ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
JULIJSKA BENEČIJA
ir
URADNI LIST
ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE
ZVEZEK I I
Št. 1Q — 15. Februarja 1947
Izdaja Zavezniška vojaška uprava pod oblastjo vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem operacijskem področju in vojaškega guvernerja
Ediforiale Libraria S. A., Trieste - 1947
Zavezniška vojaška uprava
JULIJSKA BENEČIJA
Ukaz št. 88 (70 popravljen)
(Razveljavlja spl. ukaz št. 70 z dne 23/9/1946)
ZAMPLEMBA IMOVINE IN ZASEŽENJE DOBIČKOV, PRIDOBLJENIH Z IZRABO
FAŠISTIČNEGA REŽIMA
Ker gre politika Zavezniške vojaške uprave za, tem, da zatre fašizem v vseh njegovih oblikah, in
ker so potrebni ukrepi za zaplembo imovine oseb, ki so bile obsojene zaradi fašističnih kažnjivih dejanj ali zaradi sodelovanja\ z nemškim napadalcem, kakor tudi za zasezenje dobičkov, ki so jih pridobile nekatere osebe s pomočjo tega, da so zavzemale politična mesta, ali drugače za časa fašističnega režima v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (ki se tu nadalje označuje kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALF BED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne
zadeve,
UKAZUJEM:
DEL I
ZAPLEMBA IMOVINE OSEB, OBSOJENIH ZARADI ZLOČINOV, NAVEDENIH V RAZGLASU Št. 5 IN V SPLOŠNEM UKAZU Št. 53
ČLEN 1
Odstave. i. — Naslednja imovina se zapleni v prid javne blagajne:
a)	Imovina oseb, ki so bije obsojene zaradi zločina, po členu I splošnega ukaza št. 53 (nadaljnje sankcije za zločine fašističnega značaja“).
b)	Imovina v celoti ali deloma tistih oseb, ki so bile obsojene zaradi kažnjivih dejanj po členu I in II razglasa št. 5 sorazmerno s težino kaznjivega dejanja in z upoštevanjem predpisov člena IV splošnega ukaza št. 53.
Odstave,. s. ,— V primeru kazenskega postopanja odredi zaplembo sodišče, ki izreče obsodilno razsodbo. V drugih primerih odredi zaplembo pristojno sodišče na zahtevo finančnega intendanta.
V primeru delne zaplembe določi sodišče tiste dele imovine, ki se zaplenijo.
če glede tega še nič ni odrejeno v sodbi, mora sodnik, ki je izrekel sodbo, odrediti potrebno v skladu z določbami zakonika o kazenskem postopku za primere izvršbe, če je bila izrečena obsodilna razsodba pred dnevom uveljavljenja tega ukaza, odredi zaplembo sodrik, ki je izrekel sodbo, na predlog finančnega intendanta.
Če iz katerega koli razloga ugasne kažnjivo dejanje, ostanejo učinki že odrejene zaplembe v veljavi: Če zaplemba še ni bila odrejena, sme kazensko sodišče, na čigar področju leži imo vina, odrediti zaplembo.
Sodišče izda te klepe na predlog finančnega intendanta praviloma s sklepom na tajni seji, potem ko je pozvalo prizadete stranke, oziroma v primeru smrti osebe, proti kateri je bila odrejena zaplemba, potem ko je pozvalo dediče te osebe. Stranke smejo biti zastopane zaradi svoje obrambe po pravnem zastopniku. Proti sklepu je dopusten priziv na apelacijsko sodišče v vršenju poslov kasacijskega sodišča.
Odstavek 3. — V petnajstih dneh od dneva, ko je sodba o zaplembi ali sklep postal pra-vomočen, mora sodni kanclist o tem obvestiti finančnega intendanta.
Odstavek 4. — Na predlog finančnega intendanta se morajo izdati nadaljni prepisi sodbe ali sklepa o zaplembi za druge morebiti interesirane finančne intendante.
.Vkljub predpisom člena 476 zakonika o civilno-pravdnem postopku je vsak izmed teh prepisov izvršljiv v smislu člena 475 navedenega zakonika.
Odstavek 5. — Finančni intendant, pristojen za kraj, kjer leži nepremična imovina, podvržena zaplembi, mora poskrbeti za to, da se vpiše sodba ali sklep o zaplembi pri uradu, ki vodi vpisnike o nepremični imovini.
Finančni intendant mora tudi izdati odredbo, ki v podrobnem navaja premično in nepremično imovino, ki je podvržena zaplembi.
Ta odredba se mora vročiti stranki, proti kateri je bila izrečena sodba o zamplembi ali njenim pravnim naslednikom t'er tretjim osebam, ki morda posedujejo ali držijo tako imovino, s pozivom, da izročijo to imovino v desetih dneh.
Po poteku tega roka mora finančna intendanca uvesti upravno izvršbo in prenesti lastnino, v primeru potrebe s pomočjo policije.
Odstavek 6. — Kdor koli misli, da je upravičen upreti se izvr-itvi zaplembe, sme vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
Ta opozicijska tožba ne ovre izvršitve, ki jo sme odložiti samo finančni intendant odredbo, ki jo izda po posvetovanju z državno advokaturo, v kateri morajo biti navedeni razlogi za .gdlog.
ČLEN 2
Odstavek 1. — Z izjemami, navedenimi v odstavku 1 člena 43 tega ukaza so napram javni blagajni nični in pravno neučinkoviti naslednji posli:
a) brezplačni prenosi imovine v zadnjih petih letih pred 25. julijem 1943. s strani oseb. ki so bile obsojene zaradi zločina po členu I splošnega ukaza št. 53 ali členov I ali II razglasa št. 5 ;
b)	pravni posli o imovinskih pravicah po tem dnevu s strani oseb, katerih imovina je podvržena zaplembi.
Odstavek 2. Imovina, ki so jo v zadnjih letih pred 25. julijem 1943 pridobili zakonski drugi oseb, obsojenih zaradi kakšnega zločina, navedenega v prejšnjem členu, se smatra v pogledu terjatev* javne blagajne za imovino obsojenih oseb.
Odstavek 3. — Predpisi, navedeni v odstavkih 1 in 2 tega člena, veljajo tudi v primerih, kjer je pravica na kazenski pregon ugasnila.
ČLEN 3
Odstavek 1. —— Finančna uprava ali državni pravdnik smejo zahtevati upravo v zavarovanje na premični imovini oseb, proti katerim se je uvedlo kazensko postopanje zaradi zločina po členih 1 in 21 splošnega ukaza št. 53 in členih I in II razglasa št. 5.
Ta začasna uprava se sme predlagati tudi v primerih, navedenih v členu 9 in v četrtem odstavku odstavka 2 člena 1 tega ukaza.
V	teh primerih se mora predlagati uprava pri sodišču, na čigar prodročju leži imovina ali večji del imovine, ki je podvržena zaplembi.
Uprava ss vrši po predpisih, vsebovanih v zakoniku o civilnopravdnem postopku.
Odstavek 2. — V šestdesetih dneh po objavi tega ukaza mora vsakdo, ki je po določbah člena 5 tega ukaza podvržen razlastitvenemu postopku, prijaviti pristojnemu okrajnemu uradu za neposredne davke vse f>osle, ki jih je neposredno ali po posredovalcih opravil z nemrkim napadalcem ter vse rekvizicije, ki so mu bile naložene in vse opravljene dajatve, pri čemer mora navesti znesek, za katerega gre pri teh poslih, rekvizicijah ali dajatvah ter znesek tozadevnih izdatkov in izgub ter zasluženega čistega dobička.
V	primeru trgovskih družb, ki so nehale poslovati, morajo vložiti prijavo osebe, ki so bile v njeni upravi v času teh poslov, rekvizicij in dajatev.
Kdor koli opusti prijavo, se kaznuje z globo do 100.000 lir in z zneskom, ki je enak ugotovljenemu dobičku. Kdor koli da krivo prijavo, se kaznuje z globo v višini razlike med prijavljenim čistim dobičkom in med končno ugotovljenim dobičkom.
Ravnatelji delniških družb ter družb z omejeno zavezo, ki so na tem mestu na dan uveljavljenja tega ukaza, tisti, ki bodo na tem mestu, dokler ne bodo izpolnjene vse obveznosti iz zaplembe i\,zimskih dobičkov, ter likvidatorji jamčijo nerazdelno za dolg iz te zaplembe ne glede na čas odmere ali izterjanja.
Ravnatelji, ki so bili na tem mestu na dan 14. julija 1945 in tisti, ki so bili na teh mestih do dneva uveljavljenja tega ukaza, jamčijo skupaj z likvidatorji nerazdelno za dolg, naveden v prejšnjem odstavku, če je podan eden, ali več izmed naslednjih pogojev:
a)	če je bila trgovska družba ali družba ustanovljena po 14. juliju 1945 iz poedinske tvrdke, iz neregistrirane tvrdke ali iz družbe z omejeno ali neomejeno zavezo ;
b)	če je bila družba ali združenje razpuščeno pred odmero režimskih dobičkov;
c)	če se more domnevati, da je bila ustanovitev ali uprava družbe ali združenja v prejna preračunana na to, da se ustvari delna ali popolna neplačevitost z ozirom na dolg iz zaplembe režimskih dobičkov.
ČLEN 4
Ko izreče zaplembo imovine, sme pristojno sodišče dodeliti določene imovinske predmete ali dohodek kot vzdrževanje prizadetim osebam samim ali osebam, ki jih morajo le-te vzdrževati v smislu člena 433 in naslednjih državljenskega zakonika.
DEL II
ZASEŽENJE DOBIČKOV, PRIDOBLJENIH ZARADI IZRABE FAŠISTIČNEGA REŽIMA
ČLEN 5
Odstavek i. — S tem so zaseženi v prid državne blagajne vsi dobički, pridobljeni po
8.	septembru 1943 iz delovnih pogodb ali dobav ali katerih koli drugih pravnih poslov, sklenjenim bodisi neposredno ali potom posredovalcev z nemškim napadalcem.
Odstavek 2. — Vsak pravni posel, pri katerem se je stranka zavedala ali se je morala zavedati, da je v korist nemškega napadalca, se smatra za pravni posel v smislu zgornjega odstavka 1.
Odstavek 3. — Dobički, navedeni v odstavku I tega, člena, obsegajo tudi dobičke iz rekvizicij ali katere koli druge prisilne dajatve.
ČLEN 6
Odstavek I. — Vsak porast po 3. januarju 1925 v imovini oseb, ki so zavzemale po tem dnevu kateri koli izmed nižje navedenih položajev, se zaseže .kot fašistični režimski dobiček za javno blagajno :	t
-fl	.	.	■:.
a)	član fašističnega velikega sveta ;
b)	član fašistične vlade (minister, državni podtajnik, visoki komisar) ;
c)	tajnik, podtaknile ali član državnega direktorija fašistične stranke ;
d)	predsednik, javni tožilec ali član posebnega sodišča za zaščito države;
e)	general ali konzul prostovoljne fašistične milice (M.V.S.N.) v trajni aktivni službi razen častnikov v dobrodelni službi ali častnikov pri kateri izmed posebnih panog milice ;
f)	uradnik ali obveščevalec O.V.R.A. ;
g)	prefekt ali kvestor, postavljen na podlagi fašističnih kvalifikacij ;
h)	šef diplomatske misije ali guverner kolonije, če je bilo imenovanje izvršeno na podlagi fašističnih kvalifikacij ;
i)	federalni sekretar ;
l)	fašistični član parlamenta (zbornica poslancev), ki je po 3. januarju 1925 ostal ali postal član stranke za časa svoje službe ali ki je glasoval za kateri koli izmed fašističnih zakonov ;
m)	državni svetnik (consigliere nazionale) ;
n)	senator, postavljen po 3. januarju 1925 in naknadno razrešen mesta na podlagi Kr. zak. odloka št. 159 z dne 27. julija 1944 ;
o)	predsednik fašistične konfederacije.
Odstavek 2. —■ Če je katera izmed oseb, navedenih v odstavku 1 .tega člena ali kateri izmed dedičev take osebe
a j nasprotovala fašizmu pred začetkom vojne 1940-45 ali,
b) se aktivno udeležila ali se posebno odlikovala s hrabrimi dejanji v borbi proti Nemcem, sme taka oseba ali, v mejah njihovih tozadevnih pravic, njeni dediči predložiti dokaze, navedene v členu 10 tega ukaza.
Osebe navedene v tem odstavku ali njihovi dediči imajo pravico dokazati, da izvira povečanje imovine po 3. januarju 1925 oziroma po dnevu, ko so nastopili funkcijo, iz zvišanj, navedenih v odstavku 2. člena 17 tega ukaza.
Odstavek 3. — Predpisi, navedeni v členu 10 tega ukaza se smejo uporabiti tudi v prid oseb, navedenih v kategorijah g) do o) odstavka 1 tega člena v primeru, če se zaradi manjše, važnosti njihovega političnega delovanja ali zaradi tega, ker so bile oproščene s strani epura-racijske komisije ali drugih ustanov, ki imajo posla s sankcijami proti fašizmu, smatra, da so tega vredne.
ČLEN 7
Vsak porast imovine, ki so jo po 3. januarju 1925 pridobile nižje navedene osebe, se smatra z upoštevanjem predpisov člena 10 za dobiček, ki je bil .dosežen z izrabo fašističnega režima:
a)	člani Italijanske Akademije ;
b)	osebe, ki so zavzemale katero izmed naslednik mest:
I) član državnega sveta fašistične stranke ;
II)	inspektor fašistične stranke ;
III)	federalni podtajnik ;
IV)	federalni inšpektor ;
V)	politični tajnik občine z najmanj 20.000 prebivalci ;
VI)	častnik prostovoljne fašistična milice v trajni aktivni službi v činu, višjem od stotnika (centurione);
c)	osebe, ki so upravljale tajne državne fonde, ne da bi morale polagati zanje račun ;
d)	osebe, ki so po 3. januarju 1925 upravljale ali podpirale z znatnimi finančnimi sredstvi, bodisi, lastnimi ali z onimi drugih oseb, propagando in politično delovanje fašističnega režima ;
e)	župani &lavnih mest, pokrajin ali predsedniki pokrajin.
ČLEN 8
Razen kadar jo dopusten dokaz po členu 10 tega ukaza, se smatra porast imovine po 3. januarju 1925 kot fašistični režimski dobiček, v primeru oseb, ki so ..aradi tega, ksr so zavzemale politične položaje, ali s posredovanjem strokovnjakov, svetovalcev ali posredovalcev na vplivnih političnih mestih, ali izrabljajoč svoje zveze in vpliv z vodilnimi fašističnimi osebnostmi, dosegle po posebno ugodnih pogojih za sebe, za svoje sorodnike ali za tvrdke, ki so jih predstavljale ali nadzorovale, delovne pogodbe, dobave ali koncesije od države, pokrajin, občin ali ustanov, pod varstvom ali nadzorstvom države. Za režimske dobičke se smatra tudi porast v imovini posredovalcev ali agentov, ki so bili udeleženi pri zgoraj omenjenih poslih kakor tudi za to dobljena odmena.
Za fašistični režimski dobiček se smatra vsak porast po 3. januarju 1925 v imovini spodaj naštetih oseb ali pravnih oseb, pri čemer se morajo upoštevati predpisi člena 10 ;
a)	ascendenti, descendenti in zakonski drug oseb, navedenih v prejšnjih členih, ali oseb, ki so živele z njimi v priležništvu ;
b)	fizične osebe ali zasebne pravne osebe ali nepriznana združenja,, ki so bili v družbi ali udeleženi s katero koli izmed oseb, navedenih v črki a) tega člena in v prejšnjih členih. Za fašistični režimski dobiček se smatra samo porast v imovini, ki je bil pridobljen s takim združenjem ali udeležbe;
c)	zasebne pravne osebe in nepriznana združenja, pri katerih je bilo dne 31. decembra 1942 devet desetin deležev ali glavnice last katere koli osebe, navedene pod 'a) in
h)	tega člena ali v prejšnjih členih.
ČLEN 10
Odstavek i. •— Zaseženje porasta imovine v smislu členov 7, 8 in 9 se ne izvrši ali še'izvrši samo deloma, če ,se lahko predložijo dokazi, da ta porast ni ali da je le deloma pri pisati.
a)	položaju ali mestu ali delovanju prizadetih oseb v primerih člena 7 ;
b)	posebno ugodnim pogojem, doseženim v primerih člena 8 ali
c)	obstoju sorodstva ali interesov v primerih člena 9.
Odstavek 2. — Če so osebe, ki niso naštete v členih 6, 7, 8 in 9, po 3. januarju 1925 tako znatno povečale svojo imovino nad običajno mero, da obstoja zaradi tega domneva, da je bila temu vzrok fašistična korupcija, je dobiček, ki presega normalni porast, podvržen zase-ženju kot fašistični režimski dobiček, razen če se lahko dokaže nasprotno. Pri presojanju normalnosti porasta imovine se mora upoštevati važnost poslovnega delovanja, naraven obseg podjetja ter investirano delo in kapital.
ČLEN 11
Za javno blagajno se zasežejo vsi dobički iz. fašističnega političnega delovanja, iz vsakega delo vanja v podporo fašizma ali nemškega napadalca, iz vsakega položaja pod fašističnim režimom, iz vsakega pogodovanja s strani fašistične stranke ali visokih funkcionarjev fašistične stranke ali nemškega napadalca, ki so jih pridobile druge osebe, kakor so one, obsežene v kategorijah, navedenih v prejšnjih členih.
ČLEN 12
V primeru smrti osebe, ki je podvržena zasežbenemu postopku, se začne ali nadaljuje ta postopek proti dediču na isti način in z istimi pravicami ih obveznostmi, kakor da bi se vršil postopek proti njegovemu pravnemu predniku.
Dedič odgovarja za zseženi dobiček svojega pravnega prednika v mejah podedovane imovine.
ČLEN 13
Ko pristojno sodišče izreče popolno zaplembo ali sekvestracijo,- sme na predlog prizadete stranke in po zaslišanju finančnega intendanta dodeliti mesečno vsoto kot vzdrževanje prizadetim osebam ali osebam, ki jih morajo le-te vzdrževati v smislu člena 433 in naslednjih državljanskega zakonika, pri čemur mora upoštevati posebne rodbinske razmere in dohodek iz zaplenjene ali sekvestrirane imovine.
PRIJAVA IMOVINE V SVRHO UGOTOVITVE FAŠISTIČNIH REŽIMSKIH DOBIČKOV
ČLEN 14
Odstavek i. — V svrho ugotovitve fašističnih režimskih dobičkov, morajo vse osebe, obsežene v kateri izmed kategorij pod členom 6 in 7, v 30 dneh od ndeva uveljavljenja tega ukaza vložiti prijavo pri pristojnem okrajnem uradu za neposredne davke in navesti naslednje :
a)	imovino, ki so jo posedovale dne 3. januarja 1925 ali na dan, ko so zavzele svoje mesto, ali na dan, ko so se pri njih pojavile okolnosti, zaradi katerih so podvržene smotru tega
mesto, ali na dan, ko so se pri njih pojavile okolnosti, zaradi katerih so podvržene smotru tega zakona ;
b)	imovino, vštevši ono, ki jo drže potom drugih oseb, ki so jo posedovale te osebe dne dne 31. decembra 1942 ter na dan uveljavljenja tega ukaza ;
c)	imovino, ki je bila pridobljena v času od dneva, navedenega v odstavku 1 a) tega člena do dneva uveljavljenja tega ukaza ali ki je prenehala v tem času biti del imovine teh oseb ali onih, ki so nastopali zanje, s podrobno navedbo v vsakem primeru izvora ali namembe te imovine in njene vrednosti, in sicer vrednosti na dan, ko je postala del imovine prizadete osebe in na dan, ko je nehala biti del imovine te osebe.
Odstavek 2. — Na zahtevo okrajnega urada za neposredne davke sme odrediti finančni intendant vsaki osebi, ki je osumljena, da jo zadeva smoter členov 5,8,9, in 11, ali njenim,dedijem, da predložijo pri navedenem uradu v 30 dneh od dotične odredbe prijavo, navedeno v odstavku 1 tega člena.
ČLEN 15
Odstavek i. — Vsakdo, ki v namenu, da se izogne postopku s strani javne blagajne z ozirom na imovino, ki pripada osebam, ki se smatrajo za dobičkarje fašističnega režima, odsvoji, ali na drugi način prenese tako imovino na tretje osebe, ali jo skriva, in vsakdo, ki nabavi, sprejme, skriva tako imovino ali je soudeležen pri takem nabavljanju, sprejemanju ali skrivanju, se kaznuje s kaznijo na prostosti do 10 let in z denarno kaznijo do 100.000 lir.
Odstavek 2. —■ Nekvarno kazenskemu postopanju po odstavku 1 tega člena ze vsakdo, ki ne predloži prijave po prejšnjem členu, ali ki jo zavlačuje ali ne prijavi enega ali več izmed posedovanih imovinskih predmetov, ali ki da napačno pojasnilo glede izvor aali namembe, se kaznuje z denarno kaznijo do ene desetine vrednosti, ki se dokončno ugotovi v smislu tega ukaza.
Ta denarna kazen se odpusti, če ni ugovora protiugotovitvi, predlagani od okrajnega urada za neposredne davke.
No glede na predpise prejšnjih odstavkov se opustitev prijave poedih imovinskih predmetov, posedovanih v zadnjih petih letih pred 25. julijem 1943, kaznuje z denarno kaznijo, enako njihovi vrednosti.
ČLEN 16
Odstavek i. — Vsakdo, ki drži imovinske predmete, ki pripadajo osebam, navedenim v členu 6 in 7, jih mora prijaviti tekom 30 dni od dneva uveljavljenja tega ukaza.
Odstavek 2. — Nekvarno kazenskemu postopanju v smislu odstavka 1 člena 15 tega ukaza se vsakdo, ki ne predloži prijave po prejšnjem odstavku, kaznuje z denarno kaznijo, enako vrednosti neprijavljenih imovinskih predmetov, razen če more dokazati, da se brez lastne krivde ni zavedal 'sedanjega položaja lastnika, ali da zaradi neodvrnljivih okolnosti ni mogel predložiti prijave.
Odstavek 3. — Predpisi odstavka 1 tega člena veljajo za banke in kreditne zavode v gledupo oseb, katerih imena jim je sporočila finančna intendanoa.
UGOTOVITEV PORASTA IMOVINE
ČLEN 17
Odstavek 1. — Porast imovine se ugotovi s tem, da se upošteva vsa imovina, ki je pri-prirastla, tudi po drugih osebah, ki so nastopale zanjo, k imovini prizadete osebe po 3. januarju 1925 ali kasneje, ko je dotična oseba zavzela položaj ali ko so nastale okolnosti, navedene v členih 5,6,7,8,9 in 11.
Odstavek 2. — Spodaj" navedena imovina se ne smatra za porast
a)	prvotno posedovani imovinski predmeti ;
b)	plodovi te prvotne imovine ;
c)	nove investicije, ki izvirajo iz obratovanja ali prodaje teh prvotnih imovinskih predmetov.
Nadalje se ne smatra kot porast
Imovina, pridobljena potom dedovanja ali darovanja od družinskih članov in njeni plodovi, kakor tudi imovina iz obratovanja ali prodaje take imovine, pod pogojem, da ta imovina ne izvira iz dobička, ki je podvržen zaseženju od pravnih prednikov. V smisla tega.odstavka ses matra. da tvorijo družino tiste osebe ki so po državljanskem zakoniku upravičene do vzdrževanja.
Odstavek s . — K porastu ugotovljenemu v smislu predpisov tega člena, se doda nadaljnjih 15% za domnevano posest draguljev, denarja ali dragocene opreme
ČLEN 18
Na zahtevo finančnega intendanta sme odrediti, posebni oddelek okrožne davčne komisije, da se zase žejo gotovi imovinski predmeti, pridobljeni iz posebnih fašističnih režimskih dobičkov, v prid javne blagajne namesto ali na račun dokončne odmere. Vrednost teh imovinskih predmetov, ki jo ugotovi navedena komisija, se odtegne od celotnega dobička, ki je podvržen zaseženju.
ČLEN 19
Odstavek 1. — Dobičke, pridobljene z izrabo fašističnega režima, ugotovi okrajni urad za neposredne davke, v čigar okolišu prizadeta oseba svoje bivališče, po istem postopku, ki velja za ugotovitev davka na vojne dobičke, v kolikor ni nezdružljiv s tem ukazom.
Odstavek 2. — V primeru neznanega bivališča ali smrti prizadete osebe izvrši ugotovitev okrajni urad za neposredne davke tistega okraja, kjer je imela prizadeta oseba svoje zadnje redno bivališče.
Isti predpis velja za vlaganje prijav s strani oseb, ki so dolžne to storiti na podlagi tega
ukaza.
Člen 20
Pravica okrožne davčne komisije, da zviša odmero urada za neposredne davke in da ugotovi opuščeni dobiček v primerih po členu 43 enotnega zakonskega besedila, odobrenega s Kr. od. z dne 24. avgusta 1877, št. 4021. in po členu 98 predpisov, odobrenih s Kr. od. z dne 11. julija 1907, št. 560, preneha dne 31. decembra tretjega leta, ki sledi letu dokončno ugotovitve.
D E L V
ČLEN 21
SPORI IN PRIZIVI ZARADI UGOTOVITVE REŽIMSKIH DOBIČKOV
Odstavek 1. — Predpisi, ki veljajo za posebni davek na vojne dobičke razen o prizivu na sodišče, veljajo tudi za razpravljanje o sporih o ugotovitvi fašističnih režimskih dobičkov.
Odstavek 2. — Za te spore je v prvi instanci pristojnen posebni oddelek okrožne davčne komisije, ki obstoja iz predsednika (ki ga imenuje Zavezniška vojaška uprava na predlog predsednika tribunala okrožnega glavnega mesta po zaslišanju fipančnega intendanta) in iz štirih rednih članov in štirih namestnikov, izbranih iz članov okrožne davčne komisije, ki jih imenuje Zavezniška vjoaška uprava. Ta imenovanja niso .obvezna. Zoper odločbe posebnega oddelka okrožne davčne komisije je dopusten priziv na ozemeljsko komisijo ; ozemeljska komisija ima sed. ž v Trstu in obstoja i^ predsednika, sodnika apelacijskega sodišča v Trstu, in iz štirih članov, ki jih vse imenuje in razreši Zavezniška vojaška uprava.
ČLEN 22
Odstavek 1. — Posebni oddelek okrajne davčne komisije odloča o vseh vprašanjih, ki se tičejo ugotovitve.in likvidacije režimskih dobičkov, razen v kplikor je spodaj navedeno.
Odločbe o teh vprašanjih nimajo učinka v pogledu tretjih oseb.
Odstavek 2. — Vprašanja, ki se tičejo potvorbe, pravnega položaja in pravne sposobnosti oseb razen vprašanja o pravdni sposobnosti za postopek pred komisijo, so v vseh primerih izključena iz pristojnosti posebnega oddelka.
Če'bi se pojavilo katero izmed zgornjih vprašanj, sme posebni oddelek, če smatra vprašanje za važno za odločitev o sporu, prekiniti postopek, dokler ne odloči o tem pristojno sodišče. Vendar sme finančni intendant postopek začeti ali nadaljevati.
ČLEN 23
Odstavek 1. — Posebni oddelek okrajne, davčne komisije ima vse pravice do poizvedb, pregledov, nadzorstva in zahtevanja pojasnil, kakor jih imajo uradi za neposredne davke tej komisije za ugotovitev posebnega davka na vojne dobičke.
Odstavek 2. — Posebni oddelek okrajne davčne komisije ima tudi pravico, da sam ali potom sodne policije vrši preiskave v stanovanjih prizadetih oseb ali tretjih oseb v skladu s predpisi kazenskega postopnika.
V postopku pred posebnim oddelkom okrajne davčne komisije ni priznana pravica, vzdržati se pričevanja v primerih, o katerih govori člen 352 kazenskega zakonika.
Odstavek 3. — Vsakdo, ki se v primeru, da je klican kot priča ali kot izvedenec, ne odzove tej dolžnosti ali daje lažnjive izjave, je kažnjiv v smislu členov 300, 372, 373 kazenskega zakonika.	•	”
Vsakdo, ki se ne pokori odredbam posebnega oddelka okrajne davčne komisije, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in z globo od 1.000 do 10.000 lir.
Odstavek 4. — Javni uradi in javne ustanove, ki zaznajo da so bili doseženi fašistični režimski dobički, morajo o tem takoj obvestiti urad za neposredne davke. Nameščenci oziroma osebe pri teh javnih uradih in javnih ustanovah, ki so dolžne napraviti to prijavo, se vprimeru opustitve kaznujejo v smislu prejšnjega odstavka.
Odstavek t>. — Pravice, navedene v.odstavku 1 tega člena zaradi ugotovitve fašističnih režimskih dobičkov, poizvedb o imovini in zaradi prisilne uprave, ima tudi finančni intendant z veljavo tudi glede tretjih oseb.
S pregledom in nadzorstvom vseh poslov, zvezanih z zaseženjem fašističnih režimskih dobičkov, se s tem poveri inšpektor oddelka neposrednih davkov. On bo v zvezi s finančnim intendantom odredil uradom za neposredne davke in posebnim oddelkom okrajnih davčnih komisij, da vršijo pravice po tem ukazu in da na zahteve porQČajo o uspehu poizvedb, pregledov in nadzorstev.
Razprave pred posebnim oddelkom okrajne davčne komisije o zaseženju fašističnih režimskih dobičkov so javne in sme biti pri razpravljanju med okrajnim uradom za neposredne davke in med davkoplačevalcem le-ta zastopan po kateii izmed oseb, pooblaščenih v smislu členov 33 in 34 Kr. zak. odi. z dne 7. avgusta 1936, št. 1639.
Okrajni urad za neposrddne davke sme zastopati državno pravobranilstvo (državna advokatura). Inšpektor oddelka za neposiedne davke sme prisostvovati razpravi, da podpira okrajni urad za neposredne davke v razpravljanju z davkoplačevalnem, toda se ne sme udeležiti odločanja ; odloča se tajno z večino glasov takoj po razpravi,in ko sta se odstranila prizadeta stranka in inšpektor oddelka za neposredne davke.
- /
ČLEN 25
Odstavek 1. — Proti odločbam ozemeljske komisije je dopusten priziv samo zaradi vprašanja popolne nepristojnosti in se vloži pri apelacijske sodišču v vrševju poslov kasacijskega sodišča. Dolžnik ali finančna uprava mora vložiti priziv v 45 dneh od razglasitve odločbe.
Odstavek 2. — Vendar sme inšpektor oddelka za neposredne davke tudi po roku, določenem v prejšnjem odstavku, toda tekom 2 let, odrediti ozemeljski komisiji, da prične postopek za popravek katere koli odmere, če tudi je postala dokončna, če izhaja iz razlogov obsodbe, da niso bila upoštevana v prejšnjem postopku važna dejstva.
ČLEN 26
Predpisi členov 22, odstavkov 1,2,3 in 4 člena 23 in člena 24 tega ukaza veljajo tudi za ozemeljsko komisijo.
DEL VT
DOGOVORNA UREDITEV
ČLEN 27
Odstavek 1. —- Vsak dogovor, ki ga skleneta okrajni urad za neposredne davke in prizadeta oseba mora predhodno odobriti inšpektor oddelka za neposredne davke.
Preden se smejo vršiti pogajanja za sklenitev dogovora, se mora notificirati ugotovljena odmera.
Odstavek 2. — Dogovor se mora zapisati v listino, ki jo podpišeta zastopnik okrajnega urada za neposredne davke in prizadeta oseba. ,
DEL VII
PREDNOSTI IN DRUGI PREDPISI V PRID JAVNE BLAGAJNE
ČLEN 28	,
Odstavek 1. — Terjatev javne blagajne za fašistične režimske dobičke ima zakonito zastavno pravico na vsej premični in nepremični imovini dolžnika ter ima pri premični imovini prednost pred vsemi drugimi zastavnimi pravicami, navedenimi v št. 15 člena 2778 državljanskega zakonika, dočim ima zastavna pravica na nepremični imovini prednost pred vsemi zastavnimi pravicami, navedenimi v številki 5 člena 2780 tega zakonika.
Finančna uprava se sme glede nekaterih imovinskih predmetov odpovedati prednosti po prejšnjem odstavku, če smatra, da daje preostala imovina ..dovoljno varnost za terjatev.
Odstavek 2. — Zastavna pravica javne blagajne nima prednosti pred hipoteko, vknji-ženo pred 25. julijem 1943, če se ta hipoteka ne smatra za nično in neučinkovito v smislu predpisov člena 43 ukaza, kakor tudi ne pred zasta\no pravico na knjižnih terjatvah, sklenjeno pismeno pred 25. juliem 1943.
Odstavek 3. — Posojila prisilnim upraviteljem podjetij, podvrženih prisilni upravi po določbah tega ukaza vštevši posojila za financiranje, omenjena v odstavku 2 b) člena 31 tega ukaza, imajo prednost pred vsako zastavno pravico javne blagajne zaradi fašističnih režimskih dobičkov.
ČLEN 29
Odstavek 1. — Okrajni urad za neposredne davke sme v smislu člena 109 predpisov, odobrenih s Kr. zak. odi. z dne 11. julija 1907, št. 560, začasno vpisati v davčne sezname skupni znesek dobičkov, ki se niso bili dokončno ugotovljeni : vendar se ta začasni vpis omeji na največ 25% navedenega zneska v primeru, če je prizadeta oseba zaprpsila za dogovorno ureditev ; ta omejitev proneha, če se dogovorna ureditev ne doseže tekom 60 dni od dneva, ko se je v smislu predpisov prej navedenega člena 109 smel vpisati skupni znesek.
Odstavek 2. — Če se doseže sporazum pred odločitvijo okrožne davčne komisije, ima, prizadeta oseba pravico, da se ji odloži plačilo dogovorjenega zneska na dve leti s tem, da v slučaju prejšnjega plačila ki ga sme izvršiti, dobi 6% letni diskont.	^
V skladu s prejšnjim odstavkom more vsaka prizadeta oseba, čije imovina odstoja v višini najmani treh petin njenega čistega iznosa iz nepremičnin in s katero je bil sklenjen sporazum, vsak čas dobiti o'd finančno uprave dovoljenje, da se piačilo v obrokih njenega preostalega dolga za fašistične režimske dobičke odloži za dve nadaljni leti, če pristane na to, da plača javni blagajni 6% obresti na leto za dolgovani ostanek.
Odstavek 3. — Z upoštevanjem predpisov člena 41 in 42 se vrši izterjanje ugotovljenih fašističnih režimskih dobičkov po istih predpisih, po katerih se vrši izterjanje vojnih dobičkov s to izjemo, da izterjevalec ni odgovoren za neizterjane zneske.
ČLEN 30
Potem ko je ugotovitev dolga v svrho zaseženja postala dokončna, se prizadeta oseba, ki ne plača dveh zapoiednih obrokov, izreče za neplačevito na zahtevo finančnega intendanta ne glede na to', ali je trgovec ali ne.
ČLEN 31
Odstavek 1. — Če finančni intendant misli, da bi se prizadeta oseba utegnila izogniti plačilu fašističnih režimskih dobičkov, sme zahtevati tuai pred notifikacijo odmere, da se da dovoljna varnost.
Če varnost obstoja v hipoteki, se mora tozadevna vknjižba izvršiti za celo vrednost dotičnega imovinskega objekta in učinkuje do zneska terjatve javne blagajne z upoštevanjem predpisa, člena 28 zgoraj.
a)	Če se ne da varnost v smislu oostavka 1 tega člena, sme predlagati finančni intendat prisilno upravo v zavarovanje na vsem denarju ter nepremični in premičnii movini, ki pripada prizadeti osebi.
Prisilna uprava se lahko tudi zahteva za varnost, ki so jo dale tretje osebe, toda v tem primeru samo, da se zavaruje izterjanje fašističnih režimskih dobičkov (s tozadevnimi denarnimi kaznimi, ki jih določa ta ukaz), ki izvirajo iz delovnih pogodb, dobav in drugih pravnih poslov z nemškim napadalcem, za katere se je dala ta varnost.
b)	Če gre za prisilno upravo na podjetjih, napravi prisilni upravitelj inventar in ima vsa poobalstila, ki so potrebna za redno upravo podjetja in sme na podlagi poobal-stila finančne uprave skleniti take finančne posle, ki so potrebni, da se povzame
- in nadaljuje poslovanje podjetja. •
c)	Prisilno upravo predlaga finančni intendant okrožja, kjer je okrajni urad za nepo" sredne davke, ki je pristojen, za ugotovitev fašističnih režimskih dobičkov, ne glede na to, kje se nahaja imovina, ter jo odredi predsednik tribunala okrožnega glavnega mesta. V posebno nujnih primerih sme odrediti prisilno upravo predsednik tribunala, v čigar področju se ima vršiti prisilna uprava Prisilna uprava ni podvržena nadaljnji potrditv i in ostane v veljavi, dokler se ne more vršiti izvršba na dolžnikovo imovino ali dokler odmera ni bila izrečena za nično in neučinkovito.
Odstavek 3. — Listine o hipotečnem zavarovanju, bančnem jamstvu ali jamstvu ter listine o upravi v zavarovanje so proste kolkovine ter registracijskih in vknjižbenih pristojbin za voditelja vpisnikov o nepremični imovini in za registrski 'urad.
Člen 32
Odstavek 1. — Prisilna uprava se mora izvesti v skaldu s členi 678 in 679 civilno-prav-dnega postopnika, pri čemer pa je v vsakem primeru izključena uporaba členov 674, 675 in 680 navedenga zakonika. Imovinski predmeti, navedeni v členu 520 istega zakonika, se morajo hraniti tako, kakor to odredi finančni intendant.
Rubež se sme izvršiti tudi glede knjig, vpisnikov, vzorcev, primerkov in glede vseh drugih stvari, ki so morda potrebne, da se ugotovi izvor dobičkov.
Odstavek 2. — Ko sodišče odredi prisilno upravo, razreši službe komisarje, ki jim je bila poprej poverjena uprava nekaterih imovinskih predmetov ali imovinskih skupin.
Člen 33
Odstavek 1. ,— Prisilna uprava delnic se nanaša na delež in se notificira družbi, ki jih je izdala zaradi vpisa v seznam delničarjev.
Kadar se izvrši prisilna uprava delnic potom notifikacije, ki jih je izdala, mora le-fca, če sama ne hrani listin o deležih, vzeti na znanje rubež, ki učinkuje glede vseh delnic, ki so vpisane na ime osebe, proti kateri je bila dovoljena prisilna uprava in glede vseh listin o delnicah, če kasneje pridejo v posest družbe.
Odstavek 2. — Finančni intendant, ki je predlagal prisilno upravo, sme zahtevati od dotične družbe, da vpiše na listine o delnicah in v seznam delničarjev podatke o prisilnem upravitelju, da se mu tako zakonito omogoči, izvrševati pravice, navedene v členu 35 tega ukaza.
!	Člen 34
Varnostne mere, navedene v členu 31, se smejo zahtevati tudi od oseb, navedenih v členu 5, 6, 7, 8, 9 in 11 ali njihovih dedičev, kakor tudi od naslednjih oseb
a)	oseb, ki so nastopale za prizadeto osebo ;
b)	volilojemalcev, obdarovancev in drugih oseb, v prid katerih je prizadeta oseba razpolagala s svojimi pravicami po 25. juliju 1943 ali brezplačno razpolagala v zadnjih petih letih pred 25. julijem 1943. Ta predpis velja le če je varnost, ki so jo dale prizadeta oseba aii njeni dediči, nezadostna,
ČLEN 35
Delničarji, katerih delnice so bile zarubljene, obdrže pravico do glasovanja, ki jim jo dajejo te delnice, če je njegov glas odločilen, sme prisilni upravitelj v skladu s členom 2377 državljanskega zakonika sam vršiti pravico glasovanja. O vseh sporih se postopa kakor je določeno v členu 38.
Prisilni upravitelj nadomešča delničarja v vsakem poslu, do katerega ima pravico kot delničar. Prisilni upravitelj sme prisostvovati vsem zborom dotične družbe.
Na predlog interesirane stranke sme finančna uprava pooblastiti prisilnega upravitelja, da vrši pravico recesije in opcije in da vrši plačila, ki se zahtevajo na delnice in uporabi v ta namen razpoložljiva sredstva iz uprave upravljane imovine. .
ČLEN 37
Rubež in uprava imovine, ki se nahaja pri tretjih osebah, se izvrši na isti način, kakor je določen za neposredni rubež ih prisilno upravo dolžnikove imovine, pri čemer se mora tretji osebi poprej notificirati poziv za izročitev, in brez upoštevanja ostalih predpisov člena 543 in naslednjih civilno-pravdnega postopka.
ČLEN 38
Za razpravljanje o sporih, ki nastanejo tekom postopanja o prisilni upiavi, je pristojno sodišče, ki je odredilo prisilno upravo.
Noben spor ne prekine postopanja o prisilni upravi.
ČLEN 39
Odstavek 1. — Stroške, pristojbine in plačila za listine, potrebne za prisilno upravo, predujmi finančna uprava proti povračilu s strani dolžnika. Vsi stroški za upravo se krijejo iz imovine dolžnika.
Odstavek 2. — Za poizvedbe, preglede in druge ukrepe v svrho pribave dokazov, izvršene na predlog poedincev, ki imaj o interes za lastno osebo na takih poizvedba h in ki se vrše na njihove stroške, se sme zahtevati položitev predujma, če želi ta posebni oddelek okrožne davčne komisije. Ti stroški se pregledajo in so podvrženi odmeri.
Odstavek 3. — Če je bilo pravomoćno ugotovljeno, da ne obstojajo režimski dobički, aii če je davkoplačevalec v celoti poravnal dolg v višini ugotovljenih režimskih dobičkov, privoli finančni intendant z navadno odredbo na predlog prizadete stranke, da se izbriše hipoteka, proti plačilu takse, navedene v členu 14 tarife A, priložene zakonu z dne 25. junija 1943 št. 540, ki se pobere le od zneska pravomoćno ugotovljenih in plačanih režimskih dobičkov.
ČLEN 40
Na predlog prizadete stranke sme predsednik tribunala po zaslišanju finančnega intendanta in inšpektorata oddelka za neposredne davke odrediti na podlagi novih dejstev ukinitev, zmanjšanje ali spremembo prisilne uprave v zakonito hipoteko, bančno jamstvo ali varnost, pri čemur mora določiti imovino, ki naj se obremeni s hipoteko, višino jamstev, višino in značaj varnosti in rok za vknjižbo hipoteke ali za ustanovitev jamstva ali varnosti.
Vpis zakonite hipoteke, omenjene v prejšnjem odstavku, se izvrši v skladu z določbami člena 31.
Če zahteva finančni intendant še drugo stvarno ali osebno jamstvo, je odvisno ukinjanje prisilne uprave od tega., če se to jamstvo da.
Odredba, s katero se ukinja piisilna uprava, mora določiti rok za predajo imovine, pri kateri sme biti prisoten uradnik finančne uprave.
Prejšnji upravitelj mora v enem mescu od dneva, ko je bila imovina vrnjena, predložiti finančni intendanci zaključni obračun za dobo uprave. Ta obračun mora poslati finančni intendant lastniku imovine v odobritev.
Če bodisi lastnik ali finančni intendant ne odobrita obračuna, ga mora poslati finančni intendant predsedniku tribunala, ki po zaslišanju lastnika, upravitelja in finančnega intendanta odloči s sklepom, proti kateremu priziv ni dopusten.
Predsednik tribunala odmeri po razpravi z zgoraj navedinimi strankami nagrado, ki gre upravitelju.
Če upravitelj ne predloži računa v navedenem roku, izgubi pravico na nagrado nekvarno drugim kaznim, ki jih predvideva zakon.
ČLEN 41
Finančni intendant sme uradoma ali na predlog prizadete stranke odrediti, da se fašistični režimski' dobički plačajo naravnost javni blagajni (pokrajinski blagajni).
Če prizadata oseba na plača dolgovanega zneska v določenem roku, naloži finančni intendant pristojnemu davčnemu izterjevalcu, da izferja zgornji znesek prištevši znesek za zamudo v plačilu in pristojbino izterjevalca. Znesek za zamudo v plačilu se plača javni blagajni.
Pristojbino izterjevalca določi inšpektor oddelka neposrednih davkov.
ČLEN 42
Odstavek J. — Pri izvršbi na dolžnikov o nepremično imovino se mora vršiti samo en dražbeni narok. Najmanjši ponudek je vrednost vsakega poedinega imovinskega predmeta, kakor ga je komisija dokončno ocenila. Če komisija ni določila vrednosti, tedaj določi vrednost imovinskega predmeta državni tehnični urad.
Če dražbeni narok ne uspe, preide imovinski predmet po zakonu v last javne blagajne.
Odstavek 2. — Pri izvršbi na premično imovino se upošteva predpis odstavka 1 o najmanjšem ponudku odredi finančni intendant v primeru prve nauspešne dražbe še en dražbeni narok v skladu s členom 39 enotnega zakonskega besedila zakona o izterjanju neposrednih davkov s popravki, in sme nato odrediti, da preide neprodana imovina v last javne blagajne.
Odstavek 3. -— V vsakem primeru ima javna blagajna predkupno pravico na imovini, za katero je uvedena dražba, po ceni, ki se je dosegla pri zadnjem dražbanju.
Ta predkupna pravica se mera uveljaviti tekom tridesetih dni od prisojila potom izjave, ki jo mora deponirati finančni intendant pri pristojni sodni pisarnici in ki se na podlagi odredbe finančnega intendanta mora vpisati v zemljiško knjigo.
Pri delnicah, vrednostnih papirjih in deležnih piavicah se sme predkupna pravica uveljaviti tudi pred pričetkom izvršilnega postopanja. V primeru vrednostnih papirjev se določi vrednost na podlagi borznega notiranja ali če ga ni, na podlagi ocenitve odbora borznih posredovalcev. V primeru deležnih pravic določi vrednost trgovska zbornica.
Odstavek 4. — Predkupna pravica se vrši tako, da finančni intendant vroči prizadeti stranki poziv na izročitev delnic, ki se na podlagi odredbe finanrnega intendanta prenesejo na ime generalne direkcije državne imovine z besedami v svrho predkupa v skladu z členom 42 tega ukaza.
Pri deležih na družbah z omejeno zavezo se izvrši pravica predkupa na podlagi odredbe predsednika tribunal«, ki jo izda na predlog finančnega intendanta in s katero odredi prenos deležev na javno blagajno.
ČLEN 43
Če dolžnikova imovina ne zadošča za dolg napram javni blagajni, so napram javni blagajni nični in neučinkoviti naslednji pravni posli
a)	Brezplačni pravni prenosi s strani dolžnika v zadnjih petih letih pred 25. julijem 1943, izvzemši one, ki so bili izvršeni na podlagi moralnih obveznosti ali v javnem interesu.
b)	Vsa razpolaganja s pravicami po 25. jliliju 1943 izvzemši ona, ki so bila izvršena, da se plača zapadli in resnični dolg, o katerem se ugotovi, da ni bil ustvarjen v namenu, da se umetno obremeni dolžnikova imovina.
c)	Druga odplatna razpolaganja s pravicami,, če obstoja dokaz, da je sedanji lastnik ali posestnik imovine, ki jo je poprej posedoval dolžnik, vedel ali moral vedeti v času, ko je pridobil lastnino ali posest, do. je ta oseba med njegovimi praenimi predniki in da si je pridobila fašistične režimske dobičke.
Ničnost teh pravnih poslov uveljavi iinančni intendant napram dolžniku in napram dolžniku in napram oni osebi, v čije prid je bil pravni posel izvršen.
Zahteva, da se pravni posel izreče za ničen, se mora vknjižiti.
Pravica, vložiti tožbo zaradi ničnosti, ugasne v dveh letih od dneva, ko je'odločba o zaseženju postala pravnomočna.
ČLEN 44
Napram javni blagajni in v svrho uvelajvljenja njene terjatve za fašistične režimske dobičke se smatra imovina, ki jo je v zadnjih petih letih pred 2 L julijem ]i)43 pridobil zakonski drug dolžnika, za lastnino le-tega.
DEL VIII
POSTOPEK
ČLEN 45
Odstavek 1. — Tekom enega meseca od dneva razglasitve tega ukaza mora finančni intendant pripraviti in poslati Zavezniški vojaški upravi sezname imen oseb, ki so podvržene ali ki naj se podvržejo zasežbenemu postopku v smislu predpisov členov 5,6,7,8,9,11 in 12.
Tekom enega meseca po prejemu teh seznamov se bodo ti seznami objavili v uradnem listu Zavezniške vojaške uprave in se morajo deponirati prepisi seznamov pri zemljeknjižnih uradih, pri uradih javnega avtomobilskega registra, javnega pomorskega registra, javnega letalskega registra ter na borzah. Po objavi in deponiranju teh seznamov ni dopustna tožba za proglasitev ničnosti v smislu člena 43 glede pravnih poslov o razpolaganju s pravicami, ki se je na to izvršilo, če osebe, ki so te pravne posle ‘opravile ali njihovi pravni predniki, niso vsebovani v teh seznamih.
Odstavek 2. — Po poteku roka zastaranja, določenega v členu 48, in po dvršitvi zasež-benega postopanja ali po sporazumni ureditvi dolga napram javni blagajni objavi finančna uprava z odredbo, ki se mora objaviti in deponirati, kakor je določeno v odstavku 1 tega člena, da ne obstojajo več razlogi, da so dotične osebe vpisane v teh seznamih.
Odstavek 3. ~ Finančna uprava sme vsak čas dovoliti, da osebe, vsebovane v seznamih, odsvojijo poedine imovinske predmete pod takimi pogoji, kakor jih smatra za primerne kot najboljše jamstvo za terjatev jayne blagajne. .
ČLEN 46
Na predlog finančnega intendanta sme pristojni sodnik, dokler Se ne dovrši ugotovitveno postopanje, odrediti prekinitev vsakega postopka, ki je v teku, ali ki se prične zaradi izvršbe ali konkurza proti osebam, ki so podvržene ugotovitvi, ali proti osebam, proti katerim so bili storjeni ali so v teku ukrepi v zavarovanje.
ČLEN 47
Na predlog prisilnega upravitelja ali vsake prizadete osebe se sme izvršiti plačilo terjatev, ki majo piednost pred terjatvami javne blagajne v smislu odstavkov 2 in 3 člena 28, in terjatev, če je njihovo plačilo v očividno korist za upravo in za ohranitev imovine pod prisilno upravo, proti poprejšnji odobritvi Zavezniške vojaške uprave.
^	DEL IX
UGASNITEV PRAVIC IN TERJATEV
ČLEN 48
Po‘3v), juniju 1948 ne more finančna uprava uvesti nobenega postopanja za ugotovitev fašističnih režimskih dobičkov : obvestilo o predlagani ugotovitvi pa podaljša ta rok za čas, dokler traja postopanje pred posebnim oddelkom okrožne davčne komisije in pred ozemeljsko komisijo. Terjatev javne blagajne za fašistične režimske dobičke zastara v petih letih od dneva, ko je odmera postala pravomoćna. Zgoraj navedeni rok se podaljša, če se zahteva plačilo na roke blagajne ali če se vroči poziv davčne izterjevalnice na plačilo.
DEL X ČLEN 49
RAZVELJAVITEV SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 70
Z učinkom od dneya objave tega ukaza se splošni ukaz št. 70 s tem razveljavlja.
DEL NI ČLEN 50
VELAJVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 31, januarja 1947.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
Splošni ukaz št. 93 (54 D)
SPREMEMBE PREDPISOV O ZVIŠANJU IN NADZORSTVU NAJEMNIN
Ker sodim, da so potrebne nekatere spremembe zaradi večje jasnosti splošnega ukaza št. 64 (54 C) z dne 7. januarja 1947, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo zavezniške sile (in ki se tu dalje kratko označujejo „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOW MAN, polkovnik, J.A.G.D., višji '•astnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
SPREMEMBA ČLENA III SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 64 ( 54 C )
člen II splošnega ukaza št. 64 z dne 7. januarja 1947 se s tem prekliče in nadomešča z naslednjim :
„Odstavek 1. — Omejitve najemnin, določene v členu I, pdstavek 2 črka a) in b) ter odstavek 3 splošnega ukaza ijt. 45 s popravkom po odstavkih 1, 2 in 3 člena I tega ukaza ne veljajo. po prostem prevdarku lastnika, v primeru, če so bila po 7. maju 1946 na poslopju izvršena važna in neodlo/Jjiva popravila in preureditve, potrebne za ohranitev nepremičnine, kakor tudi v primeru nepremičnin, ki so bile poškodovane zaradi vojnih dogodkov in na novo zgrajene, v skladu s splošnim ukazom št. 14 in 27 Zavezniške vojaške uprave.
Odstavek 2.--— Zvišanje pri taki nepremičnim se sme določiti po prostem prevdarku lastnika neglede na določbe člena 1 tako, da jamči razen za izdatke še za obresti, kakor jih bo določila komisija za najemninske zahteve, in sicer obresti najmanj 3 in največ 5 odstotkov
glavnice, vložene v ta izvršena popravila in dela, odste.vši od nje odškodnino za vojno škodo in kakršne koli prispevke, ki jih je najemodajalec prejel ali ki jih bo moral prejeti za popravial poslopja.“
• /	Člen ti
VELJAVNOST UKAZA
Ta splošni ukaz stopi v veljavo na tem ozemlju dne 1. febru&rja 1947.
V Trstu, dne 4. februarja 1947.
ALFRED G. BQWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne'zadeve
Splošni Ukaz št. 94 (41 E)
POSEBNO POROTNO SODIŠČE
Ker je bilo z razglasom št. 5 ustanovljeno posebno porotno sodišče z namenom, ko je v njem označen za dobo 6 mescev, ki je imela poteči dne 8. februarja 1946 : in
ker je bilo s splošnim ukazom št. 41 z dne 25. januarja 1946, splošnim ukazom st. 41 11 z dne 18. aprila 1946, splošnim ukazom št. 41 C z .dne 2. avgusta 1946 in splošnim. ukazom št. 77 (41 D) z dne 17. oktobra 1946 posebno porotno sodišče, ustanovljeno z razglasom št. 5, podaljšano za nadaljno dobo, ki bi imela poteči dne S. februarja 1947, in
ker sodim, da je potrebno podaljšati sodstvo omenjenega posebnega porotnega sodišča še za nadaljno dobo,
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAX, polkovnik, J.A.G.D.', višji častnik za civilne, zadeve, s tem
UKAZUJEM:
ČLEN J
Posebno porotno sodišče, ustanovljeno z razglasom št. 5, bo vršilo svoje posle še za. nadaljno dobo 51 dni. ki bo potekla dne 31. marca 1947.
ČLEN II
Sodna oblast tega sodišča in vsa njegova pooblastila in pravice, naštete v razglasu št. 5, ostanejo nadalje v polni veljavi, kakor da bi bil ta razglas ustanovil to sodišče tildi za navedeno nadaljno dobo 51 dni. ki naj poteče dne 31. marca 1947.
ČLEN lil
Ta ukaz stopi v veljavo na tem ozemlju dne 8. februaija 1947.
V Tra.tu, dne 8. februarja 1947.
H.P.P. ROBERTSON, polkovnik zi ALFREDA C. BOWMANA
polkovnika, J.A.G.D. višjega častnika za civilne zadeve
NAGRADA ZA NADURNO DELO IN PREZENČNA DOKLADA ZA NAMEŠČENCE V
DRŽAVNIH URADIH
Ker sodim, da je umestno in potrebno razširiti do gotove mere nekatere določbe št. 217 o plačevanju nagrade za nadurno delo in prezenčne doklade za nameščence v državnih uradih v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo zavezniške sile (in k i se nadalje kratko označuje „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne, zadeve,	;
UKAZUJEM-
ČLEN I
SPREMEMBE ČLENOV II IN III UKAZA ŠT. 217
Odstavek 1. — Odstavek 6 člena II ukaza št. 217 se s tem spremeni tako, da se glasi in določa kakor sledi :
„Skupni iznos plačila za nadurno delo v enem mescu ne sme pri poedinem nameščencu presegati zneska, ki odgovarja 60 uram.
Pri podrejenem osebju ta iznos :ne sme presegati zneska, ki odgovarja 75 uram. Ta naj-višja meja velja tudi za vsa plačila za akordno nadurno delo.
V primeru izredne službene potrebe in za kratko dobo sme Zavezniška vojaška uprava na priporočilo finančnega intendanta odobriti nadurno delo preko teh mej.“
Odstavek 2. — Odstavek 7 člena II ukaza št. 217 postane odstavek 8 in se nadomešča z naslednjim odstavkom 7 :
„V izrednih primerih sme Zavezniška vojaška uprava na priporočilo finančnega intendanta odobriti za osebje višje kot 7. stopnje, ki opravlja službo pod pogoji, vpisanimi v odstavku 1 člena I, plačilo izredne doklade v mesečni povprečni vsoti, ki ne presega zneska, ki gre za 60 ur, izračunano v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena.“
Odstavek S. — Odstavek 8 in 9 člena št. 217 postaneta odstavka 9 oziroma 10.
Odstavek 4. — Odstavek 2 člena III tega ukaza se s tem spreminja tako, da se felasi in določa kakor sledi :
„V vsaki poedini službeni panogi državne uprave ne sme število ur nagrajenega nadurnega dela, ki ga smejo opraviti nameščenci nižje kot 6. stopnje ali podrejeno osebje, presegati v poedinem mescu ali daljšem razdobju ene polovice skupnega števila ur, ki bi ga ti nameščenci dosegli, če bi opravili mesečno 60 nadur, in pri podrejenem osebju, če bi opravili mesečno 75 nadur.
Vendar sme Zavezniška vojaška uprava v izrednih primerih ugotovljene službene potrebe in na priporočilo finančnega intendanta odobriti zvišanje te mere preko meje, določene v prejšnjem odstavku.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na tem ozemlju na dan, ko ga podpišem in v njem vsebovane določbe se imajo uporabiti z učinkom od I. junija 1946 dalje.
V Trstu, dne 28. januarja 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
VSELITVENA ODŠKODNINA IN DNEVNA DOKLADA DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM, KI SLUŽBUJEJO V PORUŠENIH, NA POL PORUŠENIH ALI POŠKODOVANIH KRAJIH TER POVRAČILO NEKATERIH POTNIH STROŠKOV
Ker sodim, da je 'primerno in potrebno popraviti ukaz št. 199 tako, da se jasneje označijo kategorije oseb, ki imajo pravice na ugodnosti po navedenem ukazu, in da se podaljša doba trajanja nekaterih od teh ugodnosti, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo zavezniške^ sile (in ki ke tu nadalje kratko označuje „ozemlje“),	\
zato zdaj jaz, ALF RED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM*
'ČLEN I
VSELITVENA ODŠKODNINA
Člen II, odstavek" 1 ukaza št. 199 z dne 10. septembra 1946 se s tem prekliče in nadomešča z naslednjim :
„Vselitvena odškodnina gre stalnim in začasnijn nameščencem državnih ustanov, tudi onih s samostojno upravo, ki so znova ali prvič nastopili službo v krajih, ki so bili porušeni, na pol porušeni ali močno poškodovani v posledici vojnih operacij, v času po teh operacijah.“
‘	ČLEN II
RAZŠIRITEV DNEVNE DOKLADE NA VSE OSEBJE, KI SLUŽBUJE V PORUŠENIH, NA POL PORUŠENIH ALI POŠKODOVANIH KRAJIH
Prvi del odstavka 1 člena III ukaza št. 199 z dne 10. septembra 1946, ki se glasi : „Nameščencem, označenim v členu II, ki službujejo v takih od vojne poškodovanih krajih, priti če dnevna doklada v nasledn jih zneskih : se s tem preklicuje in nadomešča z naslednjim:
„Začasnemu in stalnemu osebju državnih ustanov, vštevši onih s samostojno upravo ki službujejo v krajih, označenih v členu I, pri ti če dnevna doklada v naslednjih zneskih:“
ČLEN III
PODALJŠANJE DOfcE IZPLAČEVANJA DNEVNE DOKLADE IN POVRAČILA POTNIH
STROŠKOV
1.	— Odstavek 4 člena II ukaza št. 199 se s tem prekliče in nadomešča z naslednjim: „Dnevna doklada se preneha izplačevati po 31. juliju 1947.“
2.	— Člen VII ukaza št. 199 se s tem prekliče in nadomešča z naslednjim : „PRENEHANJE POVRAČILA POTNIH STROŠKOV PO 31. JULIJU 1947.“
„Povračilo, določeno v členu B tega ukaza, se preneha izplačevati po 31. juliju 1947 “
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi y veljavo na tem ozemlju na dan, ko ga podpišem, njegove določbe pa učinkujejo' in se imajo uporabiti od 16. oktobra 1945 dalje.
V Trstu, dne 31. januarja 1947.
ALFBED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
Ukaz št. 307
IZMENJAVA V ZAPOSLITVI TRGOVINSKEGA MORNARIŠKEGA OSEBJA
Ker sodim, da je nujno potrebno uvesti načrt izmenjave v zaposlitvi trgovinskega mor no, -riškega osebja v tistem delu Julijske Benečije, 'ki ga upravljajo zavezniške, sile (in ki se tu dalje kratko označuje .„ozemlje“)
zato zdaj jaz, ALFBED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
IZMENJAVA TRGOVINSKEGA MORNARIŠKEGA OSEBJA
Zaposlitev trgovinskih pomorščakov'se mora urediti tako, da je poskrbljeno za načrtno izmenjavo osebja.
ČLEN II
NAČIN IZMENJAVE
Poedini trgovinski pomorščaki, ki so dopolnili število mescev zaposlitve, ki je določeno za njihovo kategorijo v naslednjih členih, se morajo začasno odsloviti, dokler ne pridejo zopet na vrsto za zaposlitev na podlagi seznama o vrstnem redu. Pristaniški poveljnik mora voditi sezname o vrstnem redu v skladu z določbami naslednjih členov.
Poskrbeti mora za to, da se izstavi vsaki tako odslovljeni osebi številka vrstnega reda. Osebe, ki se vzamejo v službo na mesto tistih, ki so biii odslovljeni, se morajo izbrati pod nadzorstvom pristaniškega poveljnika v skladu z njihovim položajem na dotičnem seznamu vrstnega reda, z izjemami, naštetimi v naslednjih členih.
ČLEN III
IZMENJAVA NIŽJEGA MORNARIŠKEGA OSEBJA
Nižji pomorščaki, ki so dopolnili devet mesecev službe, bodisi neprekinjeno vkrcani ali uslužbeni na ladjah ,ki leže vsidrane, se morajo izmenjati.
ČLEN IV
IZMENJAVA PODČASTNIKOV IN OSEBJA NA ZAUPNIH MESTIH
Mornariški podčastniki in mornariško osebje na zaupnih mestih, ki so dopolnili devet mesecev službe bodisi na moriu ali na vsidranih ladjah, se morajo izmenjati.
ČLEN v
IZMENJAVA ČASTNIŠKEGA OSEBJA PROSTE MORNARICE
Častniki in častniki pripravniki proste mornarice, ki so dopolnili deset mesecev službe bodisi na morju ali na vsidranih ladjah, se morajo izmenjati, pri čemur pa se morajo upoštevati določbe člena XI.
ČLEN VI
IZMENJAVA ČASTNIŠKEGA OSEBJA DRUŽB, KI SO POSEBNE VAŽNOSTI ZA DRŽAVO
Častniki in častniki pripravniki družb posebne važnosti za državo, ki so bodisi na morju ali na vsidranih ladjah dopolnili službo, se morajo kakor sledi :
a)	stalni častniki po dopolnitvi šest mesecev službe ;
b)	nestalni častniki in častniki pripravniki po dopolnitvi dvanajst mescev službe.
ČLEN VII
POMORŠČAKI, IZVZETI OD IZMENJAVE
Izmenjava se ne vrši pri pomorščakih, ki so se vkrcali na podlagi pogodbe o delitvi dobička, ter pri ladijskih podjetjih, ki so specializirana za dviganje ladij, za oceansko ribarstvo ali slične naloge.
ČLEN VIII
RAZMERJE, PO KATEREM SE VRŠI IZMENJAVA
Pri vsaki poedini ladji izmenjava ne sme presegati ene tretjine skupnega števila osebja, ki je podvrženo izmenjavi, računano posebej za vsako kategorijo. Za izmenjavo pride najprej na vrsto osebje z najdaljšo dobo zaposlitve po vrstnem redu dobe zaposlitve.
ČLEN IX
UČINEK BOLEZNI. NEZGODE ALI STAVLJANJA LADJE IZ PROMETA
Odstavek 1. — Trgovinski pomorščaki, čigar zaposlitev preneha zaradi bolezni ali nezgode v roku dveh mescev od dneva, ko je pričela, ima pravico na ponovno zaposlenje za preostalo dobo izmenjave ; določbe tega odstavka pa se morejo le enkrat uporabiti.
Odstavek 2. — Trgovinski pomorščak, čigar zaposlitev preneha zaradi tega, ker se stavi ladja iz prometa, v roku štirih mescev od dneva, ko je pričela, ima pravico na ponovno zaposlenje za preostalo dobo izmenjave ; določbe tega odstavka pa se morejo le enkrat uporabiti.
ČLEN X
NADOMEŠČANJE ČASTNIŠKEGA OSEBJA
če se izmcn/i oseba iz častniškega osebja, sme lastnik ladje prosto izbrati njegovega naslednika.
ČLEN XI
LADJE, ZA KATERE VELJAJO PREDPISI 0 IZMENJAV1
Odstavek 1. — Predpisi o izmenjavi veljajo za vse ladje z brutto-tonažo nad petdeset ton, z izjemo, da majhni parniki za krajevni promet v mejah ozemlja in jadrnice z brutto-tonažo pod stopetdeset tonami niso podvržene izmenjavi, in z nadaljno določbo, da se v primeru ladij z brutto-tonažo od stopetdeset do tristo ton smeta izmenjati kapitan in glavni strojnik le po tem, ko pristaniški poveljnik zasliši dotično organizacijo.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne X februarja 1947.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
Ukaz št. 309
NOVA DOLOČITEV POGODBENE PLAČE POSADK, NAJETIH PROTI DELEŽU NA DOBIČKU, Z OZIROM NA NEZGODNO ZAVAROVANJE
Ker sodim, da je primerno in potrebno na novo določiti višino pogodbene plače posadk, najetih proti deležu na dobičku, z ozirom iia nezgodno zavarovanje v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo zavezniške sile (in ki se tu dalje kratko označuje kot „ozemlje“).
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D,, višji častnik za civilne
zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
NOVA RAZPREDELNICA MESEČNE POGODBENE PLAČE
Z ozirom na nezgodno zavarovanje se postavke, ki jih vsebujejo razpredelnice mesečne pogodbene plače posadk, najetih proti deležu na dobičku, pri jadrnicah, jadrnicah s pomožnim motorjem, motornih jadrnicah in ribiških ladjah, navedene vrnili, odlokih z dne 27. maja 1940, pomnožijo s pet.	,
ČLEN 11
DNEVNA POVPREČNA PLAČA
Dnevna povprečna plača je enaka eni tridesetinki (1/30) mesečne pogodbene plače, ki jo omenja člen. I tega ukaza.
ČLEN III
VREDNOST PREJEMKOV V HRANI
Glede na zgoraj navedene, ministrske odloke z dne 27. maja 1940, je vrednost prejemkov v hrani („panatica“) enaka petkratnemu znesku, kakor je določen za vsak poedini pomorski odsek od dotičnoga urada,
ČLEN IV
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz velja od dne 1. januarja 1947 dalje.
V Trstu, dne 4. februarja 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZVIŠANJE GLOBE, DOLOČENE ZA KRŠITVE PREDPISOV O SEZNAMIH PREBIVALSTVA
Ker sodim, da je potrebno, izdati nekatere spremembe k zakonitim predpisom o globah za kršitve predpisov o uvedbi in vodenju seznamov prebivalstva v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo zavezniške sile (in ki se nadalje kratko označuje „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.O.D., višji častnik za civilne
zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
DELNI PREKLIC ODSTAVKA 3 ČLENA I SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 30 t IN ZVIŠANJE
GLOBE
Odstavek i. — Odstavek 3 člena I splošnega ukaza št 30 B se s tem prekliče, v kolikor se nanaša na globo, določeno v členu 45 predpisov o uvedbi in vzdrževanju seznamov prebivalstva, objavljenih s kr. odi. z dne 2. decembra 1929, št. 2132.
Odstavek 2. — Globa za kršitve predpisov o uvedbi in vzdrževanju seznamov prebivalstva, objavljenih s kr. odi. z dne 2. decembra 1929, št. 2132, ki jo določa člen 45 teh predpisov, se zviša za vse občine na tem ozemlju tako, da znaša najmanjša globa 150.— lir in največja 1.500.— lir.
ČLEN IT
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, objave.
V Trstu dne 31 januarja 1947	ALFRED C. BOWMAN
polkovnik. J.A. G.D. višji častnik za civilne zadeve
Ukaz št, 313
PROGLASITEV GRADNJE JAVNE ZVEZNE CESTE MED DRŽAVNO GLAVNO CESTO Št. 14 IN DRŽAVNO GLAVNO CESTO Št. 55 V OBČINI DEVIN-NABREŽINA ZA NUJNO
OBČE KORISTNO
Ker sodim, da je gradnja cestne zveze med državno glavno cesto št. 14 in državno glavno cesto št. 55 blizu križišča prt Sv. Ivanu Devinskem.nuj no potrebna za javno dobrobit in obče korist, in
ker je Zavezniška uprava odobrila predlog odseka za državne ceste za gradnjo te ceste, zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne
zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
PROGLASITEV OBČEKORISTNOSTI
(A) S tem se ugotavlja, da obstoja nujna potreba za javno dobrobit in občo korist, da se zgradi javna cesta, opisana v narisu priloga A, med državno glavno cesto št. 14 in državno glavno cesto št. 55 v skladu s predlogom, ki ga je predložila Zavezniška vojaška uprava.
(B) Zgornja proglasitev ima vse.učinke v smislu zakonov, ki so veljali na dan 8. sep-rembra 1943.
ČLEN II
VELJAVA IN POLOG PRILOŽENEGA NARISA
Naris priloga A, naveden v prejšnjem členu-, velja za del tega ukaza. Ta naris je bil položen v Uradu za javna dela pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu in v uradu inženirja za državne glavne ceste Julijske Benečije v Trstu in je vsem prizadetim prosto na vpogled.
ČLEN III
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 31. januarja 1947.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.(1.1).
višji častnik za civilne zadeve
Ukaz št. 314
PREDPISI ZA TRGOVSKE DRUŽBE, POSLUJOČE PREKO PREDVIDENE DOBE TRAJANJA
Ker sodim, da je primerno in potrebno izdati predpise za, trgovske družbe, ki poslujejo preko predvidene dobe trajanja, v tistem delu Julijske Bene bije, ki ga upravljajo zavezniške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „ozemlje“),
zato zdaj. ja,z, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.O.D., višji častnik za civilne
zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
PREDPISI ZA TRGOVSKE DRUŽBE, POSLUJOČE PREKO PREDVIDENE DOBE TRAJANJA
Odstavek i. Če pravilno ustanovljene trgovske družbe na tem ozemlju, pri katerih je v ustanovni listini ali v pravilih določena doba trajanja potekla, do vštevši 31. marca 1947 sklenejo podaljšati svoj obstoj, je odmeriti registrsko takso v višini ene liro na sto lir vpla čane ali podpisane družbene glavnice.
Odstavek 2. — Ta taksa se zniža na 0.50 lir pri tistih družbah, ki na dan uveljavljenja tega ukaza nadalje obstojajo, ker je njih obstoj molče podaljšan v smislu njihovih pravil ali ustanovne listine ali tozadevne kasnejše spremembe.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 6. februarja 1947.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D.
^	,	višji častnik za civilne zadeve
PRISTOJBINE ZA UPORABO DRŽAVNIH ARHIVOV
Ker sodim, da je primerno spremeniti pristojbine za uporabo državnih arhivov v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo zavezniške sile (in ki se tu dalje označuje „ozemlje
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D.. višji ' častnik za civilne zadeve, '	.
UKAZUJEM:
ČLEN I
Razpredelnica D arhivskih pristojbin, priložena k zakonu z dne 22. decembra 1939, št. 2006, se s tem preklice in nadomesti ž razpredelnico, ki je priložena k temu ukazu in ki. s tem postane njegov sestavni del, z učinkom od 1. februarja 1947 dalje.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave.
V Trstu, dne 4. februarja 1947.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J. A. G. D. višji častnik za civilne zadeve
Ukaz št. 317
OVEROVITEV PODPISOV NA ZASEBNIH LISTINAH
Ker so se državljani Združenih držav in britanski državljani, ki želijo sestaviti zasebne pravne listine, obrnili na' Zavezniško vojaško upravo za overovitev listin ali njihovih podpisov na listinah, ki so namenjene za Združene države in Veliko Britanijo in njune posesti ;
ker v Julijski Benečiji ni niti konzulata Združenih držav niti Velike Britanije, in ker je zaradi potreb navedenih oseb potrebno odrediti častnika za, to poslovanje in mu dati primerne pravice in pooblastilo,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve, s tem
UKAZUJEM:
ČLEN I
POOBLASTILO ZA OVEROVITEV PODPISOV
S tem prenašam na glavnega pravnega častnika, ki ga bom odredil, pravico, da ove-ravlja podpise in daje notarske svedočbe o državljanih Združenih držav in Velike Britanije ter njunih posesti za pravne listine ali dokumente. Ta uradna dejanja imajo isto moč in veljavo, kakor če bi jih opravil konzul v inozemstvu.
ČLEN II
OMEJITVE
Uradna dejanja po členu I tega ukaza se omejujejo na prošnje državljanov Združenih držav in Velike Britanije in na pravne listine, ki se nanašajo na nepremično ali osebno imovino, ležečo izven mej ozemlja Julijske Benečije.
OBLIKA URADNEGA POTRDILA
Častnik, odrejen za to v členu I, opravi to uradno dejanje kot glavni pravni častnik Zavezniške vojaške uprave Julijske Benečije, in mora dodati listini uradno potrdilo, ki se mora v bistvu glasiti tako :
„Potrjujem, da v Julijski Benečiji ni konzula, in da sem jaz kot glavni pravni častnik Zavezniške vojaške uprave overovil ali posvedočil podpis zgoraj imenovane osebe v mojem službenem delokrogu. Nadalje potrjujem, da ne obstoja uradni pečat Zavezniške vojaške uprave Julijske Benečije.“
ČLEN IV
DOLOČITEV ČASTNIKA
Častnik, določen za to, bo imenovan z upravnim ukazom, ki ga bom jaz izdal.
ČLEN V
VELJAVNOST UKAZA
Predpisi tega ukaza učinkujejo od 1. julija 1946 dalje in ta ukaz stopi v veljavo na dan ko ga podpišem.
V Trstu, dne 6. februarja 1947.	ALFRED C. BOWMAN
Polkovnik, J.A.G.D.
Višji častnik za civilne zadeve
Ukaz št. 323 (72 B)
POPLAČILO IZDATKOV ZA TERMO ELEKTRIČNI TOK — SPREMEMBA UKAZA Št. 72
Ker sodim, da je potrebno spremeniti ukaz št. 72 pod naslovom „Poplačilo izdatkov za ter mo-električni toku z dne 20. februarja 1946,
zato zdaj jaz. Alfred C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLE \ I
Člen III odstavka 2 ukaza št. 72 z dne 20. februarja 1946 je s tem preklican in namesto njega se postavlja :
„Višji prispevek se določa takole :
a) 60 centezimov za vsak KW' dejanske porabe, ki ne presega 15.000 KW mesečno ;
b) 20 centezimov za vsak KW dejanske porabe, ki presega 15.000 KW mesečno.“
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan njegove objave v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave in učinkuje v pogledu ugotovitev porabe električnega toka, ki so bile izvršene po podpisu.
V Trstu, dne 15. februarja 1947.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D.
.višji častnik za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 97
POOBLASTITEV CHARLESA M. MUNNECKE ZA OVEROVITEV PODPISOV NA ZASEBNIH
LISTINAH
Ker je ukaz št: 317 z dne 6. februarja 1947 odredil, da se imenuje častnik Zavezniške vojaške uprave za overovitev podpisov,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik. J. A.O.D., višji častnik za civilne'zadeve,
UKAZUJEM:
1.	— V skladu z določbo člena IV ukaza št. 317 z dne 6. februarja 1947 se Charles MUNNECKE, 0-238096,podpolkovnik, inf. glavni pravni častnik Zavezniške vojaške Uprave Julijske Benečije, s tem določi in pooblašča, za overovitev podpisov in za notarske posvedočbe v smislu določbe navedenega ukaza.
2.	— Ta določitev učinkuje od 1. julij e, 1946 dalje.
V Trstu, dne 6. februarja 1947.
ALFRED Co BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
I I D E L
TRŽAŠKO OKROŽJE
Okrožni Ukaz št. 50 E
OMEJITVE PORABE ELEKTRIČNEGA TOKA
Ker so bile z okrožnim ukazom št. 50 z dne 5. novembra 1946, dopolnjenim z okrožnim ukazom št. 50 B, št. 50 G in st. 50 D z dne 16. in 2j. novembra odnosno z dne 19. decembra 1946 odrejene nekatere omejitve porabe električnega toka, in
ker se je stanje dobavljanja električne sile resno poslabšalo ter je postala potrebna revizia omejitve porabe električne sile,
zato zdaj jaz, T. H. GARDNER, Lt. Gol. R. A. komisar tržaškega okrožja,
UKAZUJEM:
ČLEN I
RAZVELJAVLJENJE PREJŠNJIH UKAZOV
Okrožni ukazi št. 50 z. dne 5. novembra 1946, št. 50 B z dne 16. novembra 1946, št. 50 C z dne 27. novembra 1946 in št. 50 D z dne 19. decembra 1946 se razveljavljajo in nadomeščajo s tem ukazom.
ČLEN II
OMEJITVE PORABE ELEKTRIČNEGA TOKA
Odstavek 1.
a)	Potrošnja elektrike v domačih gospodinjstvih za razsvetljavo in druge naprave do,-mačega gospodinjstva se omeji na 180 KW na mesec za družino s štirimi ali manj člani. Za" vsako osebo nad štiri osebe se dopustna količina poviša za 30 KW na mesec, toda skupna poraba na mesec sme znašati za vso družino največ 300 KW.
b)	V primerih ,kjer so bile hiše, stanovanja ali druga bivališča, ki so opremljena samo
z enim električnim števcem, prezidana za bivanje več kot ene družine ter so v skupni uporabi samo vhod, veža ali stopnišče, znaša dopustna količina za vsako družino, kakor je določeno pod točko a).	'
c)	V primerih, kjer živita dve ali več družin v isti hiši »stanovanju ali drugačnih prostorih, kr niso prirejeni za ločeno bivanje, ter stanovalci skupno uporabljajo kuhinjo, kopalnico, stranišče ali dnevne sobe ter električni tok prihaja skozi en števec, znaša dopustna količina elektrike za vsako nadaljno v prostorih bivajočo družino 75% od dopuste količino pod a), to je 135 KW na mesec za vsako nadaljno družino s štirimi ali manj člani ter z dodatkom 25,5 KW na mesec za vsako osebo nad štiri o sébo do najvišje skupne količine za vso družino 225 KW na mesec.
Odstavek 2.
a)	Tok se odklopi v sem okrožju z izjemami, določenimi v odstavku 3 — tri neza-
poredne dni vsak teden od 0730 do 1130 in od 1300 do 1800. V to svrho se tržaška občina razdeli v dva okoliša. V prvem okolišu se tok izklopi v ponèdeljek. sredo in petek, v drugem pa v torek, četrtek in soboto. Meja obeh okolišev bo objavljena v častopisju.	%
b)	Vsako nedeljo se izklopi tok v vsem okrožju — vključno celotno tržaško občino — od 0730 do 1100 in od 1300 do 1600.
c)	Vse noči se izklopi tok v vsem okrožju od 0100 do 0130, od 0300, do 0330 in od 0500 do 0530.
d)	Tržaška občina se razdeli v pet okrajev. V vsakem okraju se elektrika izklopi en večer vsak teden v času 1800 do 2100. To bo tako urejeno, da v nobenem okraju ne bo tok izklopljen zvečer istega dne. ko je bil v okraju tok izklopljen dopoldne in popoldne. Meje teh okrajev in dnevi, ko bo v posameznih okrajih tok izklopljen od 1800 do 2100, bodo objaveljene v časopisju. V vseh ostalih občinah tržaškega okrožja bo tok izklopljen en večer vsak teden v istem času, in sicer ob dnevih, ki jih določi električni tok dobavljajoča družba. Ti dnevi se bodo objavili v časopisu.
Odstavek j. — Da se omili učinek omejitev, določenih, v odstavku 2 pod a) glede bolnišnic, se v nekaterih manjših četrtih tržaške občine omeji izklopljenje električnega toka na čas od 1300 do 1800. Ostali potrošniki v teh izjemnih četrtih — razen bolnišnic — poleg tega ne bodo smeli rabiti toka tudi v času od 0730 do 1130.
Odstavek 4. — Nobena trgovina, urad ali trgovsko, industrijsko ali obrtno podjetje, vključno brivce in frizerje, ne sme noben dan v tednu uporabljati elektrike za razsvetljavo ali v pogonske svrhe v času od 1830 do 0700.
Odstavek 5. — Električna razsvetljava v hotelskih prostorih, ki so namenjeni splošni uporabi, se mora ugasniti vsak večer ob 2130. Poleg tega morajo hoteli skrčiti svojo tedensko porabo ne več kakor 66 2/3 povprečne tedenske uporabe v petem dvomesečnem razdobju za pregledovanje električnih števcev v letu 1946.
Odstavek 6. — Bari, gostilne, kavarne, restavracije, plesne dvorane in zabavišča (razen gledališč in kinov) noben dan ne smejo porabljati električnega toka za katero koli svrho v času od 2230 do 0730. Poleg tega morajo skrčiti svojo tedensko porabo električnega toka na ne več kakor 50% povprečne tedenske porabe v petem dvomesečnem razdobju za pregledovanje električnih števcev v letu 1946.
Odstavek 7. —- Kinematografi smejo biti odprti samo v sledečem času :
d)	ob nedeljah od 1600 do 24C0
b) ostale dni v tednu izmenoma od 1400 do 2300 in od 1800 do 2300.
Odstavek 8.— Povprečna jakost cestne razsvetljave se zniža za 50 %.
Odstavek g. — Industrijska in obrtna podjetja morajo skrčiti porabo električnega toka za vse svrhe za 45% porabe y novembre 1946 s tem da skrčijo delovne ure v skladu s sporazumi. sklenjenimi med Združenjem industrijcev. Združenjem obrtnikov. Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico ter odobrenimi od Zavezniške vojaške uprave.
ČLEN III
PREPOVEDANA PORABA ELEKTRIČNEGA TOKA
Odstavek 1. — Poraba elektrike za ogrevanje prostorov je prepovedana v vseh zgradbah z izjemami, ki so določene v členu IV.
Odstavek 2. -— Prepovedana je poraba električnega toka za razsvetljevanje trgovskih izložb, zunanjih napisov in reklam.
Odstavek 3. — Prepovedana je električna razsvetljava vhodov, vež in stopnišč med sol enim vzhodom in zahodom.
Odstavek 7. -— Prepovedana je poraba elektrike za ogrevanje vode, tvorjenje pare in destilacije z izjemami, določenimi v členu IV.
Odstavek 5. —• Uporaba okumulatorjev za razsvetljevalne svrhe je prepovedana.
*
Odstavek 6. —r Nove napeljave, za industrijske, trgovske ali za svrhe domačih gospodinjstev so prepovedane.
IZJEMNE DOLOČBE
Odstavek 1. — Bolnišnice in zdravniške orđina i jske sobe se morejo oprostiti od omejitev določenih v členu II,. odstavek 'hc in odstavek 4 ter v členu III odstavka 4 in o na podlagi pismene prošnje, ki jo je vložiti na okrožnega komisarja.
Odstavek 2. -—- Za zgradbe, ki imajo lastne generatorske naprave, določbe tega ukaza ne veljajo.
Odstavek 3. — Za pekarne in lekarne v službi ne veljajo določbe člena II odstavka 4.
Odstavek 4. — Ogrevalei za vodo v domačih gospodinjstvih in „express“ stroji za kuhanje kave so izvzeti od določbe člena ITT, odstavek 4.
Odstavek 5. — Iz varnostnih razlogov smejo biti trgovine notranje razsvetljene (ne v oknih) v času od 1930 do 0700 v izmeri 20 watov na vsako izložbeno okno.
Odstavek 6. — Vsaka ustanova ali zasebnik Se more v izjemnih okoliščinah in iz razlogov javnega zdravja ali varnosti oprostiti v celoti ali delomg od določb tega ukaza, in sicer na podlagi pismene prošnie, ki jo je vložiti pri okrožnem komisarju.
Odstavek 7. — Zaradi prepovedi uporabe elektrike za razsvetljave in druge namene ni zabranjeno uporabljati druge vire razsvetljave ali energije mesto elektrike.
ČLEN- V ’ .
SVARILO ZARADI ČEZMERNE PORABE TOKA
V primeru čezmerne porabe toka v kakem okraju se prekine dobavljanje električnega toka za tri minute. Po tem svarilu morajo vsi prizadeti potrošniki takoj skrčiti svojo porabo, sicer se 'po preteku nadaljnih l e minut tok ustavi za dne uri.
ČLEN VI
IMENOVANJE ČASTNIKA
Imenoval bom okrožnega častnika,, ki bo odgovoren za izvrševanje določb tega ukaza ter bo izdajal v mojem imenu'potrebne ukaze za izvedbo in upoštevanje določb tega ukaza.
ČLEN VII
KAZENSKE DOLOČBE
Odstavek 1. — Vsaki osebi, ki krši določbe tega ukaza, se takoj ustavi dobavljenje električnega toka v njene prostore ali naprave za dobo enega tedna pri prvi kršitvi, za dobo,dveh tednov pri drugi ali vsaki nadaijni kršitvi.
Odstavek 2. —- Vsaka oseba, ki prekrši kako določbo tega ukaza in se ji to dokaže pred Zavezniškim vojaškim sodiščem, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom ali z obema kaznima, kakor odloči sodišče. Poleg tega more sodišče odločiti, da se zapleni uporabljena električna naprava.
Odstavek 3. — Kršitve tega ukaza je pri javiti častniku, imenovanemu od mene po členu
IV.	On odredi odklop električnega toka in poroča o kršitvi okrožnemu pravnemu uradu zaradi pregona po Zavezniškem vojaškem sodišču.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo 20. januarja 1947 od 0001 uri.
V Trstu, dno 17. januar j; 1947.
A. b. GARDNER
Podpolkovnik komisar tržaškega okrožja
Upravni ukaz št. 51
USTANOVITEV IN POSLOVANJE ZAČASNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA ..DRŽAVNEGA ZAVODA ZA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE DELAVCEV1
Ker je umestno, da se v onem delu Julijske Benečije, ki jo upravlja Zavezniška vojaška uprava, ustanovni začasni posvetovalni odbor Državnega zavoda za bolniško zavarovanje delavcev Iv naslednjem označen kot ,,zavod'1 / ter se tako olajša in pospeši poslovanje okrožnih podružnih uradov imenovanega zavoda v■ skladu s potrebami, danimi po krajevnih razmerah,
zato zdaj jaz, A. H. GARDNER, podpolkovnik, komisar tržaškega okrožja,
UKAZUJEM:
Člen i
USTANOVITEV ZAČASNEGA POSVETOVALNEGA ' ODBOR A
S tem se ustanavlja začasni posvetovalni odbor zavoda / v naslednjem označen kot ..odbor“/ s sedežem pri pokrajinskem uradu Zavoda v Tistu. Odbor je sestavljen in vrši svoje posle po sledečih določbah.
ČLEN II
Dolžnosti odbora so :
a)	nadzirati in čuvati, da se izpolnjujejo določbe pravil ter odredbe in navodila Zavezniške vojaške uprave, ki so tičejo podeljevanja koristi in pomoči včlanjenim delavcem, ter da pokrajinski urad sploh pravilno posluje.
b)	proučevati in predlagati Zavezniški vojaški upravi vprašanja, ki se tičejo pobiranja pristojbin, dovoljevanja gospodarskih in. zdravniških pomoči, preprečevanja in obvarovanja delavskih bolezni ter predlagati sredstva, kako bi se izboljšalo izvrševanje naštetih nalog.
g)	predlagati začasno znižanje odškodnin V primeru izrednega porasta bolezni ali v primeru „vis maior“.
d)	določati v okvirju postavljenih mej višino pomoči za pogrebe in višino nagrad za poroke in rojstva.
e)	pregledati in sestaviti poročilo s svojim mnenjem o proračunu in o letnih obračunih
pokrajinskega urada zavoda ; poročilo je predložiti Zavezniški vojaški upravi v odobritev.	.
/^ predlagati in poročati svoje mnenje o ustanavljanju poklicnih in krajevnih podu-radov pokrajinskega urada.
g)	imenovati komisije za nadzorovanje na domu (commissioni di vigilanza a domicilio).
h)	odločati o prizivih, vloženih od vpisanih članov, od v poštev prihajajočih nameščencev on od osebja zavoda proti odločbam ravnatelja pokrajinskega urada v upravnih in disciplinskih stvareh.
i)	pooblastiti primerno število svojih članov (vključno ravnatelja pokrajinskega urada), da tvorijo komisijo, ki se ima sestajati vsak teden, da
1)	odloča o pritožbah, ki niso vsebovane pod h) in ki jih vlagajo vpisani člani, ter o prošnjah za izredno pomoči in za izjemne prispevke h kirurgičnim, zdravniškim in lekarniškim stroškom, ki jih morajo člani sami nositi.
2)	pospeši reševanje prizivov navedenih pod h) s tem, da opravi pripravljalne poizvedbe.
j)	odločati o trajni in začasni izključitvi vpisanih članov.
ČLEN III
IMENOVANJE ODBORA
Odstavek 1. — Odbor tvorijo sledeči člani :
a)	pokrajinski zdravnik ;
b)	predstavnik okrožnega zdravniškega društva ;
c)	po en predstavnik vsake v poštev prihajajoče poklicne panoge nameščencev in delavcev na ozemlju (industrije, trgovine, donarnih zavodov in zavarovalnic, poljedelstva), kimjih imenuje okrožni predsednik po predlogu v poštev prihajajočih poklicnih panog.
Odstavek 2. — Zavezniška vojaška uprava imenuje izmed članov odbora predsednika ter dva popredsednika, enega iz vrst nameščencev, drugega iz vrst delavstva. Ravnatelj pokrajinskega urada vrši v odboru posle tajnika.
3. — Člani odbora navedeni v členu 1 c), se imenujejo za dobo 12 mescev in smejo biti ponovno imenovani po preteku te dobe. Če pred potekom te dobe člane odbora nadomestijo drugi člani, ostanejo novi člani v odboru samo še preostali del tekoče dobe.
4) Člani odbora s predsednikom vred nimajo pravice do kakršnekoli nagrade razen do povračila dejanskih izdatkov, ki jim nastanejo v zvezi z odborovimi sejami. Članom odbora, ki so delavci, je povrniti mezdo za zamujene delovne ure.
ČLEN IV
SEJE IN SKLEPI ODBORA
Odstavek 1. — Odbor ima imeti redno sejo vsaj enkrat vsaka dva mesca. Predsednik skliče izredno sejo, če misli, da je potrebna, ali pa na zahtevo vsaj treh članov odbora.
2. — Ko predsednik skliče redno ali izredno sejo, obvesti tajnik o tem vsakega člana odbora in naznani istočasno točke, ki se bodo na seji obravnale.
Odstavek 3. — Sklepi odbora se veljavni, če so pri seji navzoči predsednik ali eden od obeh podpredsednikov in vsaj polovica članov odbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov. Če je število glasov enako, odloča glas predsednika ali v njegovi odsotnosti glas predsedujočega podpredsednika.
Odstavek 4. -— O vsaki seji vodi tajnik zapisnik in ga odbor pošlje v treh izvidih Zavezniški vojaški upravi.
ČLEN
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 14. januarja 1947.
A.H. GARDNER
podpolkovnik, R.A. komisar tržaškega okrožja
PULJSKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 13
USTANOVITEV IN NALOGE ZAČASNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA PRI „DRŽAVNEM ZAVODU ZA POMOČ DELAVCEM V BOLEZNI“
Ker sodim, da je primerno ustanoviti v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo zavezniške sile, začasni posvetovalni odbor pri „Državnem zavodu za pomoč delavcem v bolezni“ (tu nadalje označenem kot „zavod“), da olajša in pospeši poslovanje okrožnih podružničnih uradov tega zo,voda po krajevnih potrebah,
zato zdaj jaz, E. S. O RP WOO D, podpolkovnik, Royal Berkshire Regiment, puljski okrožni komisar,
UKAZUJEM:
ČLEN I
USTANOVITEV ZAČASNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA
S tem se ustanavlja začasni posvetovalni odbor zavoda (tu nadalje označen kot „odbor“) s sedežem na zavodovem pokrajinskem uradu v Pulju. Ta odbor bo. sestavljen in bo izvrševal svoje posle po naslednjih pravilih.
ČLEN II
NALOGA ODBORA
Odbor mora :
a)	nadzorovati in zagotoviti izvajanje zakonskih določb, predpisov in navodil Zavezniške vojaške uprave glede dajanja podpor in pomoči včlanjenim delavcem ter na na splošno pravilno upravljanje pokrajinskega urada.
b)	pretresati in predlagati Zavezniški vojaški upravi vprašanja glede, pobiranja prispevkov, dajanja denarne in zdravniške pomoči, preprečevanja in zaščito pred boleznimi delavcev ter podajati svoje mnenje glede izboljšanja gornjih zadev ;
c) predlagati začasno 'znižanje odškodnin v primeru izredno visokega števila obolenj ali višje sile ;
d)	odločati znotraj določene meje o zneskih podpore pri pogrebih, porokah in rojstvih. ;
e)	pretresati in dajati svoje mnenje o proračunu in letnem obračunu pokrajinskega urada zavoda, ki mora biti predložen v odobritev Zavezniški vojaški upravi ;
j)	predlagati in dajati svoje mnenje o ustanovitvi strokovnih in ozeineljskih oddelkov pokrajinskega urada ;
g)	imenovati hišne kontrolne komisije ;
h)	odločati o prizivih, ki jih vlagajo, redni člani, njihovi delodajalci in osebje zavoda proti odločbam ravnatelja pokrajinskega urada v upravnih in disciplinarnih zadevah ;
i)	delegirati primerno število svojih članov (vstevši ravnatelja pokrajinskega urada) za sestavo komisije, ki se bo tedensko sestajala;
1)	odločati o drugih zahtevah kot onih, omenjenih v odstavku h), ki jih predložijo redni člani, in o prošnjah za izredne podpore in posebne prispevke pri kirurških, zdravniških in lekarniških izdatkih, ki so jih neposredno izdali redni člani ; in
2)	pospešiti poizvedbe, potrebne za rešitev prizivov, omenjenih v odstavku h) ;
j)	odločati o izključitvi in začasni suspenziji rednih članov.
SESTAVA ODBORA
Odstavek i. — Odbor sestavljajo naslednji elani:
a)	pokrajinski zdravnik ;
b)	predstavnik okrožnega zdravniškega združenja ;
.c) predstavniki vseh prizadetih kategorij delodajalcev in delavcev na tem ozemlju (industrija, trgovina, banke in zavarovalnice ter poljedelstvo), imenovani od okrožnega predsednika na predlog prizadetih kategorij.
Odstavek 2. — Zavezniška vojaška uprava imenuje enega odbornih članov za predsednika ter dva druga ,enega izmed delodajalcev, drugega izmed delavcev, za, podpredsednika tega odbora, Kot tajnik posluje ravnatelj pokrajinskega urada.
Odstavek 3. — Funkcija članov, omenjenih v pododstavku c), odstavek 1 tega člena, traja 12 mescev ; po preteku te dobe smejo biti na novo imenovani, če se med to dobo nadomeščajo člani, traja funkcija na novo imenovanih članov do poteka te dobe.
Odstavek 4. — Člani odbora, vstevši predsednika, nimajo pravice na nikako odškodnino, razen povračila stroškov, ki jih bodo dejansko imeli v zvezi z odborovimi sejami ; članom -delavcem se povrnejo izgubljene delovne ure.
ČLEN IV
SEJE IN ODLOČBE ODBORA
Odstavek 1. — Odbor ima svoje redne seje,najmanj enkrat vsaka dva mesca. Predsednik sme sklicati izredne odborove seje kadar koli sodi, da je to potrebno ali če najmanj trije člani ^o zahtevajo.
Odstavek 2. — Kadar koli predsednik skliče redno ali izredno odborno sejo, mora tajnik obvestiti vse člane z navedbo predmetov, ki, so na dnevnem redu seje.
Odstavek 3. — Sklepi odbora so veljavni, če seji prisostvuje predsednik ali eden od podpredsednikov in najmanj polovica elanov.
Sklepa se z večino glasov. Če je število glasov enako, odloča glas predsednika ali, če njega ni, glas nadomestujočega podpredsednika.
Odstavek 4. — Tajnik sestavi zapisnik vsake seje in ga v treh prepisih predloži Zavezniški vojaški upravi.
ČLEN V
VELJAVNOST UKAZA
'la ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Pulju, dne 22. januarja 1947.
E. S. ORPWOOD
podpolkovnik, puljski okrožni komisar
Okrožni Ukaz št. 14
OMEJITVE PORABE ELEKTRIČNEGA TOKA
Ker so bile z okrožnim ukazom št. 12 z dne 6. novembra IÇ46, spremenjenim z okrožnim ukazom št. 12 a) z dne 7. decembra 1 g46 odrejene nekatere omejitve uporabe električnega toka, in
ker se je stanje dobavljanja električne sile resno poslabšalo ter postala; potrebna revizija omejitve porabe električnet sile,
zato zdaj jaz, E.S. ORPWOOD. podpolkovnik, Royal Berkshire Regiment; puljski okrožni komisar,
UKAZUJEM:
ČLEN I
RAZVELJAVLJENJE PREJŠNJIH UKAZOV
Okrožni ukazi št. 50 z dne 5. novembra 1946, št. 50 B z dne 16. novembra 1946, Št. 50 C z dne 27. novembra 1946 in št. 50 1) z dne 19. decembra 1946 se razveljavljajo in nadomeščajo s tem ukazom.
ČLEN II
OMEJITVE PORABE ELEKTRIČNEGA TOKA
Odstavek 1.--
a)	Potrošnja elektrike v domačih gospodinjstvih za razsvetlajvo in druge naprave domačega gospodinjstva se omeji na 180 IOV na mesec za družino s štirimi ali manj člani. Za vsako osebo nad štiri osebe se dopustita količina poviša za 30 KW na mesec, toda skupna poraba na mesec sme znašati za vso družino največ 300 KW.
b)	V primerih, kjer so bile hiše. stanovanja ali druga bivališča, ki so opremljena samo z enim električnim števcem, prezidana za bivanje več kot ene družine ter so v skupni uporabi samo vhod, veža a}i stopnišče, znaša dopustna količina za vsako družine, kakor je določeno pod točko a).
c)	V primerih, ko živita dve ali več družin v isti hiši, stanovanju ali drugačnih prostorih, ki niso prirejeni za ločeno bivanje, ter stanovalci skupno uporabljajo kuhinjo, kopalnico, stranišče ali dnevne sobe ter električni tok prihaja skozi en števec, znaša dopustna količina elektrike za vsako nadaljno v prostorih bivajočo družino 75% od dopustne količine pod a), to je 135 KW na mesec za vsako nadljno družino s štirimi ali manj člani' ter z dodatkom 25,5 KVV na mesec za vsako osebo nad štiri osebi' do najvišje skupne količine za vso družino 225 KW na mesec.
Odstavek 2. —	,
a)	Tok se odklopi v vsem okrožju - z izjemami, določenimi v odstavku 3 - tri uezapo-redne dni vsak teden od 0739 do 1130 in od 1300 do 1800.
b)	Vsako nedeljo se izklopi tok v vsem okrožju od 0730 do 1100 in od 1300 do 1600.
c.) Vse noči se izklopi tok v vsem okrožju od 0100 do 01,30 od 0300 do 0330 in od 0500 do 0530.
Odstavek 3, — Da se omili učinek omejitev določenih v odstavku 2 pod a) glede bolnišnic, se omeji izklopijeneje električnega toka na čas od 1300 do 1800. Ostali potrošniki v teh izjemnih četrtih poleg tega ne bodo smeli rabiti toka tudi v času od 0730 do 1130.
Odstavek 4. — Nobena trgovina, urad ali trgovsko, industrijsko ali obrtno podjetje, vključno brivce in frizerje, ne sme noben dan v tednu uporabljati elektrike za razsvetlajvo ali v pogonske svrhe v času od 1830 do 0700.
Odstavek 5. — Električna razsvetljava v hotelskih prostorih, ki šo namenejeni splošni uporabi, se mora ugasniti vsak večer od 2230. Poleg tega morajo hoteli skrčiti svoje tedensko uporabo na več kakor 66% povprečne tedenske porabe v potem dvomesečnem razdobju za pregledovanje električnih števcev v letu 1946.
Odstavek 6. — Bari, gostilne, kavarne, rešta vranci j e, plesne dvorane in zabavišča (razen gledališč in kinov) noben dan ne smejo porabljati električnega toka za katero koli svrho v času od 2230 do 0730. Poleg tega morajo skrčiti svojo tedensko porabo električnega toka na ne več kakor 50% povprečne tedenske porabe v petem dvomesečenem razdobju za pregledovanje električnih števcev v letu 1946.
Odstavek 7. — Kinematografi smejo biti odprti samo v sledečem času:
a)	ob delavnikih od 1600 do 2300 ;
b)	ob nedelajah od 1600 do 2400,
Odstavek 8. — Povprečna jakost cestne razsvetljave se zniža za 50%.
Odstavek 9. — Industrijska in obrtna podjetja morajo skrčiti porabo električnega, toka za vse svrhe za 45% porabe v novembra 1946 s tem, da skrčijo delovne ure v skladu s sporazumi, sklenjenimi med Združenjem industrij cev, Združenjem obrtnikov, Enotnimi sindikati n Delavsko zbornico ter odobrenimi od Zavezniške vojaške uprave.
ČLEN lil
PREPOVEDANA PORABA ELEKTRIČNEGA TOKA
Odstavek 1. — Poraba elektrike za ogrevanje prostorov je prepovedana v vseh zgradbah z izjemami, ki so določene v členu IV.
Odstavek 2. — Prepovedana je poraba električnega toka za razsvetljevanje trgovskih izložb, zunanjih napisov in reklam.
Odstavek 3.— Prepovedana je električna razsvetljava vhodov, vež in stopnišč med sončnim vzhodom in zahodom.
Odstavek 4. — Prepovedana je poraba elektrike za ogrevanje vode, tvorjenje pare in destilacije z izjemami, določenimi v členu IV.
Odstavek 5. — Uporaba akumulatorjev za razsvetljevalne s vrhe je prepovedana.
Odstavek 6. — Nove napeljave za industrijske, trgovske ali za svrhe domačih gospodinjstev so prepovedane.
ČLEN IV
IZJEME IN SPREMEMBE
Odstavek 1. — Bolnišnice in zdravniške ordinacijske sobe se morejo oprostiti od omejitev določenih v členu II, odstavek 2 c) in v členu ITI odstavka 4 in 5 na podlagi pismene prošnje, ki jo je vložiti na okrožnega komisarja.	.
Odstavek 2. — Za zgradbe, ki imajo lastnč generatorske naprave,, določbe tega ukaza ne veljajo.
Odstavek 3. — Za pekarne in lekarne v službi ne veljajo določbe člena II, odstavek 4.
Odstavek 4. — Ogrevalni za vodo v domačih gospodinjstvih in „express“ stroji za kuhanje kave so izvzeti od določbe člena III, odstavek 4.
Odstavek 5. — Iz varnostnih razlogov smejo biti trgovine notranje razsvetljene (ne v oknih) v času od 1830 do 0730 v izmeri 20 watov na vsako izložbeno okno.
Odstavek 6. — Vsaka ustanova ali zasebnik se more v izjemnih okološcinah in iz razlogov javnega zdravja ali varnosti oprostiti v celoti ali, deloma od določb tega ukaza, in sicer na podlagi pismene prošnje, ki jo je vložiti pri okrožnem komisarju..
Odstavek 7. — Zaradi prepovedi uporabe elektrike za razsvetljave in druge namene ni zabranjeno uporabiti druge vire razsvetljave ali energije mesto elektrike.
ČLEN V
SVARILO ZARADI ČEZMERNE PORABE TOKA
V primeru čezmerne porabe toka v kakem okraju se prekine dobavljanje električnega tipka za tri minute. Po tem svarilu morajo vsi prizadeti potrošniki takoj skrčiti svojo porabo, sicer se po preteku nadaljinih 15 minut tok ustavi za dve uri.
ČLEN VI
IMENOVANJE ČASTNIKA
Imenoval bom okrožnega častnika, ki bo odgovoren za izvrševanje določb tega ukaza ter bo izdajal v mojem imenu potrebne ukaze za izvedbo in upoštevanje določb tega ukaza.
ČLEN VII	,
KAZENSKE DOLOČBE
Odstavek 1. —Vsaki osebi, ki krši določbe tega.ukaza, se takoj ustavi dobavljanje električnega toka v njene prostbre ali naprave za dobo enega tedna pri prvi kršitvi, za dobo dveh tednov pri drugi ali vsaki nadaljni kršitvi.
Odstavek 2, — Vsaka oseba, ki prekrši kako določbo tega ukaza in se ji to dokaže pred Zavezniškim vojaškim sodiščem, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom ali z obema kaznima, kakor odloči sodišče. Poleg tega more sodišče odločiti, da se zapleni uporabljena električna naprava.
Odstavek 3. — Kršitve tega ukaza je prijaviti častniku, imenovanemu od mene po členu IV. On odredi odklop električnega toka in poroča o krštivi okrožnemu pravnemu uradu zaradi pregona po Zavezniškem vojaškem sodišču.
ČLEN vin
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo dne 26. januarja 1947 ob 0001 uri.
V Pulju, dne 24. januarja 1947.
E.S. 0RPW00D
podpolkovnik puljski okrožni komisar
Upravni okrožni ukaz št. 84
KOMISIJA ZA IZDAJO DOVOLJENJ KROŠNJARJEM V PULJSKI OBČINI - SPREMEMBA OKROŽNEGA UPRAVNEGA UKAZA ŠT. 15
J- — Jaz, E.S. ORP WOOD, 'podpolkovnik Royal Berkshire Regiment, komisar puljskega okrožja, s tem imenujem
KIRCHENKNOPF PAOLA
za člana komisije za izdajo dovoljeni krošnjarjem v puljski občini namesto BALDE S SARINI -Gresta, ki se je’ temu mestu odpovedal.
2. — Ta ukaz stopi takoj v veljavo.
E.S. ORPWOOD
podpolkovnik komisar puljskega okrožja
Upravni Okrožni ukaz št. 85
ODBOR TRGOVSKE ZBORNICE V PULJU - SPREMEMBA OKROŽNEGA UPRAVNEGA
UKAZA ŠT. 24
i.	— Jaz, E.S. ORP'WfOOÙ, podpolkovnik .Royal Berkshire Regiment, komisar puljskega okrožja,
s tem imenujem
Ing. PEDROTTI Felice-ja
za člana odbora Trgovske zbornice v Pulju namesto Inž. DAVANZO Piera, ki se je temu mestu odpovedal.
2.	Ta ukaz stopi takoj v veljavo.
E.S. ORPWOOD
podpolkovnik komisar puljskega okrožja
II. DEL
TRŽAŠKO OKROŽJE
Okrožni Ukaz	Stran
št.	50 E Omejitve porabe električnega toka........................ 415
št. 51 Ustanovitev in poslovanje začasnega posvetovalnega odbora
„Državnega Zavoda za bolniško zavarovanje delavcev“...	418
PULJSKO OKROŽJE
Okrožni Ukaz
št. 13 Ustanovitev in naloge začasnega posvetovalnega odbora pri
Državnem zavodu za pomoč delavcem v boležni........... 420
št.	14	Omejitve porabe električnega toka ....................... 422
Okrožni Upravni Ukaz
št. 84 Komisija za izdajo dovoljeni krošnjarjem v puljski občini
Sprememba okrožnega	ukaza št. 15	   425
št. 85 Odbor trgovske zbornice v Pulju - Sprememba okrožnega upravnega ukaza št 24 ...................................................... 425