MAREC 2006 OBVEZNI »zvon CENTER POZABIL NA JUGOVZHODNO LEPOTICO Sprejet 1,6 mlrd SIT težak proračun Turizem pod drobnogledom Javna razpisa za kulturo in šport Kovanec na kovanec -v 10 letih 144 tisoč tolarjev >ie.■>>■■<■<>«■ ^ poznanje, kako pomemb-no je ohraniti ribniško •^oblačilno dediščino, je prihajalo počasi. Kar nekaj dogodkov je bilo navezanih na to. Z oblačili in plesi iz Ribniške doline smo folkloristi "Veterani" več kot petdesetkrat nastopili doma in v tujini. Predstavili smo se v Rusiji, na Češkem, v Italiji, Avstriji in Angliji in prejeli pohvale od ljudi, ki se že dolgo ukvarjajo s folkloro in ohranjajo ljudsko izročilo v plesu in oblačilni podobi. Leta 2001 smo kot skupina na Andragoškem centru v Ljubljani prejeli priznanje za vseživljenjsko učenje, ker smo na osnovi lastnega raziskovanja odkrili in ohranili plese in oblačila iz Ribniške doline. Fotografija plesnih parov v ribniških oblačilih je bila predstavljena v mednarodnem časopisju "Learning is for everyone" ter v časopisu, posvečenemu vseživljenskemu učenju v Kanadi. Najina iskanja in pogovori po Dolini so po teh priznanjih dobili večji pomen. V meni seje prebudila želja, da z možem zbereva čim več ustnega, slikovnega in predmetnega gradiva in ga predstaviva in ohraniva ribniškim rodovom. Želiva si, da bi vse, kar sva že in kar še bova zbrala, našlo stalni razstavni prostor v Ribnici. Pogled v babičino skrinjo VII. DEL Piše: Alenka Pakiž V razgovorih v Danah, Prigorici, na Rerovem, v Sodražici, Retjah in drugod so mi sogovorniki pripovedovali, da se je po Dolini iz roda v rod ohranilo praznovanje godov, "ofiranje". Ljudem je varstvo svetnikov veliko pomenilo, zato je bil dan njihovega zavetnika velik praznik, večji kot rojstni dan. "Otiralo" se je vsem v vasi na večer pred praznikom njihovega zavetnika. Vaščani so se zbrali v mraku pred godovnikovo hišo. Žal so to lepo in družabno navado v letih po vojni v večini opustili. Tina Zobec iz Dolenje vasi se v mrzlih dneh OGRNE S ČRNIM VOLNENIM PLETOM (220 CM X 80 cm) s "cofli". Pred več kot 50 leti ga je "NAŠTRIKALA" KORLOVA MICA. VOLNO RAJE G. TINA PRELA SAMA, KER SO GOJIU OVCE. Pripovedovalci so se takole spominjali: " Na dvorišču se je zbrala prav pisana druščina, opremljena z lonci, pokrovkami - "renami", glavniki, trobljami, kravjim zvoncem in raznimi lesenimi predmeti od kuhalnic do perilnika - "riti mašine". Z vsem tem so naredili precej hrupa. S tem so privabili na hišni prag slavljenca in domače. Sledilo je voščilo, domači so prinesli dobrote za pogostitev, slavljenec pa pijačo. Velikokrat se je še prepevalo, večkrat tudi plesalo. Običajno so se ob zvokih harmonike zavrteli na dvorišču pred hišo. Kadar je bilo preveč mokro in hladno, so plesali v skednju na podu. Prvi je zaplesal slavljenec, potem vsi ostali. Vedno se je našel kdo, ki je spremljal harmonikarja z domačimi tolkali in dajal ritem. Prav je prišel tudi lesen stol z okroglimi prečkami na naslonjalu, po katerih je tolkel z leseno žlico ali pa kar s polenom. "Ofiranje" je bila priložnost, kjer so se vaščani srečevali, zato se je obleklo malo boljšo obleko. Dekleta so se postavljala s pisanimi "židanimi" rutami in predpasniki ter prazničnimi ozkimi, pod pas segajočimi bluzami ali jopicami - "ibrjakcami". Fantje so si nadeli boljšo srajco, "lajb'č", uro na "veriksni" in prazničen klobuk. V zimskih mesecih je dan kratek, noči zelo hladne. Prišleki so se za tisti čas oblekli topleje. Ženske so nosile spodnja krila iz pisane in črtaste flanele - "porhanta" in toplejše volnene ali žametne rute. Preko ledij so bile ogrnjene z volnenimi ogrinjali - "kostihelni" - "nahtihelni" in pleti. Volnena ogrinjala so bila kvadratne oblike na robu z resicami "franžami", velikosti 160 cm x 160 cm in so jih pripognile v trikotnik, da so bila dvojna in še bolj topla. Nekatere so si jih položile tudi preko naglavne rute in pokrile tudi roke. Kupovale so jih na sejmih. Volnene plete so ženske pletle doma, najlepši so bili "štrikani" z bunkami in "cofli". Fantje so se radi pokrivali s široko oblikovanimi kapami - "šildkapami". Namenoma so bile tako široke, da so se lahko potegnile preko ušes, kadar je bilo hudo mrzlo. Ostali so bili pokriti s toplejšimi klobuki, pa tudi polhovke so si nadeli. Preko srajc so nekateri oblekli doma pletene "žemperje", drugi so nosili brezrokavnike in z vatelinom podložene jopiče. Kdor je imel škornje, si je obul le - te, drugi so si v visoke čevlje obuli doma pletene volnene nogavice ali pa so si noge ovili v flanelaste krpe - "onuče", da jih ni zeblo. Krpe so povili čim bolj gladko, da jih ni otiščalo." Nadaljevanje na strani 35 Marija Andoušek iz Lipovca je ohranila ogrinjalo - "KOCN" IN "ŽIDANO" RUTO SVOJIH PREDNIKOV. MARCA PIŠEMO: Dogodki meseca Center nas je pozabil 4 Novice iz doline Turizem pod okrilje Miklove hiše 1,6 mlrd SIT težak proračun Kulturne drobtinice Glasbeni Grafenauerjev! Sumljiva oseba v Ribniški dolini Na poti do socialne blaginje Upanje za Dom umre zadnje 10 Od vasi do vasi 10 Marjanovih let za kovance Med našimi ljudmi Vandalizem je problem! Razpisi Zabavne strani Bralci pišejo Taksa za obremenitev vode Od vrtca do šole Med prvimi osmimi sivimi celicami 28 Vrtec želi naravoslovno učilnico Ločitev staršev POLITIČNE STRANKE IZBIRAJO, NAROD BO IZVOLIL Športne utrinki Ugar globoko v pripravah Ina spet državna prvakinja 32^ , 34 ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net J/ Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 28. april 2006 3 Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se J/ Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si j' KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Politika je že začela stopati skozi bolj odpr-1 ta vrata, saj se bo letošnjo jesen ponovno ! 4 menjavala lokalna politična struktura. H Kandidati za svetnike so večinoma kar i; pripravljeni in spet bo med njimi srečevati imena, ki so že sedela v občinskem svetu. V njem so bili tudi taki, ki jih v vseh letih nismo nikoli slišali priglasiti se k besedi oz. so se le takrat, kadar so želeli poudariti kak problem iz svoje soseske. Županski kandidati so bolj delikatna stvar. Najbolj se ugiba, ali se bo v volilnem boju pojavil kdo, ki ni ne zdajšnji ne bivši župan in bi lahko zavoljo sveže podobe in 'nepolitične' preteklosti in izpostavljenosti lahko < dobil večinsko podporo. V javnosti je moč , j zaznati, da si Ribničani želijo podjetnega ; župana, ki se ne bi bal pripeljati novih ; > investicij v Dolino in bi pokazal več i odločnosti. Po drugi strani se stranke ubadajo s S prepričevanjem kandidatov, da je smisel-1 no opustiti sedanje delo in se lotiti županstva. SDS zatrjuje, da bo imela svo- < jega kandidata, v igri pa so menda tri imena, čeprav je slišati, da bi morda 1 domače volilno telo spet lahko prepričal poslanec Jože Tanko, ki je Ribnico vodil j osem let. Na zadnjih volitvah so se mnoge interesne skupine zarotile proti njemu, kmalu zatem pa to svoje dejanje globoko obžalovale, vedo povedati tedanji največji agitatorji proti Tanku. Slednjemu je uspelo postaviti se v stranki predsedniku vlade Janezu Janši ob bok in vodi tudi poslansko ; skupino SDS, je pa pripravljen ponovno kandidirati, če se mu bo zdelo, da bi lahko dobil zadostno podporo. Poklonila bi mu jo lahko tudi NSi, če ne bo uspela najti lastnega kandidata, medtem ko so se ostale stranke odločile za svoje. SD menda za Prvina Lavriča, ki je sedaj občinski svetnik, za SLS o ponovni kandidaturi razmišlja aktualni župan Alojz Marn, LDS pa je naletela na težave. Novi svetnik Janez Pucelj in bivši svetnik Marko Obrstar, ki sta bila vseskozi v igri za župana, sta naletela na zakonske ovire o lastništvu in kapitalskem premoženju, zavoljo katerih je Obrstar že izstopil iz občinskega sveta, saj je več kot 20-odstot-ni lastnik gradbenega podjetja. LDS je zato poiskalo še tretjega kandidata, vendar za zdaj njegova kandidatura še ni povsem jasna, je dejal Erčulj, oz. ime še ni zrelo za objavo. Urednica Gradivo za naslednjo številko oddajte do 28. aprila 2006 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Marko Burger): Pikapolonica D 3 mmm ii»czo Časnik Finance nas je vzel pod lupo CENTER POZABIL NA NAŠO ?) REGIJO Vlečni konji gospodarstva ribniško spečo jugovzhodno lepotico Pri zapostavljanju južnega dela države v vseh pogledih ne gre za nič drugega kot za klasičen konflikt med centrom in regijo, ko se vse steka v prestolnico, regije pa so prepuščene lastni iznajdljivosti. Tako je zvenela temeljna ugotovitev politikov, podjetnikov in odgovornih vodstvenih delavcev, ki so na pobudo časnika Finance tuhtali, kako bi bilo mogoče 'prebuditi to jugovzhodno lepotico', kot je bil delovni naslov okrogle mize 17. marca v Škrabčevem skednju. Kot gostitelj se je ponudil Janez škrabec, eden najmočnejših vlečnih konjev regije, ki je pred časom dal pobudo Financam, da se pri pripravi takih polemičnih srečanj lotijo tudi naše regije. In so se je, čeprav med zadnjimi. 13. marca je najprej izšla posebna priloga na sedmih straneh, ki jo na naslovnici zaznamuje suhorobarski fant s krošnjo na rami in klobučkom na glavi, nanizani pa so tudi glavni problemi regije, ki jo pomembno oblikujeta središči Ribnica in Kočevje: • Obrtnih con je vse več, obrtnikov vse manj, a radi bi se šli lesarsko industrijo. • Skupaj premoremo manj kot 600 ležišč, a sanjamo o velikih priložnostih v turizmu. • Radi bi imeli velike centre znanja, a že leta nas ne sliši ministrstvo za šolstvo in pademo na vseh razpisih za ustanovitev raziskovalnih centrov. Ta hip se za ustanovitev enega trudi Andrej Mohar iz Euromixa. Ker ima pološke korenine, bi rad na višini 1000 metrov, nekje med Ribnico in Loškim Potokom, ustvaril Nacionalni center za naravoslovje in tehniko na površini 800 kv.m. Mlade bi rad navdušil za naravoslovje in tehniko, v la namen pa skupaj z EU vložil 2 mio evrov. V lem sklopu bi postavil tudi astronomski raziskovalni observatorij, v njem pa namestil največji teleskop v državi. • Radi bi imeli hitro cesto, "ker je treba razmere na cesti proti glavnemu mestu ob začetku ali koncu delavnika preprosto doživeti, da lahko verjameš". Moderator pogovora s 16 sogovorniki je bil Peter Franki, novinar časnika Finance, ki slovi po spretnem jeziku in je tako predstavnike turizma in gospodarstva usmerjal k čim bolj osebno opredeljenim odgovorom, vendar smo nazadnje pristali le pri kramljanju oz. ujeli prvobitni namen takih okroglih miz: pritegnile naj bi vse akterje vlečnega voza razvoja, da se srečajo, pomenijo in morda prerastejo svoje miselne okvire za svetlejšo prihodnost vse regije. Nekateri so takoj določili datume za nove pogovore, saj sta bila v prvem delu, ko je bil v ospredju turizem, prisotna tudi Marjan Hribar z direktorata za turizem, še bolj zanimiv pa je bil VelislavŽvipelj s Sklada RS za regionalni razvoj. Ta je 'prinesel' informacijo o 10 mlrd SIT, ki jih bo sklad delil takim, ki imajo pripravljene dobre projekte. kočevskega konca naj bi budili naših krajev in svetoval, naj se za začetek bolj usmerimo k dnevnim gostom ter k naši prestolnici. Prvi stik s tujci so nam ravno Ljubljančani, kamor gostje najprej pridejo z brniškega letališča, "in če njih povprašajo, kaj se splača videti tu, gotovo ne bodo imenovali kočevsko-ribniškega območja." S podobno mislijo nas je že na začetku postavil na svoje mesto novinar Franki, ko je v stavku orisal, po čem nas zdaj poznajo Ljubljančani. "Ribnico še poznajo po suhi robi, Kočevje je pa le pot do Krka." Kaj pa naši medvedi?, so ga dopolnili Kočevci.... V TURISTIČNEM DELU OKROGLE MIZE SO SODELOVALI PREDSTAVNIKI DRŽAVE TER ALENKA HENIGMAN Z ZAVODA PO-PPD OD Idrijce DO Kolpe, Irena Škufca s Centra za promocijo turizma Kočevje, Zlatko Polajžer s Posestva Ugar, Vesna Horžen iz Miklove hiše in občinski svetnik Miha Klun "Na vrata našega sklada ni trkanja s tega področja,''\e ošvrknil naše turistične delavce, ki so državi takoj očitali, da so bili do sedaj vsi javni razpisi Morda pa province sploh ne vemo, zakaj pravzaprav nergamo, se je v uvodnem komentarju priloge spraševala urednica Mojca Vozel. Vzemite vzvode v svoje roke, nas je nagovorila, v isti sapi pa dobiva občutek, da se to v ribniško-kočevskih logih že dogaja. "Institucije, odgovorne za razvoj, se povezujejo, projekti tečejo, ljudje razmišljajo o prihodnosti. In to je dobro!" Vse to se po malem tu res dogaja. Regija postaja bolj glasna, ljudje se povezujejo, a vendar o sebi istočasno govorimo, da smo očitno še vedno dovolj zadovoljni s tem, kar imamo in nimamo zadostne Ali JE lahko turizem vlečni konj gospodarstva, je bilo prvo vprašan- motivacije za korenite spre-je, ki gaje na gospodarstvenike naslovil Peter Frankl membe, kot je bilo na srečanju od nekaterih govornic večkrat slišati. Direktor Riko d.o.o. Jože Gradišar je prepričan, da tako govorijo ljudje, ki jim ni treba skrbeti za vsakodnevni dobiček oz. redno dobivajo plačo ob koncu meseca, pa če je delo storjeno ali ne in pri tem mislil na vse občinske in državne institucije. "Z njihove strani mora priti taka pobuda in strategija, da bomo verjeli, da se bomo šli turizem in vedeli, v kaj bomo vlagali ter kdaj naj bi tudi kaj potržili." Rešeto JV občine naj ustvarijo super regijo z dodatnimi olajšavami in boljšo infrastrukturo. (Srečko štefanič, Melamin) pisani na roko velikim turističnim centrom, kar je razvidno tudi iz razpisnih pogojev. Žvipelj je turistične delavce okrcal še zaradi slabe promocije Gostiteu J. Škrabec in starosta ribniškega GOSPODARSTVA M. ANZELJC Zlatko Polajžer, direktor posestva Ugar, ki bo sredi septembra pripravilo tekmo svetovnega pokala v jahanju, pa vidi glavne ovire pri delu v tem, da jih nihče od pristojnih ljudi za razvoj ne opazi, če niso vsakodnevno prisotni v medijih. V okolju je premalo komunikacije med ljudmi, ki imajo niti v rokah, meni, tisti, ki odločajo, pa imajo premalo znanja o turistični dejavnosti. Ker Ugar za svoje konjenike in spremstvo potrebuje višji nivo turistične ponudbe, kot jo premoreta Ribnica in regija, bo posestvo samo investiralo v izgradnjo apartmajev, je dejal Polajžer. Po besedah Petra Frankla se selimo v področje storitvene ekonomije in iščemo zatočišče v turizmu tako vneto, kot da bo cela.dežela živela le od tega, kar je tudi svetovni fenomen. Hkrati pa v Ribnici ugotavljamo, da že 30 let stopicljamo na mestu. Drugi del okrogle mize je v ospredje posedel ribniškega in kočevskega župana, državnega sekretarja za kmetijstvo Franca Buta, direktorja podjetniškega centra Janeza Mateta, Mileno Glavač s kočevskega oddelka za finance ter direktorja velikih firm, Janeza Škrabca, ki je po mnenju staroste ribniškega gospodarstva Mirka Anzeljca "svetla točka in vodja družbeno odgovornega podjetja", in Srečka Stefaniča iz Melamina. Ta se je zadovoljen pohvalil, da podjetje ta trenutek ustvarja 7,3 mlrd dohodka in da je lani imel kar 25-procentno rast. Škrabec je ribniški občini in županu očital, da se ne obnašajo podjetniško. Prepričan je, da bi občina morala določiti smer razvoja, napraviti investicijske projekte in jih ponujati konkretnim vlagateljem. Janez Škrabec si nove cilje seveda določa sam in zdaj vemo tudi za njegove sanje: "Pod blagovno znamko Skrabčeve domačije bi rad uvedel biokmetijstvo." Franci But je navedel, da bo letos razpisanih 100 mio evrov, tudi za nekmetijske dejavnosti, vendar se boji, da se na tem regijskem koncu ne bo našlo niti devet podjetnikov, ki bi se prišli potegovat za ta denar. Janez Mate je prepričan v obratno - tudi Ribničani in Kočevci imamo podjetnike, ki so vsak trenutek sposobni kandidirati na takih razpisih. In če že govorimo o vlečnih konjih ribniško-kočevskega gospodarstva, potem je to po Matetovem mnenju vsak podjetnik, ki zasluži zase in preskrbi svojo družino. "Le da enim uspe potegniti večji voz, takih pa je tu res bolj malo." Tekst in foto ALENKA PAHUUE TURIZEM dodeljen MIKLOVI HIŠI Pobuda SDS, da se ustanovi lokalna turistična organizacija, prepozna Volilno leto je lahko neprimerno za razprave o akutnih težavah okolja, ker se vsaki debati hitro prilepi oznako političnega oportunizma, čeprav je po drugi jasno, da se o zadevah širšega pomena spregovori ravno v letu, ko se bo izbiralo novega župana in svetnike. Turizem je tiho prišel skozi stranska vrata in skoraj postal glavna tema volilnega leta, nato pa se spet umaknil s prizorišča, potem ko so občinski svetniki na zadnji seji potrdili, da se pusti muzejski trgovini odpreti vrata predvidoma aprila. Kljub amandmaju socialdemokratov to zaključno dejanje ni bilo vprašljivo, saj se na pobudo SDS, da naj se namesto pod okrilje Miklove hiše turizem spravi v okvire lokalne turistične organizacije (LTO), pred sejo ni odzvala nobena od ostalih političnih strank. Svetniška skupina SDS, ki jo zastopajo Miha Klun, Jože Tanko, Vinko Levstek, Anton Ilc in Andreja Hočevar, bi se muzejski trgovini letos odrekla in 2 mio SIT namenila za ustanovitev LTO, subvencije v turizmu povečala z enega na 4 mio SIT in za urejanje turističnih poti, postavitev inf o tabel in smerokozov namenila 2 mio SIT. Moti jih, da naj bi se letos za muzejsko trgovino in turis-tično-informativni center, ki bosta delovala v istem objektu, namenilo 14,8 mio SIT, od tega 12 mio SIT za plače in prispevke. Po drugi strani pa se za razvoj turizma in infrastrukture namenja 60% sredstev manj kot lani, le 3.7 mio SIT, je na predstavitvi SDS-ove vizije turizma dejal Miha Klun. Ta je po mnenju direktorice Miklove hiše, ki se je na sedežu stranke pojavila 2. marca, zgolj politični konstrukt in protestno odšla s predstavitve, kar je za trenutek zmedlo navzoče. Povabilu stranke sta se odzvali le dve društvi: TD Slemena in ŠD Lončar, medtem ko so za novi pogled na turizem veliko zanimanje nekaj dni poprej pokazali mediji. Klun in svetniška skupina trdijo, da bo sistem, ki ga je vzpostavila Miklova hiša, potraten, ker bo ves denar namenjen plačam, namesto da bi se nosilec turizma ravnal v skladu s podjetniško logiko. Prepričani so, da ni pravega koncepta, kot H tudi za svojega ne trdijo, da je edini zveličaven. Zagovarjajo zasebno-javno partnerstvo, ki je tudi iTj predlog v novi strategiji turizma Slovenije. "Občina bi morala zagotavljati sredstva za investicije v turistično infrastrukturo, zagonska sredstva ^ NOVO VIZIJO JE PREDSTAVIL MIHA KLUN za turistične projekte in nadzirati delovanje lokalne turistične organizacije (LTO)," je dejal Miha Klun. LTO bi skrbel za promocijo kraja in tržil Ribnico kot turistično območje, prevzel koordinacijo med društvi in jih finančno razbremenil. Vlogo LTO bi lahko prevzeli Podjetniški center, Turistično društvo Ribnica ali pa zasebnik ali več zainteresiranih družb. Klun je prepričan, da bi imela LTO veliko bolj razvito podjetniško logiko, saj bi morala v petih letih začeti delovati z lastnimi sredstvi. Ustanovitvi takih organizacij se upirajo mnogi turistični delavci, ker menijo, da taki poskusi v preteklosti niso uspeli povezati turističnih ponudnikov do te mere, da bi dejavnost res zaživela. SDS, ki je turizem vnesel v svoj volilni program, verjame, da bi s sprejetjem njihovega koncepta turizma, ki bi k delu pritegnil celo okolje, imeli korist vsi prebivalci, "ob primernem delu pa bi se v tem kraju lahko zadržal del sposobnega kadra", je dejal Klun, ki si želi, da bi se o tem začela v okolju resna javna razprava. Amandma, po katerem bi muzejski trgovini in TIC-u za leto 2006 odvzeli planirana PROJEKT TURISTIČNE USMERITVE MIKLOVE HIŠE JE NOVINARJEM POJASNILA DIREKTORICA S Rešeto ixroxricE jiivri^iocz 5^1 :iowy%c>rsj sredstva in se razvoja turizma lotili z ustanovitvijo LTO, svetniki niso podprli, vendar program SDS promovira še naprej. Na predstavitvi za turistična društva se je zanj ogrel tudi predsednik ŠD Lončar Toni Prus, ki pa dvomi v uspeh muzejske trgovine. Navezal se je na izkušnje dveh ponudnikov, ki sta zaprla svoji trgovini tudi zato, ker so vodiči posameznih skupin le-te raje odpeljali po nakup suhe robe k izdelovalcem, "kjer je 3x ceneje." Kljub temu, da se venomer porajajo vprašanja, ali se bo muzejska trgovina uspela sama živeti, tej nihče odkrito ne nasprotuje, ker naj bi končno obiskovalcem prinesla tako zaželene suhorobarske, lončarske in ostale muzejske artikle, za katere smo venomer poslušali očitke, da jih ni moč nikjer kupiti. Aprila naj se bi se odprla vrata trgovine, za katero je projekt nastajal kar 20 let, kot je pojasnila direktorica Miklove Hiše (MH) Vesna Horžen. Sklenjene so pogodbe s 100 ponudniki, ki so pripravljeni izdelke delati tudi po naročilu in navodilih omenjene ustanove. Za ureditev 50 kv. m. prostora je bilo porabljenih 6 mio SIT, pol manj od načrtovane vsote. Oprema naj bi Na PREDSTAVITEV SDS SO PRIŠU samo predstavne KI DVEH DRUŠTEV stala še dodatnih 1,5 mio SIT. Na voljo bo več kot 100 izdelkov, trgovina pa se bo imenovala Ribnica, pri čemer bo črka N zapisana tako, da se bo lahko brala tudi kot Ribica. "Zavedamo se, da dobiček ne bo takojšen, zato je potrebno, da dejavnost podpre občina, ker bo trgovina osebna izkaznica občine." Pri delu se Miklova hiša želi ravnati po strokovnih izhodiščih, ki jih podpira tudi najbolj eminentna stroka v Sloveniji, kamor sodi dr. Janez Bogataj, ki je leta 2002 predaval na temo o nujnosti muzejske trgovine v Ribnici. Ta je vendarle le del projekta, iz katerega se od leta 1986 razvija Miklova hiša, katere najpomembnejša produkta sta galerija in knjižnica, je novinarjem dejala Horženova. Zdaj se priključujeta še trgovina in TIC, saj je MH po novem doreg-istrirana tudi za turistično dejavnost in tako res kaže, da bo izpolnila idejni načrt razvoja kot kulturni in turistični center Ribnice. Ljudje, ki organizirajo prireditve in se trudijo promovirati Ribnico, pa upajo, da bodo vse te ideje končno pripeljale vsaj do tega, kar ni uspelo še do lani: da prireditve, ki jih obiščejo ljudje od drugod, ne bodo pojmovane le kot samopromocija društev ali podjetij ali interesnih skupin, ampak kot ogledalo turistične gostoljubnosti cele Doline. Tekst in foto ALENKA PAHUUE S 1, 6 mlrd težak proračun za leto 2006, le 37% za investicije Naslov govori o tem, da bo Ribnica v svoj razvoj letos vložila slabih 600 mio SIT in se skoraj povsem naslonila na svoja lastna sredstva. Sofinancerske pomoči bo deležna le v 20 odstotkih, če pogledamo plan do leta 2009, pa bo tega denarja vsako leto manj. Sodeč po istem programu se bo občina v naslednjih letih bolj pogumno odločala za investicije in namerava že leta 2007 investirati slabo milijardo SIT. Za zdaj še vedno prednjačijo vlaganja v obnovo in vzdrževanje občinskih cest ter infrastrukturo, precej denarja pa bo šlo tudi za zadostitev evropskim zahtevam po manjšem onesnaževanju okolja - za vse navedeno skoraj polovica letos predvidenih sredstev za investicije. VRSTE SLS NAJGLASNEJE 2AST0RA BENJAMIN HENIGMAN Proračun je bil na 18. redni seji, ki je bila 19. marca, sprejet dokaj hitro in po strankah že vnaprej usklajen, čeprav se je na sami seji pred županom pojavilo pet amandmajev (2 so umaknili na sami seji). Skupina LDS je uspela povečati podporo rokometni šoli za 1,2 mio SIT, ker naj bi za svoje nemoteno delovanje potrebovala 10 mio SIT, zdaj pa jih preko pogodbe o sofinanciranju športa, proračuna in članarine dobi 8,2 milijona. Za pločnik Ribnica - Grič se bo na predlog SDS namenilo 2 mio SIT, ki naj bi zadoščala za izdelavo ustreznega projekta. Ta se prelaga iz leta v leto, čeprav je bilo stanovalcem Gorenjske ceste obljubljeno, da se bo celostna ureditev tega odseka nadaljevala v sklopu investicije, kjer je bila pred leti na novo urejena cestna infrastruktura Gorenjske ceste. Zamišljena je bila tudi povezava s pločnikom z naseljema Breg in Grič, Benjamin Henigman pa je na seji predlagal, da naj se napravi kar pločnik do Žlebiča. SDS je uspel še s tremi 'cestnimi' amandmaji, medtem ko mu predlog o ustanovitvi lokalne turistične organizacije ni uspel. O njem obširneje pišemo v članku z naslovom Turizem gre pod Miklovo hišo', tu pa velja le navesti, da je SDS najbolj motil "pišmeuhovski odnos" v nedavnem razpisu, ki ga je za tri nova delovna mesta objavila Miklova hiša v Uradnem listu, ne pa v Rešetu. Klunu ni jasno, zakaj ni hotela v izbor pritegniti čim širši krog ljudi, Tanko pa se je spraševal, zakaj se delo ne ponudi domačim ljudem, ampak se preko razpisov išče ljudi, ki se vozijo 100 km daleč in jim je potrebno plačevati še eno plačo za kritje potnih stroškov. Nova Slovenija se je izkazala z amandmajem, ki podpira dejavnost posameznika, kar je nevsakdanja praksa v vrstah OS, a so jo svetniki soglasno podprli. Pol milijona tolarjev bo dobil 25-letni lastnik kmetije od Vintarjev, ki bi rad uredil primeren vodnjak za govejo živino. Njegova predračunska vrednost je 1,5 mio SIT. Debate o proračunu skoraj ni bilo, čeprav jo je Jože Tanko pričakoval, ker je po njegovem mnenju proračun zaradi neujemanja številk katastrofa. Medijem je med sejo navedel primer izgradnje mrliških vežic na Velikih Poljanah, za katere je bilo SVETNIŠKA CVETKA Sredi seje seje bralo pismo, ki so ga po e-pošti poslali iz švedske Landskrone, ker še vedno čakajo na osebo, ki bi se bila pripravljena na njihove stroške 14 dni učiti kandidiranja projektov na evropskih razpisih. Lani je bilo z županom dogovorjeno, da se bo to zgodilo aprila, odgovora pa tudi sredi marca še nikakršnega. Švedi so se zato obrnili na bivšega župana, preko katerega seje to sodelovanje tudi začelo. SDS je županovo neažurnost orisala v stavku Mihe Kluna: "Lojze rabi korenček, da bi stvari stekle." Županje dejal, da se bo študijski obisk uresničil. Prvaka SD in N Si lani namenjenih 17 mio SIT. Vežic ni nikjer, za njihovo dokončanje pa je vendarle določeno 10 milijonov... Ali primer regijskega projekta Od Idrijce do Kolpe, katerega sofinanciranje je vneseno pod postavko 'Sofinanciranje turističnih prireditev'... Občini in svetnikom, ki potrjujejo proračun, ses- tavljen na županov predlog, se iz vrst javnosti in skupin, ki prejemajo proračunski denar, redno pripominja še ena zadeva: da jo zavoljo svetniške LDS IN SDS ZA VRATI SEJNE DVORANE strukture bolje odnesejo in več dobijo tista področja, od koder svetniki so in se znajo zanje potegniti vsaj pri proračunu. Mestno naselje pa ostaja pozabljeno, ugotavljamo. "Ribnico nadzorujejo butalci na kvadrat! Tako gladko kot je šlo pri proračunu, pa pri zaključnem računu za leto 20P4 ni šlo. Dejansko niti ni bil sprejet, čeprav je župan poudaril, da bo zato občina imela težave pri letošnjem zadolževanju. Vzrok zavrnitve je bil sklep nadzornega odbora (NO), da ne bo dopolnil svojega poročila o pregledu proračunskih postavk, čeprav mu je to naložil občinski svet (OS) oktobra 2005. Meni namreč, da je poročilo v skladu z določbami statuta in poslovnika o delu OS. Kratek sklep je vznevoljil predvsem svetnike SDS. Predsednik finančnega odbora Vinko Levstek je dejal, da nadzorni odbor mora upoštevati usmeritve OS, Miha Klun pa je šel še dlje in NO očital, "da si postavlja svoja merila, poskuša vplivati na pogoje, se postavlja nad OS in hoče svetnike prepričati, da ne znamo brati svojega statuta. Ribnico nadzorujejo butalci na kvadrat!" Novi vršilec dolžnosti predsednika NO France Mihič, ki je pred kratkim na tem mestu nadomestil Janeza Puclja, je še pred sejo dejal, da občinska oblast misli, da bo s pomočjo NO "lovila gade". To bi bilo po Mihičevem mnenju lažje izvedljivo, če bi kdo od svetnikov sedel v nadzorniških vrstah, ker najbolje pozna problem, a se nihče noče s tem odkrito soočiti in izpostaviti. "Potem pa odgovornost prenesejo na NO." Ribniški nadzorni odbori so bili vseskozi pod drobnogledom svetnikov in njihova poročila so pogosto razjezila koga od svetnikov, največkrat zaradi izbora postavk, ki so jih pregledovali. Podobno se je zdaj zgodilo tudi sedanjemu NO, saj mu Jože Tanko očita, da je edina zadeva, s katero se je posebej ukvarjal, pluženje. Investicije in postopki pri le-teh sploh niso pregledani, meni Tanko ter trdi, da nadzor ni opravljen ne v skladu z aktom OS ne z zakonom. Benjamina Henigmana to ne moti, "ker je NO samostojen organ in je delo opravil, kot ga je. Njegov zadnji sklep pa je vendarle že na meji okusa."Henigman je zaključni račun 'mirne duše' potrdil, ker se ne čuti odgovornega za kakršnokoli nepravilnost. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Sprejeta letna programa športa in kmetijstva Šport bo letos dobil 9,6 mio SIT, kmetijstvo pa slabih 15 mio SIT. Za našo zdravo prihodnost -ekološko kmetovanje - bo občina dala 200 tisoč tolarjev. Enako kot za testiranje škropilnic...Trohico več pozornosti so si izborili investicijski projekti za dopolnilno kmetijstvo (350 tisoč SIT), saj naj bi kmetje iskali svoj dobiček in prihodnost tudi v nekmetijskih dejavnostih. OBČINSKE FINANCE DOBIVAJO NOVO NADZORNICO Po 36 letih dela na občini in finančnem oddelku se poslavlja Marjana Radivojevič Občina s prvim aprilom izgublja eno zaščitnih in vodilnih podob uprave, saj v zasluženi pokoj po več kot 36 letih zahtevnega računovodsko finančnega posla odhaja Marjana Radivojevič. Od leta 1995 je vodila oddelek za finance, na tem področju pa je delala vseskozi, tudi v času, ko je bilo treba knjižiti še ročno, ker računalnikov ni bilo in je bilo delo zato izjemno zamudno in težavno. Čas je prinesel tehnične izboljšave in ostrejše zahteve. Zakoni so po njenem mnenju sedaj veliko strožji in nadzor nad porabo denarja večji. Sestavo občinskega proračuna bi si težko predstavljali brez nje, čeprav ve povedati, da so bili tudi taki župani, ki so hoteli postoriti vse sami, pa tudi taki, ki so se povsem naslonili na njene dolgoletne izkušnje in znanje. Moti jo le, da so svetniki včasih tako drobnjakarski, da vsak rad povleče na svojo stran in tako je proračun težko sestavljati. Marjano Radivojevič bo nadomestila Helena Ilc Mate, ki je na tem finančnem oddelku že delala in se učila znanja ravno od Radivojevičeve, ki je bila nosilka finančnega poslovanja in svetovanja ne samo na občini, ampak se je njenih nasvetov posluževala vrsta institucij, skupin in posameznikov. AR Naslednja številka Rešeta izide 28. APRILA. Gradivo oddajte do 15. aprila. Rešeto i MITIO« 5EW 3101 st o i fxj i.i .5i< »a■ inj■.■ *■<»■« ■ :■ rxj>ir ur i r i>i Dve koncesionarki v zdravstvu PACIENTI BODO KMALU TRKALI NA ZASEBNA H VRATA 0 a l > r E * Postopek pridobivanja koncesije za opravljanje dela splošne zdravnice je pri koncu za dr. Alenko Nadler Žagar, medtem ko je vlogo za koncesijo oddala tudi vodja zobozdravnikov v ribniškem zdravstvenem domu dr. Bernarda Kozina. Želje bodo verjetno izrazili tudi drugi zdravniki, ki izpolnjujejo potrebne pogoje, zato so se občinski svetniki na redni seji odločali o tem, ali bo potrebno v omenjenem javnem zavodu določiti delež zaseb-ništva, da bo zavod ohranil svojo prvobitno vlogo. Svetniki večinoma odobravajo tak podjetni pristop, tako da jih ne moti dejstvo, da je možno v kratkem pričakovati še dve vlogi za koncesijo. Za paciente naj bi se kakovost dela ne spremenila, kvečjemu izboljšala, sta prepričani bodoči koncesionarki. Vodji oddelka za družbene dejavnosti Metki Tramte sta omenili, da nameravata posodobiti delovni material, lepše urediti prostor in se dodatno izobraževati. Dvomi, ki se ob pojavu zasebništva porajajo povsod po državi, pa gredo v smer ugibanja, kako bodo zasebniki urejali dežurstva za svoje paciente in ugotavlja se, da bo vse več praznih površin v zdravstvenih domovih, saj poskušajo koncesionarji nižati stroške za najem prostorov, in tako najemajo manjše površine. Pogodbi z bodočima ribniškima koncesionarkama določata, da bosta doktorici delo opravljali v zdravstvenem domu kot do sed,,. . ap Z iVOSCILOt ■ Mama ni samo zase, je vedno za druge, za moža, za otroke. Z njo je vse dobro. Vsem mamam želimo, da vedno živijo v harmoniji s seboj, in z vsemi, ki so jim dragi. Naj zdravje vedno jim služi. Naj ne zamre v vaših družinah otroško veselje, saj gresta mama in oče z vsakim otrokom še enkrat skozi življenje. 00 N.Si Ribnica DOM ZA OSTARELE: UPANJE UMRE ZADNJE Čakamo nov razpis za koncesijo doma za ostarele za novih 500 postelj. Na novinarski konferenci, ki jo je 23. februarja sklical župan, pa smo izvedeli, da v primeru ponovne zavrnitve koncesije Vegrad d.o.o. morda ne bo nadaljeval projekta. "Za vsako ceno ne bomo sodelovali, ker želimo vsaj minimalen donos," je dejal Franc Vetrih, direktor RIVE d.o.o, ki se v imenu Vegrada in občine poteguje za koncesijo. Kapacitete doma bi lahko spravili na bolj sprejemljiv nivo, cene pa ne mislijo več pretirano nižati, vsekakor ne pod 4.000,00 SIT oskrboval-nine na dan. Na zadnjem razpisu je RIVE za najugodnejšim ponudnikom zaostajal za 16%, pod magično mejo pa je uspelo priti trem Karitasovim domovom. Ko so poslanci ministra Janeza Drobniča vprašali, kako misli, da jim je to uspelo, je dejal, da se bodo očitno znašli s prostovoljnim delom in da ne mislijo delati samo profita. Ali je prostovoljno delo lahko enako učinkovito kot profesionalno, pa lahko ugibamo le preko zgodb, ki jih pripovedujejo varovanci in obiskovalci takih domov. Investitorja, Vegrad in ribniška občina, sta zadnje 400 mio SIT vredna investicija gradnje bivalnih enot za varstveno-delovni center se bo lahko začela, saj je bilo februarja končno izdano gradbeno dovoljenje. V njih bo prostora za 24 oseb, zanje pa naj bi skrbelo 10 zaposlenih oseb. februarske dni ponovno analizirala idejni projekt in pripravila nove standarde. Kapaciteta doma se ne bo zmanjševala, spremenili bodo le program ter znižali ceno. V začetku junija naj bi pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Družba računa, da bo na novem razpisu dobila vsaj 120 mest, za ostalih 30 pa lahko zaprosijo tudi naknadno. Vegrad želi graditi verigo domov po Sloveniji, eden zadnjih je bil zgrajen v Horjulu, vendar ga je podjetje prodalo, direktor pa je vodilno funkcijo nadaljeval v RIVE do.o.o. Tudi naložbo v ribniški dom bodo lahko prodali, je dejal Vetrih, če bo seveda obstajal interes po nakupu. V Horjulu so rabili natanko pol leta, daje bil dom zaseden 98-procentno in postal privlačen za novega lastnika. Tekst in foto A. PAHUUE Franc Vetrih je dejal, da ne razume borbe za koncesije, "saj bomo čez 10 LET OPAŽALI, DA BO KAK DOM PRAZEN SAMEVAL''. ZANIMANJE JE VELIKO SAMO ZATO, KER JE PRILIV SREDSTEV KONSTANTEN IN KRIT S STRANI OBČINE, SAJ TA V PRIMERU FINANČNE NEZMOŽNOSTI VAROVANCA ODIGRA SOCIALNO VLOGO IN KRIJE PRIMANJKLJAJ DO POLNE CENE 0SKRB0VALNINE. "CENOVNO TEŽKO PRIMERJAMO JAVNE ZAVODE IN DOMOVE S KONCESIJO, KER PRVI SLONIJO NA DRŽAVNIH SREDSTVIH, MEDTEM KO MORAJO BITI DOMOVI LASTNIKOM VSAJ MINIMALNO DONOSNI." Komentar ministra V zadnjem času prejemam številna vprašanja glede doma upokojencev v Ribnici. Tudi med ljudmi krožijo različna namigovanja o tem, ali dom bo ali ne bo. Kaj se torej dogaja? Naj pojasnim. Minister ne more pomagati, če prijava na razpis ni ustrezna, kar posledično pomeni zavrnitev na razpisu. To pač ni krivda ministra. Komisija je svoje delo opravila pregledno. Kot minister v postopku izbire ne morem sodelovati. V izbor so se uvrstili tisti kandidati, ki so imeli več točk, in na število točk je najbolj vplivala cena in velikost projekta. Tu je bila ponudba Ribnice med slabšimi. Žal. Iz tega se moramo kaj naučiti. Kar se nanaša na ceno, bi rad pojasnil sledeče: Ceno, ki jo ponudnik postavi v razpisu, mora obdržati tudi, ko začne poslovati. Cena v prijavi za ribniški dom je bila med najvišjimi od vseh ponudnikov. Naj poudarim, da tu ni mišljena cena gradnje, ampak cena oskrbnine. Razlika med najnižjo in najvišjo ceno je očitna. Dragi občani, ali ste pripravljeni dati vsak mesec 150 tisoč tolarjev namesto 120 tisoč? Zagotovo ne! Tudi jaz ne. Ta cena bi zagotavljala razmeroma velik dohodek (beri: dobiček) lastniku, vendar na račun oskrbovancev oziroma njihovih sorodnikov. V Ribnici in okolici povprečna pokojnina ne znaša 150 tisoč tolarjev ali več, zato mnogi od vas ne bi zmogli plačila oskrbnine. Vi pa si dom za starejše občane želite, ker želite na stara leta bivati v domačem kraju. A v tem primeru bi spet morali stran od doma, kjer bi bila oskrbovalnina nižja, v vašem domu pa bi bivali premožnejši. Oskrbnino v domovih držimo na razmeroma nizki ravni, da bi čim več upokojencev zmoglo stroške namestitve, in to čim bliže domačemu kraju. Kot minister moram misliti predvsem na upokojence, starejše, ne pa na lastnike domov, da bi si s tem zagotovili dober donos na vloženi denar. V prihodnjih mesecih bomo objavili nov razpis za podelitev koncesij. Takrat bo razpis obsežnejši kot zadnjič. Zato: s premislekom. Janez Drobnič id /lSŠ81>> Nenavaden konjiček MARJAN INTIHAR ZBIRAL KOVANCE 10 LET "Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača," pravi slovenski pregovor, ki še kako drži. Marjan Intihar iz Žlebiča pri Ribnici lahko prikima, saj je skrbno zbiral in 'skladal' slovenske kovance kar deset let ter nabral prav lepo vsoto. Ko je v začetku poletja 1996 dobil službeno stanovanje v Žlebiču, je začel zbirati kovance in jih spravljati v škatle priljubljenega Benka oz. kakava, z namenom, da bo malo privarčeval in si potem nekaj kupil. Čisto vsak kovanec, ki ga je dobil nazaj v trgovini in drugod oziroma mu je ostal od papirnatega denarja, je skrbno romal v škatlo. "Na začetku se je vsota počasi povečevala, saj so bili takrat kovanci le za 50 stotinov, pa za 1, 2 in 5 tolarjev. Šele kasneje so se jim pridružili kovanci za 10 in 50, ter nato še za 100 in 500 tolarjev. Teh zadnjih se je tudi najmanj nabralo. Največ pa se je v Benkovih škatlah pojavilo kovancev za 2 in 10 tolarjev,'1 je zbiranje z nasmehom opisoval Marjan in nadaljeval: "Pred kratkim so banke zaradi prihajajoče valute evro začele opozarjati, da naj zamenjamo kovance, ker bodo ti najprej šli iz obtoka. Tako sem se odločil, da čimprej vse kovance odnesem na banko ter jim prihranim napetost ob koncu leta."Ker banke sprejemajo le sortirane kovance, torej vse .za po en tolar posebej, po dva zopet posebej itd., je Marjan naredil akcijo. Dva dni je po službi, ki jo opravlja pri Slovenskih železnicah, od četrte ure popoldne do enajste zvečer skrbno sortiral kovance. Delo je bilo precej naporno, toda na koncu je imel po škatlah vse lepo zloženo in pripravljeno za banko. Toda še preden je poskrbel za prvovrstno presenečenje s količino kovancev tudi na banki, se je odločil, da vse to tudi stehta. "S prijateljem Janezom Cento z Brega sva se zmenila, da bo ta trenutek v četrtek, 2. marca ob petih popoldne." Seveda je temu dogodku prisostvovalo tudi Rešeto ter vse zabeležilo z besedo in sliko. Tehtnica je pokazala kar 82,5 kilogramov, v 16 škatlah Benka (15 normalnih in eni veliki) pase je nabralo kar 144.000 tisočakov, nam je še povedal Marjan. Ali ve še za koga, ki bi vneto zbiral kovance, smo ga vprašali. "Veliko ljudi nabira kovance, da si potem kaj kupi, priboljšek ali pa da denar na skupen kupček za kakšno večjo stvar. Vendar pa ne poznam nikogar, ki bi toliko časa zbiral kovance." Marjan je v šali dejal še, da bi za še večje presenečene na banki lahko poskrbel tako, da bi vseh 16 škatel s kovanci pripeljal kar s samokolnico. "Smeha in čudenja zagotovo ne bi manjkalo." Triintridesetletni Marjan je tudi navdušen planinec in vodnik Planinske zveze Slovenije, ki aktivno deluje v Planinskem društvu Ribnica. In kako bo porabil zbrani denar? "Namensko, in sicer ga nameravam dodati vsoti, ki jo varčujem za avto polo. "Seveda nas je še zanimalo, ali namerava ob uvedbi enotne EU valute evro z zbirateljskim konjičkom nadaljevati. "Morda, vendar bi zbiral le tiste kovance pod 1 EUR, pa še to bo najbrž težko. Najprej bi se morala zvišati p/ača,"je v smehu zaključil Marjan. Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ NACE STRBAJCAR, Tl CRES, PROBLEMI PA OSTANEJO! Vas Breg se razvija, s tem pa raste tudi želja vaščanov, da še bolj združijo moči pri delu in da z odmevnimi dogodki postanejo tudi širše prepoznavni. Izkoristijo vsako priložnost, da kaj organizirajo in se s tem še bolj povežejo. V Ribnici letos spet ni bilo karnevala in nekateri so pustovanje in pokop Naceta močno pogrešali. Na Bregu pa so si rekli: Zakaj ne bi kar sami popestrili te norčave dni in organizirali odhod Pusta v enoletna 'večna' lovišča? In so ga! Vse se je dogajalo zelo hitro - od ideje do izvedbe ni preteklo niti teden dni. Toda če je volja, se vse da. Skupino sta organizirala Ciril Zbačnik in Andrej Čampa, vaški odbor pa se je strinjal, da se pokop izvede pod njegovim pokroviteljstvom. Pripraviti je bilo treba še plakat in seveda poslovilni oz. obdolžilni govor za Pusta - oboje je spesnil Alojz Lovšin. Hja, in ime? Tudi tu so bili izvirni in našli markantno osebnost z Brega. Pust je dobil ime po Martinu Štrbajcarju, vaščanu, ki je umrl pred približno 50. leti. Strbajcar je edini na Bregu imel hišo krito s slamo, stala pa je na mestu sedanje Severjeve hiše, pravijo v VO Breg. "Ta možakar ni znal brati, ko pa je prebiral časopis (seveda narobe obrnjen) in so ga vprašali, kaj v njem novega piše, je odgovoril: 'Nič ni novega, same čenčanje, edino en avtobus se je obrnil na streho', je hudomušno pripovedoval tajnik VO Alojz ,Rešeto Lovšin. Ta anekdota je odbor prepričala in tako so Naceta Štrbajcarja na 'ta debeli' četrtek, 23. februarja, po posebej napisanem protokolu odnesli v bife Pupaj v Dolenjih Lazih. Tam so se menjavali pogrebci, burovž pa je oznanjal njegovo smrt. Od Štrbajcarja so se vaščani Brega in širše okolice poslovili na pepelnično sredo, 1. marca, ko so ga v sprevodu pospremili "preko velikega spomenika človeštva, železniške proge, mimo Hrastja skozi cel Breg, tja do krematorija BREŠKI MOST". Na 'mostu resnice' so Štrbajcarju, ki ga je pokončala "tičja gripa", prebrali kup stvari, ki jih je sicerveleumno napravil, a ne dovolj dobro. Kajti Breg in Ribnica sta sedaj na veliki zgubi. Tako je bil obdolžen, da na Bregu ni poskrbel za varen prehod za pešce, čeprav drži, da je s svojimi naprednimi idejami poskrbel za civilizacijo. "S tem pa seje na žalost močno povečal promet, tako da sovaščani čakajo po pol ure in dlje, da pridejo čez cesto." Nace Strbajcar je sicer uspel, da je Ribnica postala mesto, toda, ko se vaščani zapeljejo s kolesom ali peš do tega velikega mesta, jih močno ogrožajo divji šoferji, ki drvijo mimo njih. "Kriv si, ker nisi poskrbel za pločnik in kolesarsko stezo." Do kam vse sežejo ideje in misli vaščanov Breg nakazuje točka obtožnice, v kateri pravijo, da je Evropa že pred 500. leti vedela za Ribnico, kajti na Dunaju je bil izdan odlok za prodajo suhe robe. Toda danes Ljubljančani in turisti ne vedo, kako do Ribnice ("in denar puščajo po drugih krajih"), kajti "v Škofljici nisi poskrbel za smerokaz mesta Ribnica." Zadnja stvar iz obtožnice pa se je seveda glasila na vaški vodovod, saj je na tem področju poskrbel za lastnino občinske zemlje, ne pa za potek novega vodovoda. Tako so Naceta Štrbajcarja na podlagi teh zaslug, in predvsem spodrsljajev, razrešili vseh muk in časti ter ga zažgali in poslali v enoletna lovišča. Vsi ti, še kako aktualizirani problemi, ki so ostali za pokojnikom, bi lahko koga stali, morda ne glave, kakšnega stolčka pa zagotovo, saj se obljube razblinjajo hitreje kot Župančičevi mehurčki. Zdenka Mihelič, Foto Alojz Lovšin n o o $ (6 Z>0 rsjASz rvi k Ei&i u i>rvi i KARITAS začenja S z organizacijo skupin za samopomoč Prostovoljci ŽK Ribnica in Dolenja vas smo se 9. marca zbrali na rednem občnem zboru v ribniškem župnišču. Pregledali smo svoje delo v preteklem letu, izpostavili probleme, s katerimi smo se pri svojem delu srečevali in sprejeli plan dela za leto 2006. Skoraj večina dejavnosti je v letih našega delovanja postala tradicionalna. Naš cilj v letošnjem letu je organizacija skupin za samopomoč, kar predstavlja novost v našem programu. V te skupine naj bi se vključili posamezniki, ki so ostali sami in se počutijo osamljene, zapuščene. Za program iščemo prostovoljce, ki bi se bili pripravljeni usposobiti za vodenje teh skupin. Dobrodošli ste vsi, ki ste pripravljeni svoje znanje in sposobnosti posredovati drugim, se družiti in hkrati tudi uživati. Vse, ki boste iskali pomoč v stiski, obveščamo, da poteka dežurstvo ŽK v župnišču (glavni vhod levo) vsak ponedeljek med 9. in 10. uro, razen ob praznikih in počitnicah, (julij, avgust). Večkrat slišimo: "Ne, v "farovž" pa že ne bom hodil!" Poudarili bi radi, da Karitas pomaga vsem: vernim, nevernim ali drugače verujočim. Vsem brez razlike skušamo po svojih močeh in sposobnostih pomagati in svetovati. Če ne zmoremo pomagati finančno, pa prav gotovo nudimo pomoč v obliki prehrambenih paketov in higienskih pripomočkov. Za plačila položnic za elektriko in komunalno stanovanjskih storitev smo v letu 2005 porabili 808.000 SIT. Od ŠK smo dobili pomoč v prehrambenih paketih in higienskih pripomočkih v vrednosti 190.000 SIT. ŠK je 11 družinam pomagala pri nakupu šolskih potrebščin v višini 460.000 SIT. Eni družini so omogočili tudi letovanje na morju. Že večkrat smo omenili, da so naša finančna sredstva odvisna od darov posameznikov, ki imajo še razvit čut za pomoč bližnjemu v stiski. Zavedamo se, da še zdaleč ne zmoremo rešiti problemov kriz in stisk, ki jih doživljajo naše družine in posamezniki, vendar se jih trudimo vsaj delno ublažiti. Leto KARITAS je letos posvečeno ljudem, ki živijo na obrobju, ljudem, ki so oddaljeni od družbe, okolja, cerkve in vere. Prepričani smo, da se problematika oddaljenosti rešuje preko medsebojnih odnosov v družini, družbi in okolju, v katerem živimo. Bolj ko so ti odnosi pristni, pozitivni, strpni in prijateljski, manj je možnosti za oddaljenost. Na rob družbe so velikokrat odrinjene cele družine, posamezniki, na žalost 70 /L VANDALIZEM JE PROBLEM, NE MUHA ENODNEVNICA Na pustno soboto ni bilo karnevala, zato pa smo imeli kraval! |",^omanjkanje policijskega nadzora ali t^^neverjetna spretnost mladih vandalov je botrovala temu, da smo se v jutro 26. februarskega dne zbudili šokirani. Osem izložbenih oken po ribniškem trgu je bilo razbitih, po tleh pa vidni ostanki steklenic piva. Nered sta mlada vandala napravljala na pustno soboto med 4. in 5. uro zjutraj, oškodovancem pa ni šlo v račun, kako pokanja stekla nihče ni slišal. Najslabše jo je odnesla stara ljubljanska banka nasproti avtobusne postaje, večinoma pa so bila poškodovana okna na desni strani trga, gledano s kočevske smeri. Ukradenega ni bilo nič, do desete ure zjutraj naslednjega dne pa tudi pospravljenega ne, in tako smo še celo nedeljo hodili po črepinjah. Take doze sistematičnega vandalizma do sedaj še nismo doživeli, posamezne poskuse pa vseskozi. Spomnimo se rednega sežiganja zastav pred Gradom, razbijanja posod za rože okrog drogov javne razsvetljave, zadnjič je gorel leseni kozolček policiji pred nosom... Teden dni pred vandalističnim pohodom po trgu so hkrati vlomili v tri avtomobile na Knafljevem trgu in pokradli avtoradie. Policija je nato zavzela bolj pozorno držo in začela sumničiti vse, kar se je okrog polnoči zadrževalo pri avtomobilih. Sumljiva sta postala že smeh zrelih žensk in njuno čiščenje zasneženih stekel in potencialna intervencija je bila le streljaj stran. Manjkala pa je nekaj dni kasneje, ko je nek vandal spet podrl luč javne razsvetljave. Tekst in foto AP tudi ostareli in nemočni. Kje se skriva vzrok? Mogoče je skrit v našem premajhnem posluhu in razumevanju za ljudi, ki so zabredli v težke moralne, finančne ali kakšne druge težave. Oddaljeni in obrobni ljudje so obremenjeni s kupom predsodkov, so občutljivi in se čutijo ogrožene. Vzgajamo se za posluh in občutljivost do vsakega, ki se čuti odrinjenega na rob družbe, cerkve in vere. Ne glejmo, kakšen človek stoji pred nami, ne ocenjujmo ga po svojih merilih. Razumeti drugega ni lahko. Saj večkrat ne razumemo niti sami sebe. Prizadevajmo si, da v nas ne bi zamrla dobrota in ljubezen do bližnjega. Hvala vsem, ki velikodušno darujete za potrebe ŽK in ŠK. Naš naslov in poslovni račun, kamor lahko nakažete svoj dar. ŽK Ribnica Škrabčev trg 15 1310 Ribnica Pos. račun: 02321-0092165573 za ŽK Ribnica Dragica Petelin .lešBro Za dar tvojega čudovitega nasmeha. Za tvoje potrpljenje. Za tvojo neizmerno ljubezen. Naj lepša ti hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre JOŽICE KOS ZAHVALA Ob odhodu JANKA NOVAKA na večne poljane se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gardistom, ki so pokojnico pospremili z vojaškimi častmi. Hvala gospodu Branku Potočniku za molitve ter hvala gospodoma dr. Jožetu Plutu in ribniškemu kaplanu za pogrebno sv. mašo. Najlepša hvala vaščanom Grčaric za nudeno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili ob njegovem zadnjem slovesu na ljubljanskih Žalah. Posebno zahvalo izrekamo obema duhovnikoma, Andreju Rovšku in Antonu Trpinu, obema govornikoma, Alojzu Maroltu in Francu Bartolmeju, pevkam noneta Vitra, pevcem kvarteta Alojza Osvalda, kvartetu trobil, trobentarju Matjažu Jevšnikarju, solistom v cerkvi: Marijanu Trčku, Tadeju Osvaldu in Urški Trček in organistu Robiju Kohku. Hvala vsem za izraze sožalja, za čudovito cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene v njegov spomin. Naj ostane v vseh srcih zapisan s svojo vedrino in iskrivostjo! Vsi njegovi Žalost se zariše na obraz, v srce, prosim, ne odidi še! Naj še zadnjič slišim tvoj glas! Da še zadnjič lahko rečem ti: Hvala! (M) Ob tihem studencu vse žubori, sonce igrivo v njem se iskri. A bistra voda življenja vrezala strmo je pot, mraz jo zaustavil nenadni, dal drugo ji bit. So skrite besede rešile porodnih se muk, nedolžne, lepe in čiste so se v nas in za nas v pomladno jutro razstrle. (L) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše skrbne mami, žene in stare mame MARIJE KOS roj. 24. 9. 1947 iz Žlebiča se zahvaljujemo g. kaplanu Mateju Pavliču, patroma Janezu in Avguštinu Novaku, g. Francetu Oražmu za lep bogoslužni obred. Zahvala je namenjena tudi pevcem in gasilcem ter Francu Lesarju za lepe poslovilne besede v imenu čebelarskega društva. Ob strani nam je še posebej stala Anka Debeljak. Hvaležni smo ji za vso podporo v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje in izraze sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste našo drago mami pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni RE5ET9R1BN19A DARUJTE KRI! Krvodajalska akcija bo potekala 5. in 6. aprila od 7. do 13. ure v prostorih ribniškega zdravstvenega doma. Lepo prosimo, da se odzovete nanjo in pomagate reševati življenja. OZRK Ribnica 73 ID 'i*'.......H X//% ■....................■ 'V/O#'' . • Občina Ribnica objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 36/03,17/04) JAVNI RAZPIS zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2006 1. Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in projekte, ki so v interesu občine. 3. Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne, folklorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, filmske in video dejavnosti ter kulturne dediščine. 4. V roku prispele prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Pravilnik je priložen razpisni dokumentaciji. 5. Orientacijska vrednost sredstev razpisa je 6.300.000,00 SIT. 6. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v obdobju proračunskega leta 2006, upoštevaje plačilne roke, kot jih bo do določali Zakon o izvrševanju proračuna RS in ostali podzakonski predpisi. 7. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturho dejavnost, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda ter samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Ribnica, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti najmanj eno leto, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, - da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Ribnica. 8. Vsebina vloge: Ponudbe morajo biti podane na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletnih straneh občine (www.ribnica.si). 9. Rok in način prijave: Pisne prijave na prijavnih obrazcih, z vsemi obveznimi prilogami, morate predložiti najkasneje do 3. 5. 2006 do 12. ure na naslov Občina Ribnica (Urad župana), Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in pripisom "Javni razpis LJUBITELJSKA KULTURA 2006 - NE ODPIRAJ". 10. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 3. 5. 2006 ob 13. uri, v pisarni Oddelka za družbene dejavnosti. Odbiranju vlog smejo prisostvovati predstavniki društev, javnih zavodov oz. vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. 11. Obveščanje o izboru: Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi župana. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Ribnica sklenil pogodbe o sofinanciranju. 12. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti pri Metki Tramte, telefon Domačini pomagali pediatrični kliniki 2 MIO SIT ZA NEDONOŠENČKE Lanskega meseca maja smo se starši otrok, ki so svoje prve dni življenja preživljali na Neonatalnem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, odločili, da izvedemo akcijo zbiranja denarnih sredstev za nakup ogrevane posteljice za nedonošenčke, imenovane BabyTherm 8004. Akcija je bila osredotočena predvsem na Ribniško dolino, prijazno pa so se odzvali tudi podjetja in posamezniki od drugod. Projekt je bil vreden slaba 2 milijona SIT. Konec leta 2005 smo imeli zbrana potrebna sredstva, ki so jih darovali naslednji donatorji (zapisani po abecednem redu): Podarjena aparatura, Foto arhiv Pediatrične klinike A-D-F Impex d.o.o., ADONIS Frizerski salon Obrstar, Andreja s.p., DIVJAK, Irena, DRÄGER SLOVENIJA d.o.o., IP RIBNICA, d.o.o., JADRAN Sežana d.d., KARAT d.o.o., KONESTABO ŠTURM, Nataša, LAVRENČIČ MIKUŠ, Tamara, LEITNER & LEITNER d.o.o., LESAR, Nevenka, LESAR, Simon, LOVŠIN, Martina in Lojz, MEVZEU, Erna, PEKARNA BLATNIK d.o.o., PELC, Marinka, PROMA d.o.o., PUGEU, Vida in Alojzij, REAM d.o.o., RIKO HIŠE d.o.o, RIKO KOR d.o.o, SANDI d.o.o, ŠILC d.o.o, ŠILC trade d.o.o, VESPER d.o.o. Zasebna zobna ambulanta LAVRENČIČ, Drago s.p, ZAVAROVALNICA TILIA d.d. Letos je bila aparatura dobavljena in jo že s pridom uporabljajo naši mali bolniki. Na tem mestu bi se rada v svojem imenu in imenu zdravstvenega osebja Neonatalnega oddelka še enkrat zahvalila vsem prijaznim donatorjem za njihovo razumevanje in darovani znesek. Menim, da je naš namen dosežen in cilj izpolnjen. Imam prijeten občutek, da smo naredili dobro delo. Petra Šilc 01/837 20 23. ŽUPAN Alojz Marn JAVNO KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA RIBNICA d.o.o., Na podlagi lO.člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št.22/98) in 7. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ribnica (Ur. I. RS, št. 57/2003 in 17/2004), Občina Ribnica objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI RIBNICA ZA LETO 2006 1. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in klubi, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, • zavodi na področju vzgoje in izobraževanja, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Ribnica, • da so registrirani v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih (velja samo za izvajalce kakovostnega in vrhunskega športa), članstvu in plačani članarini (velja za športna društva), • občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke, • izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: • interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok • športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami, • interesna športna vzgoja mladine, • športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, • športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami, • interesna športna dejavnost študentov, • športna rekreacija, • kakovostni šport, • vrhunski šport, • šport invalidov, • izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, • velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve. 3. Predlagatelji morajo posredovati natančen opis programov s predvidenim letnim številom ur vadbe, številom udeležencev v skupini in poimenskim seznamom članov v posamezni skupini, številom skupin, krajem izvajanja, podatki o strokovnemu kadru ter urnikom vadbe. Programi morajo biti v finančnem načrtu finančno ovrednoteni. 4. Ponudbe morajo biti podane na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite na Občini Ribnica, Gorenjska cesta 3, Oddelek za finance in na spletni strani Občine Ribnica. 5. Rok za oddajo prijave na razpis je torek, 18. 4. 2006. Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica ali jih oddati osebno v vložišču Občine Ribnica. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti in zapečateni kuverti, ki mora biti jasno označena z napisom "Javni razpis za šport 2006". Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja. Ponudbe, ki bodo prispele po preteku navedenega roka ali ne bodo ustrezno označene, bo naročnik zavrnil in neodprte vrnil pošiljatelju. 6. V roku prispele prijave bo komisija za šport odprla 20. 4. 2006 ob 19. uri v sejni sobi Občine Ribnica. Popolne prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in meril veljavnega pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Ribnica in letnega programa športa za leto 2006, ki sta priloga k razpisni dokumentaciji. 7. Izbrani izvajalci bodo o višini odobrenih sredstev pisno obveščeni in povabljeni k podpisu pogodbe. Orientacijska vrednost programov športa za leto 2006 je 9.600.000 SIT. 8. Podrobnejše informacije in vsa dodatna pojasnila glede razpisa in izpolnjevanja razpisne dokumentacije dobite na Občini Ribnica, Oddelek za finance pri Nini Kromar ali na telefonski številki 837-20-29. Občina Ribnica ODPADKI V LETU 2005 (1. del) LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V Sloveniji vsak državljan letno proizvede 300 kg odpadkov. Iz tega nastane 80 kg odpadne embalaže. Če se embalaža ustrezno predela, se lahko tako dobljeni material še enkrat uporabi za različne izdelke. S takim večkratnim kroženjem materiala, kjer osnovno količino primarne surovine več kot enkrat uporabimo, porabimo manj primarnih snovi - dreves, nafte, rudnin, manj energije - in podaljšamo življenje odlagališčem odpadkov, kjer je odpadkov, odpeljanih na deponijo, manj. V občini Ribnica je za gospodinjstva postavljenih 38 ekoloških otokov. Te sestavljajo trije okrogli zvonovi velikosti 1,8 m2 3, ki so namenjeni za zbiranje papirja, stekla in embalaže. Ekološki otok V sodelovanju s Papir servisom in Slopakom iz Ljubljane skrbimo, da so ekološki otoki redno prazni. Rezultati zbiranja so vzpodbudni, saj smo v letu 2005 sprejeli in odpeljali 184 ton ločeno zbranih komunalnih odpadkov. Od tega je (v kg): PAPIR KARTON PLASTIKA STEKLO 56.392 39.388 43.553 43.693 Uporabnike kontejnerjev na ekoloških otokih pozivamo, naj ostanejo še naprej tako disciplinirani. Vse občane pa naprošamo, da embalažo, preden jo odvržejo v ekološki otok, popolnoma izpraznijo in močno stisnejo, saj bo tako odpadek zavzel manj prostora. V letu 2006 bomo začeli urejati ekološke otoke, saj so večinoma postavljeni na neurejenih lokacijah. Glavno vodilo pri oblikovanju ekoloških otokov nam je bilo: ustvariti enotno podobo, upoštevanje enostavne možnosti uporabe in vzdrževanja, nivojsko ločevanje osnovnega nivoja tal in kontejnerjev, saj se je v preteklosti pokazala slabost oz. pomanjkljivost neposrednega stika kontejnerja s tlemi. Kontejnerji so namreč zaradi soljenja tal in drugih vplivov iz prometnih površin pogosto rjaveli. Nadaljevanje na strani 14 FO Krvi AC1JI *z Podjetniške informacije C E S N m $ P* 2 KOSOVNI ODPADKI 6-krat letno se v občini Ribnica zbirajo kosovni odpadki po programu, ki vsebuje časovni razpored, lokacijo in način njihovega prevzemanja. Kosovni odpadki se odlagajo v odprte kesone EX velikosti 5m3, ki se jih prazni na deponiji Mala gora. V sklopu deponije imamo reciklažno dvorišče oziroma zbirni center ločenih frakcij. Namen reciklažnega dvorišča je urejeno začasno skladiščenje sekundarnih surovin do organiziranega odvoza večjih količin - kontejnerji kapacitete 35 m3 - na predelavo in nadaljnjo porabo. Na reciklažno dvorišče se dovažajo mešani kosovni odpadki. Glavne skupine odpadkov, ki se sortirajo, so naslednje: kovine, papir in karton, les, pnevmatike motornih vozil, trda plastika, gospodinjski aparati, elektronski odpadki- računalniki, procesne enote, avdio in video naprave, steklo. V letu 2005 smo oddali v nadaljnjo predelavo 105 m3 bele tehnike in 105 m3 lesa. NEVARNI ODPADKI Vsakodnevno se srečujemo z najrazličnejšimi izdelki, ki ob nepravilni uporabi, shranjevanju ali odstranjevanju škodujejo človekovemu zdravju ali našemu okolju. V vsakem gospodinjstvu najdemo izdelke, ki nam pravzaprav lajšajo življenje, po drugi strani pa vsebujejo nevarne snovi. Uporabljajo se najrazličnejše vrste čistil, detergentov, barv, pesticidov, razredčil, odstranjevalcev in drugih snovi, ki zagotavljajo zanesljivo, hitro in učinkovito uporabo. Čeprav velik delež nevarnih odpadkov nastaja v industriji, pa velik problem predstavljajo tudi tovrstni odpadki v gospodinjstvih. Industrija je po zakonih izpostavljena strožjim normam, prav tako pa je tudi lažje nadzorovana, zato so praviloma nevarni odpadki ustrezno odstranjeni. Povsem drugačna pa je slika v gospodinjstvih, kjer nastane približno deset odstotkov vseh nevarnih odpadkov, vendar pa je pot njihovega odstranjevanja veliko težje nadzorovana. Praviloma le-ti končajo na deponiji komunalnih odpadkov, od koder v okolje najpogosteje prihajajo s pronicanjem v podtalnico, in so posledice predvsem v kakovosti pitne vode. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ PRODAM Ugodno prodam seno. Tel.: 01 836 31 56. KUPIM Kupim trosilec za gnoj in enoosno kiper prikolico. Tel.: 031/782-023. _______________________ODDAM Gumenjak Trimarin TM 500 z motorjem Yamaha 60-4T ugodno oddam v poletnih mesecih. Tel: 041/661-115. Plovilo Gobbi 315 SC (2 x 200 KM dizel) oddam v poletnih mesecih. Tel.: 041/661-115. Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta...). Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 2005 - 2007. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=2911. Javni razpis za pomoč pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih žensk, Ur.l. RS, št.78/05. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3094. Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov, Ur. list RS, št.78/05. Sofinanciranje zaposlitev brezposelnih oseb, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3095. Rok: 14. 4.06. Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših (starejši od 50 let-subvencije), Ur. list RS, št.78/05. Roki: 14.4.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3096. Objava o podaljšanju javnega razpisa sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. I. RS, št. 87/05)., Kontakt: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic@gov.si. Rok: do porabe sredst. oziroma najkasneje do 30. 6.06. Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov-javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS, št. 97/2005. Razpisnih: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5. 10. 06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/mainframe.php?id=203#cor> tents. Javni razpis zbiranja vlog za državno nagrado kakovosti Priznanje RS za poslovno odličnost v letu 2006, Ul RS, št. 9/06, Informacije: 01/478 83 65, e-pošta: alenka.krebs@gov.si. Lahko se prijavijo slovenske gospodarske družbe, zavodi, državni organi in druge pravne osebe. Rok: 5. 5. 06. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3657. Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1. 2: spodbujanje razvoja turističnih destinacij Turistična infrastruktura III, Ul RS, št. 15-17/06, inf.: Ministrstvo za gospodarstvo, 01/478 36 00, info-erdf2.mg@gov.si. Predmet: sofinanciranje izvedbe posameznih ključnih investicij na področju turistične infrastrukture, ki bodo pomembno vplivale na razvoj turistične destinacije, kamor sodijo: - nastanitvene zmogljivosti 3* ali več, - bazeni in bazenski kompleksi kot del ponudbe že obstoječih hotelskih naselij prijavitelja. Rok: 3. 4. 06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3749. Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e- pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov v letu 2006 za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z določenimi bankami. Rok: 10.03. in vsakega 10. v naslednjem mesecu, do odobritve sredstev razpisa oz. do 10. 11. 06. Sredstva: 2.000 mio SIT, maks. višina kredita 90 mio SIT (do 75% investicije), 6m euribor+0,4%, 1-10 let z do 2 leti moratorija na glavnico... Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3790. Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006 Na razpis se lahko prijavijo nova podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki) z od 1 do 9 zaposlenih, ki niso registrirana več kot 42 mesecev od dneva vložitve vloge in izplačujejo plače več kot 3 mesece. Rok: vsak 25.-ti v mescu do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 06. Sredstva: 200 mio SIT, kreditni pogoji: maks. 22,5 mio kredita (do 75% investicije), obresti 3% nominalno, do 7 let z do 2- letnim moratorijem na glavnico. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3792. Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006. Sredstev 100 mio SIT, kredit: do 6 mio (največ 75% investicije), obr. 3,8% nominalna, vračanje do 5 let, z do 6 - mesečnim moratorijem na glavnico. Rok: vsakega 25. v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. najkasneje do vključno 25. 10. 06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3'797. Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, Ul RS, št. 23/06. Predmet: neposredne subvencije 'za nakup nove tehnološke opreme malim in srednje velikim podjetjem. Upravičeni stroški so tisti, ki se nanašajo na zaključen tehnološki proces: - materialnih investicij (nakup novih strojev in programske opreme, ki predstavljajo zaokroženo tehnol. celoto), - nematerialnih investicij (prenos tehnologij v obliki patentiranih pravic, licenc). Projekt mora izpolnjevati predpisane pogoje. Subvencija v višini do 55% (50% za Osrednjeslovensko regijo). Obseg razpisanih sredstev: 5.002 mio SIT. Min. upravičeni stroški 13,6 (15,0) mio SIT za mala in 27,2 (30,0) mio SIT za srednja podjetja. Rok: 05. 04. 06 in do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma do vključno 20. 6. 2006. Informacije: Slovenski podjetniški sklad, tel.: 02/234-12-74, 02/234-12-72, 02/234-12-76 in 02/234-12-64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Podrobnosti: http://vwvw.japti.si/index.php?id=3829. Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. li- IO www.avtohisa-zalar.si PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH OŽIL KTAUO li&mi tem IHY lis! I : ASIh'f'- A S'l ARO! Vabimo Vas v naš Prodajni in Servisno Delavnico, kjer VarV’bomo svetovali in ustregli po vgšm željah. Avtohiša Zalar Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Opel. Qan.X: r Montaža SAT in TV anten lOllZRSSAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769 MOBITEL & debitel zastopstvo SERVIS IN ZASTOPSTVO GSM / UMTS ZASTOPSTVO ZA MODRI ADSL v ..... L »TctaviziM n slovenu* Shkopleskarstvo ‘BOgC \>» Peter Bojc,s-p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM:041 712103 MicroERA Jože Sile Merharjeva 3,Ribnica T: 01/ 8373 116, 051/ 358 762; E-mail: info@ www.microera.sr"'^' . i Golf pod ceno. PREDSTAVITVENA VOZILA Golf Trendline z bencinskim motorjem 1,6 (75 kW/102 KM) vam je na voljo že od 3.390.000 SIT, z dizelskim motorjem 1,9 TDI (66 kW/90 KM) pa že od 3.703.000 SIT dalje. S klimatsko napravo, 6 zračnimi blazinami, zavornim sistemom ABS, napravo proti zdrsu gnanih koles ASR, radiom s CD predvajalnikom in ostalo opremo je Golf ne le ugoden, ampak tudi lep, udoben, varen in zanesljiv avto. VW NOVI Fox 1,4 55kw, el.paket, klima climatic, paket Color, radio RCD 200, VW NOVA Jetta Trendline 1,6 75kw, avtomatska klima VW NOVI Passat lim. Sportline 2,0 TD1103 kw, športni paket Monte Carlo, tempomat, avto Hold, radio RCD 300 osem zvočnikov, večlunkcijski usnjen volan, park sistem, dnevne luči, alu rezervno kolo RABLJENA VOZILA VOZILA NA ZALOGI Polo Comfortline 1,2 47kw, 1,4 55 kw, klima climatic, daljinsko centralno zaklepanje, el.pomik prednjih stekel, ABS, meglenke, radio beta Golf Trendline 1,9 TDI 66kw-90km, 77kw-105km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo Golf Plus Trendline in Comfortline1,9 TDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke, zasilno kolo Passat var. Trendline 1,9 TDI 96kw, exclusive, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", tehnik paket NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw-105km, avtomatska klima, naslon za roke, dnevne luči NOVI Fox 1,2 40kw NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, meglenke, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča, črne stranske letve NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, večfunkcijski prikazovalnik, usnjen volan, alu platišča, radio RCD 300 plus Touran Trendline 1,9 TDI 77kw-105km, avtomatska klima, dnevne luči, tri kraki usnjen volan, osem zvočnikov, zatemnjena stranska stekla VW Passat Comfortline 1,8 T, 110 kw, letnik 1998, ABS, avtomatska klima, 2 blazini, el.pomik prednjih stekel, centralno daljinsko zak., avtoradio, potovalni računalnik, meglenke, vreča za smuči VW Vento avtomatik, letnik 1994 Seat Toledo 1,9 TDI HOkw Stella, letnik 2002/1.reg.2003, avt.klima, ABS, daljin.centralno zaklepanje, 2 blazini, alu platišča, CD, vlečna naprava, el.stekla spredaj Fiat Marea Weekend 1,6 76kw, letnik 1998, avto.klima, centralno zaklepanje, el.stekla, nast.sedež in volan, strešne sani RAN D E L J A V T O H I S /k Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: domijan.randelj@portche,5i salon in delavnico pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota solon od 8, do 12, uro PORSCHE KREDIT IN LEASING ■SBiSHEsBElB Bogato opremljena ŠkodaFabia Luka in Luka Jr. že za 2.213.040 SIT. PORSCHE Dodatna ugodnost v sodelovanju z družbo kredit in Leasing Porsche Kredit in Leasing: Combi bonus! Joras Center POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure HOKMANN. garažna in industrijska vrata j j Sakcijska garažna vrata I EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z molomim pogonom, montažo in DDV -+ 2375 x 2000 -» 2375x2125 -» 2500 x 2000 -» 2500X2125 že za 199,900,00 SIT «’tiF __■■■■ Pooblaščeni zastopnik: Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 ©fc/tepceua^nica OlfRŠSKut Lesar Franc s.p., Zamostec 15, Sodražica, tel.: 01/8366 128, 041/591 133 S PReJe M AM O REZERVACij E ZA ZAkljuČENE dRUŽbE, PRVA obhAjÜA, biRME, ROjSTNE d NEVE, oblETNiCE MOTOMAN o d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni äenkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: © OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STRIGE © PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA 0 POLIRANJA 0 PALETI RAN J A o BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovöe 23,1310 Ribnica tel.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 63 61 243 e-mall: lnfb@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.si SSIENtiOIZ can S’-tVt-"/ ISO 9001 0-234 FRAGMAT Izolirka d.o.o. FRAGMAT “i— izolirka n , .a.li03J =4H887Q5 Delovni cas: 7.30 do 19. sobota: 8. do 12. Pozor! Ali izolirate hišo? Se pripravljate, da boste hišo oblekli z novo fasado? Potem je to obvestilo pravo za vas! V prodajalni Fragmat izolirke iz Sodražice vam do konca meseca aprila 2006 nudijo dodatni 10% popust na ves fasadni in gradbeni stiropor. Poleg izolacij vam nudijo vse vrste pohištva, bele tehnike in ostalega blaga za dom in gradnjo vaše hiše. Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom. Posebej ugodno boste lahko v mesecu aprilu kupili pohištvo Lesnina veletrgovina. Obiščite nas. AvtoKredit NLB po izjemno ugodni obrestni meri. Do konca aprila brez stroškov odobritve! ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podružnica Kočevje Janez Tomšič s.p. Nemška vas 14, 1310 Ribnica SALON SPROSTITVE JAN'S _____Merharjeva ulica 15, Ribnica__ Kaj ponujamo v našem salonu: KLASIČNO MASAŽO AYURVEDA (indijske) MASAŽE ČOKOLADNO in KOKOSOVO MASAŽO ANTISTRESNE, SPROŠČUJOČE MASAŽE CHOCOMINT MASKA za telo + MASAŽA vaša koža bo nahranjena, gladka, sveža, z zglajenimi gubami, svilnata na otip SPECIALNE MASAŽE HRBTENICE PARAFINSKE OBLOGE ZA ROKE z nego ali brez OČIŠČEVALNE IN ANTICELULITNE MASAŽE BODY WRAPPING - rezultati vidni že prvič DEPILACIJE trajanje vaših najdražjih SOLARIJ nov turbo solarij z ergonomsko oblikovanim ležiščem za bolj udobno in enakomerno sončenje Vse storitve se izvajajo po predhodnem dogovoru. NAROČANJE in INFORMACIJE na tel. št.: 041/99 33 16 ponedeljek, sreda od 14h do 19h torek, četrtek, petek od 9h do 15h AGROS d.o.o. Blate Blate 1 1331 Dolenja vas 01/8364-746 Razpisuje prosto delovno mesto: KLJUČAVNIČAR - VARILEC Pogoj: KV izobrazba, ustrezne delovne izkušnje Delo bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na naslov: Agros d.o.o. Blate, Blate 1, 1331 Dolenja vas ii s * d.o.o. Elektro Inženiring In svetovanje Šeškova ulica 24 1330 Kočevje e-maih elsvet@t-2.net GSM: 041/558-301 Računalniška omrežja * žična • brezžična Montaža SAT anten in svetovanje Sistemi za nadzor preko GSM omrežja Mnat/ucz-6«'TcZccnu * • odpiranje vrat, zapornic ■ več uporabnikov eG telefona _ a|arm|r,nj, in preverjanje stanja naprav Svetovanje pri nakupu računalniške opreme vklop ogrevanja, klime In drugih naprav 1 PSJ VM.l.’S :►* iXJvWSl VJT- KUPONI VESNA, DOBRODOŠLA! KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev: Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: /V /V /V Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15. aprila 2006. MALI OGLASI PRODAM Prodam zazidljivo gradbeno parcelo (Hrastje).Tel.: 041 / 593 858. Prodam otroški kombiniran voziček (Inglesina), otroško kolo (6 - 8 let), rabljeno. Cena je 1.500,00 SIT. Tel.: 031 / 566 052. Prodam voziček Peg Perego, Atlantico, modre - bež barve, (zimsko in dežno vrečo, senčnik), z dvojnimi kolesi, odlično ohranjen. Tel.: 041/384 618. Prodam 190 kosov modularne opeke. Cena 8.000,00 SIT. Tel.: 051/395 413. Prodam ALU platišča z letnimi pnevmatikami Pirelli, 5x100 (205 / 55 16). Tei.: 041 219 865. Ugodno prodam kopalniško visečo omaro, bide in umivalnik z armaturo, v beli barvi. Tel.: 041 / 384 618. KUPIM " Kupim hlodovino (smreka, jelka, hrast). Takojšnje plačilo ob prevzemu. Tel.: 031 / 369 908. ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070/345 404. SB Vsi smo jo že težko pričakovali, da se bo vendarle prikazala v vsej svoji nedolžnosti, lepoti, ta pomlad! Vsako stvar, ki jo težko čakaš, po njej hrepeniš, jo zatem, ko jo dobiš, bolj ceniš. Kdor se letos ni nas-mučal, mu ni pomoči. Govorim seveda za tiste, ki so v prvi vrsti ljubitelji smučanja in si to luksuzno dobrino lahko privoščijo. So tudi takšni, ki bi se z veseljem podali na bele strmine, pa za to enostavno nimajo denarja. Tudi takšnih je vedno več, saj je že sama smučarska oprema izredno draga, potem pa še dnevne karte itd. O težkem pričakovanju lepega, bolje rečeno lepšega, lahko rečemo tudi o naši profesionalni smučanji, kateri je namenjen tokratni kviz. Težko, kot smo čakali letošnjo pomlad, upamo tudi na vnovične stopničke na tekmah za svetovni pokal, tako pri fantih, kot pri damah. Res, da povsod prihaja do nihanj, vzponov in padcev, a temu zdrsu v naših vrstah kar ni videti konca. Spomnim se, ko smo doma gledali slalom (v tistih časih smo celo med poukom šli v skupni prostor in si ogledali smučarsko tekmo) in se izredno veselili uvrstitev naših tekmovalk, tekmovalcev med prvo petnajsterico. Kakšna evforija je bila šele potem, ko so naše legende stopale na stopnice oz. ko so Svet, Križaj, Strel, Kuralt, Petrovič... stopali na najvišjo stopničko. Bilo je od joka do stoka. Z leti so vlogo zmagovalcev prevzeli Hrvati s Kosteličevemi, mi pa smo se navduševali nad nogometno žogo, kar je trajalo spet le kratek čas. Lahko se tolažimo s tem, da imajo skoraj vse države, z izjemo Avstrije, v svojih vrstah (govorim o smučanju) sončne in meglene sezone. Upajoč, da se bo megla čim prej dvignila izpod Julijcev in Karavank pričakujemo vsako novo sezono, v kateri so se letos lovili tudi skakalci, ki so nam v preteklih letih v domove preko malih zaslonov prinašali veliko veselja in radosti. Sicer le za nekaj minut, ker ob vsakdanjih skrbeh in obveznostih že čez uro ali dve pozabimo, da je 'danes' sploh bila kakšna tekma. V bolj upanju, kot ob konkretnih ciljih, je pred dnevi v Ribnici potekal ribniško-kočevski forum, na katerem sta bili glavni temi turizem in paradni konji v gospodarstvu. Na prvo žogo: Precej takšnih, ki bi se foruma lahko udeležili, je manjkalo, pokrovitelj foruma v Ribnici je bila Občina Kočevje, o turizmu in njegovih abstraktnih idejah pa je najlepše povedal obiskovalec, g. Skender: 'Takšna govoričenja sem na podobnem forumu poslušal že pred dvajsetimi leti, pa se od takrat ni spremenilo skoraj nič." Največ je s tega foruma kajpak odnesel organizator, časopis Finance, ki je lepo zapolnil oglasni prostor v časopisu, ki sploh ni poceni. Odlični moderator foruma, urednik Financ Peter Franki je sicer tudi lepo opozoril Ribničane, naj se med seboj bolj spoznavajo, pogovarjajo, saj je dobil občutek, da sta občinski svet in občina dva različna svetova, ki se med seboj niti dobro ne poznata. Ob temeljitem razmisleku je Franklova ugotovitev kar na mestu. Prijetne spoznavne urice na vrtu, ulicah, dvoriščih in ostalih poteh, želim do naslednjič, ko bomo že lepo v rož'cah. Marko Modrej Pravilna rešitev iz 2. številke Rešeta je: XX. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade, 5 darilnih paketov, poklanja DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, ekspozitura Ribnica, Skrabčevtrg 19, RIBNICA: MARJANA ZBAŠNIK, Dolenji Lazi 59, 1310 RIBNICA DANILA MATE, Prešernova 15, 1310 RIBNICA TATJANA KOŠIR, Gornje Lepovče 83, 1310 RIBNICA ANJA KRŽE, Žlebič 38, 1310 RIBNICA ANITA KLUN, Rakitnica 65, 1331 DOLENJA VAS B Deželna Banka Slovenije Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. RES^TC>.£!EN!J Jus 31 f) r s p nas Možnost sprejema TV H programov pri „ ..... Naslednji članek in nadaljevanja so namenjeni vsem tistim, ki vas zanimajo, kakšne so možnosti spremljanja TV - programov na našem koncu, kateri so ti programi in tudi sama tehnika sprejemanja. Naj že uvodoma povem, fd da je izbira zelo pestra, predvsem to velja na področju digitalne satelitske TV, ki se v zadnjem času zelo hitro razvija. Pogled v zgodovino Najprej poglejmo začetke spremljanja TV pri nas. Več desetletij nazaj smo imeli samo en kanal in eno ogromno anteno iz aluminjastih palic, obrnjeno na oddajnik Kum, ki je delovala na 3. kanalu VHF - področja. Potem se je vsako leto dogodilo kaj novega. Sedaj je možno preko navadnih anten na območju Ribnice in Kočevja gledati do 10 TV programov katerih slika oz. kvaliteta prihajajočega signala ni zadovoljiva, razen morda SLO 1, SLO 2 in KR. Na področju nekaterih vasi pa še tega signala ni ali pa slika ni primerna za gledanje. Načini spremljanja TV - programov pri nas danes: • Preko zemeljskih anten v navadni analogni tehniki, kar bo v naslednjih 10 letih ukinjeno. • Analogno preko kabelskega omrežja, ki bo počasi prešlo na digitalno kabelsko omrežje. • Internetna TV na žičnih in optičnih omrežjih. • Brezžična digitalna omrežja, tako imenovana brezžična kabelska, ki pri nas deluje z oddajnika Krvavec, kjer trenutno oddajajo preko 60 plačljivih TV - programov, vidnih le na območju Kranja in Ljubljane. Antena je podobna satelitski, le da je manjša, tudi frekvence so uporabljene satelitske. Potreben je poseben ali pa satelitski sprejemnik in kartica ponudnika te storitve. • Digitalno preko navadnih anten; po direktivi EU naj bi se to zgodilo do leta 2012. TV SLOl poizkusno oddaja digitalno na 37. kanalu z oddajnika Krim. Ta program je možno gledati le v Ljubljani. Hrvatje so malo naprej in oddajajo svoje programe večinoma tudi digitalno, vendar tudi teh programov pri nas, na območju Ribnice in Kočevja, ni zaznati. Zanje je dobra navadna zemeljska antena in digitalni sprejemnik. • Preko satelitov v analogni tehniki. Ta tehnika oddajanja bo predvidoma ukinjena v nekaj letih, saj jo je digitalni način oddajanja že skoraj popolnoma zasenčil. • Preko satelitov v digitalni tehniki, ki ima z razvojem računalništva pred sabo nesluten razvoj. Digitalna satelitska TV ni omejena in doživlja neverjeten vzpon, tako da je od nekaj TV - programov pred leti danes mogoče sprejemati že do 4000 TV - programov, in to brez sneženja, šumenja in dvojnih slik. Poleg televizijskih je mogoče poslušati tudi ogromno radijskih programov, tudi 6 slovenskih in 30 iz bivše YU. Digitalna SAT TV ponuja še mnogo ostalih funkcij (menjava podnapisov, menjava sinhronizacije zvoka in še in še...). Tako kot na kabelski in brezžični digitalni so tudi tu nekateri programi zaklenjeni. Običajno je tako, da od ponudnika programov pridobiš kartico, ki je nekakšen ključ, jo vtakneš v satelitski sprejemnik, in tako odkleneš programe. Bistvena prednost SAT TV je, da jo je možno spremljati praktično povsod. Razlog za to je, da so sateliti, od katerih SAT TV sprejema signale, visoko nad obzorjem - približno tam, kjer pozimi potuje sonce. Kdor pozimi nima sonca, ta najverjetneje tudi ne bo mogel gledati SAT TV. Toliko za danes. Prihodnjič pa nekaj osnov o sprejemu digitalnih satelitskih signalov. Če želite kakšen dodaten nasvet v zvezi s to tematiko, nam pišite na elsvet@t-2.net ali nas pokličite na 041 558 301. ELSVET d.o.o. FEBRUAR PRI RIBNIŠKIH GASILCIH Tudi februar ni šel mimo, da ne bi bili klicani na pomoč kjer so jo rabili. Tako smo imeli dve intervencije, eno v prometni nesreči in drugo v požaru. Že drugega februarja so kočevski gasilci rabili našo pomoč oziroma sodelovanje pri reševanju ob prometni nesreči, ki se je zgodila med Mrtvicami in Ložinami. O tem je bilo že veliko napisanega v raznih časopisih in medijih, pa bi vseeno rad rekel, kako smo gasilci doživljali to tragedijo. Tik pred deseto uro dopoldne smo dobili poziv na pozivnikih, ki jih zvesto nosimo s seboj, da je prišlo do prometne nesreče v Mrtvicah v kočevski občini. V slabih petih minutah smo se zbrali in štirje takoj izpeljali s tehničnim vozilom, ki je namenjeno in ima vso potrebno opremo za reševanje v prometnih nesrečah. Ko smo prišli na kraj, je bilo tam pravo razdejanje. Eno vozilo pod cesto v gozdu, drugo sredi ceste vse razbito. Vodja intervencije iz PGD Kočevje nas je takoj zadolžil, da začnemo reševati pones-rečenko, ki je ostala ukleščena v vozilu na cesti. Razbitina je bila takšna, da skoraj nisi vedel, kje bi se lotil reševanja. Ko smo odstranili vrata na šoferjevi strani in streho, smo videli kaj je v notranjosti. Mlado dekle je ječalo in prosilo rešitve, ker ni mogla sama rešiti polomljene noge izpod pedala, ki ji je stisnil stopalo. Ko smo z ustreznim orodjem in veliko muko razmaknili razbitino in porezali pedal ter ponesrečenki imo-bilizirali hrbtenico, smo jo lahko dvignili s sedeža in jo namestili na nosila za transport v bolnišnico. Zelo tragično pa se je končalo za udeležence iz drugega avta. Na mestu sta umrla dva udeleženca, tretji pa je podlegel še pred prevozom. Te so reševali člani PGD Kočevje. Prav zaradi obsežnosti nesreče se je poveljujoči iz PGD Kočevje odločil, da na pomoč pokliče tudi ribniške gasilce. Tako smo reševali vsak s svojo opremo. Takšno sodelovanje je zelo v redu, da si pomagamo med seboj, če pride do večje nesreče, kot je bila ta pri Mrtvicah. V prometnih nesrečah pride pogosto do pojava, da pride noga pod pedal. To lahko preprečimo, če se naučimo vožnje z nogo na sklopki. Pri močnem zaviranju lahko istočasno razdvojimo menjalnik od motoija, s tem povečamo učinkovitost zaviranja, in noga nam ne more priti pod pedal, ko se avto zaradi trčenja prav na tem mestu najbolj zvije, voznika pa ne more ujeti pedal sklopke. Do večjih poškodb rok in nog pride v prometnih nesrečah tudi zaradi tega, ker v avtu sedimo z iztegnjenimi okončinami. Seveda je takšno sedenje videti "frajersko". Ko pa pride do trka, vozniku zaradi iztegnjenih udov te vrže iz ležišča ali se tudi polomijo. Če sedimo v vozilu s pokrčenimi nogami in rokami, se ti v pregibih zložijo in preprečijo zlom. Drugo intervencijo smo imeli 28. februarja v obrtni coni Ugar v Ribnici. Tu je zagorelo v silosu z žagovino. Vzrok za nastanek požara je bilo trenje med rezilom in obdelovancem. S stroja je ventilacija potegnila goreči delček in ga prenesla v silos, pod katerim je stroj za izdelavo briketov. S pomočjo lastnika in delavcev smo potem umaknili briketirko in izpraznili žagovino iz silosa, istočasno pa pogasili žerjavico med žaganjem. Hitri intervenciji gre zahvala, da ni prišlo do večje škode. Mirno in varno vam želimo člani prostovoljnega gasilskega društva Ribnica. Za PGD Ribnica MATJAŽ VIRANT HVALA. V teh nekaj vrsticah bi se radi zahvalili naslednjim ustanovam, podjetjem in osebam, ki so omogočili izvedbo dobrodelnega koncerta za misijone, 11. marca. To so: soorganizator JSKD OE Ribnica (g. Jože Lampe), zlati sponzor: INOTHERM; srebrna sponzorja: ATROS TRDAN Alojz, s.p. in PETEK TRANSPORT, medijski sponzor: radio Urban. Zahvaljujemo pa se še CVETLIČARNI POŽAR za lepo okrašen oder, restavraciji PUGELJ za obilno pogostitev in prijaznost do vseh nastopajočih, Društvu podeželskih žena Ribnica za napečeno pecivo, ribniškim skavtom, Ribniškemu študentskemu klubu, Rešetu, Robertu Šmalcu, Mateju Remicu in Stojanu Gelzetu. Posebna zahvala: ribniškemu župniku in kaplanu, Luciji Geize in Anji Trdan za ves trud, ki so ga vložili, da je prireditev res uspela. Hvala. Skupina Judita z gosti in prijatelji Ena najhujših prometnih nesreč v regiji PODJETJE RlKO HIŠE BO GRADILO V SMRJENIH Kraj Smrjene je od Ljubljane oddaljen le 10 kilometrov in zato deležen velikega povpraševanja ljudi za bivanje in graditev svojega doma. Kraj je tako blizu Ljubljane, da mu pravzaprav mestni utrip diha za vrat, pa vendarle dovolj oddaljen, da je že v razkošju zelenja, miru, sonca in čistega zraka. In ravno v tej oazi bo podjetje Riko hiše gradilo svoje lesene hiše. To je odločitev nepremičninske agencije Imperium, ki bo z Rikovim sistemom gradnje v kraju Smrjene gradilo naselje 16 hiš. Riko hiše danes stojijo v mnogih evropskih državah, prva od nedavnega celo v osrčju Londona. Zaradi sistema lesene gradnje ter izvirnega pristopa v oblikovanju Riko hiša J. Trček iz podjetja Imperium in J. Škrabec pri podpisu namere o sodelovanju PRI GRADNJI NASHUA V SMRJENIH žanje veliko občudovanje Londončanov, prav na sejmu Dom predstavljenemu lesenemu vrtcu v Modeni, ki ga je podjetje Riko hiše zgradilo za družbo Tetrapak, letos sledi še večji, in sicer v kraju Como blizu Milana za naročnika Castiglioni Legnami srl. Uspehi v tujini so za podjetje Riko hiše pravzaprav zdaj že stalnica. Veliko so dosegli v Angliji in na Irskem, pa v Španiji, na Švedskem itd. Pa vendarle se v podjetju zavedajo pomembnosti privzgoje zavesti o spoštljivosti naravnega materiala ravno doma, v Sloveniji. Prav zato so letošnji dogodek na sejmu Dom posvetili odločitvi nepremičninske agencije Imperiu, ki je sklenila, da bo v naselju Smrjene gradila za potrebe trga naselje 16 Rikovih lesenih hiš po arhitekturnih rešitvah profesorja Janeza Koželja ter Mihe Završnika in Primoža Borina iz Skupine Kultivator. Ideje, načrte in potek gradnje naselja so v petek, 10. marca, na sejmu Dom predstavili Jurij Trček (Imperium d.o.o.), arhitekt prof. dr. Janez Koželj u.d.i.a. ter Janez Pucelj, vodja poslovne enote Riko hiše d.o.o. Ob tej priložnosti sta Janez Škrabec, direktor podjetja Riko hiše, ter Jurij Trček iz nepremičninske agencije Imperium podpisala tudi namero o sodelovanju pri gradnji naselja v Smrjenih. Jurij Trček je v svojem govoru poudaril tri pomembne pogoje za uspeh izgradnje nepremičnin. To so: lokacija, izvajalec vrhunske kvalitete in odličnost oblikovanja arhitekturne rešitve. Vse troje, pravi Trček, je v tem projektu zagotovljeno, saj so Smrjene izjemna lokacija, podjetje Riko hiše vrhunski izvajalec, oblikovalci pa odličen arhitekturni tim. Projekt Smrjene bo združil vse najboljše kvalitete. "Če vse to krona še sprejemljiva cena, pa je to prava zmaga - tako za nepremičninsko agencijo kot tudi za kupce," je za konec ambiciozno in s ponosom dejal Trček. Prisotne je pozdravil tudi župan občine Škofljica dr. Jože Jurkovič, ki je med drugim poudaril pomen te zelo zanimive gradnje in da bo naselje z izgradnjo obvoznice od Pijave Gorice na ljubljanski obroč postalo samo še bolj atraktivno. Riko hiše, temelječe na pristnosti, domačnosti in vrhunskem oblikovanju lesa, pa se vedno naslanjajo tudi na tradicijo. To sta z glasbenim nastopom podčrtala tudi priznana glasbena virtuoza - harmonikar Janez Dovč in saksofonist Vaško ki prepletata izročilo slovenske Lani, Atanasovski, Arhitekt Janez Koželj je predstavil idejne načrte naseua ljudske glasbe s sodobnimi pristopi muziciranja. Poleg gradnje v Smrjenih pa se podjetje Riko hiše pripravlja tudi na največji zalogaj do sedaj. Gre za gradnjo 160 hiš v naslednjih treh letih blizu legendarnega jezera Loch Ness, kjer nastaja turistično naselje. Zdenka Mihelič Foto Alenka Mohar Mihajlovič ZlSŠBTO DELAVNICA ZA RAZVOJ PODEŽELJA Zavod za pospeševanje turizma in oživljanje podeželja Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, s sedežem v Ribnici, pripravlja po navodilih MKGP za občine Logatec, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje, Ribnica, Kočevje in Kostel regionalni razvojni program podeželja v skladu z novo Uredbo Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2007 - 2013. Regionalno razvojni program podeželja bo vseboval vsebine oz. projekte, ki se bodo izvajali na območju naštetih občin v naslednjih sedmih letih tako na regionalnem, lokalnem kot fizičnem nivoju. Projektov, ki v programu ne bodo zavedeni, ne bo mogoče prijavljati na razpisana sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za omenjeno obdobje. Program bo možno na določeno obdobje tudi dopolnjevati. Da bi pridobili vsebine oz. projekte, organiziramo delavnico za predstavnike društev, gostinsko -turistične ponudnike, posameznike in ostale, ki želijo s svojimi projekti in investicijami sodelovati v razvojnem programu podeželja za naslednjih sedem let. Delavnica bo potekala 30. 3. 2006 ob 17. uri na Trubarjevi domačiji v Galeriji Skedenj, Rašica. Za vsa morebitna dodatna vprašanja pokličite Alenko Henigman na sedež Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, tel. 01 8369 330, 041 332 406. Turistično društvo Grmada Velike Poljane, Ortnek IŠČE NAJEMNIKA ZA DOM NAGRMADI. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Turistično društvo Grmada Velike Poljane, 1316 Ortnek, informacije po GSM: 041/ 663 972. 1 ti ^::-e *■ jlis c> m ai i~3i>e m i ivmti e~<»i«e ■ ■ Z r><»l >1 *11 iMOlJLl"! <>«■ ^ Kaj želi sodstvo Zadnje dni je v slovenski javnosti odmevala odločitev pomembnih predstavnikov sodne veje oblasti, da bodo zaradi plačne reforme, poleg spora na Ustavnem sodišču, začeli še z belo ------------ stavko. Da bodo delali samo toliko, kot jim določajo sodne norme, ki so si jih sami določili. Sodstvo, ki v očeh javnosti že tako ali tako ne uživa prav velikega spoštovanja, seje zelo ostro in dokaj enotno zavzelo za pravice, ki naj bi jim pripadale in v katere ne bi smel nihče poseči. Vendar v koaliciji, ki ste ji državljani zaupali na volitvah konec leta 2004, razmišljamo drugače, in zato nadaljujemo po zastavljenem programu racionalizacij in popravljanja cele vrste področij, za katera smo prepričani, da niso dovolj dobro urejena. Zadnjega pol leta smo se veliko ukvarjali tudi s plačno reformo, saj je prejšnja koalicija tudi na področju plač v javnem sektorju zapustila velik nered. Plače niso bile niti pregledno, še manj sistematično, logično in korektno urejene. Vlada Janeza Janše je ugriznila tudi v to kislo jabolko, ki so se ga vse prejšnje vlade izogibale v velikem loku. Odločila se je za plačno reformo celotnega birokratskega aparata države, ki zajema okrog 150.000 javnih uslužbencev in ki letno samo za plače porabijo okrog 700 mlrd sit. Gre za ogromna sredstva, ki jih država v največjem delu zbere z davki od gospodarskih družb in državljanov in prepričani smo, da se da nekaj prihraniti. Vlada in koalicija sta se odločili, da bosta za vse javne uslužbence, tudi za okrog 2000 najvišjih državnih funkcionarjev in uradnikov, plačni sistem poenotili in uredili na enem mestu. Vem, da prav v nobenem delu, ki je bil vpleten v pripravo in sprejem plačne reforme, ta ni bila sprejeta s kakšnim posebnim navdušenjem. Se posebej, ker so nekatere spremembe take, da so pomembno znižale plačo vsem politikom in drugim visokim državnim uradnikom in posledično tudi direktorjem. Samo za primer: predsednik vlade Janez Janša bi po novem prejemal mesečno za skoraj 200.000 sit nižjo bruto plačo, kot jo prejema sedaj, nižja bi bila tudi plača vseh ministrov in državnih sekretarjev. Prav tako bi nižjo plačo prejemala tudi velika večina poslancev (83 od 90). Samo v državnem zboru bi letno izplačali za okoli 40 mio sit manj za plače kot do sedaj. To pomeni, da bo vsak poslanec v povprečju prejel letno skoraj 500.000 sit bruto manj, kot je prejemal sedaj. Kljub nezadovoljstvu posameznikov pa je prevladal zdrav razum in odgovornost za javne finance. Nobena od neodvisnih vej oblasti, niti izvršna niti zakonodajna, se ni pritožila ali ugovarjala. Razen sodne. Ta je izjema. Vendar, tudi če bodo sodniki uspeli s pritožbo na Ustavnem sodišču, se bo tega trdega oreha - plač v javnem sektorju - potrebno ponovno lotiti in ga urediti. Vemo, da sodnikom pripada status, da morajo biti ustrezno rangirani na družbeni lestvici in da jim pripadajo tudi ustrezne plače. Vendar jim pripadajo tudi obveznosti in odgovornosti, o katerih sodniki po navadi neradi govorijo. Sodstvo bremenijo predvsem veliki sodni zaostanki - v zdravstvu temu pravijo čakalne dobe, ko mnogi državljani ne pridejo do sojenja in razsodbe v razumnem roku. Prav zaradi tega se državljani pritožujejo na evropsko sodišče za človekove pravice, ki naši državi dosoja plačilo odškodnin. Da stanje v sodstvu ni dobro, potrjuje tudi neodvisno poročilo nemškega sodnika Dukoffa, ki je pred leti med drugim opozoril tudi na nizko storilnost naših sodnikov. Požel je seveda veliko enoglasne kritike sodstva. Prav tako ni nobena skrivnost, da so že prejšnje vlade želele spodbuditi sodnike k večji storilnosti in odpravi zaostankov, in so na osnovi nekaterih projektov za ta namen zagotavljale sodstvu dodatna sredstva. Tudi sedaj je v teku tak projekt, imenuje se Lukenda. Tudi predlog vlade, po katerem naj bi se del mase za plače sodnikov izplačal kot stimulacija ali nagrada za uspešno in kvalitetno delo sodnika, sledi cilju večje učinkovitosti sodstva. Sodstvu pa so storili veliko škodo ne tako redki primeri pozabljenih ali nepoknjiženih spisov, pa tudi nekateri čudno dolgo trajajoči ali zaključeni procesi, predvsem s področja gospodarskega kriminala. Izredno čudno so bili izpeljani tudi številni primeri stečajev, v nekatere so bili vpleteni celo sodniki, pri katerih se je celo javno govorilo o sumljivih poteh nakazil velikih zneskov denarja. Odgovarjal seveda ni nihče. Državljani niso prezrli, da tudi največji ekscesi in primeri slabega in neodgovornega dela niso naleteli na ustrezno reakcijo sodne veje. In tega tudi niso pozabili. Zato je toliko bolj čudno, da je sodna veja dvignila toliko kolektivnega prahu ravno ob spremembi sistema plač. Ali ji gre res samo za plače in status? Jože Tanko, poslanec SDS v DZ Poslančeva zapisnica Volilna konferenca SDS PREDSEDNIK OSTAJA JOŽE TANKO 24. marca je občinski odbor SDS imel volilno konferenco, na kateri je izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Jože Tanko, poslanec v DZ, izvoljen pa je bil tudi nov 11-člans-ki izvršilni odbor in tričlanska nadzorna komisija. Na seji 10 SDS pa je bil za podpredsednika ponovno izvoljen Jože Levstek, za tajnika odbora pa Jože Zidar, ki je istočasno tudi predsednik strankinega podmladka v občinski SDS. politične stranice Na konferenci je bilo poudarjeno, da delo občinskega odbora SDS v preteklem mandatu lahko ocenimo za zelo dobro. Predvsem na državni ravni je naš poslanec prepoznaven, saj opravlja zelo odgovorno in zahtevno delo vodje največje poslanske skupine in je hkrati odgovoren tudi za delovanje celotne koalicije v državnem zboru. Na lokalni ravni pa je učinek manjši, saj župan in svetniki, ki ga podpirajo, predlogom svetnikov naše svetniške skupine sploh ne prisluhnejo. Naši predlogi, čeprav so premišljeni, dobri, smiselni in potrebni za razvoj občine, vsakič naletijo na neodobravanje svetnikov iz SLS, LDS in (ZL)SD. Očitno je zaslepljenost te koalicije zelo velika. Raje ne podprejo nič iz SDS, kot da bi pritegnili naši ideji ali pobudi, s katero bi potegnili občinski voz naprej. Sami nimajo skoraj nikakršnih predlogov, razen da forsirajo Miklovo hišo preko vseh razumnih meja. To se kaže tudi v delu občine, ki je po našem mnenju povsem zastalo. Ni nobenih večjih projektov in posledično nobenih dodatnih sofinancerskih sredstev. V zadnjih štirih letih se v razvojne načrte države na novo ni uvrstil noben projekt. Vse delovanje občine sloni na zagotovljeni porabi, ki je določena po glavarini. Lastnega vložka župana v pridobitev dodatnih virov ni, idej koalicijskih podpornikov župana tudi ne, zato vse poteka po inerciji in avtomatizmu. Stanje na občini je slabo. Iz finančnega poročila občinskega odbora SDS pa je razvidno, da je odbor v zadnjih dveh letih namenil 589.000 sit sponzorske podpore domačim gasilskim, športnim, kulturnim in drugim društvom in nekaterim prireditvam. Zelo izdatno pa je podprl tudi izgradnjo kapelice na Bregu. Na konferenci so člani podprli predloge za delo odbora v letošnjem letu, v katerem se bomo posvetili predvsem jesenskim občinskim volitvam. Imamo kvalitetne kandidate in želimo doseči še boljši rezultat, saj bomo le tako lahko bolj kot do sedaj vplivali na razvoj občine. Ocenili smo, da imamo kandidate, ki so uveljavljeni v poslovnem in političnem življenju in ki so pripravljeni svoje sposobnosti ponuditi tudi skupnim oziroma javnim interesom. Upamo, da nam bodo občani tokrat še bolj pritegnili in nam dali še večjo podporo. Za OO SDS Ribnica Jože Levstek, podpredsednik ES /is6, s m Novosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Nekaj novosti, ki smo jih pripravili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in jih je sprejela Vlada RS, nekaj pa tudi že Državni zbor RS. Pokojnine Usklajevanje pokojnin poteka tako, kot smo obljubili pred volitvami, zato pokojnine v primerjavi s plačami ne padajo več. Zagotovili smo tudi vdovske pokojnine in višji enkratni letni dodatek. Pri meni beseda velja. Vojni veterani, žrtve vojnega nasilja Sprememba Zakona o vojnih veteranih predvideva širitev kroga vojnih veteranov tako, da so vključeni vsi tisti, ki so se resnično vojskovali in pomagali v osamosvojitveni vojni. Kriterije za društva v javnem interesu smo razširili tudi na tiste, ki so bili žrtve vojnega in povojnega nasilja (revolucije). Status žrtve vojnega nasilja bodo imeli vsi, ki so postali žrtev katerekoli strani (tudi revolucionarne). Uvedli smo pravice otrok, ki so bili rojeni v taborišču, in tistih, ki so bili prisilno mobilizirani. Za otroke ali starše Delodajalcu, ki zaposli brezposelno osebo namesto matere, ki gre na porodniški dopust, je zagotovljena oprostitev plačila vseh prispevkov za zavarovanje. Ta ukrep bo vplival na delodajalce, da z odhodom delavke na porodniško ne bodo prikrajšani, bodo celo. na boljšem, kar bo zagotovo vplivalo, da ne bodo odklonilni do zaposlovanja mladih žensk. Zaposlovanje invalidov Če delodajalec z manj kot 20 zaposlenimi na novo zaposli invalida, se mu zagotovi subvencija. Podobno je za večja podjetja, če zaposlujejo več invalidov, kot predpisuje zakonodaja. S tem bomo zagotovili dodatne možnosti zaposlovanja brezposelnih invalidov. Javna dela Za vključene v javna dela smo zagotovili več denarja in za dopust tudi plačilo regresa, ki ga prej ni bilo. Zaostrili pa smo prejemanje denarne pomoči za tiste, ki nočejo sprejeti dela ali zaposlitve. Ministrova zapisnica V pripravi imamo še nekaj rešitev, ki bodo zanimale občane: Starši bodo za otroke, ki jih ne vključijo v javno otroško varstvo, deležni višjega otroškega dodatka. Višji je tudi dodatek za veliko družino, ker smo odpravili davek na dodatek za veliko družino, poleg tega smo uvedli tudi povišanje dodatka za družino s štirimi ali več otroki (bo torej višji kot za družine s tremi otroki). Uredili smo tudi nadomestilo za čas porodniškega in starševskega dopusta za tiste, ki opravljajo samostojni poklic, materi ali očetu pa zagotovili nadomestilo zavarovanja za 4-urno zaposlitev, če imajo najmanj dva otroka do 6. leta starosti. Za mlade brezposelne... Povečali smo sredstva za financiranje programov za mlade, javnim delom smo dodali pravico do regresa za dopust, zagotovili pa smo tudi oprostitev prispevkov delodajalcem, če zaposlijo mlajše od 26 let, če imajo ti sufici-tarni poklic. Občine pa bodo morale pripraviti dobre programe javnih del, saj bodo v nasprotnem primeru brezposelni kljub temu ostali brez zaposlitve. ... in starejše iskalce zaposlitve Brezposelne, ki so starejši od 55 let, prednostno vključujemo v programe aktivne politike zaposlovanja. Delodajalec, ki zaposli osebo, starejšo od 55 let, ki nima ustrezne kvalifikacije ali ima suficitarni poklic, pridobi pravico do oprostitve plačila prispevkov. Priprava družinskega zakonika: • uveljaviti cerkvene poroke kot javno veljavne • ureditev zunajzakonske skupnosti na način, kot je to urejeno v drugih državah. Program za večjo rodnost To je osrednji cilj te vlade, postati pa mora tudi cilj naslednjih slovenskih vlad. Tudi Evropska unija je zastavila ukrepe, da bi uredila nevzdržno stanje in s tem potrebo po velikem uvozu delovne sile iz drugih regij. Če bi se takšen trend nadaljeval, bi ogrozili delovanje skladov (pokojninski, zdravstveni). In že preprost račun pokaže, da bi v naslednjih 5 letih izgubili polovico šolarjev v osnovnih šolah, zato bi šole morali zapreti, polovica učiteljev, ravnateljev in drugih uslužbencev šol bi postalo brezposelnih, da ne naštevamo drugih posledic. Za konec naj dodam še, da smo objavili razpis za izvajalca gradnje bivalnih enot za invalide v Ribnici. S tem projektom bomo zagotovili primerno oskrbo in boljše življenje tistih, ki imajo invalidnost in potrebujejo našo pomoč. Ob tem pa utegne dobiti zaposlitev nekaj naših občanov (približno 8), ki bodo oskrbovali invalide. Lepo vas pozdravljam, vaš minister Janez Drobnič mi ■laiprH W ■jV*! - torale^Bw Odgovor na prispevek Komunale Ribnica d.o.o v februarski številki: OKOUSKA DAJATEV ZA ONESNAŽEVANJE OKOUA ZARADI ODVAJANJA ODPADNIH VODA V prispevku in pojasnilu je zelo na splošno in močno zavajajoče predstavljena problematika in upravičenost plačevanja okoljske dajatve, po milo rečeno prirejenem postopku, zato je potrebno vsakomur pojasniti, kaj, zakaj in koliko mora plačevati. Sestavljavec namreč razlaga izhodišče po novi zakonodaji, čeprav je že pred sprejetjem navedenih zakonov veljala zakonodaja, ki je predpisovala vse povezano s to tematiko, vključno s zahtevami parametrov čistilnih naprav, metodologijo nadzora, meritev in še marsikaj, kar običajno ne zanima ravno širok krog ljudi. Predhodna zakonodaja je bila podana pod številko 35/96, sedaj pa je nadomeščena z navedeno v prispevku. Izvajalec Komunala pa jo je v preteklosti po lastni presoji in obsegu tudi s prekinitvami zaračunavala. V navedbi je napačno in pomanjkljivo navedeno, kaj je del javne kanalizacije. V omenjenem 5. členu uredbe (123/04) je jasno navedeno, da priključki stavb, greznice vseh vrst in male čistilne naprave do 50 PE (zasebne čistilne naprave za 1 -10 oziroma 12 stanovanjskih objektov), niso objekti javne kanalizacije. Navedba, da v javno kanalizacijo spadajo tudi vse pripadajoče čistilne naprave, torej ni točna, saj je vedno več takšnih primerov, ko investitorji (graditelji) izvajajo lastno čistilno napravo namesto greznic, kar je v perspektivi znatno boljša in cenovno ugodnejša naložba. Res bi že od leta 2004 morali vsi prazniti greznice in vsebino odvažati na čistilno napravo, vendar se takoj postavi vprašanje, kdo mora to izvajati in kam odvažati. Odvoz bi moral izvajati izvajalec javne službe, torej Komunala, ki pa žal nima niti kapacitet niti opreme, saj takšne storitve ni možno niti smiselno naročiti pri navedenem izvajalcu, ker se vsebine greznic lahko odvaža le na primerne čistilne naprave. Po uveljavljenih evropskih tehničnih smernicah (ATV) je možen odvoz na čistilno napravo z nazivno kapaciteto nad 10000 PE (zaradi vzdrževanja biološkega procesa in da bi preprečila preobremenitev - biološkega šoka) in primerno opremo za sprejem grezničnih vsebin. Čistilna naprava Ribnica ima po znanih podatkih nazivno kapaciteto le 4000 PE in ni ustrezno opremljena. Najbližja primerna naprava je v Ivančni Gorici in Ljubljani. Avtor prispevka navaja izhodišče obračuna okoljske dajatve, količino porabljene vode, kar je v skladu s 1. odstavkom 10. člena uredbe (123/04), vendar ravno tega pri izračunih ne upošteva povsod in na pravi način. Dovoljuje si pravico odločati, da v primerih, ko upravljavec vodovoda ni javno podjetje, uporabniki vaških vodovodov pa imajo vgrajene vodomere (atestirane - vsak nabavljen vodomer je že testiran, kar zagotavlja njegovo ustreznost), ne pridobi realnih podatkov o porabljeni vodi oziroma tudi posredovanih podatkov o porabi ne upošteva. V primeru, B i rs Z' R t m A iSŠETO EO^ZVr>l«i da je vodomer vgrajen in odčitek možen, mora biti tudi upoštevan pri izračunu. Zakon ne predpisuje, kdo mora upravljati vodomere. Namesto realne porabe si dovoli upoštevati podatek pavšala (50 m3/osebo/leto), ki je tudi dvakrat višji od dejanske porabe. Pri tem je jasno, da je enostavneje in finančno ugodneje zanj, da izračunava na osnovi enotnega nerealnega podatka. Višina okoljske dajatve temelji na dejansko bolj zapletenem postopku izračuna, ki obsega stopenjsko določanje vrednosti (število enot obremenitve v vsakem objektu, način odvoda odpadne vode - v javno kanalizacijo, v lastno malo čistilno napravo ali v pretočno greznico). Poleg tega pa je tudi bistveno, ali je poraba vode merjena ali ne (pavšal 50 m3). Postopki iz uredbe niso razvidni, pač pa podani v obli-i£j( ki posebnih navodil, ki sojih prejeli le zavezanci (Komunala), izstavljenemu računu pa je enostavno potrebno verjeti. Po avtomatizmu je za vsa območja, kjer vodovoda ne upravlja javno podjetje, upoštevan pavšal, ne glede na realno porabo (odčitek vodomera). Povsem napačna je tudi razlaga glede zbiranja in porabe sredstev iz naslova okoljske dajatve. Dajatev ima državni pomen. Zbrana sredstva morajo biti odvedena na državni konto. Občina mora pripraviti okoljske projekte (izgradnja kanalizacij in čistilnih naprav v občini), investicije prijaviti, Ministrstvo za okolje in prostor pa odobri (ali tudi ne) in nadzira izvajanje in namensko porabo sredstev. Ali je res tako, se lahko vpraša vsak, ki bopregledal eventualno stare številke občinskega glasila REŠETO in bo našel prispevek, v katerem je javno navedeno, da se je nabralo in porabilo 24 mio SIT iz naslova "takse za obremenjevanje voda" za izgradnjo in ureditev nadstreškov na deponiji odpadkov v Mali gori (november 2002), kar nima nikakršne povezave s kanalizacijo in izgradnjo čistilnih naprav. Podobnih posegov je bilo najbrž še kaj in vsak sam lahko hitro pride do zaključka, kam gre namensko zbrani denar iz naslova za natančno določene namene. Prispevek je namenjen vsem v premislek in opozorilo, da pogledajo vsak prispeli račun in dobro premislijo, ali je upravičen, in ga po lastni presoji tudi zavrnejo, ker običajno na podlagi predhodno navedenega, ni upravičen. Poznavajoč to problematiko, vem, da se podobno dogaja tudi po drugih območjih Slovenije, predvsem pa tam, kjer prejemajo in zavračajo nerealno izstavljene račune na osnovi pavšala. Stane Adamič, Hojče Odgovor na odprto pismo. Z velikim zanimanjem in radovednostjo sem, spoštovani gospod Andoljšek, prebral vaše pismo. Na navedene trditve bi lahko odgovarjal na dolgo in široko, vendar to ni moj namen. Strinjam se in zdi se mi prav, da naju oba vodi ista želja. Želja po izboljšanju odnosov. Poznava se že dolgo in najino sodelovanje je bilo, vsaj po mojem mnenju, dolgo časa dobro. Žal se ni tako tudi zaključilo. Razočaranje ni bilo prisotno samo pri vas, tudi sam sem ga doživel. Čutiti je bilo, daje tako tudi pri resnično pravih zadružnikih. Sprašujem se, kdo je bil nad kom bolj razočaran? Priznati pa vam je treba, da ste bili vedno pripravljeni delati in truditi se za razvoj kraja. Tako je bilo tudi pri izgradnji športnega igrišča, ki ste ga krajani naredili z velikim navdušenjem, skupaj z razsvetljavo. V veliki vnemi verjetno ni nihče pomislil na potrebno, predpisano dokumentacijo, kar pa se je žal izkazalo za popolnoma napačno. Tako trenutno ni možno izvesti priključitve na javno razsvetljavo, naš cilj pa vsekakor je, da se zatečeno stanje uredi. Neresnično navajanje je tudi, da se mrliške vežice gradijo že več let. Zakaj? Takoj po ureditvi lastniškega razmerja in izdelavi projekta, ki je nastajal tudi v sodelovanju s krajevno skupnostjo, je bilo jeseni 2004 pridobljeno gradbeno dovoljenje. V proračunu občine Ribnica za leto 2005 so bila predvidena tudi finančna sredstva za delno ureditev. Ta so bila z rebalansom prerazporejena. V letošnjem proračunu ponovno predvidevamo začetek del. Celotna izgradnja s potrebno ureditvijo bo znašala ca. 50 mio sit. VENI, VIDI, VICI! Med prvimi osmimi sivimi celicami S tem stavkom na kričeče oranžnih majicah smo se 31. januarja odpeljali v Ljubljano navijači, tekmovalci sedmošolci Anja Bolha, Nik Rus in Jan Zajc, mentorica Milka Jamnik in novinarki Anita in Diana. Tekmovalci so bili samozavestni, saj so si na pripravah pridobili Zmagovalna ekipa oranžnih majic z mentorico veliko znanja in se že preizkusili na predtekmovanju v Hrastniku, kjer so izmed 20 ekip osvojili prvo mesto in se uvrstili med 16 slovenskih šol, ki v tem letu tekmujejo. Kljub znanju, želji po zmagi te vseeno popade dvom: ali nam bo uspelo? Studio je majhen. Še pred začetkom sva voditelju Pavletu Ravnohribu postavili nekaj vprašanj. Oddajo vodi že 12 let in še vedno z veseljem opravlja vodenje in je navdušen nad znanjem slovenskih sedmošolcev. Vprašanja sestavljata Marjan Škvorc in Darko Hederih. Navijači iz naše šole in iz OŠ Brežice smo se usedli na tribuno, razgrnili transparente in čakali na začetek. Začelo se je. Prav imenitno smo se imeli in tekmovalci so bili prave zvezde. Za vsako vprašanje so staknili glave in odgovorili pravilno. Vsakič smo jih nagradili z bučnim aplavzom. Tekmovanje se je končalo z zmago. Trud je bil poplačan. Vsi smo se veselili zmage, še posebej pa tekmovalci, saj so se uvrstili med najboljših osem ekip in jih 28. marca spet čaka kviz. Saša Lovšin, sošolka Nika Rusa, je bila med navijači: "Na Malih sivih celicah je bilo zelo zanimivo. Presenečena sem bila nad tem, kako so snemali, saj so snemali po delih in je bil med vsako igro premor. Tega prej nisem vedela. Drugače pa sem se tam počutila dobro, še posebej, ker je zmagala naša šola." Takole so se trudili v TV studiu ... Zapisali Anita Kaplan in Diana Merhar, članici šolskega novinarstva OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica Ne glede na letno število pogrebov in višino investicije še vedno menim, da je realizacija tega projekta smiselna. Primerjanje upravičenosti izgradnje športnega centra v Ribnici in izgradnje mrliških vežic je, v tem se strinjam z vami, popolnoma zgrešeno, ne strinjam pa se, da je podobno. Komentar na to se mi zdi popolnoma odveč. Urejanje lastniških razmerjih velikokrat predstavlja oviro za realizacijo projektov. Tudi ureditev ceste v Bukovec ni izjema. Letos bomo začeli z izdelavo projektne dokumentacije za ta namen. Naj se nazadnje dotaknem tudi skladišča goriva državnih rezerv v Ortneku. Prav gotovo se spomnite, da so bila vsa potrebna soglasja od občine pridobljena že pred letom 2002. Navajate, da so bili objekti zgrajeni proti volji krajanov in da je občina za to dobila sredstva. Je kdo izmed vas izrazil svoje mnenje in ga javno predstavil? Zanima vas, v kakšni višini in zakaj so bila sredstva porabljena. Lahko vam odgovorim, da mi ni znano, da bi bila na račun lokacije državnih rezerv pridobljena kakršnakoli sredstva. Ne pred, ne v času mojega opravljanja funkcije župana. Vsekakor pa se strinjam z vami, da bi bilo morda smiselno zahtevati izplačilo rente, vendar ne samo za krajevno skupnost Velike Poljane, ampak tudi za področje krajevne skupnosti Sveti Gregor. V letu 2005 smo zahtevali od državnih rezerv, da se v sistem varovanja pred požarom in eksplozijo vključijo, poleg PGD Ribnica, tudi gasilci PGD Velike Poljane in Sv. Gregor, s tem, da se jih strokovno usposobi in opremi z ustrezno zaščitno opremo. Spoštovani gospod Andoljšek, vsak občan ima pravico do izražanja svojega mnenja, predlogov, tudi kritike, vendar menim, da je potrebno izhajati iz verodostojnih podatkov. Alojz Marn, župan ss .HEšero NARAVOSLOVNA UČILNICA ZA VRTČEVSKE OTROKE Sklad Vrtca začenja projekte, ki bi otrokom omogočila še kakovostnejši pouk Sklad Vrtca Ribnica, ustanovljen lanskega oktobra, se pripravlja na konkretne akcije, s katerimi bi pribiral denar za nakup nadstandardne opreme, ki je država in občina ne financirata. Tako so se Lucija Poje, Maruša Čop, Mojca Trdan, Peter Dekič, Jurij Rudež, Martina Kljun in Andreja Marolt odločili, da s svojimi željami po izboljšanju pogojev dela vrtčevskih Kako velik vpliv ima kakovostno izobraževanje v zgodnjem otroštvu, kažejo nedavni izsledki ameriškega inštituta FPG za razvoj otrok. Taki otroci prispevajo kot odrasle osebe več v davkoplačevalsko blagajno, redkeje potrebujejo posebno pomoč pri učenju, dosegajo več točk na preverjanjih inteligenčnega količnika, so boljši bralci in dobivajo boljš_e ocene pri matematiki. (Šolski razgledi, št. 5, marec 2006, str.ll) otrok seznanijo javnost. Najprej bi se lotili opremljanja naravoslovne učilnice, kjer bi lahko otroke navduševali za znanost, ki ima v Sloveniji premalo pristašev. Morda bi jim lahko privzgojili tudi spoštljiv odnos do lesa in voljo do njegove obdelave v morebitni bodoči lesarski šoli, pravi Peter Dekič, pristojen za stike z javnostjo. Ribniška osnovna šola že ima podoben sklad, preko katerega se zbirajo sredstva za stvari, ki so šoli nujno potrebne in pohvalijo se lahko že z garderobnimi omaricami. Sklade imajo tudi vrtci po Sloveniji, in kot ravnokar napisano, sedaj stopa na to podjetniško naravnano pot tudi ribniški. Člani sveta se zavedajo, da bodo odvisni od dobre volje podjetnikov, na katerih vrata trka na desetine ali celo stotine prosilcev, a nalogo želijo izpeljati. Nekaj malega se jim je na računu že nabralo, prosijo pa tudi za objavo številke, da bi bil račun lahko še bolj poln in bi z akcijami lahko čim prej začeli: 01304 - 6030641154 sklic 00 - 299 S PETELINČKI V MAČJEM MESTU Starši vrtčevske skupine Petelinčki smo bili 2. marca povabljeni v "Mačje mesto". Mačke in mačkoni so nas povabili, da se z njimi pozabavamo v vtrčevski telovadnici. Prišlo je veliko obiskovalcev in komaj smo čakali, da je zazvonila Murijeva budilka. Predstava, v kateri so sodelovali prav vsi otroci, je zaživela. Vsak otrok je natančno vedel, kaj mora delati in kdaj začeti. Plesali so kakor pravi mucki in nam veselo mahali z Mačjega trga. Muri je zajtrkoval pri Veseli kravi, kjer gaje postregla muca Liza, kmalu seje zbudila tudi zaspanka muca Maca in z Murijem odšla na kosilo. Zaigrala nam je celo prava Mačja godba in mucke je strašil nagajivi ropar Čombe. Obiskovalci smo bili ponosni na svoje mačke in mačkone, ki so tako resno odigrali svoje vloge, da je marsikomu od staršev ušla tudi kakšna mačja solza, saj to je bil vendar prvi pravi nastop naših malčkov, ki so stari komaj 3 do 4 leta. Na koncu smo jim močno zaploskali in čestitali ter obljubili, da jih z veseljem še kdaj obiščemo. Koliko truda je bilo vloženega v predstavo, pa vesta samo naši vzgojiteljici Katarina in Aga. Aga kot Muri in Katarina kot muca Katarina sta otroke ves čas spretno vodili skozi predstavo, da je vse teklo tako, kot je treba. Bilo je lepo. Starši smo jima hvaležni in se jima ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za vse preživete trenutke z našimi otroki. Veliko sta naredili zanje. Na začetku šolskega leta smo lahko na oglasni deski prebrali afriški pregovor: "Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so." V skupini Petelinčkov ta pregovor gotovo velja, saj smo prepričani, dragi Katarina in Aga, da našim otrokom dajeta vse najboljše. Še enkrat hvala. V imenu staršev zapisala MARUŠA ČOP OBDOBJE PUBERTETE IN ADOLESCENCE (V. del) Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno depresivnih sto milijonov ljudi. Depresija je eden glavnih vzrokov nezmožnosti za delo pri ženskah med 15. in 44. letom ter dva- do trikrat pogostejša pri ženskah v primerjavi z moškimi. Za to duševno motnjo zboli eden izmed štiridesetih otrok in en mladostnik izmed dvajsetih adolescentov. To pomeni, da je v poprečju v vsakem razredu najmanj eden depresiven. Kraji v podalpskih kotlinah zaradi tipa energije, ki se oblikuje na taki legi, povečujejo možnost depresivnega počutja. Zaradi menjave energij v naravi sta najbolj depresivna meseca november in marec. Za večino ljudi je značilno občasno nihanje razpoloženja zaradi določenih vzrokov ali sprememb bioritma, a tudi hitro mine. V adolescenci je spreminjanje razpoloženja povsem normalno. Toda, če sta poleg malodušja prisotna vsaj še dva simptoma, vsi pa trajajo vsaj štirinajst dni, je skoraj gotovo, da je prisotna depresija. Kako jo prepoznati? Po glavnih simptomih, ki so pri adolescentih in odraslih lahko precej podobni: - Malodušje je stanje človeka, ki ni prepričan v uspeh dela in prizadevanj. - Žalost, potrtost, občutek praznine. - Povečana vznemirjenost, razdražljivost, agresija. - Utrujenost brez pravega razloga, pomanjkanje energije, volje. - Pomanjkanje samozavesti, samozaupanja. - Občutek krivde, nesposobnosti, manjvrednosti, slaba samopodoba. - Motnje pozornosti, koncentracije in spomina. - Popusti v šoli pri izpolnjevanju obveznosti, učni uspeh se poslabša. - Ne uživa več v dejavnostih, ki šo ga včasih veselile. - Težave s slabim spanjem ali pa pretirano zaspanostjo. - Apetit se zmanjša, lahko tudi poveča. - Razni telesni znaki: razbijanje v prsih, presnovne motnje, potenje, težko dihanje, razne bolečine po telesu, omotica, glavobol. - Pomanjkanje svetlobe, sploh v zimskih mesecih, občutljivost na vreme. -Nepravilna prehrana, pomanjkanje B- vitamina, joda, maščob. - Se ne odziva, če ga nagovorimo, kot da živi v svojem svetu. - Mladostniki in mladostnice doživljajo telesne, hormonske, psihološke spremembe. - Pri mladostnicah se povezuje s težavami pri vzpostavljanju identitete, soočanju s spolnostjo, ločitvi od staršev, pri prvih pomembnih odločitvah. - Fantje imajo vedenjske težave in težave z zlorabo alkohola, drog. - Telesna in duševna izčrpanost pripeljeta do obupa. - Pojavljajo se tesnoba, strah pred smrtjo, misli na samomor. Depresija nastane zaradi biokemičnega neravnovesja v možganih. Vzroki so v genetskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikih. Antidepresivi, ki jih predpiše zdravnik, ponovno vzpostavijo kemično ravnovesje, a nestrpno pričakovanje hitre ozdravitve pogosto ne prinese takojšnjih rezultatov. Jemati jih je potrebno še nekaj časa po izboljšanju, sicer obstaja možnost ponovitve, ki spet zahteva veliko vztrajanja in naporov. Marsikdo ima odpor do jemanja zdravil. Ker pa to ni za večno in ker izboljšajo počutje, so gotovo manjše zlo kot depresivne težave in zmanjšana kvaliteta življenja. Obstajajo tudi drugi, naravni načini zdravljenja. Uspešnost je zagotovljena le ob rednem prakticiranju. Zelo zaželeno je, da si zna vsak posameznik poiskati zase najuspešnejšo tehniko. Izvaja se lahko sočasno z jemanjem zdravil. Darinka Suljevič Nadaljevanje prihodnjič .Rešeto 33 TITIOS; Od VOJL>IyV VPTBC RIBNICA < H LOČITEV 5 STARŠEV 5 Število razvez v Republiki Sloveniji iz leta v leto narašča. Statistični urad RS nam ponuja podatek, da se je leta 2000 razvezalo 30% sklen- f#j( jenih zakonskih zvez, leta 2004 pa že skoraj 37%. V 57% razvezanih družin ob razvezi živi vsaj en otrok. Če k temu prištejemo še razpade izvenza-konskih skupnosti z otroki (kar ni zajeto v to statistiko), je naravnost zastrašujoč podatek, koliko otrok se mora spopadati z razpadom svoje družine. Raziskave kažejo, da je ločitev glede na posledice, ki jih ima za prizadete, takoj na drugem mestu za smrtjo. To verjetno drži za odrasle, za otroke pa je ločitev staršev celo hujša od njihove smrti. Če umre eden od staršev, otroku ni treba poslušati, kako neznosen je bil v svojem življenju, ampak se ga vsi skupaj spominjajo z ljubečo žalostjo, naklonjenostjo. Zelo malo ljudi se lahko pohvali, da jim je uspela civilizirana ločitev. Skoraj vsak par ima na vesti maščevalno vedenje, glasne prepire, pridobivanje otrok zase...Otroka spremenijo v orožje proti partnerju in pozabijo, da so v celoti odgovorni za nič krivo bitje. Kako torej otroci doživljajo ločitev staršev? Na prvem mestu se moramo odrasli zavedati, da otroci povprečno potrebujejo dve leti, da prebolijo ločitev svojih staršev; da jo popolnoma sprejmejo, pa so potrebna še naslednja tri leta. Otroci svojo stisko veliko lažje izražajo z dejanji kot z besedami. Zmotno je mnenje, da dojenčki ne vedo, da je kaj narobe. Že novorojenček čuti žalost, stisko matere in je zato lahko izredno jokav, nemiren, neješč... Da so otroci v stiski ali da nasprotujejo ločitvi, lahko pokažejo na naslednje načine: pogosto jih tlači mora; doživljajo izbruhe jeze in joka; zvečer nočejo v posteljo; nočejo vas pustiti same in ostati v vrtcu, zapirajo se vase, so nenavadno težavni ali neubogljivi, živčni, izgubijo tek, dobesedno visijo na vas, nočejo vas pustiti samih, so jokavi in se pritožujejo, njihovo vedenje je agresivno, nenehno se prepirajo in pretepajo z brati, sestrami, prijatelji, lažejo, močijo posteljo (v starosti, ko tega že zdavnaj niso več počeli); bojijo se ločitve od starša (jok ob prihodu v vrtec), veliko sprašujejo po odsotnem staršu, krivijo se za nastale težave... Pri tem je zelo pomembno, da se starši zavedajo, da jim je roditeljska vloga namenjena za vse življenje. Otroci gotovo opažajo znamenja razpadajočega zakona, vendar dopuščajo možnost, da je to normalno. In ne pričakujejo, da se bo vse skupaj končalo tako, da bodo izgubili enega od staršev. Ko se zakonca odločita, da bosta razdrla družino, jim je to vsekakor treba povedati. Problem jim moramo razložiti tako, da ga bodo razumeli. Kako ZIMOVANJE RIBNIŠKIH SKAVTOV KLANOVCEV Petek, 17. 2. 2006, je bil uradni datum začetka zimovanja klanovcev skavtske skupine Ribnica 1. Tega dne je na tabor krenilo le del skavtov, saj so drugi imeli tisti dan še nekaj šolskih obveznosti. Pot do koče na Veliki gori, kijev lasti dolenjevaške lovske družine, je zahtevala dve naporni, vendar zabavni uri hoda po snegu. Končno.„Prispeli smo na cilj! Še tisto sekundo smo prišli do spoznanja, da je bila želja po topli koči le iluzija v naših glavah. Stolpec živega srebra na notranjem termometru se je spustil pod ničlo. Začela se je prva akcija -ogrevanje koče! Misija uspela, skavti na "pozitivni ničli", kmalu celo na toplem. Za tem se je začel uradni program. Tema programa je bila orientacija za življenje, ki se je začela z mislijo Boža Rustja "Dobri in slabi sosedje". Nauk te zgodbe pravi: "Človekov odnos do ljudi v okolici določa, kako se bodo ljudje odzvali in kakšen odnos bodo imeli do njega. Ljudje v okolici so največkrat takšni, kakršen je človek do njih." Vsako nadaljnjo dejavnost je spremljala posebna misel. Sobota, 18. 2. 2006 - V dopoldanskem programu smo se skavti prve prispele skupinice odpravili na orientacijski pohod v naravo. Kasneje se nam je pridružilo še pet Prebava zvarka zanimivega okusa in prigrizka (mislim, da pripravljenega po podobnem, če ne celo identičnem receptu) nam je dala potrditev, da so mlajši skavti zreli za vstop med ostale, starejše, bolj izkušene klanovce. Večerna sveta maša, ki je sledila takoj po tem, je celotni podobi dneva dodala še poseben pečat. Po končanem obredu smo se lačnih ust odpravili proti zunanjemu kaminu in si spekli hrenovke ter čevapčiče. Pripravili smo tudi preizkus za dve skavtinji, ki sta bili do tedaj še brez imen in ju, po uspešno opravljenih nalogah, tudi poimenovali. vrlih skavtov. V kočo so prinesli ogromno veselja! Pa ne zaradi njihove dejanske prisotnosti, pač pa zato, ker so s seboj prinesli hrano (saj veste...skavt je vedno lačen) in pripeljali ženske predstavnice našega klana, ki so poskrbele, da so se prašek v vrečki in trdi špageti čudežno spremenili v okusen obrok. Polni energije in zadovoljnih želodčkov smo se lotili popoldanskega programa. Tema programa so bili "Svetniki". Svetnike, ki so zavetniki skavtov (sv. Jurij, sv. Pavel, sv. Frančišek Asiški) ter naši lokalni zavetniki (sv. Štefan, sv. Rok ter sv. Ana in sv. Joahim), smo upodobili iz snega in jih tudi ; predstavili. Dan smo sklenili z večerno katehezo. j V nedeljo smo odšli do Belih sten, ki ob jasnem J vremenu ponujajo fantastičen razgled na okoliške : vasi - Rakitnico, Dolenjo vas, Blate, Prigorico, nekje na koncu svojega obzorja pa oko zajame tudi Ribnico. V svoje varno zavetje smo se vrnili okrog enih. Popolno zadovoljstvo pa je med nami zavladalo šele po toplem, okusnem skavtskem kosilu. Sledil je odmor, kar je za nekatere pomenilo pomivanje posode in pometanje tal. Tega dne se nam je prav gotovo najbolj vtisnil v spomin krst novopečenih klanovcev. In že je bil tu ponedeljek - zadnji dan našega zimskega tabora. Po zajtrku se nam je pridružil dr. Gerjolj, z odličnim predavanjem na temo tega dne - "Pogled na sebe in okolico". Kasneje se je med nami razpletel zelo sproščen pogovor. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari, ki so v nas zbudile veliko navdušenja. Na nek način so se nam zdele prav presunljive. Po kosilu smo se poslovili. Tisti skavti, ki smo še ostali, smo kočo ponovno spravili v red ter se v večernih urah odpravili proti domu. Našo pot je popestril zvesti spremljevalec poznih zimskih dni, t.i. gospod Dež. Kljub njegovi prisotnosti smo se spustili navzdol. Je že res, kar velja med skavti - skavt ne pozna slabega vremena, pozna le slabo opremo, pa seveda...bolj smo umazani, lepši smoJ. Edino vprašanje, ki se nam je v tistem trenutku porajalo, je bilo: "Naravnost, ali po poti?" Sledil je pričakovani odgovor: "Naravnost, dol! Bomo že prišli do Zadolja, če pa usekamo še malo po diagonali, pa pridemo v Blate." Š\\ smo naravnost dol, po gozdu, kjer smo si sami utirali pot in kar nenadoma smo se zavedeli, da po enourni hoji še nismo prišli do nobene poti. Vztrajno smo nadaljevali in napravili še nekaj nepreštetih korakov ter našli pot! Šli smo naravnost po njej. Zadnja postaja je bila v dolenjevaškem župnišču, kjer smo se pogreli ob toplem čaju, se še nekaj časa pogovarjali in obujali spomine na vikend. Po kratkem počitku smo se odpravili domov, kjer nas je čakal že skoraj pozabljeni tuš, topla, mehka postelja, čiste obleke...in hrana naših mam. Tekst napisala MATEJA BOJC Fotografirala: Tadej Trdan, Matej Remic POMAGALI RDEČEMU OTOKU Ribnica je 11. marca postala bogatejša še za en glasbeni dogodek, ki je bil osmišljen z dobrodelno akcijo. Z besedo, video projekcijo in glasbo se nam je tja potovala lansko poletje, kjer sta karitativno preživela dva meseca, enega sama, mesec dni pa z ekipo 'Polet'. S to ekipo sta v okviru laiškega združenja misijonarjev izvedla projekt "Oratorij 2005". Dejan Karba je dejal, da so s pomočjo slovenskih misijonarjev priredili štiri oratorije. "Otrokom smo podelili 1000 majic, jih naučili nekaj iger, jim v obliki gledališke igrice približali svetopisemsko Tobijevo zgodbo... Posamezni oratorij je trajal tri dni, otroci so dobili hrano, tam so tudi spali..." V naslednjem mesecu, ki sta ga Dejan in Judita preživela na najbolj oddaljenem misijonu, sta prišla do ideje za projekt, ki sta ga predstavila tudi v Ribnici. Za Ljubljano in Ljutomerom je bil tu tretji po vrsti. Zbrane prispevke, v Ribnici 117.000 SIT, bodo dali misijonarju Klemnu Stolcarju, ki deluje v Vaingandranu. predstavila glasbena skupina 'JUDITA', zmagovalka ritmično -duhovnega festivala 'Ritem Duha' v Mariboru leta 2003. Medse so kot gostjo povabili tudi lansko zmagovalko, domačinko Petro Stopar, ki je zapela zmagovalno Tam nad oblaki'. Skupaj so se sprehodili po rdečem otoku, Madagaskarju, ki skriva čudovite kotičke, krasno morje Indijskega oceana, zanimive rastline in eksotične živali, nasmejane obraze, vroče sonce in neskončne širjave. Toda otok ni samo to. Južni del so predlani krepko prizadele vremenske ujme, lansko leto pa še suša. Povzročile so hudo lakoto, ki je zahtevala tudi številna življenja, predvsem otrok. K sreči ravno na tem delu otoka deluje največ slovenskih misijonarjev. Preko raznih dobrodelnih akcij in s podporo številnih dobrotnikov jim nekako uspeva graditi jez med življenjem in smrtjo. Judita Kavčnik je z izvoljencem Dejanom Karbom Zavedajo se, da to, kar nam pomeni malo, njim pomeni veliko, a verjamejo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo in bomo povezali naš in njihov svet. Zdenka Mihelič Foto Andrej Remic OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA Društvo invalidov Ribnica je 18. marca imelo redni občni zbor, kije bil v gostišču Pugelj v Ribnici. Minilo je štiri leta od novoizvoljenega vodstva, zato je bil ta občni zbor volilni. Predsednik je povedal, da društvo vsa leta zelo dobro deluje, izvaja vse socialne programe za svoje člane in tudi še dodatne dejavnosti. Tudi športniki že kar dobro delujejo, posebno kegljaška skupina in tudi šahisti. Zelo radi pa bi začeli s pikadom in z balinanjem. Zato predsednik društva poziva vse člane društva, da se prijavijo za navedene športne dejavnosti. Posebno so dobrodošle še ženske -vsaj za pikado - saj jih sedaj ni. Izvoljen je bil nov upravni odbor, ki šteje 9 članov, nadzorni odbor, častno razsodišče in socialno-zdravstveno komisijo. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Alojzij Mihelič, ki pa je svojo predsedniško dolžnost zaradi osebnih razlogov sprejel le za eno leto. Po zaključku uradnega delaje bilo veselo druženje članov z ansamblom Vandrovčki. Društvo invalidov Ribnica lašBi» ViMEC HBNICA otroku ob ločitvi pomagati, je morda ena najtežjih nalog roditeljev. Sledi kratek seznam praktičnih nasvetov, ki vam bo morda pomagal na tej težki poti z vašim otrokom (www.divorcesource.com) 1. Bodite iskreni. Ne zavajajte otroka, da je oče na službeni poti in da je vse v najlepšem redu. Otroci vedo, če jim starši poskušajo kaj prikriti, čeprav samo zato, da bi jih zavarovali pred bolečino. Potrebujejo jasne in odkrite odgovore, ki jih lahko razumejo. Odgovori naj nikogar ne blatijo. 2. Otroci morajo vedeti, da niso krivi. Sami se namreč krivijo za ločitev zakona svojih staršev (Očka je odšel zato, ker nisem ubogal). Vedno znova jim je potrebno nežno zagotavljati, da je ločitev stvar odraslih in nima nič opraviti z njimi ali z njihovim vedenjem. 3. Tiho poslušajte. Otroci imajo veliko vprašanj, čustev, predvidevanj in skrbi. Starši običajno težko mirno sedijo in otroke poslušajo brez prekinjanja z izjavami v smislu "Ja, ja, saj bo." Otroci morajo imeti občutek, da jih potrpežljivo in pozorno poslušamo. 4. Naj vedo, daje kakršnakoli reakcija na ločitev v redu. Marsikateri otrok namreč skriva občutke žalosti, jeze, potrtosti, zmedenosti, ker se boji, da bi s tem razjezil starše. Vedeti mora, da so vsi njegovi občutki sprejemljivi. 5. Dajte otrokom vedeti, da so njihova pričakovanja, da se bosta starša pobotala, popolnoma normalna. Otroci se namreč te želje sramujejo. Razložite, da je zelo majhna možnost, da bi bili starši ponovno skupaj. Zelja po tem pa je popolnoma normalna. 6. Otroku zagotovite varnost. Skrbi ga, da po ločitvi morda ne bo dovolj hrane, obleke. Še bolj pa ga skrbi, da boste tudi njega prenehali imeti radi, tako kot ste prenehali imeti radi očka ali mamico. Nenehno mu nežno zagotavljajte, da se to ne bo zgodilo. 7. Malo večjega otroka lahko povprašate po prijateljih, katerih starši so ločeni. Na ta način lahko izveste, česa se vaš otrok boji in kaj misli o ločenih starših. To vam daje možnost, da razčistite morebitne napačne predstave in ga spomnite, da so bili ti otroci na istem, kot je sedaj on. 8. Ne postavljajte otrok v sredino bojnega polja in jih ne silite, da se odločajo za enega od staršev. Ničesar slabega ne govorite o svojem nekdanjem partnerju, če je vaš otrok v bližini. Otrok ne sme prenašati sporočil med bivšima zakoncema. Otroci morajo imeti možnost ljubezni do obeh staršev. Če eden od obeh staršev ne odobrava ljubezni otroka do drugega starša, se bo otrok začel umikati in postal bo nezaupljiv. 9. Preživljajte čas z dobrimi prijatelji. Če imate ljudi, ki vas podpirajo, s svojimi skrbmi ne boste obremenjevali otroka. 10. Skupaj z otrokom berite knjigo o ločitvi in se o njej pogovarjajte. Tako boste otroku lahko razložili pomembna dejstva. Več informacij lahko najdete na naši spletni strani www.vrtecribnica.com. $ A V r R Erna Zabukovec, univ. dipl. psih. 5? OCZ X/OJL>l/V ¥>E IVI JE. m E JVUE.M UG AR ~ PRIPRAVE NA TEKMO SVETOVNEGA POKALA V POLNEM TEKU daj povezani z uspešnejšimi posamezniki in družbami. Športna TV Eurosport ima od srede dalje večerne termine rezervirane za golf, navtiko in konjeništvo oz. preskakovanje zaprek. Kolikšno podporo si želite od okolja? Strokovni sodelavci, ki bodo pomagali pri organizaciji dogodka, so profesionalci, ki prihajajo iz različnih držav Evrope. Povezujemo in pogovarjamo se tudi z lokalnim okoljem, ki ga vabimo k Zlatko Polajžer v pogovoru s turističnimi predstavniki Od 15. -17. septembra bo Posestvo Ugar priredilo prvo tekmo za svetovni pokal v preskakovanju ovir v Sloveniji. Do tedaj se zdi še daleč, toda za dobro organizacijo sta potrebna večmesečna celovita priprava in disciplinirano delo. O poteku priprav je z nami spregovoril direktor Posestva Ugar d.o.o. Zlatko Polajžer. Prepričan je, da lahko Slovenija in ves športni svet računajo na izredno tekmo in dogodek. Glede na to, da naj bi projekt stal več kot 250.000 evrov, najprej vprašanje: Kako napreduje pridobivanje sredstev? Z nami že sodelujejo številna uspešna slovenska in tuja podjetja, institucije in posamezniki, ki se želijo predstaviti na 1. svetovnem pokalu v preskakovanju ovir v Sloveniji. Pojavljanje in izpostavljanje uspešnih družb v konjeniškem športu, ki v svetu združuje pomembne posameznike in ugledne družbe, je gotovo nova priložnost za njihovo promocijo. Vsakodnevno na posestvu gostimo številne družbe iz cele Slovenije, ki z našim delom in razvojem še niso seznanjene, lahko pa bi imele interes po sodelovanju. Ali je Občina Ribnica že odobrila kaj sredstev za to tekmo in promocijo? Za zdaj Občina ni odobrila nobenih sredstev, čeprav sem na sestanku pri županu Alojzu Marnu izpostavil pomembna dejstva, ki bodo vplivala na ugled kraja: 1. Športni dogodek bodo spremljali številni mediji iz Slovenije (RTV SLO bo 120 min neposredno prenašala tekmo) in iz tujine (Eurosport). 2. V Ribnici bo potekalo tridnevno tekmovanje olimpijskega športa, ki je v svetu izredno cenjen. 3. Ta prestižni športni dogodek je za nas velik izziv, hkrati pa tudi velika odgovornost, saj pričakujemo več kot 300 vrhunskih konj, blizu 1000 sodelujočih (FEI funkcionarjev, sodnikov, tekmovalcev, trenerjev, lastnikov...), ki so neposredno povezani s tekmovanjem. 4. Organizacija Svetovnega pokala v Ribnici je tudi možnost za razvoj turizma z višjo dodano vrednostjo. 5. Zavedamo se, da kritične oči javnosti in sodelu- jočih ne bodo uprte le v organizatorja, temveč tudi v Ribnico in Slovenijo. 6. Tekmovanje želimo izpeljati na najvišji ravni, po organizacijskem vzorcu najboljših tekem svetovnega pokala v preskakovanju ovir. Naša želja se lahko v celoti uresniči le ob pomoči vseh, ki imajo vpliv in možnost, ter voljo, da Ribnica tudi po športni in turistični plati postane svetovno prepoznana. 7. Ribnica je gostiteljica prvega Svetovnega pokala v preskakovanju ovir v Sloveniji. Ribnica s tem prihaja na svetovni zemljevid mest, ki so povezana s tem plemenitim športom. Želimo si in prepričani smo, da bo Svetovni pokal ostal tradicionalno v Ribnici. 8. Občino Ribnica smo povabili k sodelovanju kot enega izmed pomembnejših partnerjev. Po pomoč ste se obrnili tudi na državo. Kako uspešna sta bila sestanka na ministrstvih? Poslanec Jože Tanko je opazil naša vlaganja in trud v dejavnosti, ki jih opravljamo na Posestvu Ugar in so tesno povezana tako z razvojem kraja, v katerem delam, in nenazadnje s Slovenijo. Pripravil je sestanek z vodilnimi predstavniki ministrstva za gospodarstvo, direktorata za turizem RS, službe Vlade RS za EU zadeve, službe za regionalni razvoj RS, ministrstva za zunanje zadeve in z drugimi. Vsi so projekt podprli in ponudili pomoč. Tekmo za SP smo predstavili tudi državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franciju Butu, ki je obljubil konkretno finančno pomoč. Konjeniške tekme, sploh tekme najvišjega ranga, se pogosto žigosa kot elitistične. Kaj porečete na to? Konjeniški šport oz. preskakovanje ovir se uvršča med stare tradicionalne športe, ki so že od nek- sodelovanju v smislu prikaza ribniških značilnosti in znamenitosti in popestritvi ponudbe dogodka, ki ni le športni, temveč tudi družabni in turistični. Od kje boste črpali fond sredstev za nagrade? "Nagradni sklad, ki bo presegal 50.000 evrov, se bo pokrival s sponzorskimi in z donatorskimi vložki. Slišati je, da gostje in tekmovalci menda niti ne trošijo v lokalni skupnosti oz. se držijo predvsem svojih bivalnih prikolic in konjeniškega prostora... Koliko to drži? Hlevarji in nekateri tekmovalci navadno bivajo v konjskih transporterjih, ki so opremljeni kot bivalniki (nekateri transporterji presegajo vrednosti 400.000 evrov, podobno kot v Formuli 1,) z vsem komfortom. V Ribnici pričakujemo okoli 70 transporterjev. Hlevarji morajo biti blizu svojih konj, ki so nastanjeni v montažnih boksih. Ostali FEI delegati, sodniki, veterinarji, tekmovalci, lastniki, strokovni sodelavci, pa bodo bivali v Ribnici, Kočevju in Ljubljani. Zdenka Mihelič Foto A. Pahulje Slemena sestavila društvo, Breže čakajo na igrišče • Turistično športno društvo Slemena je bilo ustanovljeno že leta 1996, a ni zaživelo vse do sedaj, ko so ga v pogon spravili novi ljudje. Predsednik je postal Igor Adamič, okrog sebe navezal še 20 članov in sestavili so program, ki bi vnesel malo več življenja tudi na najvišjem predelu ribniške občine. Načrtujejo kmečke igre, plese in tekme v malem nogometu, kar je sorodno dogajanju na Velikih Poljanah, le da bodo k sodelovanju povabljeni domači prebivalci, in poskušali v vasi pripeljati več organiziranega druženja. • V Brežah jim pa ne gre tako gladko, saj čakajo na izgradnjo igrišča, ki naj bi bilo pod cerkvijo Sv. križa v Jurjeviči, tik pred klancem na levi strani. Potreben bi bil le izkop, nato bi bilo moč napraviti naravne tribune. Igrišče bi lahko razveselilo tri vasi, rešilo bi se parkiranje ob pogrebih, gasilci pa bi imeli poligon za vaje in še kot prireditveni prostor bi bilo primerno, je dejal Jože Zidar, predsednik Športno - kulturnega društva Breže. A so hladen tuš doživeli na prvem pogovoru z občinsko upravo, kjer jim je bilo rečeno, da ne bi dobili gradbenega dovoljenja, čeprav so se člani društva dogovorili z lastniki parcel za zamenjavo le-teh. Iniciativni odbor je tako napisan le še na papirju, čeprav se je trudilo kar sedem ustanov, pripominja Zidar. AR BURNA ZIMA ZA PLAVALCE V mesecu februarju so bila izvedena zimska plavalna prvenstva Slovenije za sezono 2005/06 v vseh kategorijah. Vseh prvenstev so se udeležili tudi plavalci Plavalnega kluba Inles Ribnica. Na zimskem prvenstvu Slovenije za dečke in deklice (Celje , 17. - 19. 02. 2006) se je najbolje odrezal Anže Pavlin , ki je v mlajšem letniku osvojil prvo mesto na 50 metrov hrbtno, drugo mesto na 200 metrov hrbtno in tretje mesto na 100 metrov hrbtno in 50 metrov kravl. Odlično sta se odrezala tudi Blaž Oražem, ki je zmagal v B - finalu na 50 metrov kravl in osvojil drugo mesto v B - finalu na 100 metrov kravl, ter Mihael Dvorščak, ki je osvojil v A - finalu na 50 metrov prsno osmo in drugo mesto v B - finalu na 100 metrov prsno. Od deklic se je odlično odrezala Lucija Kous, ki je v mlajšem letniku zasedla peto mesto na 200 metrov hrbtno, šesto mesto na 50 metrov hrbtno in sedmo na 200 metrov hrbtno. Na zimskem prvenstvu Slovenije za mlajše dečke in mlajše deklice (Celje, 11. -12. 02. 2006) se je najbolje odrezal Jan Mate, ki je na 100 metrov hrbtno zasedel peto mesto. Odlično seje odrezala tudi moška štafeta, ki je na 4x50 metrov mešano osvojila sedmo mesto. Za štafeto so plavali Jan Mate, Juš Weinberger, Patrik Dvorščak in Chad Andoljšek. Od mlajših deklic sta se v ribniškem plavalnem klubu najbolje odrezali Veronika Oražem, ki je v mlajšem letniku na 200 metrov prsno in 200 Smučarski izlet na Roglo Športno društvo Velike Poljane je 18. februarja letos organiziralo smučanje na Rogli. Vsega skupaj se nas je nabralo 28, večina smučarjev in deskarjev, nekaj pa tudi takih, ki so se raje sankali ali šli zgolj na izlet. Po dobrih dveh urah vožnje smo malo pred deveto uro prispeli na smučišče, ki se je pravkar odprlo. Na začetku je bilo nebo sivo in oblaki niso obetali najlepšega vremena, kar se je odražalo tudi v majhnem številu obiskovalcev. Toda kmalu se je zjasnilo in smučanje po čudovitih napol praznih smučinah je bilo pravi užitek. Večina navadnih smučarjev nas je šla na smučišče Jurgovo, deskarji pa so ostali bolj na S.EŠEFO' metrov hrbtno zasedla sedmo mesto, ter Maja Guduraš, ki je v mlajšem letniku na 100 metrov hrbtno zasedla prav tako sedmo mesto. Na zimskem prvenstvu Slovenije za kadete, mladince in člane (Kranj, 2. - 5.02. 2006) so plavalci in plavalke ribniškega plavalnega kluba dosegli naslednje uvrstitve v finalu svojih kategorij. Rebeka Babnik se je uvrstila v mladinski finale v disciplini 100 metrov hrbtno in zasedla peto mesto. Toni Valčič se je uvrstil v mladinski finale na 50 metrov delfin in zasedel šesto mesto. Nejc Lovšin, se je uvrstil v kadetski finale na 50 metrov prsno in zasedel končno sedmo mesto. Na vseh zimskih državnih prvenstvih v mesecu februarju je sodelovalo 40 plavalcev PK Inles Ribnica. Po končanih državnih prvenstvih se je deset najboljših plavalcev PK Inles Ribnica udeležilo izredno močnega mednarodnega tekmovanja v Nemčiji, kije potekalo 11.-12. marca v olimpijskem bazenu v Münchnu. Na tekmovanju je bila preko 1000 plavalcev iz desetih držav. Najbolje se je odrezal Anže Pavlin , ki je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in zlato medaljo na 100 metrov hrbtno in šesto mesto na 200 metrov hrbtno. Do kolajne v svoji kategoriji je prišla tudi Rebeka Babnik, ki je na 100m hrbtno zasedla tretje mesto in osvojila bronasto kolajno. Poleg tega je Rebeka zasedla peto mesto v disciplini 200 metrov hrbtno. Jan Mate je za malo zgrešil uvrstitev na stopničke, saj je v svoji kategoriji na 100 metrov hrbtno zasedel četrto mesto. V mesecu aprilu se bodo plavalci PK INLES RIBNICA udeležili naslednjih tekmovanj: Velikonočni miting, Celje, 1. april Pokal Ježek, Ljubljana, 8. april MM Avstrija, Dunaj, 28. - 30. april V začetku meseca maja (2. - 7.) pa se bodo ribniški plavalci udeležili enotedenskih priprav v Čatešk-ih toplicah. Trener PK Inles Ribnica DARKO PETKOVIČ Foto Rihard Pavlin Mašinžagi. Ostali izletniki, ki so bili brez opreme, so šli na sankališče Zlodejevo, na vožnjo z motornimi sanmi ali pa so se zgolj sankali po snegu. Nekaj pred drugo uro smo se zopet dobili skupaj za kosilo, ki smo ga imeli v hotelu Rogla. Po kosilu so nekateri šli še na smučanje - do štirih, ko se zapro smučišča, drugi pa smo raje obsedeli v toplem zavetju restavracije. Ob pol petih smo se začeli vračati proti domu, ko smo vsi utrujeni obsedeli na avtobusu. Gledali smo na belo pokrajino, ki jo je posipal rahel sneg, ki je začel padati ob odhodu. Med nami je bilo tudi nekaj muzikantov. Ti so popestrili vzdušje v gostilni pri Čotu, kjer smo se ustavili za zaključek izleta. Domov smo prišli v večernih urah z željo v srcu, da se podoben izlet čimprej ponovi. JožeAndolšek S PETELINOM NA KOKOŠKO Na pustno soboto, 25. februarja, smo se ribniški planinci podali na Kokoš, in to kjub vsem opozorilom glede ptičje gripe. Da je bila 'tragedija' še hujša, nas je vodil Petelin. Malo za šalo, toda RES -vodil nas je Roman Petelin. In daje bilo vzdušje popolno in pustno obarvano, si je Roman Petelin (po domače Koko) osmislil še pokrivalo v skladu z imenom in pohodom. Roman nas je že zjutraj presenetil tudi s pustnimi krofi - in zajtrk je bil popoln, lahko smo krenili na pot! Preko zasneženega Boncarja na suho primorsko stran. Iz vasice Lokev smo se podali mimo izvira Vroče in preko Velikega Gradišča (741 m) po grebenu do Kokoši (674 m). En del poti je potekal tudi po mednarodni trasi Via Alpina, po kateri je večina hodila prvič. V planinski koči na Kokoši smo se okrepčali z dobrim čajem in malico iz nahrbtnika, pred kočo na hitro odigrali derbi nogometa ter se nato po drugi poti spustili v Lokev. Tam smo si ogledali še enkraten vojaški muzej, kjer nas je Srečko podrobno seznanil z zanimivostmi. 0b vrnitvi v Lokev V bližini vasi je tudi jama Vilenica, ki je bila prva turistična jama na svetu, danes pa je znana tudi po literarnih srečanjih. Po 520 stopnicah smo se spustili vanjo in občudovali vse prelepe stalagmite, stalaktite, stebre, cevčice in najrazličnejše oblike kapnikov (pes, kip svobode, lisička, hudiček, Trubar, opica, kip Marije, glava medveda, zaljubljenca, družina, jaslice, roka z odsekanimi prsti...) itd. Celoten pohod je potekal v zelo sproščenem vzdušju. Zadovoljni nad lepo potjo in dobrim vodenjem ter hvaležni tudi za prve zvončke ob poti in za pogled na skoraj dosegljivo morje smo se vrnili v zasneženo, že kar idilično Ribniško dolino. Na pohodu nas je bilo skupaj 15, niso pa bili člani samo iz Ribnice, ampak tudi iz Kočevja in Logatca. PLANINSKO VABILO: Planinsko društvo Ribnica vabi vse svoje zdajšnje in bodoče člane ter vse ljubitelje gora na 27. redni občni zbor, ki bo v petek, 31. marca, ob 18. uri, v Gasilnem domu v Dolenjih Lazih. To je volilni občni zbor, zato se ga udeležite v polnem številu. Po občnem zboru boste lahko poravnali društveno članarino za leto 2006, sledilo pa bo tudi družabno srečanje. Vabljeni! Tekst in foto Zdenka Mihelič München, Arena Trophy 2006 - bronsta Rebeka in zlati Anže «ase ■ >iixirarjLni i'ümi rsj n »'INA OBLAK - ŽE ČETRTIČ ZAPORED DRŽAVNA PRVAKINJA Ina Oblak, doma iz Slemen, še bolj natančno z Riglja nad Ortnekom, je članica Al gimnastičnega programa pri klubu GIB Šiška Ljubljana. O njej smo v Rešetu že pisali, zdaj pa vas lahko seznanimo z novimi dosežki te mlade gimnas-tičarke, kije s treniranjem rekreativne ženske športne gimnastike (C - program) začela v tretjem razredu osnovne šole. Že četrtič zapored ji je namreč uspelo osvojiti najvišji državni naslov, tokrat v višjem programu ženske športne gimnastike, imenovanem Al. Inino prvo tekmovanje v tem programu je bil "Pokal ŠD Studenci" - mnogoboj. Tekmovanje je potekalo 8. maja 2004 v Mariboru. V kategoriji deklic je dosegla prvo mesto. Sledila sta še Holyev memorial v Brežicah in Malejev memorial v Ljubljani. Na obeh je prepričljivo zmagala. Nato še državno prvenstvo, ki je 11. in 12. decembra potekalo v športni dvorani Studenci v Mariboru, in je pomenilo vrhunec sezone tekmovanj v programu Al. Prvi dan je v kategoriji deklic zmagala tako v mnogoboju kot ekipno z ekipo GIB Šiška. Drugi dan je potekalo finalno tekmovanje na posameznih orodjih. V svoji kategoriji je bila prva na parterju in preskoku ter druga na bradlji in gredi. V letu 2005 je Ina prestopila v kategorijo kadetinj ter ponovila uspehe na memorialih in pokalih iz leta 2004. Ob koncu sezone 2005 je na državnem prvenstvu ubranila tudi ekipni in posamični naslov v mnogoboju. To tekmovanje je potekalo 10. decembra 2005 v športni dvorani Studenci v Mariboru. Tekmovanje je bilo težavno, ker je bilo dopoldne tekmovanje v mnogoboju in ekipno, popoldne pa so potekala še finalna tekmovanja na posameznih orodjih. V kategoriji kadetinj je tako v mnogoboju kot z ekipo dosegla prvo mesto. Za ekipno uvrstitev se šteje seštevek ocen s posameznih orodij iz mnogoboja najboljših treh tekmovalk iz ekipe. Na dopoldanskem mnogoboju je dosegla najvišje ocene na preskoku, parterju in gredi v svoji kategoriji in s tem rezultatom iz mnogoboja prispevala, da so Šiškarice osvojile tudi ekipni državni naslov. Na teh treh orodjih se je uvrstila v popoldanski finale na posameznih orodjih in osvojila prvo mesto na gredi ter drugo mesto na parterju in preskoku. Z dopoldansko oceno s posameznih orodij iz mnogoboja bi lahko zmagala v vseh treh svojih finalih, žal pa jo je preveč bolel poškodovani gleženj. Od začetka letošnjega šolskega leta Ina trenira po štiri ure na dan. Edini prosti dan v tednu je nedelja. Po dvakratni osvojitvi državnega naslova v programu Al naj bi na predlog trenerjev prestopila v vrhunski program ženske športne gimnastike (A - program). Od takrat je veliko napredovala, saj že obvlada nekatere vrhunske elemente. Najbolj je napredovala na preskoku, kjer izvaja skok Tsukahara, imenovan po japonskem telovadcu, ki je prvi izvedel ta skok, in je po pravilniku mednarodne gimnastične zveze ovrednoten z visoko težavnostno stopnjo. Žal pa so se ji začele pojavljati tudi prve težave s poškodbami; zvin gležnja in bolečine v hrbtenici. Obiskala je športnega zdravnika, ortopeda in fizioterapevta, ki ji pomagajo pri premagovanju njenih zdravstvenih težav. Omenjene težave so malo zaustavile njen hitri napredek v osvajanju zahtevnih gimnastičnih elementov. Že samo vzdrževanje gimnastične moči in kondicije pa zahteva veliko treninga. Poleg treningov ima Ina seveda tudi šolske obveznosti, ki jih pridno in vestno opravlja. Obiskuje 8. razred devetletne osnovne šole v Sodražici. V letošnjem šolskem letu je zaprosila za status športnice, ki so ji ga v šoli tudi odobrili. S tem so ji olajšali izpolnjevanje zahtevnih vsakodnevnih šolskih in športnih obveznosti. Ina obožuje gimnastiko. V vadbenem procesu so poudarjeni disciplina, odgovornost, vztrajnost, konventracija, spoštovanje avtoritete in drugih udeležencev vadbenega procesa. Športna gimnastika daje mlademu človeku veliko možnosti za razvoj motoričnih sposobnosti, ki so v poznejših mladostniških letih še kako koristne v vseh športnih panogah ter življenju nasploh. Vpliva tudi na razvoj samozavesti in odločnosti mladega človeka, njegove samopodobe ter samoiniciativnosti -značilnosti, ki so v današnjih časih zelo potrebne odraščajočemu otroku. Nataša Oblak Foto Nejc Oblak Prvi poljanski turnir v taroku ANDOLŠKOVI POBRALI VSE ZMAGE I. turnir v taroku se je na Velikih Poljanah odvijal II. marca. Organizirali smo ga v gasilskem domu na Velikih Poljanah v okviru Športnega društva Velike Poljane. Tekmovalo je 12 tekmovalcev v štirih skupinah po tri tekmovalce. Začelo se je ob 18. uri, ko je vsak potegnil listek s številko mize. Po 15 igrah je vsak zopet potegnil listek s številko mize. Po štirih krogih po 15 iger se je vsakemu igralcu seštel izkupiček iz posameznega kroga in tako se je dobil končni vrstni red tekmovalcev. Z 890 točkami je zmagal Jože Andolšek ml., drugo mesto je s 485 točkami osvojil Jože Andolšek st., tretji pa je bil Jaka Andolšek s 340 točkami. Prvi trije tekmovalci so prejeli pokal ŠD Velike Poljane. Turnir se je končal nekaj po 1. uri zjutraj, ko je vsak tekmovalec odigral kar 60 iger, med posameznimi krogi pa je bilo tudi nekaj odmora. Gašper Pirnat APRIL 2006 Kam: Na IZLET V NEZNANO -prestavljeno z 11. marca, datum bo objavljen naknadno Zahtevnost: LAHKA Trajanje: ca. 4 ure Odhod: ob 5. uri s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Cena: - prevoz: 3.800 SIT, - vstopnina: 850 SIT. Vodja pohoda: Janez Centa (031/ 844-910) Oprema: Planinska oprema, OBVEZEN je osebni dokument Pohod je primeren za vsakogar Datum: SOBOTA, 8. 4. 2006 Kam: Na RATITOVEC (1666 m) Izhodišče: Prtovč Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 5 ur Vodja pohoda: Andrej Drobnič Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema in varen korak Datum: SOBOTA, 22. 4. 2006 Kam: Na POHOD PO RIBNIŠKI PLANINSKI POTI, III. DEL Načrt: Makoše - Črni vrh - Sv. Ana -Ribnica Izhodišče: Makoše Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 7 ur Vodja pohoda: Andrej Drobnič Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema in varen korak lešero Nadauevanje s strani 2 Španova Pavla iz Prigorice pomni, kako so hodili pred godom sv. Ane voščit čez vodo pri Malnu k Oražmovim z Gabrja: "Doma smo na skrivaj vzeli "rerne", ker jih ne bi dali za tolč, da se ne bi okrušile. Vzeli smo še lonček in kamenčke, da smo "ruštali". Ko so prišli teta Ana ven, smo voščili: Teta Ana, za vaš god Vam želimo dobru vsepovsod. Kolk'r je zvezdic vrh neba, kolk'r je rožic sred polja, tolko srečnih dni naj Bog Vam da! Ker so imeli "maln", smo dobili zmerom fin kruh, drugače smo jedli le koruznega. Dali so še domač mošt, skupaj smo še katero pesem zapeli, potem pa smo šli domov. Če pa je prišel harmonikar, je raztegnil meh, zaigral valček ali polko, takrat pa se je plesalo." 4. Pri Fajfarju leta 1909: mlinar in žagar Franc Oražem zženo in bratom Janezom, na obisku sta Amauja in Marjeta Ramor. Lepo naprošamo VSE. KI MORDA NA SVOJIH PODSTREŠJIH ŠE HRANITE OBLAČILA SVOJIH PREDNIKOV, DA STOPITE V STIK Z NAMI, SAJ BOMO LAHKO Z VAŠO DOBRO VOLJO IN NAŠIM ZNANJEM TO DRAGOCENO DEDIŠČINO OHRANILI TUDI ZANAMCEM. Alenka Pakiž, 01/5375 904. Pravili smo ji spalno naselje, zdaj postaja mesto duhov Ribnica je leta 2006 postala mesto, z uradnim pečatom države. A tako klavrne fizične podobe, kot jo kaže sedaj, v zadnjih desetletjih morda še ni imela. Zgražanje je toliko večje, ker zdaj sameva še'opusteli center Ideal. Od novembra lani nova hiša strahov, spomini nanj, ko je bil v času jugoslovanske armade najbolj oblegan, pa še vedno zelo lepi in živi. Ribničani se spominjajo živahnih plesov, rednih kino predstav, zabavnih prireditev, koncertov, prvih ljubezni... Zupan Alojz Marn nas je ponovno podučil, da nam vojska centra Ideal ne bo dala brezplačno, čeprav na nov pogovor s predstavniki obrambnega ministrstva še vedno čaka. Objekt bo šel na dražbo, občina pa ga ne bo odkupila, ker nima 100 mio SIT, ki bi jih lahko pogrešila v svojem 1,6 mlrd težkem proračunu. Kdo ga bo? Ribnica ne bo rabila samo dvorane, ki je zanjo posebnega pomena in bi se rada zanjo pogajala tudi z novim lastnikom centra, a jalov bo pogovor z vlagateljem, ki ima drugačne cilje in ga vodi dobičkonosen interes. Ribnica bi rabila tudi družabno-kulturni center, zmes vsega po malem, ki bi dal prostor zasebnikom in javnim interesnim povezavam ter oživil ribniškega duha. Pomlad in poletje ter zgodnja jesen bi ga poživila še bolj, seveda spet s kančkom pripravljenosti k poslušanju sogovornikov z dobrimi predlogi. Spet so se pojavile skupine, ki želijo v Ribnico pripeljati dogajanje, polne so elana, le na pol poti jim je treba priti. Grad še dolgo ne bo dočakal take obnove, ki bi omogočala vsakršne prireditve. Torej se znajdimo in najdimo neko vmesno ter začasno rešitev. Napnimo neko platneno streho, postavimo priložnostni podest na travo in zagotovimo, da bo dovolj električnih odjemnih mest za potrebe nastopajočih. Vlaganje v infrastrukturo je stvar lastnika, torej občine. Vsebino ponujajo drugi. Kje in kaj je torej 'kamen', ob katerega se vedno znova prekucnemo na nos? Turobnost, ki jo dolga zima še toliko bolj odkriva, se kaže po celem trgu, kjer samevajo zgradbe, ki so dobile nove lastnike. Občina bi lahko storila veliko več, da bi ohranila življenje v strogem mest- nem jedru. Navsezadnje, kaj pa še ima, razen tega? Sprejela bi lahko odlok, po katerem bi morali lastniki v določenem obdobju dati vsebino objektu ali pa plačati kazen. Kot vedno: bilo bi moč sklepati kompromise. Če bi podjetnikom in lastnikom manjkalo idej, praznino lahko polni občina, stopi do njih in se dogovori, da v vmesnem času prostore brezplačno ali za ceno kritja režijskih stroškov odstopijo zanimivim interesentom. Piranska županja je tako z brezplačno oddajo starih objektov umetnikom v poletnem času oživila staro obmorsko mestece. V izpraznjene prostore ribniškega trga bi lahko 'naselili' mojstra izdelovanja violin, prikazali oblačilno kulturo Ribničanov in končno dali prostor tudi vsem amaterskim umetnikom, ki se želijo predstaviti. Ne samo zaradi turistov, ki bi jih zanimal ogled nečesa novega in redko videnega, marveč bi se morda ponovno po malem začelo vračati življenje v trg. Lahko bi se šli literarne večere, kaka igralska skupina bi morda vsake toliko napravila perfor-mans izza izložbenega okna... Kot je tudi res, da pri nas varuhi spomeniško zaščitenih mest, kamor sodi tudi Ribnica, nekaterim vlagateljem, ne pa vsem, otežujejo obnovitvena in razširitvena dela. Objekti, po katerih je prepoznaven naš ribniški trg, niso ravno mamljivi za stanovalce. Hrup, pomanjkanje parkirišč, dvorišč, vrtov, balkonov, niso 'bonbonček', s katerim bi jih lahko prepričali, da se odločijo za nakup, lastnikom pa pojenja volja. Vsi po malem bi lahko sodelovali v projektu oživitve našega mesta, ker ni odločujoč dejavnik denar, marveč dobra volja. Čas, ki se globalno odseva na ves svet, in ni naklonjen sreči in veselju posameznika, je lahko izgovor le za ljudi, ki jim manjka domišljije in poguma. Močna simbolika se kaže v podobi jazbečarja, ki so ga zadnjič predvajali v video smešnicah. V krog napeljana mini železnica ga je vznemirjala do onemoglosti. Vrtel se je v krogu kot obseden, ne vedoč, da bi lahko s šapico zaustavil vir svojega nelagodja in iztiril vlakec. Bil je smešen, skrajno smešen. Toda on je pes. Kako smešni smo ljudje, ki se imamo za najdragocenejšo stvaritev te zemlje, ko gledamo enake vlakce, ne zavedajoč se, da lahko kadarkoli spremenimo tok dogajanja in iz malega človečka potegnemo ven velikega duha. Urednica — - ■ I « ■ti e m : A ^ g P Si V „ * 1' M’3v! s | \/Vi m;;! e v »* s el» 1 * ■ h- !>.v e 1% ä' ■ \ t % ^ • S + t # S- t. fc s ^ # F ^ is w -1 , F * S •i, *l't 1«v w- p •, > # ^ , j % , s : ' , f - Zš ^ s.% . i; •: ■