pnnHMuiiuosmicsiit^i
*
Posamezna itevOkas | 1 krono.	S
JtlBGB* &***> mi to, nsTiB u» praznikov. «b Bf. ari • m.nmom Bosladojafa ds« e« otaat
•tUlatD« 180 t4% r*t)et»» f 0 C,
iatrtUtM 41 eiac»tao li *• f« dofOTdrv, PH *•&&»•*» •fefcm popust*
!•!»	«• ati nravi -TA80EA*, J
1UMB0B. teliim alka «•». *•	»
O O O POŠTNINA, PAV8AURANA D O O
roi&Eaesna Siarlfes 1 krono.
BSEBSI&Is© g« aaiM^a v Jfca4-km, J«f*a«r» sl it «, l uri* •tropi®, T«l«)»i» inlorork. H. SfiJC, OfUTi m	«	tHrOiirr)
•M«* U, «, nitKU«, fcano. T*!*> i«s M. Si. BMS yoit*o»»l6«iTJsl a ta Her, U.m
#» atrsilla km tainj* M m «4». — Btkopiit c« e*
Leto: II.
Maribor, četrtek 3. novembra 1921.
ŠteviBka: 248.
arihor, 9. novembra.
ludistični puč »a Madžarskem sc bliža ^ojemu naravnemu neizbežnemu koncu, “cadar pa ne bo ostal brez posledic, ne
Madžarsko samo, ne za države male *®tante, med katere se šteje tudi naša dr-*&va, kakor tudi končno ne za veliko au-fcsto. Te posledice pa ne bodo škodljive, ampak — koristne. Karlistični puč na JJkdžarskem nas je prvič, kar obstojamo «ot samostojna narodna država, postavil ** Preizkušnjo, kakršna je mobilizacija.
samo pri nas med nami samimi, am-»ak tudi zunaj v tujem svetu, osobito še *«d našimi neprijatelji je bilo vse doslej *®$širjeno trdovratno mnenje, da so •Btttclji narodnega edinstva, na katerem
* »grajena naša država tako slabi, da bi ^avbo zgrajeno na njih zamogel podreti ‘Vsak najmanjši piš. Ne samo na Madžar-Jkem, tudi drugod in celo pri nas samih ledoma se je govorilo, da bi sploh ne No mogoče izvesti mobilizacije. Sedaj to, ko je prišel na Madžarsko Karl, sedaj,
Je bila postavljena s tem tako vsa na-
* težko priborjena svoboda na tehtnico, Sedaj smo pokazali da to mnenje ni bilo j^&vo, da so bile te govorice lažnjive. — *w5a mobilizacija je potekla tako mate-^tično pravilno in mirno, kakor bi bolj •Matematično pravilno in mirno ne mogla ftoteči v nobeni drugi, tudi najstarejši e-®nstveni narodni državi ter tako doka-**la, da smo, čeprav kadar ni zunanje nemarnosti strankarsko razprti, v slučaju jfesnega ogroženja naše domovine edini *akor en sam mož. To je tako veliko dejstvo, da se morajo spričo njega razbliniti ar nič vse iluzije in prazne nade naših ■otranjih in zunanjih sovražnikov. Pred 'J*em pa mora to dejstvo delovati na ■todžare, ki so v prvem trenutku Karlovega povratka na Madžarsko, ko so še M&aii na uspeh restavracije samozavestno ■J oholo fzjavili, da so njihove meje -proti **Ku »na drug način zavarovane« Delovi pa mora tudi na Italijane, ki so se to-jj&li vse doslej z »neposrednim razpa-u°nu Jugoslavije, ki je ne drži skupaj nič ‘kitgega, kakor samo še »moč orožništ-
Končno pa tudi na Anglijo in Fran-TO* in na ves ostali svet. Kakor v naši **2avi, tako pa je pokazala tudi v zavez-bratski Češkoslovaški mobilizacija, j® so njeni temelji trdni in da se stavba, rji Je bila postavljena 28. oktobra 1918. ne ’** več porušiti.
Druga dobra posledica karlističnega JpCa na Madžarskem pa je nedvomno tu-™ to, da smo sedaj jasno in dokazano ^Poznali, da so govorice o tajnem slmpa-^iranju velike antante z akcijo karlistov "■»zna Izmišljotina, katero so razširjali in J®R0vali najbrže Madžari sami z željo, da res tudi uresničila. Je sicer nepobit-7®* da se najdejo tudi v državah velike £*tante, osobito v Italiji ljudje, ki v svo-■kfci slepem sovraštvu do Slovanov na ?*rtvnem žele, da bi se povrnili bodisi v Budimpešto, bodisi na Dunaj Habsburža-?■ ter zopet podjarmili nas in Čehoslova-.7®'. v katerih vidijo svoje najnevarnejše j^sprotnike, oziroma oviro na poti do ®*>iega imperijalističnega cilja, toda to so •osamezniki, ki pri uravnavanju smernic jajošne politike teh držav nimajo odločuje besede. Odlični laktorji, ki presojajo 'Mošen položaj bolj rigorozno kakor tl *®edini šovinisti so z odločno gesto poka-2®. da nimajo volje trpeti v sredini r^ope takih reakcijonarnih eksperimen-ki so v stanu zopet zanetiti komaj požar vojne. Vsa demokratična ^ropa se je znašla v neverjetnem con-j**lsus omnium pri obsodbi karlistične ^^tolovščine in pritrdila in odobrila naše r^vične ukrepe, ki niso bili izdani iz ^?rda istotako pustolovskih imperijali-^®*>ih in reakcijonarnih nagibov, ampak ^Sole želje po miru, ki je osobito nam ^“dim državam srednje Purotpe tako ne-* ^»odno potreben.
Karlovo slovo od Madžarske.
Karel in Cita na potu v Carigrad. Kraj internacije se dotočil danes, Demarša veleposlaniške konference,
LDU Budimpešta. 1. novembra. Listi poročajo, da se ie pripeljal posebni vlak. ki je mel nalopo, otipi ljnti bivg ga kralja Karla na amrieeko topniško ladjo, danes ob 5. uri zjutraj ndrno Battaszekn, kjer je kralj izstop 1. Pffd vlakom, v katerem se je pplial Karel Habsburšk',
■ ie vozil drugi vlak, poln vojifitva. za kraljev m vlakom pa še on vojaški vlak. Vlak so *e ustavili na donav-kem mostu med Batiaszekom in Bajo, nakar je stopi! razkralj v voz. ki ga ie pripeljal na topniško ladjo. Vsa okolica je bila močno zastiažena.
I,DIJ Budimpešta, I. novembra. Madžarski dopisni urad javlja: Angleški polkovni Holier ie danes dopoldne naznanil zunanjemu mim-tru Ba' ffyju, da je sporočil poveljnik donavskega brodovja v Baji, da sta razbral) Karel in lazkraljiea Cita na krovu angleškega monitoija na petu prt ti vzhodni Donavi, j TIP Budimpešta. 1. novembra. Angleška lopničarka, na katero so ukr-cali Karla in Cito, je odplula proti Carigradu, kjer bo oslala tohko ča3a, da velesile določijo kraj internaciie.
LDTJ London, 1. novembra. (Reuterjev urad.) V spodnji zbornici je izjavil Chamberlain v odgovor na inler-
[*5- ;■ :i ■ ■■■	—«
Kralj Aleksander v Beograd«.
LDU Beograd. 31. oktobra. Ponoči ob 10. uri je dospel semkaj z orient-, ekspresom kralj Aleksander iz Pariza. Ž niim je prišel tudi ministrski predsednik Pašič..
LDU Beograd, 1. novembra. SnoSi ob 22.30 uri se je vrnil iz Pariza v presto-lico kralj Aleksander v spremstvu tajnika Z istim vlakom sc je pripeljal v Beograd ; tudi ministrski predsednik Nikola Pašič. j Na beograjski postaji so sprejeli kralja 'namestnik ministrskega predsednika ,dr. Trifkovič, notranji minister Pribiče-vič, prometni minister Uzunovič, vojni 'minister general Zečevič in prvi adjutant kralja, general Hadžič, dalje pomočnik zunanjega ministra Tihomir Popovič, ravnatelj policijskega oddelka Miroslav Jankovič, načelnik kabineta ministrskega predsednika Velimir Popovič in poveljnik mesta polkovnik Uzun Cirkovič.
Italijani podpirajo Albance.
LDU Beograd, 31 .oktobra. »Tribuna« javlja: Aktivno sodelovanje Italijo pri albanskh napadih na naše ozemlje, je vedno bolj očividno. Italijanske ladje prevažajo albanske čete, orožje in muni-cijo in sploh se Italijani obnašajo napram Albancem kot zavezniki. Pred dvema tednoma je italijanska ladja »Brioni«, ki vozi iz Valone v Drač, izkrcala veliko četo oboroženaih Albancev ob naši meji v bližini Skadra. Pred nekaj dnevi je ista ladja transportirala albanske čete. Italijanska ladja, ki vozi na pi;ogi Krf— Patras, je že večkrat prevažala municijo iz Valone v Drač.
Gibanje madžarslkh tolp ob avstrijski meji.
LDU Dunaj, 1. novembra. Uradno se objavlja: Gibanje tolp ob nižjeavstrijski in štajerski meji, je postalo zadnje dni precej bolj živahno. Sinoči so napadle tolpe naše predstraže severovzhodno od Fridburga na Štajerskem, nakar je bil odposlan predstražam na pomoč avtomobil z oddelkom alpinskih lovcev. Na cesti pri Pingau je zavozi avtomobil v brzojavni drog in se prekucnil ter pokopal vojake pod seboj. Bilo je 9 mrtvih jn 17 ra-
pelacijo, da velesile £e niso določile kraja za internacij razkraja Karla.
T)KU Pariz, J. novembra, fAgence Flavas.) Kakor porofa BTem: sa, bo vele-posJamška konferenca razpravljala jutri o k> aju, kjer bo bivši kralj Karel končno-veljavno interniran.
LDU Budimpešta, 1. novembra. L'sti porogajo, da so legacijskega tajnika baiona Borowiczenyija, ki je spremlja) mkralja Kaila v letalu iz Švice na Madžarsko, aretirali in ga zaprli v ječo budim-pešianskega deželnega sodišča.
DKU Pariz, 1. novembra. »Agence Havas« poroča: V konfliktu, ki je nastal med malo antanto in Madžarsko vsled restauracljskega poizkusa Karla Habsburškega ni bilo zadnji čas nobenih dogodkov, ki bi položaj bistveno spremenili. Veleposlaniška konferenca je sklenila, da povzame v Budimpešti demaršo, s katero bo zahtevala, da Madžarska kon-čnoveljavno odreče Habsburžanom pravi co na madžarski prestol. Istočasno pa sc bodo poduzele demarše tudi v vseh glavnih mest male antante, v katerih se bo tamošnjim vladam sporočilo ta sklep ter svetovala, naj skrbi za mir v Srednji Evropi prepuste le velesilam.
njenih. Žrtve so prepeljali v Hartberg, Sinoči je ustrelilo naše vojašvo dva o-borožena Madžara, ki sta napadla naše oddelke na štajerski meji, enega pa je u-jeR>.
Advetistovska sekta.
LDU Beograd, 31. oktobra. Pristaši verske sekte adventistov so zahtevali od vlade, da se njih sekta prizna kot ve ljavna veroizpoved. Vlada ji je odbila to zahtevo, ker adventistovske sekte nikjer ne pripoznavajo kot veroizpoved.
Udruženje invalidov.
LDU Beograd, 31. oktobra. Komisij, katero je sestavilo ministrstvu za socijalno politiko v sviho, da pregleda in urpdi vse delo za udruženi* i tvalidov v Beogradu, ?e vedno deluje. Radi obilnosti gradiva bo komisija še nekaj časa poslovala, nakar bo podal? poročilo ministrstvu zs socialno politiko.
Madžarska premišlja.
DKU Budimpešta, 1. nov. Danes popoldne so se sestali člani kabineta t* posvetovanju, na katerem je poročal ju stični minister o predlogih, ki se bodo z ozirom na antantine zahteve radi kaznovanja krivcev predložile parlamentu.
Kabinetna kriza na Pruskem.
DKV Berlin, 1. nov. Pruski državni kabinet je poslal ostavko, ker so propadli vsi poizkusi ministrskega predsednika, sestaviti vlado, ki bi imela potrebno večino.
Konferenca v Portorose.
DKU Portorose, 2. nov. Delegati razpravljajo danes o skupni prometni železniški konvenciji nasledstvenih držav. Ugotovili se bodo enotni tarif ter se bodo odstranile uvozne in izvozne prepovedi Osnovne točke pa do sedaj še niso bile ugotovljene.
Karlistični puč na Madžarskem pa je doprinesel tudi do trdnejšega zbližanja med samimi državami male antante, ki so pokazale, da mala antanta nc obstoja samo v praznih frazah iu na papirju, ampak, da je dejstvo, s katerim je treba da računajo tako v Budimpešti, kakor v l?imu, Parizu in Londonu. Pa še nekaj je treba da tu omenimo in to je velike važnosti, namreč zadržanje Poljske v tem sporu med malo antanto in Madžarsko. Še nedavno in še celo prve dni po Karlovem povratku na Madžarsko se je z gotove strani razširjalo tendencijozne vesti, da obstoja med Poljsko in Madžarsko tajna konvencija radi eventuelne restavracije Habsburžanov in vojne med Madžarsko iti malo antanto. Tekom zadnjih dni pa se je izkazalo, da tudi to ni res in da je Poljska v vprašanju povratka Habsburžanom na Madžarsko popolnoma solidarna t malo antanto in velesilami. Mogoče je sicer, da obstojajo med gotovimi poljskimi in madžarskimi krogi kake vezi, toda te vezi so bolj idejne, kakor pa take, ki bi se mogle udejstviti tudi v praksi.
Vse to je pokazalo, da sc politični položaj v srednji Evropi ne da več prevrniti s kako habsburško pustolovščino. Pokazalo je, da Srednja Evropa ni novi Balkan, kakor so hoteli nekateri, ampak da je organizem, ki je že sam na sebi in brez vsake tuje pomoči dovolj močan, da zaduši vsako katerokoli politično epidemijo. Tega se zaveda v polni meri tudi velika antanta in za to jc umevno, da je mirno pristala na naše in naših zaveznikov zahteve glede likvidacije madžarskega vprašanja. Za to smemo sedaj upati, da ni več daleč^ čas, ko bodo rešena še poslednja vprašanja, ki so ostala po podpisu mirovnih pogodb v Srednji Evropi še nerešena. Pred vsem pa, da ho v kratkem na temeljit in končnoveljaven način rešeno vprašanje Habsburžanov ter jim zaprta za vselej pot do povratka na nekdanji prestol. Rešeno pa bo tudi vprašanje razorožitve Madžarske in sicer pod našo kontrolo. Razorožitev Madžarske bo mnogo doprinesla h konsolidaciji Srednje Evropc-ker bo z njo izpuščena ona militaristična para, ki je silila doslej Madžarsko, da je iskala ventil, kjer bi prišla na prosto in bi se mogla razdivjati, ona militaristična para, ki ni pritiskala samo na meje sosednjih držav, ampak je povzročila vrenje tudi v notranjosti ter tako dopuščala podobne ekscese, kakršni so se dogodili na Burškem in kakršna je bila ravnokar zadušena karlistična akcija. Razorožitev! Madžarske bo prvi korak k demokratizaciji madžarskih razmer. Ko bodo pa enkrat te razmere demokratizirane, ko hov) Madžarski zavladala demokracija mesto reakcije, potem bo že a pr-ori. izključen vsak eventuelen nov poizkus habsburške restavracije. Poleg tega pa bo potem mogoče z ozdravljeno Madžarsko živeti v, iskrenem sosedovskem razmerju. Karlovi IKmesrečeni puč je razvoj dogodkov. ,vi tej smeri gotovo znatno pospešil.
Vdiika manifestacija damo-k atsks misi.
(Od našegn posebnega poročevalca.)
Beograd 31 oktobra.
Včeraj in dsnes se je vršil tukaj kongres demokratske stranfe, Zbrali sc* se odposlanci strankinih organizacij h'. vseh delov naše velike države. Koliko jrirojenih in privzgojenih različnosti pač b<t()ja med temi številnimi oanognmž našega jedinstvenega naroda, ki so bile stoletja razcepljene in brez vsake zveze med seboj! In vendar se je na tem kongresu pokazalo, da so vse te razlike umetno zunanje in da je trditev o jedin-stvenem narodu med Sočo in Vardarjem živa, neutailiva resnica. Sila, ki druži te.
na ztiuaj različne drobec, je skupna ideja, skupen duh, Ta ideja je z ozirom na potrebe današnjega življenja organizirana m njen vnanji izraz je stranka jugoslo* venske demokracije. Politični nasprotniki radi zavijajo resnico in potvarjajo dejstvo, a spričo včerajšnje in današnje manifestacije demokratske misli bodo težko zavili in potvorili za nje in za celo državo važen nauk: Ni res, da demokrate veže samo solidarnost materijelnih interesov, ali, kakor se pogosto naglaša, težnja vladati, marveč je duh tisti, ki jih združuje in organizira. Duh, čigar trdna osnova so ideje in gibalna sila ljubezen do narodne države, te divne epopeje našega večstoletnega narodnega trpljenja. Na kongres So došli demokratski odposlanci iz Maribora in od grške meje, iz Sušaka in Šu-madije. Vse je preveval en duh, ena temeljna misel: usavršiti to državo, katere svobodo ih ujedinjenje smo doživeli in urediti kar najvžorneje njene notranje in zunanje odnošaje.
»Država pred vsem!« Ta vzklik si slišal večkrat med zboroyanjcm. Vsem je šel enako iz srca. Država je naša skupnost in njeni bodočnosti sc morajo podrediti. interesi posameznikov in posameznih družabnih slojev. Iz te ideje izhaja vse ostalo.
Naravno je, da je dobilo najmogočnejši izraz državno In narodno jedinstvo. Ono se je treiiralo v zvezi z vsemi ostalimi ■Vprašanji; o čemerkoli se je že razpravljalo, povsod je silila na dan radostna za-ivest narodnega jedinstva. Govorniki iz vseli pokrajin naše države —. iz Macedo-nije, Cnie gore, Sumadije, Banata, Hr-vatske it: Slovenije — so pozdravljali z navdušenimi besedami nastajanje jedin-stvenega naroda jugoslovenskega in u-štavni obstoj jedinstvenc države Srbov, Hrvatov ii? Slovencev. Izmed vseli govornikov 'je doživel najburnejše ovacije minister Syetozar Pribičevič, na katerega je opozicija navrnila najv.ečij odij in mu naprtila naziv »reakcionarnega«, »policijskega« ministra. Te ovacije niso veljale samo njegovemu vztrajnemu in energičnemu resortnemu delu, marveč predvsem konsekventno izvedeni ideji narodnega jedinstva, ki je poosebljena v njegovem političnem značaju. Pribičevi-, «5ey govor je bil sijajno spričevalo demokratskega programa, ki se uveljavlja preko vse demagogije in vseli bolestnih kriz našega političnega življenja. Vsi nasprotniki so mogli slišati jasno besedo: ustavne revizije ne dovolimo! Zahtevamo, da se prejkomogoče rešijo osnovna politična vprašanja in da se preide h kulturni socijalni hi ekonomski zakonodaji.
V tem je dal kongres stranki mnogo j smernic irt mnogo praktične vzpodbude. |
V	drugi vrsti za narodnim in. državnim jedinstvom se je naglašala potreba temeljite agrafjie. reforme. Tu mora stranka kreniti zopet na levo. V zvezi s tem je tudi kmetska politika. Lepo je bilo videti v
Izborovalni dvorani številne Rmete-demo-krate, osobito iz Srbije in Slavbnije. Več govornikov, med njimi zlasti Milan Pribičevič, je naglašalo, da mora demo-jkratska politika kar najtesneje slediti I brazdo, organizirati deželo in jo buditi k [novemu kulturnemu in političnemu življenju. Podlaga temu harmoničnemu sožitju dežele, mesta in delavstva, ki itna v naši državi vse pogoje in najlepše izglede za bodočnost, je razredna solidarnost.
(Daijt* prih,t
Z zadnjo številko je končal naš dosedanji roman ,,AFRODITA«, z jutsišnjo pa pričenjamo priobčevati prekrasno in skozi in skozi napelo štiridejansko dramo angleškega pisatelja
OSKARJA Wl LDEJ A :
katero bo uprizorilo tudi naše Narodno gledališče. Oskar Wilde slika v tej drami na njemu lasten način trpljenje dobre zakonske žene, ki trpi in drvi v pogubo vsled skrivnosti, katere ne sme izvedeti, jo pa čudno naključje še pravočasno reši in privede zopet v naročje zvestega in ljubečega moža* Tu in tam pa je dr&ma tudi ostra satira takozvane „boljšo družbe«, njene nevednosti in lažne morale. Prepričani smo, da bo drama našim čitateljem ugajala ter pridobila listu še novih naročnikov.
Arkadi) A vu tenko:
Slini in slabotni.
(Dalje.)
»Ampak oprostite--------------Ali	se	bo-
mo morda vozili na spričevalo o cepljenih kozah ali kako?«
»V resnici, to imate prav,« — sem pritrdil po trenutku razmišljevanja, — »ne bi škodilo, če bi vzeli vozne listke.«
»No torej pojdite vendar po nje!!«
»Ali kje jih bom pa dobil? Jaz ne vem kje je blagajna.«
»Tako? Glej ga no reyeža v pleničkah! Recite postrežčku — on vam jih prinese!«
»Kaj pa če, mi uide z denarjem?«
»Zakaj pa knate potem svojo številko?«
»Številko? Ah, številko! Kdo pa mi je Porok, da čez minuto ne pozabim te številke? Da vam priznam — nimam prav nikakega spomina.«
»Ce imate tako slab spomin — zapišite si številko!!«
»Seveda, to se lahko reče; a jaz nimam svinčnika!«
vidim, da bomo najbrže
zamudili Vlak.«
»Da, da, če že hočete nekaj vedeti —
—	Ni ničesar lažjega. Zdi sc mi celo, da že prvič zvoni —«
Plosknila je z rokami in odbrzela.
»Počakajte tukaj! Za postrežčka je že prepozno Orem samo po listke!«
Notranja in zunanja politika.
* Pred krahorn v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja se bo po dosedanjem stanju avstrijskih financ zvišal letošnji državni deficit na okroglo 140 milijard K. To pomeni, da stoji Avstrija neposredno pred finančnim polomom.
* Maršal Foch v Newyorku. Te dni je prispel v Newyork francoski generalisi-mus in poveljnik antantne vojske v svetovni vojni, maršal Foch. Newyork mu je pripravil tak sprejem, kakršnega baje še ni imel nihče newyorških posetnikov.
* Spopad z Madžari na slovaški meji. Pri informiranju novinarjev je izjavil namestnik šefa češkoslovaškega generalnega štaba, da je neki mali oddelek madžarske vojske te dni prekoračil madžar-sko-slovaško mejo ter tako prišel v kon-
»Dobro. Jaz bom pa medtem pazila na zvenenje.«
Dolžnost, ki sem jo prevzel, me ni preveč utrujevala. Leno sem opazoval spla-šeno beganje ljudi in potrpežljivo sem čakal na svojo sopotnico.
»Zopet ste se nekam zagledali?! No, (Pojdite hitro ■ Takoj bo zvonilo drugič.«
Bežala je naprej, jaz za njo.
»Kje pa imate tfVoje stvari?«
»Zatlačil sem jih v restavraciji pod divan. Mislim, da bo že še potem čas, da grem ponje.«
»Kdaj potem? Takoj pojdite ponje — — Toda tam ne, tukajie na drugi strani! ------------Restavracija	je tamkajle!«
»Da, alt  — kako vas potem najdem?«
»Za boga, ali ste mar — triletno dete? No, to sem si našla družabnika — vse kar je prav —■ No, pojdite hitro v restavracijo — jaz počakam tukaj na vas —
»Samo, prosim vas, ne odidite odtod
—	  sicer	se--------—«
»Za boga, hitro----------------
»Dobil sem svoj kovček in hiteli smo na peron.
»Kje je naš vlak?« — Je vprašala In težko oddihovala.
»Mislim, da je ta-Ie tukaj. AJ, aj — ta je pa majčken —«
I »To je vendar odpet vagon, bedasti Ičlovek. Mi vendar iščemo cel vlak! Sicer je pa tukal že moj postrežček. Kje stoji Ivlak na Odeso?«
..	^ i
| fiikt s češkoslovaškimi prednjimi stražami, pri čemer je bi! en Madžar ubit, eden ranjen, eden pa ujet. To pa je bil le lokalen Incident, ki na ostali del meje ni upli-val.
* Razmejitev z Italijo. Kakor vse razmejitve, tako se vleče tudi razmejitev z Italijo naravnost v neskončnost. Poleg običajne počasnosti razmejitvenega dela ipa prihaja pri razmejitvi z Italijo v poštev še dejstvo, da skuša Italija med razmejitvijo izsiliti od nas še razne koncesije in pogodbe. Če mi na te koncesije in pogodbe ne pristanemo, pa sc ustavi delo razmejitve. Italija pravi, da vsled »nepredvidenih tehničnih težkoč«, v resnici pa le vsled namena uplivati s tem na nas izsiljevalno. Sedaj pa se doznava, da je med našo državo hi Italijo prišlo do kon-čnoveljavncga sporazuma ter da sta že obe vladi dali svojim razmejitvenim delegatom naloge, da razmejitve čimbolj pospešijo, tako da bo razmejitveno delo tudi že v tretji coni končano vsaj do 20. t. m. Dvomimo pa, da bi se ta termin res obdržal.
* Dogodki na Bolgarskem. Na Bolgarskem se bije v zadnjem času ostra borba med meščani in deželani agrarcl. Prvi so pristaši bivše Ferdinandove politike, drugi pa zahtevajo v politiki Bolgarske čisto nove pravce. Na drugi strani pa se bije oster boj tudi med takozvanlmi »make-donstvujučini« in »protimakedonstvujučl-nl«, t. j. med onimi, ki nikakor nočejo priznati dejstva, da je Macedonija jugoslo-venska in onimi, ki hočejo, da gre bolgarska politika preko tega kot preko gotovega dejstva. Pristaši makedonstvujučih so večinoma komltaši in ti so izvršili tudi atentat na ministra Dimitrova, ki je bil njihov najhujši nasprotnik ter je hotel končno z iztrebljenjem komitašev privesti Bolgarijo do političnega zbližanja z Jugoslavijo. Kako se bodo razvile politične prilike v Bolgariji sedaj po smrti Dimitrova se še ne da prerokovati, od razvoja teh prilik pa bodo nedvomno odvisni bodoči odnošaji med našo državo In Bolgarijo.
*	Vatikan in Karlov puč. Dunajska »RGchspo-*0, organ avstrijskih klerikalcev dotiasa ve-t, d.» |e papi-ž protestiral proti evenluelnernii krutemu* izgonu Karla Hab-buršk* ga iz Madžarske, kei gre lu za u-todo katoliškega vl.id.trja. k' je bil piisil en vrnit' se na Madžarsko vsled zgodovinskih ob eznosti napram cei k vi. Tako je vatikan znova na najjasnejši način pokami, da je ge vedno, zaščitnik dtg-neriiaruli „katoliškdi<! llah<-bur žanov. Kaj p<>rečeio k timu naši kler kalci ? Se bodo mar pokorili željam svojega nadpogla.arja ?
Zahtevajte o vsaki gosti (at .Jfaabor".
»Izvolite, prosim!«
Naprej je šla Jelena Nikolajevna in iskala naš vagon, za njo postrežček, ovešen s kovčki in zavojčki iti zadaj jaz, mahaje brezskrbno s svojo majhno potno taško.
Vstopili smo ravno zadnji trenutek — čez minuto se je vlak pričel pomikati, Jelena Nikolajevna si je z robcem otirala razžarjeni obraz in z ustnevom me je vprašala:
»Kaj mislite ko bi mene ne bilo — ali bi danes odpotovali?«
»Na noben način,« — sem odgovoril popolnoma prepričano.
»Silno se čudim, kako znamenito se spoznate v vseh teh železniških zmešnjavah.«
»V kaknših zmešnjavah?v
»No, v teh listkih in postrežčkih-nosa-
čih, v teh vlakih, ah--------------tukaj	bi	si
mogel sam vrag polomiti noge.«
rv.
Preteklo je pol ure v pristojniskem spomeniku. Pravim:
»Jaz bi kaj jede!.«
»Na kaj pa ste mislili preje, na kolodvoru?«
»Pozabil sem.«
»Eh vi! Sicer se mi pa zdi. da pride kmalu kak kolodvor z biferestavracijo —
—	Poglejte v vozni red.«
»Ko pa nobenega nimam —«
»Jaz ga imam. Tu je, vzemite.«
Zanimivosti.
Prva zamorska doktorica. — Nttto-vaden pogreb. — Vzoren poltcjsM šef. — V 19 urah iz Pariza v Bok*-rešto.
Na vseučilišču v Penn«ylvamji je bto momovirana za doktoiico filozofije čistokrvna zamorska gospodična Ssbie Masei-iova Do sedaj še m bil noben za marec v Zedinjenih dižavah doktor filozofije,
*
V	nekem kraju na Češkem je srezi okno dnuega n dstropja žena nekoga trgovca, s katerim ie živela v to* konskifi prepirih. Na pogreb samomorilke j« prišlo več tisoč žeu»k, kar je trgov« tako razburilo, da je prosil policijo to os bno varstvo pii pogrebu. Pogreb to je nato vršil v spremstvu policije. P* končanem pog. nbu pa so razjari«*® žen-ko napadlo trgovca, ki ga je k"*too rešila policija pred ž nskiin nasiljem.
m
Frank Sinnick, policijski načelnik v Rtveidahi. v Ameriki je bil nedavno'9r retiran, ker je vomti v salon Fraak* (h ega. V aretirancu je še nekdo dtoS* sporna! vlomilca, ki je 30. avgusta »d** v salon Ernestu Raimbkuta Smntk. S® -amec ie star 38 let. jc že trinajst ** policijski nučelnik v R.vetdalu, ker seje trudil »odpraviti zločine".
■*
Francoski kapetan Pellotien d'0fel je prelete! na svojem enokrovtiiku v v mah zračno pot iz Pariza v Bukare$& Vsled tega ugodnega uspeha nameravajo prihodmo spomlad uvesti reden zraku-plovni promet med Parirern in Bukarešto«
Dnevna kronika.
— Kraljeva pot v domovino* ^
pondeljefc. ob 7. uri Z|U raj ie piispf* UraIj Aleksander v spremstvu mini-to' sk ga predsi driska Pašiča z orijent-ek*' presom v Ljubljano, kjer se je piidittto Pašiču kialjevi namestnik Ivan Hriba** Ki ga je spiemtl do Zagreba. V Zagreb je te. at j di.spet ob lt uri, o-tat pa j* v vlaku in ni izstopil. Kralj je spreiel * Zagrebu v avdijenc * Ivana Hubarja, ton* grebškega namestnika Demeiioviča, ko-mandanta ancuj* generala Pešiča m k®* mandanta zagrebške policije Urbanij®* katerim je obljubil, da bo v kratke* po et i Zagreb. V Beograd je prisjto* kralj krog 2l. ure zvečer.
— Kral| na očetovem grobu.
raj ie posel 1 kralj AKk^auder očeta* grob v Topoli.
— .Delavske novice". Znani odvetniški kandidat na lazpoiož nju, dpiomfd m izimjdit<Ij ,error in persona" E** Stefanovič je pričel v Ljub.jaui izdaj** tedn k pod gorenjim naslovom.
— V Podčetrtku je iazpisano mesta okrožnega tUravtulca.
Vzel sem vozni red v roko tn ga tehtal;
I »Oho, ta je debel Lahko sl pred'
stavljam, koliko je v njem kolodvorov* bifeti.«
I Odprl sem ga, pričel listati v njem & . vzdihnil sem.
I »Ob treh zjutraj pride na kolodvor-Tega ne dočakam.«
»Kateri kolodvor?«
»Terioki •—   «
»Ka-aj? Na katero progo pa gledate?*
»•Semle taki rumeni listi — r"*
»Ah gospod! Vi potrebujete vendar do*
jiljo--------Niti v voznem redu se ***
spoznate!«
»Rad bi poznal onega človeka, ki 86 v njem spozna!« — sem ji rekal dv®'' meče.
»Menda ja, kot bi to bilo kaj posebfl^
ga Dajte to semkaj Tukal **
mate! Čez- 40 minut dobite prigrizek Vlak stoji osem minut.«	j-
»No, ni dovolj--------------V teh minuta®
se jaz vedno na kak način zmotim.«
»Torej dobro Pojdemo k bif«8
skupaj.«
Oprl sem brodo ob dian in zavzel P®1' zo zapuščene sirote. Jelena Nikolajevi* me Je s strahom pogledala.
»KakO, da ste sploh še živ, vi velik® dete, ko ne razumete ničesar, pride*® povsod prepozno in zgubljate glavo I “ največjih malenkostih?«	.
(Konec orinJ
—• Učiteljstvu. Minister prosvete je o<ik>4>riI vsem učiteljem ljudskih šol. ki »9;Udeleže.glavnega kongresa UJU v ?*frebu 10 dneven dopust in sicer od
do 15. trn.
— Pri komandi celjskega vojnega ptonoga se vrgi 22. m 23. trn. nadpregted itrvaJniov.
— Prekrstltev celjskih vojašnic.
bvfeiBlerij-ka vojašnica v Celju bo nosila odalej ime »Kasarne ki a! a Peti a I. Osvo-borfjtielia*. vojašnica v Gaberju pa „Ka-^anoa kralja Aleksandra".
— Sodnega slugo Franca Karnerja is smstral gostilničar Jožef Senčar v Om^ovciIi pri Gornji Radgoni za razbojnika ter ga, ko je priiH k njemu, da Uvjifi rubež za znesek 200 K, zapil v sobo šn odšel po oioin ka. Sodišče pa Senčarju ui verjelo, da sodnega sluge tli poznal ter ga obsodilo na mesec dni strogega zapora.
~ Občinska sodišča za pobijanje •draginj« se nu tozadeven poziv okrajna glavarstva ustanovo tudi po vaseh ‘s trgih,
— Obrtne liste morajo prinesti te~ kosB 14- dm na obč nski urad vsi obrt-'diki ih iadustrijalci v občini Celje in hkrtica
— Plenarna seja Jugoslovenskega «wr©dnega ženskega saveza V Splitu »o je vršna 20.. 21 in 22. p ošlega me-•w«a plenarna seja jugoslovenskega narodnega ženskega saveza, katere se je udeležilo 32 Sibkinj, Hrvatic m Slovenk, ▼sak večer teh treh dni, kakor tudi v htdeljo d 'poldan so se vršila iavna tteo-ka predavanju, na katerih so predavale Članice saveza. Predavanja so bde vsa jako dobro obiskana.
— Italijani so v Devinu na Primorskem •Že lako| ob juthodu /.aprli slovensko šolo. Oevinčani so prosili ter nodib od Poncija do Pil ta, da se Sola zopet otvori, mesto to&U pa bo dm Italijani poslali sedaj — italijanskega kateheta, kateri ne razume obok, a otroci ne mega.
— Poitalijančevanje naših otrok V Primorju. Italijani so otvoiili v Divači
Krasu, torej v popolnoma slovenski vaša, italijansko šolo, v katero love sedai jpesebno <tioke železni arjev, katerim groze, da bodo odpuščeni, če ne vpišejo sv©jih otrok v to šolo.
— Obesil se je v Celju tapetar Keler v Mestnem gozdu poleg pokopal ŠČ». Do stranomora so ga prignale baje družinske razmere. Keler zapušča ženo in več nepreskrbljenih obok.
—- Navijanje cen. V Ce.ju je v zadnjih dneh po-kočda cena masti na 86 in celo na 88 K za kg.
— Dr. Vilko Balttč zastopnik pokrajinskega name-tnika se jo vrnil z do-pns a ter zopet prevzel svoje posle.
— Avstrija tiska bankovce. Avstrija latfa danes novo emisijo bankovcev in Sim onih po 10.000 K, ker se manjših menda več ne izplača tiskati, ker se zanje itak nič ne dobi.
Belokranjske občine protestirajo proti priključitvi k zagrebški oblasti ter mhtevajo, naj bo reka Kulpa meja med &.jabljano In Zagrebom.
— Drage znamke. V Parizu se je vršila te dni dražba znamk iz zbirke barona Fermija. Znamke so bile prodane 28 2,171.132 frankov. Izmed osobito redkih znamk iz leta 1843 jih je bilo šest prodanih za 113.000 frankov.
— Tržaška posojilnica in hranilnica v T«-tu pozivlia vse imetnike od »je l/danih hranilnih in deležnih kniižic, katere še n so bi c po požigu Narodnega doma (Balkana) v pregled pred ožerie. da jih predložijo ali pa pri >oroč no Vpošljejo ▼ svrho pre.leda (nniožijo naj se znamke za povrnitev kniiticl: Posojilnici v Mariboru Deležev in hranilnih vlog onih knnžic, kattre ne Imdo do konca novembra tl. predložene, ne bn mogla Tržaška posojilnica in luanilnica Vpoštevali pri obrestov.inju in bo morala odkloniti odgovornost za vse eventualne pos edice.
— Poročilo © kosagmn demokratske Stranke. Na drugem ra slu prinašamo poroč !o našega beograjskega poročevalca o krasno uspelem kongnsu demokratske stranke. Mi bomo prinašali o posameznih rete atih obširna poročila; glavne referate bomo objaviti v dobesednem prevodu. Tako bo našim čita-teljem dana možnost, da spoznajo v jasni luči ae samo ideie in program, ampak tudi pozitivno deio demokratske stranke.
Mariborske vesti.
špecerijskim blagom v Zagrebu. Tvrdka Vinko Hrhelak se bode od sedaj naprej imenovala Hmelak & drug ter se bode pod vod-tvom obeh družabnikov v več-
gledališču še vedno niso gotove in vsa znamenja, kakor razne s avke, transporta« težkoče i'd. kažejo, da sa utegne deta še za kak teden zavieči. Zato se je
jem obsegu vodila naprej. Mi pozdrav- uprava vkljub ned statnemu oderskemf ljamo te mlade naše simpatične pod-vzetne trgovce in jim voščimo iz srca obilo sreče v njih podjetju.
m Izredna seja občinskega sveta.
V smislu § 2 opravilnega reda za ob-činsKi svet mariborski, SKiicuje g. župan izredno sejo občinskega sveta za petek, dne 4. novembra t. L ob 18. uri v mestno posvetovalnico z naslednjim sporedom:	t. overovaoje zaoismira
zadnje seje in poročilo predsedstva;
2. predlogi ia vprašanja 3. poročilo odsekov; 4. personalne. Gg. občinski svetovalci, naj se seje polnoštevilno udeleže.
m Konec državnega stanovanjskega tirada. Pokrajinski namestnik je izdal nov pravilni«, po katerem se dosedanji stanovanjski uradi v Ljubljani. Celiu,
Ptuju in Mariboru ukinejo ter se izroči ureditev stanovanjskega vprašanja mestnim magistratom. Zupan, oziroma podžupan, bo prevzel dosedanje funkcije stanovanjskega predsednika. Da bi bo s tem stanovanjsko vprašanje izboljšano ali poslabšano, to bomo videli. Mislimo, da bo — še slabše, kakor pa je bilo doslej posebno pa v Mariboru, kjer se bo z najvišjega mesta podpiralo po starem vzorcu — Nemce in nemčurje, pomočnike Bintemacijonale“.
m Beograd in naši Nemci. Kakor doznavamo, je beograjska vlada preko naših lokalnih oblasti dovolila zagrizenemu nemčurju, sedanjemu celovškemu odvetniku dr. Mravlaggu uporabljati še nadalje lov v Spodnjem Dupleku. In tako hodi g. Mravlagg nemoteno iz Celovca v Maribor ter vzdržuje tako nem-š-o propagando in iredento. Proti temu nečuvenemu postopanju Beograda najodločneje protestiramo.
m Mariborska eskoraptna banka prodana? Po Mariboru se govori, da je bila Mariborska eskomptna banka te dni prodana nekemu beograjskemu
bančnemu podjetju in sicer za svoto 30.	-	 ,
milijonov. Banka bo baje nosila odsleijtelja v Framu, naslov »Jugoslovanska banka”. Koliko' je na stvari resnice, nam še ni znano.
m Kaznjenci, ki so, kakor smo že poročali, te dni pobegnili z dela v bližini kaznilnice, so bili, kakor sedaj do-znavamo: Jožef Strgar, 9tar 23 let, doma iz Koprivnice, ki je bil obsojen radi tatvine na 3 in pol leta; Ignacij Kolar, delavec, doma iz Dramelj, obsojen na 2 in pol leta ječe, že 15 predkaznovan;
Franc Hojnik, delavec iz Rdečega biega. obsojen na 18 mesecev' težke ječe;
Henrik Gulk iz Ivanšperga, obsojen na 18 mesecev ječe radi tatvine ter Valentin Barle, doma iz Braslovč, čevljar, obsojen tudi radi tatvine na 18 mesecev ječe.
m Hhtrozld. Gradbena družba »Hitro-zid“ se je te dni preselila iz prostorov lesne družbe »Drava* v svoje nove tovarniške prostore na Tezno, kjer prične z izdelavo stavbenega materijala za prihodnjo gradbeno sezono. Lesna družna .Drava* gradi na svojem prostoru sedaj veliko in moderno tovarno za strojno mizarstvo, kjer bo izgotavljala v prvi vrsti lesene dele malih stanovanjskih hiš, katere bo postavil „Hitrozid“. »Hi-trozid* bo postavil, če bo dopuščalo vreme, že letos par malih stanovanjskih hiš, ki bodo služile za vzorec.
m Iz trgovskih krogov Kakor nam poročajo je te dni vstopil v dobro po celi naši državi vpeljano eksportno trgovino na Slomškovem trgu Vinko Hmelak, kot družabnik, go>pod Miroslav KostialZivanovič, bivši družabnik ene naivečjih tvrdk s kolonijalmm in
aparatu v Narodnem Domu odločila ustreči veliki večrai urrnetnmtižeSjpe mariborske publike in otvoritj serije m Izgubil |e v pondeljek zvečer: Podstav v dvorani Narodnega doma, f krog 22. ure od delavske pekarne na 8'rho bodo največji nedostaiki rta Tržaški ce>ti do barak v Danjkovi ulici 0(*ru odstranieni. Prva predstava se ubogi v barakah stanujoči invalid Vin- j *rS|v soboto dne 5. novembra zvečer, cene Andiašič denar,nco o približno Uprizori se Čehova »Stariček Vanja*. 2300 K. Ker je Andiašič revež, katerega Sledile bodo igre:N.iš<č »Svet*, Petrov 6 je ta nesreča bridko zadela, apeliramo »Gozd", Ernst »Odrojitelj Lannvec*, na poštenje in usmiljenje najditelja, da Grilipai zer‘ Prababic-*, Knoblauch
denar takoj izroči naši upravi ali pa Andrašiča samemu.
m Plesni zavod Pečnik naznanja, da se bodo kurzi radi predelave zavodovega lokala pričeli komaj 10. novem. Lokal bo ureien na iiajudubnejši način, tako da bo odgovatjal vsem zahtevam plesnih učnih lokalov v velikih mestih, kar bo gotovo tudi družabnemu življemu našega mesta v korist. Piijave se sprejemajo še nadalje v Krekovi ulici št. 8 od 11.—12. ter od 16,—17. ure.
m Vlom. V noči od nedelje na pondeljek so doslej še neznani tatovi vlomili v strojno pletarno g. Iv. Barte v Orožnovi ulici št. 6 ter odnesli raznega izgotovljenega in neizgotovljenega blaga v vrednosti krog 70 000 K. Kako se je izvršil vlom in kdo je vlomilec se doslej še ni posrečilo dognati. Policija je pridno na delu in uoamo, da se ji bo posrečilo priti na sled tej predrzni bandi.
m V šivalni stroj je prišla danes
,St indberg “Oče*. Predstave bodo izr o a abonemt-nta, ker je igranje v abonemenfc* vsled komplicirane manipulacije s sedeti neizvedljive. Iste predstave se bodo takoj po o vortvl gledališča dale v abotne-mentu. Kakor hitro bodo popravila v gledališču izvišena, se otvori sezona e Cankarjevim »Za narodov blago.8 na svečani način. Tej pred-tavi bodo sledde p emuere: Ibsen »Sovražnik ljudstva* Dostojevv-kii »Ha'.kol» kov", Thom* »Magdalena* i.Ld. Izmed glasbenih del »Poij-ka kri*, opera »Car in tesar*, »Ptičar*, itd. Predprodaja vstopnic se bo vi šila p S dnevni blagajni Naroilneg« gledališča v Slovenski uic od četitka naprej. Blagajna je odprta vsa* dan od 9. do 12. in od 15 do 17. ure.
Šport.
: češkoslovaška: Jugoslavija 6;f (0:S) Reprezentanca Jugoslavije je bila sledeče sestavljena Vrdjuka — Kujuadžič, Šifer — Paškvan, Dubravčič, Rupep in nap«-dopoldan z desno roko 5 letna Angela ‘dalci Eabič, Zinaja, Perjtka, Marclfcičj, KI-Svarc, hčerka narednika Svarta. stanu- nert. Češka reprezentanca: Napatfefc« jočega na Koroški cesti št. 50 Stroj Mazal (Sparta), Šroubek (Sp.) Vantt ji je pretisnil iri prste. Rešilna postaja (Slavia) Janda (Sp.) Sedlaček (SpJ — ji je obvezala roko.	krilci Seifert (Vlkt. Žii.), Kadit (Sp.),
m Pod voz je padel danes dopol* Plodz (V. 2.). — Branilci Nytl (SI,), P* dan 26 letni mesar hotela »Union*, Karel spišil (Sp.) in vratar Chaha (Slavia). J* Bergsus ter zndobil lažje poškodbe na gosi. reprez. se jc izkazala za celi razred glavi in na desni roki. Rešilna postaja slabša od Cehov, ki so danes najboljši n©~ mu je podehla prvo pomoč.	I gometni igralci na kontinentu. Prvi pol-
m Nesreča pri delu. Danes dopol- čas se je držalo naše moštvo Izvanredno, dan se je prt natakanju piva v pivo-,Vendar je izgledaio, da Cehi, ki so igrali varni Tschelligi zdiobiU delavcu Henriku zelo mirno, štedijo za drugi polčas, Pq!> Porajniku steklenica ter mu močno raz-'čas konča z 1:0 za Jugoslavijo. Po odrho-rezala levo roko. Rešilna postaja mu je ru še je pa slika popolnoma spremenita
Cehi so razvil! silno hitro igro, ki potisne kosa. V pondeljek je naše v popolno defenzivo. V 14. minuti
strela Vanik prvi gool. V 15. minuti strele Janda v mrežo. V 18. minuti zopet Vanih strela goal. V 21. minuti po, Jandl 4. goaJ za Cehoslovaško. V 28. in 30. minut! dobiva Vanik še 5. in 6. goal za Cehoslovaško. Igralo se je vrlo falr. Tekmo fe x Iz gledališke pisarne. V čamp-sju dobro vodil g. Boas (Nizozemska), Tek-so se pojavljale me I on ' n mi noticami movanje se je moralo vsled teme Predin vestmi, v.čkiat Judi take, iz katniti časno prekiniti. Gledalcev je bilo, črez m bilo mogoče zasled it dobrega namena, 15.000. Našim reprezentantom jc bij prt-Koiisdti gleda išču Uprava na te zadnj« rejen izvanredno srčen sprejem. Med neinformirane ve-ti ni reagnaia niti jih igralci so posebno briiirali Perška, ki je m d-meniirala, tudi v bodoee tega ne vodil vse napade Jugoslavije. Med krilci bo sto ila, ker dovaja ta po-el navadno je popolnoma zadovoljeval Dubravčič ki le do biezpl duh polemk. nikdar pa ne Je bil moštvu na vseh straneh v pomoč, do pozitivnih dej >nj. Otvoritev sezone je Obrana je v celoti dobro delovala, ven-biia določena na 17. septembra. Niti dar je Vrdjuka v goalu opravljal izvan-činiteljem mestne občine, kalen so po- redno delo. Samo v prvi polovici je držal kazati za naše gled išče mnogo razu- črez 30 bomb. Ogromen aplavz je žel mevanja ter žrtvovali velike denarne posebno ob napadu Jandu — Vanik v pr-svote, niti dobn volji uprave se ni po- vam polčasu. Janda strela v levi kot srečilo pospeši) pnčetKa sezone v-led bombo Vrdjaku z robinzonado odbije žo-nnpelp vanja električne lazsveiijave in go, Vanik se polasti žoge in strela v desni diugih ponravil, kateia še do dunes n so kot. Vrdjuka v presledicl kake desetinke gotova. Že tedaj je nameravala upiav.i sekunde obrani zopet z robinzonado oivoriti sezono zača-no v Narodnem (padcem) na desno! Velikansko odobra-domu, in je v te svrho s opila v zvezo vanje ga je obsulo. Reprezentančni teaai s Posoiiinico s p^dlogum naj zastareli ge igra v Pardublcah (v Brnu odpoveds-od. r-ki aparat temelj to leformira. Vkljub no) na kar se vrne v domovino.
dobri volji vod Iva posojilnice so se po- . ———------------------------------------—■■..
javile take ovire, da se piedauane a-^	Otavo' tiredalk Knd'»oi K c n a c.
daptacije ni-o mogle izvršili. Popravi a ▼	O<t(»ovorn' aiednik eu ion O * > m.
rotto obvezala, m Smrtna
umrla v mariborski javni bolnici ga, Olga V"dušeic, vdova bivšega naduči
Kultura in umetnost.
Proda se h:3a z 3 sohami m 3 Radi nujne pstreba dsnarja
kulimiam^, go<|i, Jarstimi p >■	o,nl«	tio	ceie	»etai	voi«o
•slojijt vil* m m njivo. Vpra5«	neffu hlairazao eefteal	aijliti 6,
se Vink dan <l»p iWan Honka	lepa p	itma *a gis-olhi« in
ulica 1. PobreJi«.	172*	goi e.	Naslov pu insoratiiem
_	.	oddelku	*
Gospoda ae -prejme na hrano.
Fianiiopauova ul.tt. 37. 173P	H ša, enona Istrorma	z	dvema
Na hrano se spre me pet w h.	t >R*loiiia ..a trirovin	,	se ceno
Cena po dogovoru. Keilar eva	pro Ih.	— Na9inv se *zve v
ul. st, 4	|7I2 2-1	upr vi	Usta.	I7i8 2 -t
Urni slikarski pomočniki sr
sjir-jemajo. Trailuer, K.ek iva ulica 8.	»7JG
Jetika! Dr. Pečnik. Jetika!
Dan i*nje sti*g, iiihiu* vci«<j zd*acleiu«. Vsak jeiicnik, ki hoče loma otdtavii, «*»] kspi kiijuo. V vseli kniig-inah, 1“ siram ') ki on	(Otf
Veliki simionični koncert, petek, ie 4. novemkra
Spored sledi.
1734
Stran 4.
„T A B O R.“
Maribor, 3. novembra l$2i
Vabilo na. subskripcijo delnic.
Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi nih špediterjih im carinskih posrednikih ne uživajo, temveč ie-ts blago hfgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vskladiščenjem strahovito podražiuijejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekoristoo blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je ime! nalogo« vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zaseb- j
99
mednarodne, frgoosbo-Spedtcilsfee in iklad?l£ae rJaEniške dražbe o nariban.
z delniško glavnico Din. 1.000.000*—, katere ustanovitev je bila štev. 7008» oddelita ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubiji*®* odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od,	Na podlagi ttega dovoljenja se	daje v podpis
15. avgusta 1921 VI, štev, 3905, konc. listina z dne 3. oktobra,;
eden milijon dinarjev
delniške glavnice, ki je razdeljena na 10,000 delnic v nominalni vred-j	a®fealDr%cS|s!ka mesta fuugirajo: Centralna banka v Zagrebu
»osti	po Din. 100'-— za	komad, glasečih se na	prinosca.	in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, nje®£
Razni stroški pri	izdaji delnic znašajo	15 dinarjev na vsako	podružnice isa afilijacife; Mariborska	eskomptna banka in njene p0;
delnico. .	v	I družnice; Gradjasiska foankav Beogradu in njene podružnice in vf»
Nominalni znesek	po Din. 100’— in pa stroški po	15	Din.	trgovski gremija im trgovske zadruge;	Ljubljanska kreditna banka fr
sc morajo v celoti plačati takoj pri podpisu.	njene podružnice.
Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. j	Vabimo Vas v svoj krog, da si	ustanovimo mogočno	stanovsko
Odbor si^ pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do špedicijsko dražbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanj
15, novembra 1921.
Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice.
Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe riOrient". Maribor, dne 14. oktobra 1921,
raznih izkoriščevalcev našega stanu.
Družba mistanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotič Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu.
OrgaiGiizIrajm© se, ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše »ORIENT**, meckaro&ft*' trgovsko4^pedidjsik® im skladiščne delniške družbe v Maribora.
Mariboru. Eksportno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru. Jos. Serec, trgovec^/ Mariboru. „Drava4*, lesna industrija d” d. Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani, Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar* trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Karl Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru. Kobi Drago, industrijalec v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Straišču. Karl Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Sepec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju. 1600
Podpirajte slovenske tvrdke!
sprejme v delo obleke, površnike krila in bliue po amernih cenah P, Slegl Ko-cesta 60.	1733
Kontoristlnia, popolnoma zrno-som knjigovodstva, elovcnsfega In nunšKega jezika v besedi in pisavi ter strojemsm iste-»i.gratiia ni neoi hodno potrebna) ter iačfliin-a v tej atioki se spre)sneta, VpiaSa ’’ »e med uradnimi mami v bi-. roju eksportno t rdke Hmelak & Co, Slomškov trg. 1731
a
lil
ir najsrečnejšem slučaja pri žrebanju V. razreda 4rž. loterije na eno samo številko, 3723
Vf&kadnj a srečka je dobitek.
f£upite hitro srečke, dokler so še na razpolago
1
H prodaja vsak dan na Glavnem trgu ©’<#• <Jp	portno društvo	1560
> Matheis, Suppanz & Co.
Komad po K 2*80.
500 kron
onemu, ki mi presitrbi elegantno meblirano sobo
2 eno posteljo in posebnim vhodom v bližini parka, proti dobremu plačila od 15. novembra.
Ponudbe pod št. „733“ na oglasni zavod Su^mk, Slovenska ulica 15.	I7o0	2	—	1
Dražba
ljutomerskega občinskega letoSnjega vina mjboljše kakovosti se vrSi 7. nov. t. 1. ob 11. uri v občinskem vinogradu v Brebrovniku, postaja Ormož (ca 7500 1) in dne 8. nov. ob 1 J. uri pri občini Liutomer (ca 10.0001), Vino lahko ostane v občinski Mleti in posodi.
Občinski Mfsd Ljutomer.	1728
Proda se pofaiS4w© po .vuki
oeiii. Fobiefje, IPotnežka »1 7.
1726
Pozor! Singer
Singer
Singer
Priporočam V3eas velecenjenim trgovcem in odjemalcem prvovrstno blago
za Miklavžev®
medenjake vseh vrst, peciva, božične sveče, bele in barvane, kakoj tudi razne druge sveče po sla-rih nizkih cenah. Zahtevajte cenike J 1612
FRAM C¥ILAK
81ev. IfsHrloa«
Hvaliti stran
ilvcnk*
nadomestni Ml
Singer
VelSte# poiHJatev I* Amerik« dospela. Dobj m «»m» ( nail podružnici
Singer šiv. stroji Bourne & Co. Newyort
podružnica Maribor, začasno Dramita uttec TSk
Ugodni plačilni pogoji na obrok«. J/Š
novooaoeeec
i/osemiaa
a
mm a mmmmmmmmmmmnm •■••olj
-igl
j j Itt libu i Zill l z i l IHi,,
N Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. N
a a _	m	£
Centrala: Llnabljaaa.
US Brzojav: Merakl Ljtuhijana.
Skladišče: Novisad. jJ-J Telefon 64.
• m
Zahvala.
r tem
® a	.
I*kre«o eslivnljujeva vse, hi ao nama povodom smrti premilo bčetie s avo im soiutjem laiSaii najino gorje, n poeebne hvaležnosti zatrjujeva ve g- profesuri! Ivanu Vrtie tu vodstvo pogreba in tolažil oii nagn.hm g ivor te« g. profesorju Hinko Druiovifi in pevskemu zboru MoSkega učitdjiflča v Maribora za ganljivi ža o.tinki.	1719
V LimbnSu, dno Sl. oktobra 1921.
Matilda in Simon Vodenik.
Emajlni Saki. Pravi firnež. Barva za pode. pt
s:
Priznana najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec Gips), mastenec (Feder-wei8)i strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski Čopiči, kakor tudi drugi v    to stroko spadajoči predmeti. 1337 ........
iyMERAKIL8Mak za pode. „ M ER AK L“-linoleum lak za
pode. „MERAKLa,-emajlni lak. »MERAKL^-brunoIine.
............ Ceniki se začasno ne razpošiljajo! ............
*••••••»••• •ISI* *** ••••••• »B
lBJ*a»»»*e«>»eals|-**»ae«aaat |j
\\
i
• i
: s : B
iiaa«*«
Lastnik in izoajaicij. Konzorcij alaborH. — Tisk a; Mai toorsha tiskarna d. d.