zaradi umora Bolečina in ogorčenje v romunski skupnosti V občini 525 Romunov - Ženske družinske pomočnice, moški zidarji in delavci Smrt 21-letnega Eugena Melinteja je boleče odjeknila v Tržiču, najhuje pa je prizadela romunsko skupnost, ki že veliko let živi in dela v mestu ladjedelnic. Priseljenci iz Romunije so v Tržič začeli prihajati v 90. letih - šlo je v glavnem za moške, ki so iskali zaposlitev -ob koncu januarja letošnjega leta pa je imelo v tržiški občini bivališče že 525 romunskih državljanov in državljank (285 moških in 240 žensk). Številne ženske so tako kot Me-lintejeva mati zaposlene kot družinske pomočnice, večina moških pa je našla delo v gradbeništvu ali ladjedelništvu (primer je brat umrlega 21-letnika Stefano). Štavilne romunske družine so si kupile stanovanje in mladina se je vključila v tržiško družbeno tkivo. Po priseljencih iz Bangladeša so Romuni najbolj množična skupnost priseljencev v Tržiču. Do pred kratkim je v Ulici Duca DAosta, kjer je v noči s ponedeljka na torek prišlo do tragičnega umora, tudi delovala trgovina z romunskimi značilnimi izdelki. Med Romuni v Tržiču je največ pravoslavcev. Pravoslavne vere so tudi Melintejevi starši, ki bodo v prihodnjih dneh, ko bo sodnik to dovolil, morali odločati o pogrebu in pokopu trupla 21-letnika. Pred nedavnim je Tržič obiskal Radu Octavian Dobre, romunski generalni konzul, ki se je srečal s tržiško županjo Silvio Altran in se z njo pogovoril o možnih sodelovanjih med Romunijo in Tržičem na družbenem in ekonomskem področju. »Romuni so bili v Tržiču dobro sprejeti in so se odlično integrirali,« je med obiskom povedal konzul. V sredo je v Tržič prišel tudi Eu-genov oče, ki živi v Mantovi, kamor se je pred kratkim preselil tudi Eugen. Mladenič je v Lombardiji našel službo: z delom bi moral začeti v kratkem, med obiskom v Tržiču, kjer je hotel pred začetkom svoje službene poti pozdraviti mamo Cornelio in prijatelje, pa mu je žal prihodnost odvzel Ciarloni. Na kraju umora bonaventura gorica - Po dolgoletnem obnavljanju Mestu vračajo palačo De Grazia, ki je med gosti imela Napoleona Zaključena so dolgoletna obnovitvena dela v palači De Grazia v Ulici Oberdan, kjer ima svoj zgodovinski sedež Glasbena fundacija mesta Gorica oz. glasbeni inštitut. Z občine napovedujejo, da bodo palačo predali namenu v soboto, kar pomeni, da se bo vanjo lahko vrnila tudi razseljena šola. Obnova in restavratorska dela so bila zahtevna, saj gre za eno izmed najbolj prestižnih mestnih stavb zaradi arhitektonskih značilnosti in zgodovinske vrednosti. Njena izgradnja sega v leto 1791, leta 1797 pa je gostila celo Napoleona. Obnova je veljala preko dveh milijonov evrov. Priložnost za ogled palače bodo vodeni obiski v soboto ob 15. uri, 16.30 in 18. uri, v nedeljo pa ob 10. uri in 11.30. Glavni vhod in obnovljeni prostori tržič - Pristanišče V kratkem načrt za poglobitev kanala Deželna uprava bo pred koncem meseca lahko odobrila preliminarni projekt za poglobitev dostopnega kanala tržiškega pristanišča. Tako je včeraj povedal pristojni deželni odbornik Ric-cardo Riccardi, ki se je v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju udeležil zasedanja Pakta za razvoj. Sestanka so se na povabilo predsednika pokrajine Enrica Gherghette udeležili tudi goriški župan Ettore Ro-moli, tržiška županja Silvia Altran, predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata ter predstavniki sindikatov in podjetnikov. »Projekt za poglobitev dostopnega kanala tržiškega pristanišča je popolnoma uresničljiv in je že financiran,« je spomnil Riccardi in dodal, da bo deželni odbor Furlanije-Julijske krajine odobril preliminarni načrt že pred koncem tekočega meseca. Riccardi je spregovoril tudi o postopku sprejemanja zakonskega osnutka o novi določitvi kompetenc pristanišč v Tržiču in kraju Porto No-garo v logiki deželnega »pristaniškega federalizma«, ki se po njegovih besedah v Rimu uspešno nadaljuje, v prihodnjih tednih pa bo začel še svojo pot v deželnem svetu. Zasedanje Pakta za razvoj je bilo posvečeno tudi drugi pomembni temi za goriško gospodarstvo, in sicer gradnji komercialnega parka ob trgovini Ikea v Vilešu. O tem sta poročala pokrajinska svetnika Alessandro Zanella in Simonetta Vecchi, ki ju je Gherghetta poveril, da pobliže sledita temu vprašanju. Vecchi-jeva je povedala, da bo polaganje temeljnega kamna novega nakupovalnega središča potekalo konec marca, pred tem pa bo občinska uprava iz Vileša izdala gradbeno dovoljenje. »Občina čaka, da dežela objavi v uradnem listu obnovljen programski dogovor med deželo, družbo Inter Ikea in občinskima upravama iz Vileša in Romansa,« je pojasnila Vecchijeva, ki upa, da bo do objave v deželnem uradnem listu prišlo čim prej. Udeleženci včerajšnjega srečanja so se zaustavili predvsem pri vprašanju novih zaposlitev - teh naj bi bilo okrog tisoč -, ki jih bo prinesel nov komercialni park: izrazili so željo, da bo prišlo v prihodnjih mesecih na to temo do ustanovitve programskega omizja s sindikati, družbo Inter Ikea in upravitelji. Simonetta Vecchi Riccardo Riccardi gorica - Odprtje multimedijske razstave v grajskem naselju Življenje drugih Pričevanja, fotografije in filmski posnetki odražajo različne spomine obmejnega prostora Iz dokumentarnega filma »Pogledi skozi železno zaveso« Na grajskem sedežu Pokrajinskih muzejev v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli multimedijsko razstavo »Življenje drugih - Glasovi in pogledi krajev spomina in spominov na kraje«. Da bi gledalec ne bil pasiven, bo zgodovinska snov iz naše bližnje preteklosti, zaznamovane z mejo, prikazana z avdiovizualnimi in interaktivnimi instalacijami, te pa slonijo na virih, ki jih običajno uporabljajo zgodovinarji pri raziskovalnem delu. Ustna pričevanja, družinski filmi in fotografije bodo tokrat postali izraz sodobne umetnosti, ki bo tudi zaradi uporabe tehnoloških pripomočkov posebej nagovarjal mladega gledalca. Besede pričevalcev, fotografije in filmski posnetki se prepletajo in odražajo zapletenost odnosov obmejnega področja, ki ga pogojujejo različne izkušnje, zaznavanja in želje tukajšnjih prebivalcev. Razstavo je uredil Alessandro Cat-tunar iz goriškega združenja Quaranta-settezeroquattro, ki je k sodelovanju med drugim povabilo goriški Kinoatelje. Dokumentarna produkcija slovenskega združenja je temi iz naslova zapisana na kožo. V eni izmed štirih razstavnih soban bo Ki-noatelje prikazal svoje »Poglede skozi železno zaveso«, dokumentarni film Anje Medved, ki je nastal na osnovi gradiva, zbranega med prvo spominodajalsko akcijo »Spovednica tihotapcev« (2007); tej sta sledili še dve, in sicer »Ordinacija spomi- na« leta 2007 ter »Album mesta« leta 2011. Ostale instalacije so pripravili združenje Quarantasettezeroquattro, goriški Dams Videmske univerze, pokrajinsko mediate-ko, višješolski inštitut Dante Alighieri iz Gorice, N!03 studioennezerotre in združenje Home Movies. Pokroviteljica razstave, ki bo s prostim vstopom na ogled do 15. aprila, je goriška pokrajina. »Nemogoče bo poenotiti različne spomine goriškega prostora. Evidentirati moramo razlike, zato da bosta omogočena dialog in soočanje. Brez spopada. Tudi različni spomini so napše bogastvo,« trdi raziskovalec mlajše generacije, Alessandro Cattunar. 16 Petek, 9. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Okrogla miza na predvečer dneva žena Ženske na čelu domala vseh kulturnih ustanov Ženske bolje pripravljene, za moške pa velja, da je dovolj, da govorno posežejo V sredo, na predvečer dneva žena, je krožek Anton Gregorčič priredil v Galeriji Ars na Travniku okroglo mizo o prisotnosti žensk v politiki in upravi ter o pojavnostih, ki se na to navezujejo. Na pet sklopov vprašanj, ki jih je v imenu prireditelja postavljal Julijan Čavdek, so odgovarjale poslanka v Državnem zboru in svetnica v no-vogoriškem mestnem svetu Patricija Šulin, Mara Černic, podpredsednica pokrajine, in Marilka Koršič, goriška občinska svetnica. V statistično obarvanem uvodu je spraše-valec niti ne desetini prisotnih posredoval odstotke v razne upravne ustanove na obeh straneh meje izvoljenih žensk. Stanje se je ženskam v prid spremenilo, a je še daleč od zaželenih kvot, kaj šele od uravnovešenja. Izjema je goriška pokrajinska uprava, v kateri je osem odborniških mest, pet pa jih zasedajo odbornice. Glede splošnega stanja je v Sloveniji razmeroma dobro - pravi Patricija Šulin -, saj je od leta 2010 na volilnih listah obvezno 30 odstotkov žensk, na republiški ravni pa 40 odstotkov spolnih kvot (mogoče se tudi pripeti, da kandidira v nekaterih družbenih nišah premalo moških). Pogosto je omejena prisotnost žensk odvisna od njih samih, a spet je mogoče to obrazložiti z biološko vlogo, ki jim preprečuje, da bi prezgodaj opustile družinske obveznosti. Tudi sama se je odločila za politiko, ko sta sinova odrasla. Mara Černic je izvirno pojasnila, zakaj je v politiki malo žensk, v upravi pa kar nekaj - v goriški pokrajini nekaj žu-panij, mnogo odbornic in direktoric raznih oddelkov: gre enostavno za urnike. Politika ima precej »divje« urnike za sestanko-vanja, ki jim ženske niso zlahka kos zaradi pričakovane prisotnosti v družini, uprava pa jih ima bolj urejene. Poleg tega je tu volilna izbira: ob 51 odstotkih volilnih upravičenk jih večina raje voli moške. Miselno izročilo pač. Marilka Koršič je posredovala izkušnjo, ki jo opredeljuje desnosredinska miselnost ob kričečem protislovju, ko je na državni ravni »berlusconizem« izpostavil ženske like - vemo kakšne -, sicer pa prevladuje skoraj popolno nezanimanje za ta vidik prisotnosti državljank. Ženski kader na goriškem županstvu je dinamičen, pokazati pa mora vselej več od moškega. Zanimiv je bil rafal odgovorov na vprašanje o vzdušju v upravah in strankah, če so in ko so ženske prisotne. Vse sogovornice so se strinjale, da je ob prisotnosti kolegic pogovor manj grob, skupine postanejo »mehkejše«. Koršičeva je posebej navedla, da predstavljajo ženske »slabo vest« za neizvajanje sklepov, Černičeva, da nezavestne dinamike vseeno silijo na dan, ker moški enostavno ne morejo iz svojih kalupov, Šulinova pa, da je ob primerjavah znotraj mešanih skupin opaziti, kako so ženske bolje pripravljene, za moške pa velja, da je dovolj, da govorno posežejo. O prisotnosti ženskih vsebin v raznih upravnih organih so odgovori bili še najbolj negativni. Na deželni ravni se tovrstne vsebine omejujejo na varstvo, socialo, zdravstvo, vzgojo, v vseh upravnih postopkih pa je ču- Marilka Koršič bumbaca Mara Černic bumbaca Patricija Šulin bumbaca titi, da se podzavestno obračajo na moško polovico javnosti, meni Černičeva. Na občini se je komisija za enake možnosti v tem mandatu sestala trikrat v petih letih, je navedla Koršičeva. V Sloveniji se posebno ne ukvarjajo s temi vprašanji ne na lokalno no-vogoriški, niti na državni ravni. Šulinova je omenila, kako je nekdo na krajevni ravni želel zaradi splošne finančne krize odvzeti prispevke za materinstvo (sic!). In na katerih področjih naj bi ženske najbolj prodrle? Prav bi bilo, da na vseh, a kako naj se oba starša uveljavljata vsak na svojem področju dela. Zaradi otrok se navadno ženska odpove svo- Grafični list Jana Saenredama ZAKLAD GROFOV CORONINI Na vrsto prišle grafike Izšla je deveta publikacija v knjižni zbirki, posvečeni kulturnim zakladom v lasti Fundacije palače Coronini Cron-berg, ki hrani zapuščino grofovske rodbine. Na vrsto so prišle grafike iz 15. in 16. stoletja. Poleg del priznanih avtorjev - med temi Martin Schongauer, Albrecht Dürer, Lucas van Leyden in Hendrik Goltzius - vsebuje katalog ilustracije iz dragocenih knjig in tiskarska znamenja. Predstavili ga bodo danes ob 17.30 v nekdanjih konjušnicah ob palači grofov Coronini. goriška brda - Uspehi Vinske kleti Na splitskem sejmu Bagueri Brut šampion Briška vina prejela tudi pet zlatih in štiri srebrna odličja Vina kleti Goriška Brda so se na 17. mednarodnem ocenjevanju vin v Splitu dobro odrezala: prejela so naziv šam-piona, pet zlatih in štiri srebrna odličja. Z nazivom šampiona se ponaša nova klasična penina Bagueri Brut. Zlata odličja so prejela vina iz linije Bagueri, in sicer Merlot Bagueri 2007 in Cabernet sauvi-gnon Bagueri 2008, iz linije svežih vin Quercus pa Sauvignon Quercus 2011 ter penina Peneča rebula 2010. Srebrna priznanja so prejela vina Chardonnay Bagueri 2008 in Chardonnay Quercus 2011 ter Rebula Bagueri 2009 in Rebula Quercus 2011. »Prvi rezultati letošnjih medna- rodnih ocenjevanj vin potrjujejo, da je novost leta 2011 - klasična penina Bagueri Brut - upravičeno med našimi najbolj prestižnimi vini iz linije Bagueri, odlični rezultati vin iz linije svežih vin Quercus pa pričajo o izjemnem letniku 2011,« sporočajo iz briške kleti. Za penino Ba-gueri Brut, v kateri so s 50 odstotki zastopana sorta chardonnay, tridesetimi modri pinot in dvajsetimi rebula, so značilni drobni in živahni mehurčki; prvič so jo kot novo penino, pridelano po klasični ali šampanjski metodi skupaj s peni-no Bagueri Rose, predstavili novembra lani predsedniku Danilu Turku med njegovim obiskom v Goriških Brdih.(km) jim predvidenim javnim zadolžitvam. Težava je torej v pomanjkanju služb, ki bi razbremenjevale neprekinjeno skrb za otroke. Tudi nekdanja prisotnost starih staršev je v večini primerov zmanjkala. Sicer pa je globlja srž drugje: tudi če bi bila zakonodaja neoporečna in bi sociala mašila vsa pomanjkanja, bodo pa miselni kalupi ostali na sedanji ravni, se ne bo kaj prida spremenilo. Optimalna rešitev pa je naslednja: za otroke naj ne skrbijo zunanje službe, temveč naj bodo delovne zadolžitve takšne, da jih ženske lahko večinoma opravijo doma. Zadnje vprašanje se je nanašalo na vlogo žensk pri posredovanju zavesti, identitete, jezikovnih kodov, kar pa presega obseg tega poročanja in je vredno cele nedeljske dnevnikove strani. Zaključimo raje z ne povsem ozaveščenim podatkom, da vodijo v Gorici Kulturni center Lojze Bratuž, Zvezo slovenske katoliške prosvete, Katoliško knjigarno, center Emil Komel in še kaj ženske osebnosti - tako povezovalec večera -; k temu dodajmo Zvezo slovenskih kulturnih društev, Glasbeno Matico, Feiglovo knjižnico, Ad formandum, Dijaški dom in še kaj. Spodbudno, kaj?! Aldo Rupel Jože Cej poklanja svoje delo prefektinji GORICA Mimoza in likovni dar Naključje je naneslo, da sta se pre-fektinja Maria Augusta Marrosu in likovni umetnik Jože Cej dogovorila za srečanje v palači prefekture na goriškem Travniku ravno za 8. marec. Cej se je namreč želel zahvaliti prefektinji za pozornost, ki jo je izkazala njegovim delom z ogledom razstave v galeriji Kulturnega doma. V zahvalo ji je daroval akvarel, ki upodablja dalmatinske otoke. Likovnemu darilu je seveda dodal mimozo. Prefektinja Marrsou je vidno ganjena sprejela dvojni dar, predvsem pa poudarila vlogo, ki jo likovna umetnost oziroma kultura odigrava v narodnostno mešanem goriškem prostoru. Prijateljskega srečanja so se udeležili tudi predstavniki Kulturnega doma iz Gorice, ki so bili pobudniki Cejeve samostojne razstave ob umetnikovi 70-letnici. Naj še dodamo, da je goriška prefktinja pred nekaj dnevi izročila Sil-vinu Polettu diplomo viteza italijanske republike, ki mu jo je poslal predsednik republike Giorgio Napolitano. Krajša svečanost je potekala ob udeležbi predstavnikov partizanskega združenja VZPI-ANPI in Kulturnega doma, ki sta bila tudi pobudnika odlikovanja. šempeter - Iskra Ciljajo na podvojitev prihodkov iz prodaje Skoraj podvojeni čisti prihodki iz prodaje, prav tako dodana vrednost na zaposlenega, sta dva pomembna strateška cilja skupine Iskre Avtoelektrika za obdobje med letoma 2012 in 2020. Z načrti skupine se je pred dnevi seznanil tudi nadzorni svet družbe, ki je nanje dal pozitivno mnenje. V lanskem letu je skupina začela tudi z uvajanjem nove blagovne znamke Letri-ka, ki bo kot del nove celostne grafične podobe polno zaživela z letošnjim junijem. Iskra Avtoelektrika je osredotočena na tri programe: avtoelektriko, pogonske sisteme in mehatroniko. »Usmerjeni smo na nišne tržne segmente, kar nam omogoča dovolj manevrskega prostora za samostojno dolgoročno rast brez potrebe po strateškem partnerstvu, kaže pa se potreba po dokapitalizaciji družbe zaradi zagotavljanja te rasti in posledično velikih vlaganj v razvoj novih tehnologij,« pojasnjujejo v družbi, kjer so že pred dvema tednoma zanikali nekatera namigovanja v medijih o morebitnem kapitalskem povezovanju z družbo Kolektor iz Idrije. Temelj bodoče rasti in dolgoročnega razvoja skupine predstavlja lastna razvojno-raziskovalna dejavnost in inovativnost ter usmerjenost v nove zelene tehnologije, kjer so cilji zmanjševanje porabe fosilnih goriv, zmanjševanje škodljivih izpustov in izraba obnovljivih virov energije. Ta strateška usmeritev pa vpliva na spremembo v strukturi prodaje, in sicer v korist avtomobilskega sektorja in sektorja malih električnih vozil, plovil in izrabe alternativnih virov energije v odnosu na prevladujoči sektor kmetijske in gradbene mehanizacije. V skupini se sicer zavedajo, da imajo pri programu avtoelektrike, kjer proizvajajo alternatorje in zaganjalnike za kmetijsko gradbeno mehanizacijo ter industrijske stroje in komercialna vozila, za tekmece velika multinacionalna podjetja. Svojo prednost vidijo predvsem v boljšem razmerju med kakovostjo in ceno, večji prožnosti in odzivnosti pri izvedbi naročila ter pri razvojni podpori. Globalno tržno pozicijo nameravajo v bodoče še širiti z novimi projekti izvirnih rešitev, med načrti pa je tudi širitev na nove trge Južne Amerike, Indije in države na področju nekdanje Sovjetske zveze. Lani je skupina začela z uvajanjem nove blagovne znamke. Letrika bo kot del nove celostne grafične podobe polno zaživela z junijem, kasneje pa bodo spremenili tudi ime pravne osebe. »Nove ideje, strokovna znanja in več kot 50 let izkušenj nas vodijo v povečevanje prepoznavnosti in razvoj lastne blagovne znamke, s katero se bomo poleg ostalega diferencirali od nepovezanih podjetij, s katerimi si trenutno delimo blagovno znamko,« dodajajo v družbi, kjer so si med strateškimi cilji za prihodnja leta zadali skoraj dvakratno povečanje uskupinjenih čistih prihodkov iz prodaje: iz letošnjih 252 milijonov na 450 milijonov v letu 2020, v prihodnjih osmih letih načrtujejo še dvig dodane vrednosti na zaposlenega iz sedanjih 28.252 evrov na 43.300 evrov. (km) ronke - Finmeccanica napoveduje spojitev obratov Delavci v podjetju Selex Galileo zaskrbljeni zaradi reorganizacije Selex Galileo v Ronkah bonaventura Sindikalno predstavništvo v ronškem podjetju Selex Galileo je zaskrbljeno zaradi napovedi o reorganizaciji družbe. V ta namen se je sestalo z deželnim svetnikom Demokratske stranke Francom Brusso, ki se je v preteklosti že zavzel za podjetje. To predstavlja perspektivo za kvalificirane delavce in zlasti za mlade s primernimi kom-petencami v iskanju delovnega mesta. Se-lex Galileo je edini obrat družbe Finmec-canica v deželi FJK, proizvaja letala brez pilota in letalske simulatorje, zaposluje 220 oseb, poleg tega pa še 70 delavcev iz podjetij v podizvajalskem razmerju. »V sedanji gospodarski konjunkturi so nujno potrebne strategije, ki polagajo temelje za prihodnost in stavijo na ka- kovost, ne smejo pa le reševati današnjega položaja. To velja še posebej za obrate družbe Finmeccanica. Zato napovedana reorganizacija, ki naj bi privedla do spoja treh podjetij Selex (Selex Galile, Selex Sistemi Integrati in Selex Elsag), ne bo smela oškodovati ronškega obrata. Nasprotno, ovrednotiti bo morala njegovo specifiko,« opozarja deželni svetnik in dodaja: »Ustanovitev enega samega podjetja Selex ne sme biti odraz zgolj matematične računi-ce z edinim namenom omejevanja stroškov. Ne sme se ponoviti usoda podjetja Meteor, ki so ga najprej pripojili k podjetju Galileo Avianica, nato pa še k Selexu Galileo. Napovedana reorganizacija mora še povečati vlogo ronškega podjetja.« GORIŠKI PROSTOR Petek, 9. marca 2012 1 "J / Voznik kaznovan Z dvema letoma in šestimi meseci zapora je videmski sodnik kaznoval Adi-la Jasharija, 53-letnega kosovskega državljana z bivališčem v Gorici, ki je 1. decembra 2008 v kraju San Giovanni povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov sopotnik Kushtrim Gegaj. Nesreči je botrovala neprilagojena hitrost. Laboratorij »SasWeb« V prostorih Videmske univerze v kompleksu Sv. Klare v Gorici bodo danes ob 11. uri predali namenu novi laboratorij »SasWeb«, namen katerega bo raziskovanje na področju modelov, produktov in razvoja aplikacij v svetovnem spletu s posebno pozornostjo za krajevno okolje. Ukradel dezodorant V novogoriškem nakupovalnem centru Qlandija so varnostniki prijeli 18-letnega moškega, ki je iz trgovine skušal ukrasti dezodorant v vrednosti nekaj več kot 3 evre. Policisti bodo podali poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu. (km) LES podpira stavko Stranka Levica, ekologija in svoboda iz goriške pokrajine podpira današnjo stavko kovinarskega sindikata Fiom, v kolikor zagovarja demokracijo in temeljne delavske pridobitve. Radič za odbornice Pokrajinski svetnik stranke Futuro e liberta Stefano Cosma je trem deželnim odbornicam Sandri Savino, Angeli Brandi in Federici Seganti včeraj, pred začetkom goriškega zasedanja deželnega odbora, namesto mimoze poklonil goriški radič. »Tako bo Goriška še bolj okusna,« je ironično pripomnil z mislijo na nedavno resolucijo Savi-nove, ki jo je osvojilo Ljudstvo svobode iz Trsta in iz katere izhaja želja, da bi »požrli Goriško«. Zgodbe o prepustnici Na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah bo danes ob 18. uri srečanje na temo »Tista meja med hišami in grozdi v časih prepustnice«. Sodelovali bodo Roberto Covaz, Hadri-jan Corsi ter Giovanni Latini, upokojen finančni stražnik. V Fari o Faiduttiju V Muzeju za dokumentacijo kmečke civilizacije v Fari bo nocoj ob 20.30 konferenca o Luigiju Faidutti-ju in katoliškem gibanju v avstrijski Furlaniji ter o katoliških društvih in hranilnici iz Fare. Predavala bosta Liliana Ferrari in Ferruccio Tassin. Potopisno predavanje V mali dvorani v mladinskem centru v Vrtojbi bo danes ob 19.30 potekalo potopisno predavanje Karla Bizjaka »Kolesarjenje po južni Ameriki La Paz-Patagonija«. Predavatelj bo opisal 4.200 kilometrov dolgo pot, ki jo je od Bolivije do čilenske Patagonije preko-lesaril v dveh mesecih. (km) Koncert orkestra Nova Glasbeno društvo Nova Nova Gorica prireja jutri ob 19.30 v dvorani novo-goriške mestne občine 3. Gregorjev koncert Komornega orkestra Nova z violinistko Mojco Gal. Na programu so dela Vivaldija, Tartinija, Handla Griega in Holsta. Vstopnina znaša 8 evrov, znižana pa 5 evrov; rezervacije na tel. 00386-40685855. (km) vrh - V oddaji »Pa prova del cuoco« Gabriella in Uštili na prvem TV programu postregla s »supeto«, »požgano župo« in slovenščino Zakonca Gabriella in Avguštin (Uštili) Devetak sta v dobrih petnajstih minutah na prvem programu državne televizije Rai včeraj opoldne postregla s »supeto«, ki sodi med paradne hode v njuni vrhovski lo-kandi, s »požgano župo« in slovenskim pozdravom. Gledalci pa so morda tudi prvič slišali, da se vasi Savogna d'Isonzo reče So-vodnje ob Soči. V tekmovalni igri »Il Campanile« med popularno oddajo »La prova del cuoco«, ki jo vodi Antonella Clerici, sta se z izbranima hodoma iz vrhovskih menijev pomerila z go- stilno iz kraja Sandrigo v pokrajini Vicenza. Med pripravo tipične vrhovske jedi - »su-pete« s kokošjim mesom - je Gabriello doletelo vprašanje, kaj jo je iz Brescie privedlo na goriški Kras; izvedeli smo, da je v Bre-scii rojena, a ima korenine na Krasu, v Mar-tinščini. Uštili pa je spretnih rok pripravil »požgano župo«, domačo jed, ki je vstopila v prefinjene menije. Vrhovca sta se odlično odrezala, tesni izid kuharskega dvoboja (53 proti 47) pa je nagradil gostilno iz Veneta. Še bodo priložnosti za zmago, zato je Uštili odzdravil tudi s slovenskim »nasvidenje«. Zakonca iz Lokande Devetak med včerajšnjo oddajo foto a.w. 0 Mali oglasi PRODAM avto citroen C2 VTR 1.4 TDI, 92.000 km, sive barve, letnik 2006, v zelo dobrem stanju za 4500 evrov; tel. 347-4140846 v večernih urah. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 120.000 evrov; tel. 3288872507. H Čestitke MIRKO PERIC rojstni dan slavi, zdravja in veselih dni mu želi sestra Milka. Danes praznuje DANICA JUREN okrogla leta. Čestitajo ji in ji želijo mnogo zdravja in veselja v krogu svojih dragih sestre in brata. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 13. marca Bolšojski balet iz Moskve s »Class Concert« in »Giselle«; 10. aprila Massenetova »Ma-non« iz newyorškega Metropolitana; 17. aprila Verdijeva »Traviata« iz ne-wyorškega Metropolitana. Projekcije bodo ob torkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 0481-712020. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 12. marca, ob 20.45 »Circus der Sinne -Mother Africa«; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481383602 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: danes, 9. marca, ob 21. uri »Il principe di Homburg« Heinricha von Kleista; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 9. marca, ob 20. uri (Tamsin Oglesby) »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Vesele nogi- ce 2«; 20.15 »Na sledi očetu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 - 22.10 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: »Ti stimo fratello« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 20.00 - 22.00 »Safe House - Nessuno e al sicuro«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: danes, 9. marca, ob 20.45 koncert kvarteta Barutti; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 9. marca, ob 20.45 nastopa FVG Mitteleuropa Orchestra; informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: v soboto, 10. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa pianistka Anna Bosacchi; vstop prost. PRIMORSKA POJE: v petek, 16. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja ap. v Štandrežu; nastopajo: Nonet Primorsko, duhovni MePZ Slomšek -Slovenski dom, cerkveni MePZ Sv. Jerneja, MePZ Stanko Premrl, MePZ Lojze Bratuž, MePZ Hrast. Nedelja, 18. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž; nastopajo: ŽePZ Prem, ŽePZ Justin Kogoj, MePZ Ko-šana, MoPZ Srečko Kumar, Oktet Bori, MePZ Jacobus Gallus. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 30. marca, ob 20. uri klavirski recital Zoltana Petra. H Šolske vesti JEZIKOVNI TEČAJI NA AD FOR-MANDUMU - na razpolago so še prosta mesta za tečaje: angleščina A2 (36 ur, začetek 19. marca), angleščina B2 (42 ur, začetek 12. marca), slovenščina A1 (30 ur, začetek 14. marca), slovenščina B1 (30 ur, začetek 26. marca); informacije: Ad formandum Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. DELAVNICA ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkul-turnost v sodobni družbi bo potekala 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: teco01@jezik-lingua.eu ali tel. 345-6303255. S Izleti SPDG prireja od 29. junija do 6. julija planinski izlet v narodni park Pollino med Bazilikato in Kalabrijo z vzponom na najvišje vrhove, ogledom arheoloških in paleontoloških ter naravnih znamenitosti. Prevoz z avtobusom, nastanitev v hotelu v kraju Rotonda; informacije in prijave: Vlado 0481-882079 v opoldanskem ali večernem času. Prijave veljajo ob vplačani akontaciji. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040365473) ali na mohorjeva@gmail.com. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni avtobusni izlet s kosilom z ogledom Škocjanskih jam, Hrastovelj in Kubeda v nedeljo, 18. marca; informacije in prijave po tel. 0481- 482015 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta ob dnevu žena v Istro in Rovinj v soboto, 10. marca, da bodo avtobusne postojanke ob 7.45 v Ronkah (picerija Al gambero), ob 8. uri v Doberdobu, ob 8.10 v Jam-ljah (pri spomeniku), ob 8.15 v Štiva-nu in ob 8.25 v Sesljanu. Obvezna je veljavna osebna izkaznica; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni avtobusni izlet od 21. do 24. aprila v Švico in kneževino Liechtenstein; informacije in vpisovanje do 25. marca po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 3479748704 (Vanja). □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem urad, ko je odprt za javnost (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30). KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. TELEVIZIJSKI PROGRAM o 8. čez-mejnem pokrajinskem smučarskem prvenstvu Gorica-Nova Gorica, ki je potekalo v Cerknem, bodo oddajali na FVG sport channel (k. 113) danes, 9. marca, ob 14. uri in v nedeljo, 11. marca, ob 14. uri; na TVM (k. 88) danes, 9. marca, ob 21. uri in v nedeljo, 11. marca, ob 16. uri; na Canale 6 (k. 87) v soboto, 10. marca, ob 21.30, v ponedeljek, 12. marca, ob 15.10 in v torek, 13. marca, ob 8. uri. SKGZ vabi člane Zbora članov posameznikov za Goriško na sejo, ki bo v ponedeljek, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva Oton Župančič v Štandrežu (Ul. Montello 9). VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje) v Trstu. 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE je razpisala od 1. marca dalje javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva, ki je Piaggio Ape Car, klasificiran kot tri-cikel za prevoz blaga, z evidenčno ta- V Ženski pogledi ©biettivo donna Samostojna fotografska razstava lorella ivlun ČAS IZVEN PROSTORA TEMPO FU0RI LUOGO Soorganizatorji: Glasbena matica, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Danes, 09.03.2012, ob 18. uri v Kulturnem domu Gorica blico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://al-bopretorio.regione.fvg.it/savognadi-sonzo. Občinski uradi so na voljo za katero koli informacijo. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v soboto, 10. marca, ob 20. uri v ŠKD Danica na Vrhu. Nastopile bodo članice KD Oton Župančič s kratko veseloigro; informacije po tel. 3397484533 (Dolores). GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, GALERIJA ARS IN KATOLIŠKA KNJIGARNA vabijo na predstavitev knjige Jasne Fakin Bajec »Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe« v sredo, 14. marca, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Knjigo bosta predstavila avtorica in Branko Marušič. MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami je namenjena višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fešta z DJ-jem Filipom; vstop prost, prijava do zasedbe mest na mladapresernovaprosla- va@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 19. ure. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Renata Cire-se vd. De Vittor z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.30,Franca Bertossi por. Drufovka z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Eligio Tami (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Regina Gerolin vd. Faccio v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 4 Sobota, 10 . marca 2012 APrimorski r dnevnik nogomet - Osmina finala evropske lige Udinese, težko bo! Az Alkmaar - Udinese 2:0 (0:0) Strelca: Martens v 64. in Falkenburg v 82. min. AZ Alkmaar (4-3-3): Esteban 6; Poulsen 6, Viergever 5.5, Moisander 6, Marcellis 6; Maher 6, Martens 7 (od 32. dp Falkenburg 6.5), Elm 6.5; Holman 6 (od 41. dp. Ortiz), Altidore 6.5, Beerens 6 (od 29. dp. Gudmundsson). Udinese (3-5-1-1): Handanovič 7; Benatia 6.5, Danilo 6, Domizzi 6, Ferronetti 6, Pazienza 6, Pinzi 6.5, Asa-moah 6, Pasquale 6 (od 34. dp. Di Natale); Armero 5.5; Floro Flores 5.5. ALKMAAR - Pot Udineseja v evropski ligi je po sinočnjem porazu na Nizozemskem v tekmi osmine finala zelo strma. Izid 2:0 je sila neugoden in ga bo prihodnji teden v Vidmu zelo težko popraviti. Okrnjeno videmsko moštvo (Di Natale je igral le zadnjih 15 minut) ni poka- zalo nič posebnega, gostitelji pa so se v drugi polovici drugega polčasa dobesedno razigrali in bi lahko dosegli še kak gol več. Handanovič je bil v prvem polčasu brez dela, nekoliko bolj je bil zaposlen njegov kolega v vratih Alk-maarja. Po prvem golu so se hitri Nizozemci opogumili in spet zadeli. Na koncu je goste pred tretjo kapitulacijo rešil Handanovič s super posegom. Udinese je bil v težavah in še dobro, da se je tekma končala. Strm padec storilnosti v zadnjih 30 minutah je treba najbrž pripisati utrujenosti. Ostali izidi: Twente - Schalke 04 1:0 (0:0), Atl. Madrid - Bešiktaš 3:1 (3:0), Harkov - Olympiakos Pi-rej 0:1 (0:0), S. Lizbona - Manchester C. 1:0 (0:0), Liege - Hannover 96 2:2 (2:1), Valencia - Eindhoven 4:2 (3:0), Manchester U. - Bilbao 2:3 (1:1). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu t »SN -, alpsko smučanje - Na 51. Pokalu Vitranc v Kranjski gori ogorčen boj za kristalni globus Vrača se Ivica Kostelič KRANJSKA GORA - Kranjska Gora bo ob koncu tedna središče smučarskega sveta na že 51. izvedbi tekmovanja za Pokal Vitranc, ki šteje za točke svetovnega pokala alpskih smučarjev. Na poligonu v Podkorenu je jutri in nedeljo po vrnitvi hrvaškega šampiona Ivice Kosteliča pričakovati ogorčen boj za veliki kristalni globus. Najboljši alpski smučarji, prijavljeni so tekmovalci iz 22 držav, si bodo prav na veleslalomu in slalomu v Kranjski Gori skušali priboriti čim boljše izhodišče za odločilne boje svetovnega pokala naslednji teden v Schladmingu. Šest tekem pred koncem sezone namreč v boju za veliki kristalni globus še nič ni odločenega. Z vrnitvijo hrvaškega šampiona se zaostruje boj za skupno zmago svetovnega pokala. Branilec skupne zmage Kostelič je na olimpijski generalki v Sočiju staknil poškodbo kolena, zaradi katere je moral prestati že deveto operacijo in je bil nekaj časa zunaj pogona. V skupnem seštevku svetovnega pokala vodi Švicar Beat Feuz (1250 točk) pred dvema izvrstnima specialistoma za tehnične discipline. Feuz ima 115 točk prednosti pred drugouvršče-nim Avstrijcem Marcelom Hirscherjem (1135), Kostelič (1043) na tretjem mestu pa ima 207 točk zaostanka. Kostelič (595 točk) ima realnejše možnosti za ubranitev malega kristalnega globusa v slalomu. Dva slaloma pred koncem ima 35 točk prednosti pred prvim zasledovalcem Hirscherjem (560), ki pa si je že skoraj zagotovil mali kristalni globus v veleslalomu. Američan Ted Ligety za Avstrijcem dve tekmi pred koncem zaostaja za 132 točk. Organizatorji tradicionalnega kranjskogorskega spektakla urejajo še zadnje podrobnosti pred tekmama, na katerih ob lepem, sočnem vremenu pričakujejo številne ljubitelje belega cirkusa. Kljub precej visokim dnevnim temperaturam je tekmovalna proga v odličnem stanju. «Na progi je dovolj utrjenega snega, v povprečju nekaj čez pol metra po celi tekmovalni progi. Pomagale so nam tudi nizke nočne temperature ob zadnjih jasnih nočeh, ki so še dodatno utrdile snežno podlago, tako da lahko rečem, da je zelo kakovostna. Vse je pripravljeno za tekmo,» je bil z razmerami zadovoljen in brez skrbi generalni sekretar organizacijskega komiteja Srečko Medven. Letošnji Vitranc bo minil v znamenju obletnice prvega slovenskega zmagoslavja v Kranjski Gori. Pred 30 leti je za veliko navdušenje poskrbel Bojan Križaj, ko je leta 1982 na stari progi s ciljem pri bencinski črpalki za nekaj stotink premagal švedskega asa Ingemarja Stenmarka za prvo slovensko (jugoslovansko) zmago v Kranjski Gori. Zadnjo slovensko zmago na Pokalu Vitranc (v slalomu) je pred 13 leti 6. januarja 1999 prismučal Jure Košir, od zadnjih slovenskih stopničk na Pokalu Vitranc, tretjega mesta Uroša Pavlovčiča v veleslalomu, pa je minilo že več kot deset let. Od leta 2007 Slovencev ni bilo niti med dobitniki točk. Zelo blizu slalomskim stopničkam v Podkorenu je bil lani Mitja Valenčič s šestim mestom. V slovenskem taboru si želijo vsaj ponovitve njegovega lanskega dosežka. Ivica Kostelič po operaciji jutri spet v boju za točke ansa Jutri tudi XL Party z glasbenimi izvajalci Prosti trening na tekmovalni progi za Pokal Vitranc bodanes. Jutri bo na sporedu veleslalom s prvo vožnjo ob 9.30 in drugo ob 12.30, slalom pa bo nato po enakem urniku v nedeljo, 11. marca. Jutri bo Kranjska Gora znova tudi središče zabave. Začetek pestrega zabavnega dogajanja (XL Party) z znanimi domačimi in tujimi glasbenimi izvajalci bo ob 14.30 na prizorišču ob dvorani Vitranc, v sklopu zabavnih prireditev bo ob 19.30 javno žrebanje štartnih številk za slalom. atletika Hiša slavnih: Owens, Lewis in Blankersova CARIGRAD - Mednarodna atletska zveza (Iaaf) je ustanovila hram slavnih, kjer bodo med prvimi imenovanimi mesto dobili tudi Jesse Owens, Carl Lewis in Fanny Blankers-Koen. Z ustanovitvijo hiše slavnih želi krovna atletska zveza obeležiti tudi svojo 100-letnico obstoja, «prvi razred» nominirancev pa bo letos do konca leta dobil 24 znanih atletskih imen. Zaenkrat je Iaaf imenovala 12 nomini-rancev, med omenjenimi tremi so to še Abebe Bikila, Paavo Nurmi, Emil Zatopek, Al Oer-ter, Adhemar da Silva, Ed Moses, Betty Cuthbert, Jackie Joy-ner-Kersee in Wang Junxia, preostalih 12 pa bodo imenovali na gala prireditvi 24. novembra letos v Barceloni. nogomet - Triestina že nocoj ob 20.30 na Roccu proti Portogruaru Allegretti: le nabirka Triestina bo drevi (ob 20.30 na Roc-cu, neposredni prenos po digitalni in satelitski Tv SportItalia) gostila Portogruaro. Spet gre za tekmo, ki jo morajo Galderisi-jevi varovanci nujno osvojiti, da se odda-lijo od repa lestvice. Triestina ima namreč zdaj le točko prednosti pred Piacenzo (v zaostali tekmi je premagala Lanciano z 2:1), ki bi igrala dodatne tekme za obstanek, vendar ne gre pozabiti, da bodo Tržačanom skoraj gotovo odvzeli vsaj dve točki zaradi zamud pri izplačevanju davkov in plač igralcev. Pred zelo pomembnim dvobojem smo se pogovorili s kapetanom Riccardom Allegrettijem, ki se je v Trst vrnil po nekajletni izkušnji v A in B-ligi. »Nihče izmed nas ni pričakoval take sezone. Vrnil sem se v prepričanju, da me čaka boj za napredovanje. Vedno je težko biti prvi, ne glede na ligo, v kateri igraš. Toda nekaj so težave na igrišču, drugo pa je to, kar je nastalo v Trstu in ima malo skupnega s športom.« Koliko so vplivale, imenujmo jih, zunaj športne težave na vas? Ogromno. Navsezadnje so nekateri igralci odšli. Ekipa je zdaj takšna, da lahko doseže le obstanek in nič več. Ekipo so že na začetku sestavili brez prave logike, imela je vidne pomanjkljivosti. Januarja pa so se nakopičile nove težave. Plač že šest mesecev ne prejemamo, in še tiste vse prej kot »Konkretna doslej zvestih navijačev« bajne vsote, ki bi nam pripadale po pogodbi, smo si sami znižali za 50 do 70%. Na vse te zadeve poskušaš pozabiti, ko stopiš na igrišče, a ni lahko odklopiti. Čustveno smo prizadeti. Ni enostavno, a trudimo se, da bi se na igrišču rešili pred izpadom. To bi bila nagrada za nas in za vse navijače. Triestina se mora rešiti tudi pred bankrotom. Kateri od dveh obstankov je lažje dosegljiv? Nedvomno tisti na igrišču. Vse je odvisno od nas. Glede kluba je veliko govoric, a ni nič konkretnega. Veliko naj bi jih bilo pripravljenih prevzeti klub, a smo pri besedah. Edina konkretna dejanja so bile denarne nabirke navijačev. To nas spodbuja. Za njih je vredno stopiti na igrišče in se boriti za zmago. Je pa tudi mnogo drugih, ki pljuvajo na nas in gledajo le na izid tekem. Vam navijači res toliko pomenijo? Odkar so težave, so nam vedno ob strani. Aletti jih je zelo razočaral. Na začetku je obljubljal veliko. Trst dobro poznam in nikoli nisem videl tako toplega sprejema, kot ga je bil ob svojem prihodu deležen Aletti. Na začetku so bili navijači na njegovi strani. Uspelo mu je bri-ti norca iz vseh. Tudi nas je vlekel za nos. Zdaj smo z navijači na isti barki. Podpirajo nas in to dokazujejo vsak dan s prisotnostjo na treningih in na dolgih gostovanjih. So pa tudi nekateri, ki znajo le soliti pamet preko računalnika. V boju za obstanek je tekma proti Portogruaru lahko zelo pomembna. V zadnjih dveh nastopih na Roccu smo zaradi številnih napak zbrali le eno točko. Prav zato si ne smemo privoščiti novih spodrsljajev in zmaga bi lahko bila bistvenega pomena. Boš znova igral tik za dvema napadalcema kot v Barletti? Ni izključeno. Storil bom, kar želi trener. Jaz se v taki vlogi dobro znajdem,- Tudi v Bariju v A-ligi sem bil polšpica. (I.F.) tenis ■ • ■ • v* r Ljubicic bo obesil lopar na klin ZAGREB - Hrvaški teniški igralec Ivan Ljubičič se bo po mastersu v Monte Carlu meseca aprila športno upokojil. Kot je za spletno stran ATP dejal 32-letni Hrvat, «odločitev ni bila lahka, a bo v tenisu še ostal in pomagal pri razvoju tega športa». Ljubičič je osvojil deset turnirskih naslovov in se med drugim na lestvici ATP povzpel vse do tretjega mesta (maja 2006). Največji uspeh je dosegel v Indian Wellsu leta 2010, ko je za turnirski naslov premagal Srba Novaka Dokoviča, Španca Rafaela Nadala in Američana Andyja Roddicka. V karieri je s turnirskimi nagradami zaslužil nekaj več kot deset milijonov ameriških dolarjev. Špilak zdaj peti PARIZ - Nizozemec Lieuwe We-stra je zmagovalec pete etape kolesarske dirke Pariz - Nica, 178 kilometrov dolge preizkušnje od Onet-le-Chateauja do Mendeja. Slovenski kolesar Simon Špilak (Katjuša) je osvojil peto mesto s šestimi sekundami zaostanka, na petem mestu pa je zdaj tudi v skupni razvrstitvi. Za vodilnim Britancem Wigginsom (Sky) zaostaja 37 sekund. Cavendish 1., Božič 8. SAN REMO - Britanec Marc Cavendish je zmagovalec druge etape kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. V sprintu je ugnal trikratnega svetovnega prvaka, Španca Oscarja Freireja, tretji pa je bil Američan Tyler Farrar. Borut Božič je zasedel osmo mesto. Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Avstralec Matthew Goss. Kriv je pes! BREMEN - Nemški nogometni prvoligaš Werder iz Bremna bo moral naslednjih šest tednov igrati brez avstrijskega napadalca Marka Arnauto-vica. Dvaindvajsetletni nogometaš, ki je v tej sezoni na 17 tekmah zabil šest golov, si je poškodoval vezi v desnem kolenu, medtem ko se je na vrtu igral s svojim psom. Ni jim šlo od rok MODENA - V tekmi 22. kroga odbojkarske A1-lige je Sisley iz Bellu-na zmagal sredi Modene s 3:1 in jo potisnil še bolj daleč za sabo. Vibo Valentia Mateja Černica (10 točk) je doma s 3:0 klonil pred Latino. poraz pa je doživel tudi veorna (Gasparini 13, Ko-smina ni igral). S 3:0 ga je pramagal San Gustina (Urnaut 18 točk). HOKEJ NA LEDU - Polfinale lige EBEL, 2. tekma: Tilia Olimpija - Black Wings Linz 3:4 (1:2, 1:1, 1:0; 0:1). Linz zdaj vodi z 2:0 v zmagah. Moštvi igrata na štiri zmage, naslednja tekma bo v nedeljo v Linzu. / ŠPORT Petek, 9. marca 2012 19 jadranje - Začetek sezone za jadralca Čupe Simona Sivitza Košuto in Jaša Farneti Kot sparring partnerja morda celo do Londona Palma de Maiorca - Hyeres - Barcelona: to bodo v naslednjih treh mesecih postojanke jadrnice novopečenih mladinskih svetovnih prvakov Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija. Na španskofranco-ski liniji bosta seveda potovala tudi jadralca Čupe, ki sta mesec po koncu prvenstva na Novi Zelandiji že začela s pripravami za novo sezono. Državna zveza jima je potrdila status sparring partnerjev ženske olimpijske posadke Conte/Micol vključno do članskega svetovnega prvenstva v Barceloni, ki bo od 10. do 19. maja, kar jima zagotavlja finančno kritje na dveh predo-limpijskih regatah in svetovnem prvenstvu ter seveda kvaliteten trening z olimpijka-ma. Pravkar sta na primer odpotovala na Palmo, kjer bosta trenirala deset dni. Kot je trener Matjaž Antonaz napovedal že ob proslavljanju zlate kolajne, bo letošnji glavni cilj člansko svetovno prvenstvo v Barceloni. »Vremenski pogoji so tam podobni našim na Jadranu, v maju, ko bo prvenstvo, pa prevladujejo srednji ali lažji vetrovi, kar je za Simona in Jaša idealno.« Seveda bo konkurenca odlično pripravljena, saj bodo na prizorišču olimpijskih iger 1992 podelili zadnjih šest vozovnic za London. »Simon in Jaš pa bosta neobremenjena, iz dneva v dan dozorevata in bosta tam nastopila po vrsti vrhunskih regat, kjer se bosta merila z najboljšimi. Skratka, zakaj ne bi tam eksplodirala?« se retorično sprašuje Antonaz, ki ju bo tam spremljal. Pred tem bosta Simon in Jaš nastopila na dveh predolimpijskih regatah: od 31. marca do 7. aprila v Palmi de Maiorca, od 20. do 27. aprila pa v francoskem Hyeresu. Na vseh nastopih bosta jadralca skušala iztržiti čim več, saj si bosta prav na regatah lahko zagotovila finančno pomoč zveze še dlje, vsaj do olimpijskih iger: »Če bosta uspešna na vseh treh regatah, jima bo namreč zveza finančno pomagala do olimpiade in bosta morda odpotovala tudi na treninge z žensko posadko na olimpijsko prizorišče. Če visokih uvrstitev ne bo, pa bomo morali sredstva poiskati sami,« je napovedal koprski trener. Zveza sicer ni določila, kaj morata točno doseči, Antonaz pa predvideva, da je to uvrstitev v zlato skupino na vseh regatah oziroma uvrstitev med najboljših 20 posadk. Zaradi statusa sparring partnerjev pa sta letos oproščena nastopa na državnih regatah, ki so v prejšnjih sezonah bile tudi s finančnega vidika obremenjujoče. Na prvih dveh olimpijskih regatah bosta Simon in Jaš tekmovala na jadrnici mckee, ki sta jo eno sezono uporabljali tudi olimpijki Conti in Micol, pred Barcelono pa bosta jadralca odločila, ali bosta z njo nastopila tudi na svetovnem prvenstvu. Pri Simonu doma v Trebčah ju namreč čaka še jadrnica tipa navtivela, ki je zelo hitra v lahkem vetru, medtem ko je mckee univerzalna. »Odločili se bomo na podlagi vre- Tako sta v Aucklandu zlato kolajno proslavljala Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti menskih napovedi,« je še dodal Antonaz, ki bo s fantoma pred svetovnim prvenstvom teden dni najbrž treniral v Barceloni s hrvaško, turško in grško posadko. Veronika Sossa alp. smučanje Na Cerknem zaključek pokala Zadnja tekma letošnjega 7. Primorskega smučarskega pokala bo v nedeljo v Cerknem, in ne kot napovedano na Trbižu. Za smučarski klub Javornik je slovensko smučišče bliže, zato so se naposled odločili, da bo po Miškotovem pokalu letos tudi Pokal Javornik na Cerknem. Tekmovalci bodo zadnje razpoložljive točke za končno lestvico pokala lovili na progi Brdo. Start bo ob 10.00, ogled proge pa od 9.00 do 9.45. mlajše kategorije bodo imele kot običajno nižji start. Organizatorji zbirajo prijave do danes do 12. ure. Vreme-noslovci napovedujejo sončno vreme, snega pa je še dovolj, saj se ponoči temperatura spusti pod ledišče. košarka - Jadran Qubik jutri v Codroipu proti ranjeni zveri Borijo se za obstanek Codroipese je mešanica izkušenih in mladih igralcev, ki jih ne gre podcenjevati ningih ni bilo večjih zastojev, čeprav so bili odsotni nekateri mladinci, ki so na šolskem izletu na Norveškem. Vsi standardni igralci pa so zdravi in pripravljeni na boj. Sodnika na tekmi bosta Benečana Dori in Dona. V prvem delu je Jadran gladko zmagal s 75:54. Jutri bo v okviru desetega kroga povratnega dela državne C-lige Jadran Qubik Caffe (32 točk na lestvici) igral že ob 18.30 v Codroipu (12). Nasprotnik se na vse kriplje bori za obstanek v ligi in je v prejšnjem krogu dosegel prepričljivo ter zelo dragoceno zmago kar sredi Daniel Batich kroma Oderza. Kot že nekaj let so se v klubu odločili za mešanico starejših in rosno mladih, doma vzgojenih igralcev. Standardno peterko sestavljajo preverjeni Martina, Cipolla, Serrao, bivši jadrano-vec Max Rossi in Marella. S klopi pa zelo pomagajo tudi perspektivni mladinci letnika 1993. Doslej so celo prej razočarali bolj izkušeni možje v ekipi, ki ne nudijo pričakovanega doprinosa. Kljub temu pa gre za nevarnega tekmeca, ki ga Vatovčeva četa nikakor ne sme podcenjevati. Med tednom na tre- M Gaia Pela' jadranje - Optimisti Spodbuden prvi letošnji nastop Prejšnji konec tedna je v Piranskem zalivu stekel že 16. Spring meeting v organizaciji ŠD Piran za razrede optimist, laser 4.7 in laser radial. Regata je veljala tudi kot prva slovenska kri-terijska preizkušnja za uvrstitev na EP in SP za razred optimist. Na startu se je zbralo kar 146 jadralk in jadralcev iz petih držav, med katerimi so bili tudi jadralci Čupe in Sirene. Najuspešnejši so bili jadralci iz Slovenije, izkazali pa sta se tudi zamejski jadralki. Jana Germani, ki sicer brani barve JK Izola, je bila absolutno peta in druga med dekleti juniores, nad pričakovanji pa je jadrala tudi mlada kadetinja Gaja Pela (2003, Sirena), ki je končala na absolutnem 48. mestu in je bila druga med kadetinjami. Absolutno 20. pa je bil Nicholas Starc, ki letos tekmuje za SVBG. Ostali jadralci Sirene in Čupe pa so povečini zasedli mesta na dnu lestvice, saj zaradi šolskih obveznosti niso nastopili v petek, ko so opravili tudi glavnino regat. Zaradi šibkih in spremenljivih vetrovnih razmer so namreč organizatorji izpeljali v treh dneh samo štiri regularne plove - tri v petek in enega v soboto - od devetih načrtovanih regat. Ostali izidi: 104. Pietro Osualdini (Sirena), 108. Luca Carciotti, 109. Giorgia Sinigoj, 112. Samuele Ferletti, 113. Sebastian Cetul, 115. Francesco Ferletti, 129. Nina Benedetti (vsi Čupa). košarka - Poraz Kontovela Play-off zdaj nedosegljiv Goriziana - Kontovel 79:52 (17:16, 43:34, 63:41) Kontovel: Paoletič 8 (-, 1:5, 2:6), Križman (-, 0:3, -), Bukavec (-, 0:1, -), Lisjak 13 (5:8, 4:12, -), J. Zaccaria n.v., Šušteršič (-, 0;1, 0_2), D. Zaccaria 15 (1:2, 7:18, -), Regent (-, 0:1, -), Hrovatin 12 (-, 6:13, 0:3), Posar 4 (1:3, 0:3, 1:2), Starc (-, 0:2, 0:1). Trener Brumen. Po sinočnjem porazu v zaostali tekmi v Gorici je Kontovel dokončno zapravil vse možnosti, da bi se uvrstil v končnico letošnje D-lige. V bistvu je šlo za izgubljeno priložnost. Goriziana, ki si je že pred časom zagotovila prvo mesto, se je predstavila s štetimi igralci, česar pa gostje niso znali izkoristiti. Tudi Kontovel je bil okrnjen (brez Gantarja, Švaba in Škelrja, torej brez play-makerjev), Šušteršič in Lisjak pa sta igrala poškodovana. Goriziana je takoj povedla 7:0, Kontovel pa je do konca uvodne četrtini stanje skoraj izenačil. V drugi četrtini se je Goriziana spet oddaljila (31:23), dokončno prednost pa si je priigrala v tretji četrtini, v kateri ni šlo Kontovelu nič od rok v napadu (le sedem točk), prislužil pa si je tudi dve tehnični napaki. Kontovel bo spet igral že jutri, ko se bo v zadnjem krogu rednega dela prvenstva doma spoprijel z Mosso. Nujno mora zmagati, da se izogne morebitnemu igranja play-outa in da se dostojno poslovi od svojih gledalcev. Srečanje pri Briščikih se bo začelo ob 18.00, pravico bosta delila Tržačana Bartoli in Galli. DEZELNA C-LIGA Bor Radenska in Breg na Videmskem za boljše izhodišče v play-offu V deželni C-ligi prihaja čas neposrednih dvobojev za končno razvrstitev v play-offu za napredovanje. Košarkarje vodilnega Brega (34) in tretje uvrščenega Bora Radenska čakata jutri v go-steh na Videmskem osrednja dvoboja devetega kroga povratnega dela. Bre-žani bodo ob 20.30 nastopili v Tolme-ču proti moštvu, ki ima le dve točki manj na lestvici (32), sicer z odigrano tekmo več. Trener Tomo Krašovec na gostovanju zagotovo ne bo mogel računati na poškodovanega Gianluco Giacomija in na Marca Grimaldija, ki je na potovanju v ZDA. Saša Ferfoglia in Giacomo Schillani pa bi morala biti na razpolago. Stebri trdožive karnijske postave so play-maker Francescatto, branilec Tosoni, krili Adami in Naglic ter centra Polo in Stroppolo. Sodnika srečanja bosta DAgostino in Moras-sutti z Goriškega. Na prvi tekmi je Breg doma zmagal z 78:66. Borovci pa bodo po klavrnem nastopu v zaostalem srečanju proti Don Boscu jutri (začetek ob 20.45, sodnika Sacilotto in Badarac iz Pordenona) gostovali v San Danieleju. Izkušeni gostitelji so še lani igrali v višji ligi in so že na Prvem maju pošteno namučili Po-povičeve fante (81:76). Glavni nosilci igre so play-maker Pellarini, branilca Campanotto (eden boljših strelcev skupine) in Colutta, krilo Bierti in centri At-tico, Idelfonso ter Bellese. Svetoivanča-ni bodo morali pokazati zlasti v obrambi čisto drugačen pristop kot v ponesrečenem tržaškem derbiju. Postava pa bi lahko spet bila popolna, saj bi se po poškodbi moral vrniti Marko Meden. nogomet - Najmlajši Kras je iztrgal točko vodilnemu NAJMLAJŠI Sant' Andrea - Kras 2:2 (2:1) Strelec: Selakovic 2 Kras: Paoli (L. Gregori), Nabergoj, Kosovel, Zerjal (Burri), P.Gregori (Sup-pani), Miloševic, Ghersinich, Covarel-li, Selakovic, Kocman, Dedai. Trener Andrej Pahor Kras se je proti porvouvrščeni Sant' Andreii dobro odrezal. »Fantje so se borili do konca in to se je tudi obrestovalo,« je po tekmi dejal trener. Kras ima v zadnjih tekmah nekaj težav predvsem z odsotnostjo igralcev, zato so se ekipi že dvakrat pridružili vezista Na-bergoj (1999) in Covarelli (99) ter obrambni igralec Suppani (2000). Nekoliko fizično slabšemu Krasu tokrat ni šlo preveč od rok. V prvem polčasu je imel nasprotnik le eno stoodstotno priložnost za gol. Oba zadetka pa sta bila sad vratarjeve netočnosti. V drugem polčasu pa je bil vratar dokaj odločilen, saj je ubranil tri nasprotnikove prlož-nosti. (mip) Pro Gorizia - Sovodnje 1:2 (1:1) Strelec: 0:1 Leban, 1:2 Leban Sovodnje: De Bianchi, Pavletič, Terpin, Piva, Persolja, Petejan (Černic), Čavdek, Lazareski, Bruzzechese (Lo Piano), Trevisanavide (Frandolič), Le-ban. Trener: Cijan. Igralci iz Sovodenj so s pravim pristopom na tokratnjem bljižnjem gostovanju v Gorici povsem zasluženo osvojili vse tri točke. Ze v 7. minuti se je Leban lepo otresel branilca v kazenskem prostoru ter še lepše diagonalno zadel za vodstvo. Po zadetku se je odvijala igra med obema kazenskima prostoroma, dve priložnosti za še višje vodstvo pa je zapravil sicer borbeni Bruzzechese. Domači so iz navidez nenevarne akcije zadeli za izenačenje. V slednji akciji se je žal poškodoval mladi Janez Petejan, ki je nato moral zapustiti igro. V drugem polčasu so So-vodenjci kazali veliko željo po zadetku in v eni izmed akcij se je v gneči zno-taj kazenskega prostora spet nabolje znašel Leban in zadel za rezultat 1:2. Domači so s hitri protinapadi in pol-protinapadi skušali doseči zadetek, a sovodenjska obramba na čelu s hitrim Čavdkom ni dovolila presenečenja. Še najbolj vroče je bilo pred vrati gostov v zadnji minuti, ko so domači po prekinitvi poslali oster predložek s strani na drugo vratnico, a je vratar De Bianc-hi žogo preusmeril v kot. Po izvedenem kotu, je kapetan Persolja poslal žogo daleč na nasprotno polovico in tekme je bilo konec. ZAČETNIKI Fincantieri Monfalcone - Juventina 2:3 (1:1, 0:1, 1:1) Strelca: Kerpan 2 in Serplini. Juventina: Barone, Copetti, Pie-montesi, Tonani, Impastato, Malic, Serplini, Kerpan, Marassi, Terčič, Ri-gonat, Deganutti, Osso, Willer. Trener: Batistin. Trener Efren Batistin je bil zadovoljen s svojimi varovanci, ki so v Tržiču igrali zbrano in dobro. DISCIPLINSKI UKREPI Le en kaznovan V zvezi s tekmami prejšnjega kroga v deželnih amaterski ligah je bil s prepovedjo igranja za en krog (četrti opomin) diskvalificiran tudi nogometaš Juventine Eric Iansig. Popravek Dan odprtih vrat za otroke na plezalni steni v Bazovici (v Športnem centru Zarja) bo danes, 9. marca, ob 17.00 do 19.00. V rubriki Planinski svet smo pomotoma zgrešili navesti dan. Za dodatne informacije lahko pokličete 3496648530 (Jernej). www.primorski.eu1 f ■ 20 Petek, 9. marca 2012 ŠPORT / odbojka - Sloga Tabor Televita v nedeljo v Repnu proti mladincem Sisleyja Zmaga spet obvezna Na kakšno postavo bo lahko v nedeljo na tekmi proti Sisleyu računal trener Sloge Tabor Televita Lucio Bat-tisti? Odgovor na to vprašanje bo znan šele danes zvečer, kakorkoli že pa Battisti ne bo imel veliko manevrskega prostora. Edini izmed poškodovanih igralcev, ki bi bil lahko mogoče do nedelje nared, je libero Nicholas Pri-vileggi. Sicer bo igrala ista postava kot prejšnji teden (ob običajnih standardnih igralcih še Mirko Kante na centru in Cernuta v vlogi libera), ko so slogaši v gosteh premagali Loreggio. Za Pri-vileggijem pa je »najbližji« vrnitvi na igrišče center Slavec, ki pa bo moral, kot kaže, mirovati vsaj še deset dni. Srečanje proti Sisleyu bo v boju za obstanek zelo pomembno. Mladi odbojkarji italijanskega prvoligaša imajo namreč točko manj od Sloge Ta- Center Sloge Tabor Gregor Jerončič. Poleg njega bo v tej vlogi spet začel Mirko Kante, Danjel Slavec je namreč še vedno poškodovan kroma bor, zmagali pa so celo tekmo več. V prvem delu je Sisley, ki na zadnjih dveh tekmah ni osvojil nobene točke, naše odbojkarje premagal po tie-breaku. Tudi v povratnem delu bi lahko bilo srečanje zelo izenačeno, igralci Sloge pa lahko s konstantno igro kljub težavam prevladajo. Navsezadnje je njihov nasprotnik mlada ekipa, ki večkrat igra nihajoče. Nove točke pa so za Slogo Tabor pravzaprav obvezne, saj bi se lahko glede na razpored tekem njen položaj na lestvici v primeru poraza nekoliko poslabšal. Trenutno so namreč na 8. mestu, v primeru gladkega poraza pa bi jih poleg Sisleya lahko prehitel še Ca-stelfranco, enajstouvrščeni Trentino (11. mesto je zadnje, ki vodi v nižjo ligo) pa bi se jim lahko približal na sami dve točki zaostanka. (T.G.) deželne lige - Jutri v Štandrežu V ospredju derbi med Valom in Sočo Zalet C bi se z zmago v Reani že skoraj rešil vseh skrbi V ospredju novega kroga v deželnih odbojkarskih prvenstvih bo nedvomno derbi med Valom in Sočo, pomembna tekma v boju za obstanek pa čaka tudi združeno ekipo Zalet C. Zalet D je ta teden prost. Reani se hočejo oddolžiti za poraz Odbojkarice Zaleta C si bodo skušale na gostovanju v Reani priboriti svojo četrto zaporedno zmago v skupini za obstanek. Z Reano so se zaletovke letos pomerile že dvakrat. V uvodnem krogu prvenstva so na domačih tleh zasluženo slavile, na povratni tekmi pa so nepričakovano izgubile. Svojim nasprotnicam se želijo maščevati za poraz, gladka zmaga pa je vsekakor obvezna, če hočejo doseči svoj cilj, to je prvo mesto med tržaškimi ekipami, nove tri točke pa bi obenem pomenile tudi pomemben korak naprej na poti do mirnega obstanka. Olympia na težkem gostovanju v Vidmu Goriška Olympia bo jutri igrala v gosteh proti Vbuju, ki se s Ferro Allu-miniom in Vivilom poteguje za prestop v B2-ligo (vse tri ekipe imajo krog pred začetkom povratnega dela druge faze enako število točk). Videmčani so na srečanju seveda nesporni favoriti, Olympia, ki naj bi jutri prvič v tem delu prvenstva igrala v popolni postavi, pa se jim bo skušala čim boljše upirati. Valovci favoriti na derbiju proti Soči Štandreška telovadnica bo jutri gotovo polna, saj je na sporedu prvi letošnji derbi med Valom Imsa Glass Global System in Sočo Zadružna banka So-vodnje Doberdob. Svojo pot v skupini za obstanek v C-ligi so boljše začeli valovci, ki so jutri tudi favoriti, pa čeprav je bila Soča zelo blizu uvrstitve med najboljših šest ekip letošnjega prvenstva. Val naj bi jutri nastopil v popolni postavi, Soča pa bo spet okrnjena, saj ne bo Mateja Jurna, Gregorja Testena in Petra Levpuščka. Na domačih tleh proti Buii Sloga, ki je v skupini za obstanek še brez točke, bo tokrat gostila pred-zadnjeuvrščeno Buio. Furlani se za las niso uvrstili v skupino za napredovanje, odtlej pa igrajo manj prepričljivo, tako da so se znašli pri dnu lestvice. Na papirju so vsekakor boljši od mladih Pe-terlinovih varovancev. Tržaški Volley Club bodo skušali vnovič presenetiti Mladi odbojkarji Olympie, ki igrajo v D-ligi, bodo v nedeljo gostili tržaško ekipo Volley Club, ki je v skupini za obstanek na prvem mestu. Terpin in soigralci so starejše Tržačane v prvi fazi prvenstva enkrat že presenetili, tako da lahko tudi tokrat ciljajo na uspeh. Njihova naloga vsekakor ne bo lahka, s prepričljivo zmago pa bi med drugim ohranili tretje mesto v skupini. (T.G.) umetnostno kotalkanje - Začetek tekmovalne sezone pri Poletu Kmalu bo šlo zares 17. in 18. marca bodo tekmovalke nastopile na pokrajinskem prvenstvu, čez dva meseca pa na pomembnejši deželni fazi Prvi uradni nastop bodo v kratkem dočakale tudi kotalkarice Poleta, ki se na letošnjo sezono pripravljajo od septembra dalje. Na Pikelcu imajo dovolj razpoložljivih ur: starejše kotalkarice lahko trenirajo tri ure dnevno, mlajše - začetnice in na-raščajnice - pa trikrat tedensko po dve uri in pol. Polet bo na uradnih tekmovanjih kot lani nastopal z desetimi tekmovalkami, med katerimi jih sedem tekmuje v kategorijah nižjega ranga (deželne začetnice in naraščajnice in državna divizija A), Katarina Jazbec in Metka Kuk, ki se je letos pridružila openskemu klubu, pa tekmujeta med kadetinjami, Martina De-berrnardi v kategoriji jeunesse, Valentina Scamperle pa med mladinkami. Barve Poleta bo na uradnih tekmovanjih branila tudi Sara Tence v disciplini solo dance. »Vadba vseh tekmovalk je v tem času še usmerjena v izpopolnjevanje in učenje novih tehničnih elementov, zato bo prvi nastop predvsem dober trening,« je pojasnil trener Mojmir Kokorovec. Tek- movalke bodo letos prvič stopile pred žirijo že 17. in 18. marca, ko bo pri tržaškem Patu pokrajinsko prvenstvo v obveznih likih, teden kasneje pa jih na kotalkališču Gionija čaka še prosti program. »Važen nastop pa bo šele čez dva meseca, ko bo na vrsti deželno prvenstvo. Tam moramo dobro nastopiti, saj je tekmovanje tudi kvalifikacija za državno prvenstvo,« je pojasnil Kokorovec, ki se je sicer tekmovalkam pridružil šele pred kratkim. Zaradi njegove dvemesečne odsotnosti (na Novi Zelandiji je vodil treninge državne reprezentance in še trenerski seminar) so tekmovalke trenirale z njegovimi sodelavci, z Lucio Palme, Samom Kokorovcem, Dašo Hrovatin in Davidom Battistijem. Trener z Opčin pravi, da imajo čisto vse tekmovalke možnost, da se uvrstijo na državno prvenstvo. Izpostavil je Metko Kuk in Katarino Jazbec, ki imata največ možnosti za dobro uvrstitev. Da bo pripravljenost optimalna, bo trener kmalu uvedel tudi kondicijsko vadbo. Z leve Valentina Scamparle, Martina Debernardi in Katarina Jazbec kroma Ob tekmovalkah vadi pri Poletu še dvajset kotalkarjev od 5. do 11. leta starosti, ki trenirajo pod vodstvom Mare Ber-tocchi in bodo nastopili na neuradnih tekmovanjih. (V.S.) □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva 2012 za 31. pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 18. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje do četrtka, 15. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). ŠZ SOČA v organizaciji in pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja organizira v nedeljo 11 .marca 2012 v telovadnici v Sovodnjah ob Soči turnir miniodbojke. Od 14.30 do 16.00 ure tekme v mikroodbojki, od 16.00 ure naprej pa turnirja miniodbojke in U12. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Pokal Javornik«, veljavne za 7. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 11. marca, na smučišču Cerkno. Vpisovanje je možno do srede, 7. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). šah - Na Tržaškem Kosovel in opensko ravnateljstvo Včeraj so na zavodu Žige Zoisa organizirali drugi turnir ekipnega šolskega oprvenstva v šahu. Na vrsti so bile šahistke osnovnih in srednjih šol. Nastopilo je pet ekip mlajših in tri ekipe starejših tekmovalk. Prvo mesto na lestvici so osvojile srednješolke šole Kosovel pred osnovnošolkami openskega didaktičnega ravnateljstva. Predstavnice openskih šol so bile za razred boljše od ostalih tekmovalk in so se seveda uvrstile na deželni finale, ki bo 31.t.m. v Spilimbergu. Uspeh slovenskih šol so dopolnile ekipe večstopenjskega zavoda Bartol - srednješolke so bile tretje, osnovnošolke pa četrte (obe sta uvrščeni na deželni finale) - ter druga ekipa openskega ravnateljstva, ki je bila peta. Najboljša posameznica je bila Lejla Juretič, ki je edina zmagala vseh sedem dvobojev. Izidi naših šol: Kosovel: Mojca Petaros 6/7, Karen Prester 6/7, Tina Busan 6/7, Tja-ša De Luisa 6,5/7; DR Opčine A: Lejla Juretič 7/7, Ivana Kreševič 7/7, Veronika De Luisa 5,5/7, Petra Grego-ri 4,5/7; Sv.Ciril in Metod: Alenka Cossutta 3 /4, Lucia Buzzai 0,5/4, Marija Viviani 4/6, Roberta Sabba 3,5/6, Lara Betocchi 3,5/4, Maja Zobec 2/4; Milčinski: Špela Križmančič 3/6, Katarina Polojaz 4/7; Nejla Dogič 3/6, Karol Kovic 3,5/6, Elena Antoni 0/3; DR Opčine B: Mateja Tavčar 3/7, Elisa Cuccagna 2/7, Kristina Perčič 4/7, Alja Furlan 3,5/7. Marko Oblak www.primorski.eu * odbojka - 1. divizija Soča Govolley 1. ŽENSKA DIVIZIJA Capriva - Soča/Govolley Kmečka banka 1:3 (22:25, 18:25, 25:17, 20:25) Soča/Govolley Kmečka banka: Antonič 6, Bressan 25, Gabbana 0, Pov-šič 3, Saveri 3, Valentinsig 17, Zavad-lav 6, Uršič 2, Humar (L1), Pozzo (L2), Giuntoli, Mania. Trenerka: Paola Uršič Združena ekipa Soče in Govolleya je v Koprivnem osvojila vse tri točke. Tretjeuvrščenim domačinkam je prepustila le en set, na splošno pa je igrala zbrano in odločno. Tokrat ni igrala Isabel Mania, ki jo je odlično nadomestila Alice Valentinsig. (T.G.) Vrstni red: Soča/Govolley Kmečka banka 51, Mossa 41, Capriva in Turriaco 36, Azzurra 31, Torriana in Pieris 19, Grado 17, Cormons 14, Soča Pizzeria Frnažar 2, Lucinico 1 (Cormons, Soča/Govolley in Soča Pizzeria Frnažar s tekmo več, Torria-na s tekmo manj). Na Tržaškem Bor Kmečka banka - Killjoy 2:3 (25:18, 16:25, 25:20, 23:25, 6:15) Bor: Košuta 14, Virgilio 3, Kneipp 11, M. Zonch 7, Pozzo 5, Co-stantini 14, Rabak (L) 1, Quaia (L2), G. Zonch 6, Venier 2, Pučnik 1, Olivo. Trener Coloni. Igralke Bora so igrale zelo nihajoče. Ko jim je servis šel dobro od rok, so bile njihove nasprotnice brez moči, vendar žal gostiteljice niso igrale dovolj konstantno. Večkrat je pešal sprejem, obramba je bila preveč statična, preveč so grešile in bile premalo agresivne. To je bilo najbolj vindo v četrtem setu, v katerem so ujele Killjoy ujele v končnici, nato pa set poceni zapravile. Igrale so sicer vse. UNDER18 ŽENSKE Breg - San Sergio 1:3 (17:25, 18:25, 25:21, 17:25) Breg: Amabile, Bassano, Bergamo, Klun, Novello, Pincer. Trenerja Desimirovic in Zeriali. To je bil zadnji nastop Brega v prvenstvu, ki je bilo v povratnem delu prava muka in v znamenju porazov proti vsem ekipam ter ene same osvojene točke, medtem ko je Breg v prvem delu dosegel tri zmage. Breg je stalno pestilo pomanjkanje igralk, motiv je padel tudi na treningih, tako da pravega napredka ni moglo biti, trenerja sta pogrešala tudi resnost. Tudi proti pepelki San Sergio so se igralke trudile, vendar pa niso mogle priti več kot do častnega seta. V ponedeljek so s 3:0 (25:9, 25:21, 25:14) izgubile tudi proti Lucchiniju, igrale pa so slabše kot proti San Sergiu. UNDER 16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Coselli A - Zalet Zadružna kraška banka 3:0 (25:13, 25:16, 25:14) Zalet ZKB: Pozzo, Pučnik, Co-stantini, Zonch, Quaia, Kraljič, Rabak (L1), Ghersi (L2), Olivo, Lugo. Trener: Mitja Gombač Okrnjene zaletovke so gladko izgubile proti prvouvrščenim vrstnicam Cosellija, z razliko od prejšnjih nastopov proti njim, pa jim tokrat niso nudile velikega odpora. Trener Gombač je preizkusil različne postave, a nobena ni resneje ogrozila domačink, ki so tako v manj kot eni uri osvojile nove tri točke in še bolj utrdile prvo mesto. (T.G.) UNDER 12 Val Bensa - Pizzeria El Merendero 3:0 (25:12; 25:15; 25:14) Val Bensa: Antonutti, Bensa, A. in J. Gergolet, Lavrenčič, Podveršič, Ma-russi, Preschern,Cingerli, Ferletic. Trener Leon Hrovat Tekma proti Staranzanu se je odvijala v domači telovadnici pred množično publiko, ki je glasno spodbujali male igralce Vala. Na podlagi dobrega sprejema servisa, ki je omogočil dobre podaje, je Val razvijal zelo učinkovit napad. Na trenutke se je zdelo, da so nasprotnikom odvzeli voljo do igranja. Največ točk je dosegel Jansh Gergolet, ki se je izkazal z ostrim napadom. Pohvala gre seveda celotni ekipi. NIMIVOSTI Petek, 9. marca 2012 dolžina dneva Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 Dolžina dneva 11.35 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 6.31 bioprognoza Pri najbolj občutljivih bodo zjutraj še možne manjše vremensko pogojene težave, sicer pa bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbuden. plimovanje Danes: ob 4.51 najnižje -44 cm, ob 10.42 najvišje 37 cm, ob 16.44 najnižje -49 cm, ob 23.10 najvišje 55 cm. Jutri: ob 4.24 najnižje -44 cm, ob 11.15 najvišje 28 cm, ob 17.06 najnižje -37 cm, ob 23.35 najvišje 51 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................100 Vogel Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno................90 Rogla.................100 Mariborsko Pohorje . .70 Civetta.................70 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER forbes - Število najbogatejših je v zadnjem letu zraslo za odstotek kulinarika - Mednarodno tekmovanje Na svetu 1226 milijarderjev, Nagrada za knjigo najbogatejši še vedno Carlos Slim o kranjski klobasi NEW YORK - Na svetu je 1226 milijarderjev, kar je odstotek več kot pred enim letom. Na vrhu lestvice je še vedno mehiški telekomunikacijski magnat Carlos Slim Helu, ki je težak 69 milijard dolarjev, sledi pa mu ustanovitelj Microsofta Bill Gates z 61 milijardami dolarjev, je v sredo objavila ameriška revija Forbes. Na tretjem mestu je ameriški investitor Warren Buffett s 44 milijardami dolarjev, sledi francoski magnat in prvi mož prestižne skupine LVMH Bernard Anault z 41 milijardami, peti pa je španski modni magnat Amancio Ortega, ki je težak 37,5 milijarde dolarjev. Kljub dejstvu, da se je povečalo število tistih, ki svoje premoženje zapisujejo z najmanj desetimi številkami, pa lansko leto za milijarderje vseeno ni bilo lahko. 441 se je namreč premoženje zmanjšalo, 81 za več kot milijardo, medtem ko ga je povečalo 461. 180 pa jih je ohranilo približno enako premoženje. Na seznam se je uvrstilo 128 novih milijarderjev, 117 pa jih je izpadlo. Lani se je sicer na seznam uvrstilo 214 novincev. Carlos Slim Helu, ki ostaja na vrhu lestvice že tretje leto zapored, je v lanskem letu sicer izgubil za pet milijard dolarjev premoženja, predvsem na račun padca vrednosti delnic njegovega največjega holdinga, regionalnega ponudnika mobilne telefonije America Movil. Bill Gates pa je za pet milijard težji kot v letu poprej. Kot ugotavljajo pri Forbesu, se je njegovo premoženje povečalo na račun cen delnic Microsofta, ki so najvišje v zadnjih 10 letih. Na seznamu je tudi več novih imen. Kot izpostavlja ameriška tiskovna agencija AP, so med zanimivimi zagotovo Elon Musk, soustanovitelj Pay-Pala in ustanovitelj Tesla Motors, ki proizvaja električne avtomobile. Na račun povečanja vrednosti svojih podjetij je postal 634. najbogatejši Zemljan. Na listo se je uvrstila tudi Laurene Powell Jobs, ki je na seznamu prev- Carlos Slim Helu ansa zela mesto svojega pokojnega moža Steva Jobsa iz Applea. Ena najbolj zanimivih novink na seznamu pa je Sara Blakely, lastnica podjetja Spanx, ki prodaja žensko spodnje perilo za huj- šanje. Z 41 leti je najmlajša milijarder-ka, ki se je uvrstila na seznam z lastnim premoženjem. Med največjimi izgubarji pa je bil lani indijski jeklarski in industrijski magnat Lakshmi Mittal. Premoženje se mu je zmanjšalo kar za 10,4 milijarde dolarjev na 20,7 milijarde. Kljub temu ostaja eden najbogatejših ljudi v Aziji. Skupno so sicer milijarderji povečali svoje premoženje za dva odstotka na 4600 milijard dolarjev. Povprečno pa imajo pod palcem 3,7 milijarde dolarjev, piše Forbes. Največ milijarderjev - 425 - še vedno prihaja iz ZDA, skupno pa prihajajo iz 58 držav "od Peruja do Maroka". ZDA po številu milijarderjev še vedno sledita Rusija in Kitajska, čeprav se je njuno število milijarderjev zmanjšalo in sicer na 95 oz. 96 s 115 oz. 101. Iz azijsko-pacifiške regije prihaja 315 milijarderjev, v Evropi jih je 310, v Latinski Ameriki 90, na Bližnjem vzhodu in Afriki pa 86. Slovencev ni med njimi. (STA) LJUBLJANA - Monografija Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije, ki je izšla novembra lani ob 20. obletnici založbe Rokus Klett, je na letošnjem mednarodnem tekmovanju kuharskih knjig, Gourmand World Cookbook Awards, zmagala v kategoriji kuharic, ki se osredotočajo na eno sestavino (Best single subject). Nagrade Gourmand World Cookbook Awards, ki jih podeljuje združenje Gourmand International, v ga-stronomskem svetu veljajo za oskarje kuharic. Na letošnjem 17. tekmovanju je iz 162 držav sodelovalo kar 9500 knjig, nagrade pa so podelili v več kategorijah. V najštevilčnejši kategoriji, to je kuharicah, ki se osredotočajo zgolj na eno sestavino, se je za nagrado potegovalo 64 knjig iz 34 držav, osvojila pa jo je prav monografija Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije, so sporočili iz založbe Rokus Klett. Nagrade so podelili v sredo v pariški koncertni dvorani Les Folies Bergere. Kuharica, ki je nastala pod vodstvom etnologa Janeza Bogataja, prikazuje pot kranjske klobase od njene "prazgodovine" do danes, nato pa predstavlja paleto ustvarjalnih kulinaričnih mojstrovin, ki so jih pripravili slovenski kuharski mojstri in mojstrice iz 16 izbranih gostinskih hiš. "Kranjska klobasa - zašpiljeno dobra od 1896" je bila izhodišče za pripravo 46 izvirnih receptov s fotografijami 17 hladnih in toplih predjedi, 17 glavnih jedi in celo 12 sladic. K estetski podobi kuharice sta pripomogla oblikovalec Žare Kerin in fotograf Janez Pukšič. Monografija, ki je bralcem na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, je svojo prvo nagrado dobila že na lanskem Slovenskem knjižnem sejmu in tako obeležila praznovanje obletnice založbe Rokus Klett, sedaj pa se ji je pridružila še druga. Sicer pa je to že tretja nagrada Gourmand za kulinarične knjige omenjene založbe. Pred tem sta bili nagrajeni knjigi Vina Slovenije (2004) in Kuhinja Slovenije (2006). (STA) vesolje - Možne motnje v delovanju satelitov Sončev vihar dosega Zemljo WASHINGTON - Zemlji se bliža največji vesoljski vihar v zadnjih petih letih, ki bi lahko povzročil motnje v delovanju satelitov, predvsem satelitske navigacije, težave pa bi lahko povzročil tudi v letalskem prometu. Glavnina viharja naj bi Zemljo zajela že včeraj, "neurje" pa naj bi trajalo še danes, opozarjajo znanstveniki. Gre za posledico dveh zelo velikih izbruhov energije s površine Sonca, najmočnejših po decembru 2006, je sporočil ameriški center za oceanografska in atmosferska merjenja NOAA. Gre za približno 10 milijard ton visoko nabitih delcev, ki se Zemlji približujejo s hitrostjo med pet in šest tisoč kilometrov na uro. Nabiti delci bodo v Zemljinem magnetnem polju povzročili t.i. geoma-gnetni vihar, ki močno vpliva na delovanje elektronskih naprav. To velja tako za satelite kot tudi za električno omrežje na Zemlji, opozarjajo znanstveniki. Po drugi strani pa bo ta vesoljski vihar ponudil tudi možnost opazovanja izjemnega severnega sija. Ta pojav naj bi bil najlepše viden v Srednji Aziji. Kot še pojasnjujejo znanstveniki na NOAA, je Sonce trenutno v fazi povečane aktivnosti, ki se kaže v povečanem številu Sončevih peg, iz katerih "bruha" energija. Gre za del 11-letnega cikla, ki naj bi vrhunec dosegel prihodnje leto. NOAA glede na količino energije izbruhov meri štiri glavne komponente Sončeve aktivnosti - Sončeve izbruhe, izbruhe mase iz Sončeve korone, hitri solarni veter in solarne energetske delce. Ko pride do izbruha, nekateri delci dosežejo Zemljo praktično takoj in so predvsem grožnja za vesoljska plovila in astronavte. Glavnina plazme iz masnega izbruha Sončeve korone pa na primer potrebuje med 30 in 72 urami, da doseže površje Zemlje, kjer potem povzroča težave v delovanju elektronskih naprav. Še posebej veliki so učinki teh delcev na polih Zemlje. Glede na moč Sončevih izbruhov NOAA določa tudi intenzivnost to- vrstnih geomagnetnih viharjev. Sedanjega so ocenili kot "močan G3" geo-magnetni vihar. Tovrstni viharji povzročijo večje motnje v geomagnetnem polju Zemlje, ki ščiti planet pred nevarnimi delci. Poleg tega ima vihar tudi oznako "zelo močan S3", s čimer merijo količino radioaktivnosti delcev. Znanstveniki poleg tega opozarjajo, da bodo povečane Sončeve aktivnosti zagotovo trajale še prihodnji teden. Niso pa jasne razsežnosti, do katerih bi lahko prišlo. Znanstveniki upajo, da se bo ta povečana aktivnost Sonca videla le v atraktivni predstavi severnega sija na severnem nočnem nebu. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. marca 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka: OPZ Emil Komel (Gorica) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'ere-dita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Kviz: Non spa-rate sul pianista (v. F. Frizzi) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamento 0.55 Nočni dnevnik 1.35 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due 7.00 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.50 Dnevnik -športne vesti 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 1.20 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS: Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Dark blue 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik -Parlament ^ Rai Tre Nočni dnevnik 1.50 Film: Gardenia, il giu-stiziere della mala (krim., It., 79, r. D. Pao-lella, i. F. Califano, M. Balsam) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.10 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.25 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio, P. Cor-tellesi) 23.30 Supercinema 23.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Kolesarstvo: Tirreno -Adriatico, 3. etapa, Indicatore - Terni, prenos 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Robinson 23.15 Aktualno: E se domani 0.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews u Rete 4 6.05 Variete: Peste e corna 6.45 Dnevnik -kratke vesti 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: I racconti di Melaverde 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Cimarron (western, ZDA, '60, r. A. Mann, i. G. Ford, M. Schell) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 23.50 Film: Nonhosonno (srh., It., '00, r. D. Argento, i. S. Dionisi, C. Caselli) 1.25 La 7 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Črno-beli časi 16.05 Slovenski utrinki 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.20 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Spider-Man (fant., ZDA, '02, r. S. Rai-mi, i. T. Maguire, W. Dafoe) 23.40 Variete: Le Iene (v. I. Blasi, E. Brignano) 1.15 Nan.: The Shield 2.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.00 Dnevnik 7.3014.10 Dok. Italia da sco-prire 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.3015.00 Dok.: Luoghi magici della Terra 11.0016.00 Dok.: Piccola grande Italia 13.15 Italia, economia e Prometeo 13.30 Dnevnik 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.15 Variete: Archeologie 19.30 Dnevnik 19.55 Rotocalco ADNKronos 20.15 Aktualno: Contile Juste 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Vo-ci dal Ghetto 22.00 Talk show: A tambur battente 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Košarka: Pallacanestro Trieste - Pallacanestro Trento LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menu di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Alla conquista dell'infinito - La storia di Werner Von Braun (biog., ZDA, '60, r. J.L. Thompson, i. C. Jurgens, V. Shaw) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.00 Aktualno: I menu di Be-nedetta 18.55 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbaric-he (v. D. Bignardi) 0.00 Šport: Sotto cane-stro 0.30 Nočni dnevnik 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso 0.15 Dok. serija: Branja 0.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.20 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos iz Aa-reja (pon.) 11.30 Dobro jutro (pon.) 13.20 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos iz Aareja 14.15 Osmi dan (pon.) 14.45 Knjiga mene briga 15.05 Biatlon: SP, štafete (m), prenos iz Ruhpoldinga 16.45 Atletika: SP v dvorani, vključitev v prenos iz Carigrada 19.00 Nordijsko smučanje: SP, skoki (ž), posnetek iz Osla 20.00 Dok. odd.: Nas čaka obrat magnetnega polja? 20.50 Hum. nad.: Sodobna družina 21.10 Nad.: Oglaševalci 22.00 Film: Tovor 200 23.30 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.30 Poročila TVS1 9.00 Odbor za zadeve EU, prenos 12.30 Poročila TVS1 13.30 Tv dnevnik Tvs1 15.30 Poročila TVS1 17.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 0.00 Aktualno 20.40 Poslanski premislek 20.50 23.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 20.00 Posebna ponudba (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Vesolje je 15.10 Biatlon: SP, neposredni prenos 16.45 Dok. odd.: Val Resia 17.25 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - aktualnost 20.00 Zoom -vsestranska ustvarjalnost 20.30 Effe's Inferno 21.15 Eno življenje, ena zgodba 22.25 Arhivski posnetki 23.05 Potopisi 0.20 Čezmejna TV pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Dieta z domačega loga (resn. serija) 12.0517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Minuta do zmage 21.00 22.30 Film: Godzilla 22.00 24UR zvečer, Novice 0.10 Film: Fontana življenja (ZDA) 2.05 24UR (pon.) 3.05 Nočna panorama (T Slovenija 1 Kanal A 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.30 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.40 Pravljica za otroke: Nočko 10.55 Gremo na smuči (pon.) 11.25 Potopisna nan.: Sanjska dežela (pon.) 7.05 Ninja želve (ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.20 Vsi županovi možje (nan.) 9.15 15.40 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 12.50 Tv prodaja 13.45 Film: Lepotica pod krinko (ZDA) 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Špiclji 22.25 Nad.: Peščica izbranih 23.25 Film: Da te kap 3 (ZDA) 1.00 Top Gear (avtom. serija) 2.00 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko San-cin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan -Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl, 24. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni pogovor19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 6. Koncert orkestra SF v okviru modrega abonmaja; 22.05 Zborovska glasba, posnetki z domačih in tujih odrov; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 10.03.2012 OB 16.00 URI PARTY MONTEDORO FREETIME i ■ v:--, v^ O 'i j ■ Kv^ * r nf/JM ■ ? . ■ i PERSONAL SHOPPER TET0VAZE HENNE ZIVA IZLOŽBA