rvr VMl ftl T teto t 4- #•¡¡«1 - i SLOVENSKI *tkfaagj «fc» Mi.l 1M« Ml«. I t^S r W : ti ■i..' "v '■« 3» m . L' i IM IJiidsira t pouk in sab&m Praragal StoM M« h t thk&tni isf jsaf. 30» pode NoTik-B at «•tikam trg« pe 10 &> fc&opia] rs s« fcK>, nepl»5iaj lit» m n« sprejemajo. ž> Muiaiia M plaiifcjti od navada« Trati««, 6« «8 BUians eakfti, !5 h, dvakrat 29 \ uierat S»rije in se vračali k starcu z uteho in upom. V. Bilo je zvečer. Pred hišico sedita Luka in Roža. Od zvonika cerkve «o še odmevali zadnji glasovi zdrave Marije. Stari se pokriža in se pokrije. Nato pa vzame zopet v roke novine. »Dragi mož, ali je resnica, da je na smrt bolan?« »Tukaj se tako piše. Pa kaj je n^raR za to ? On je zavrgel pravega Boga in naju « »Ne govori tako, on je na smrtni postelji. »Najina dolžnost je, da ga rešiva, dokler še je čas « »Prav imaš. Odpustiti mu morava, da mu Bog odpasti. Jutri greva k njemu « In šla sta. Zdelo se jima je, da sta na križovem potu. Naj se jima tudi sedaj izjalovi? Ko prideta k palači, je bilo kakor pred desetimi leti. Bilo je vse polno kočij, ali tla so bila nastlana s siamo, da bi se ne slišalo drdranje koles. Slišalo se je šepetanje, da se bogataš bori s smrtjo. Nikdo ni govoril o njem kakor oni, ki Ijabi in čuti pravo žalost. Spominjali so se le njegovega bogastva. Mož in žena se prerijeta do vhoda. »Kdo ste vi in kaj želite ? Nikdo ne sme notri«, reče sluga. »Midva sva njegova roditelja«, reče stari in gre z ženo naprej ne zmene se za slugo, ki je poletel za njima. Na stopnicah srečajo dva gospoda. Jeden se je nosil dubovsko, clrngega so zvali sluge za doktorja. Prvi je bil protestanta v ski duhovnik, drugi zdravnik. »Ah smeta ta dva k bolniku? Trdita, da sta roditelja«, reče sluga. »To sta roditelja?« vpraša prestrašeno zdravnik. »Da gospod«, odgovori oče, in mati po-kima z glavo v potrdilo. Zdravniku se je videlo, da je osupnjen in se obrne k duhovniku: »Zaupam vam, da ne bodete nikomur povedali, kar bom povedal tej ženi«. »Se smete popolnoma zanesti, gospod zdravnik«, reče ta. »Vidva hočeta k sinu?« reče zdravnik. »Znata li kako bolezen ima? Nikdo drug ne zna tega razun mene in čuvaja.« Tu preneha in tiho d£: »On je bolan na ±riti mrzlici.« Duhovnik je te besede slišal. »Kaj, na žolti mrzlici?« reče glasno duhovnik in skoči prestrašeno nazaj. »In vi ste me hoteli privesti v sobo k njemu? In niste pomislili na mojo ženo in deco?« »Vi ste hoteli, da vidite bolnika, predno ste 2nali za bolezen, ne misleč na vaš zakon. Ali ste vi duhovnik?« odgovori hladno rdravnik. »Ko bi znal za to, bi nikdar ne prišel«. Pri teh besedah je izgtnil. Malo za tem se je slišal topot konjskih kopit in čudno, ulica se sprazni na mah. litev za narod ter duhovnike prosijo, naj darujejo precv. daritev za slovaški narod. Obenem se pa pozivljejo na občecerkvene določbe, po katerih se mora vsak narod učiti v njegovem jeziku. Še leta 1895 je ukazal Leon XIII., blaženega spomina, ogrskim Škofom , da morajo vse narode učiti v njih maternih jezikih. Druga polovica je pa delati za slovaški narod. »Slovak nech (naj) pracuje (dela) za Slovakov, kolko len stači (more).« Omenjeni pisatelj, Rudolfinsky, priporoča zlasti ljudske knjižnice. Posebno se pa obrača nov drugo leto izhajajoč slovaški tednik (Slovensky Tyž-dennik). ta smeli bojevnik za pravice slovaškega naroda, do mladine, ki jo tudi drugi slovaški listi pozivljejo na delo ter povprašujejo: »Či mladež, ta uspevovanž m!¿dež, mužne ide do boja za preporodenie a pre-pravenie ludu do svetla pravdy a svobody ?!« Začetek je že storjen. Dne 3. avg. t. 1. so imeli v Turčianskem Sv. Martinu po dveletnem presledku zopet mladeniški shod. Seveda ta »schddzka mladeže« ni bila tako sijajen mladeniški shod kakor vseslovenski mladeniški na predvečer sv. Cirila in Metoda pri Mariji Pomagaj na Brezjah, vendar so storili tudi važen korak naprej, ako bedo ostali le stanovitni ti šibki slovaški mladeniči, ki seveda tudi niso tako izobraženi kakor slovenski. Saj jim ni zameriti, ko pa nimajo slovaških ljudskih Sol, v madjarske pa hodijo samo nekoliko po zimi — od maja do oktobra so občne počitnice. Kaj se pa v teh Šolah nauče, sem že povedal, namreč »za živeti premalo, za umreti preveč.« Na tem mladeniskem shodu so sklenili po predlogu dr. Jdna Petrikoviča, da bi bili mladeniški shodi vsako leto. Namen jim je medsebojno spoznavanje in posvetovanje o vseh rečeh narodnega življenja. Za potrebne priprave in informacije naj skrbi tročleni stalni odbor. Posvetovali so se tudi, ali bi naj izdajah poseben list za mladino o leposlovju, umetnosti in vedi. Večina je bila proti temu predlogu ponajveč radi tega, ker je že itak cbilo listov — okoli 30 jih imajo — in je malo upanja, da bi novi list prospeval. Zbo-rovalci so se razšli z nado, da bodo bodoči mladeniški shodi Se večjega pomena, ne le za mladino, ampak za celi slovaški narod. K temu pojavu je Se z ozirom na naSe razmere omeniti, da skrbijo za te mladeniske shode večinoma le posvetni gospodje, odvetniki, zdravniki itd. ter visokošolci, ki študirajo v češki Pragi. Duhovniki se v necer-kvenih krogih skoro pokazati ne smejo, sicer jih prestavijo v »deveto« deželo, v madjarske kraje, a na njih slovaško mesto pošljejo Stara reče zdravniku: »Pojdimo hitro, J da ne bo prepozno.« Zdravnik reče: »Kakor je vajina volja.« »Gospod, oče in mati se ne strašita smrti, ko se gre za sina.« In Sli so čez vrt v drugo nadstropje. Tu v majhni sobici je ležal bogataS. Varali so služinčad, da je v palači pri tleh. Od straha, da kdo drugi ne zboli, so ga prenesli v zadnji del palače v drugo nadstropje. Na pragu 3e zdravnik obrne in reče: »Hočete li, da umre v naši veri? Tudi jaz sem katolik, ali bojim se, da bo prepozno.« »Marija nas ne zapusti, gospod«, reče žena. Bilo je tiho in temno. Na tleh debele preproge, po zidovih omare z leki in steklenicami. Ah vsega tega mati ni videla. Njene oči so iskale njega, ki je ležal v postelji v blazine zakopan, njega — izgubljenega sina. Njegovi tanki, beli prsti so se nemirno igrali na švileni odeji, dih mu je bil nepravilen. Tu je ležal sam, žrtva smrti, zapuščen od prijateljev, kojim je žrtvoval vero in roditeljsko ljubav. Plačani strežaj je stal ob vznožju postelje in gledal brez ljubavi nanj. Mati zameni strežaja. Sin pogleda mater z motnim očesom. Ni je spoznal. madjarone, ki tudi že v Soli uče madjarski katekizem, da tako pripravljajo pot Madja-rom, ki želijo, da bi rabili ne le uradniki, ampak tudi duhovniki izključno madjarski ježik v šoli in na prižnici. Slovaški listi z veseljem zasledujejo krepko gibanje malega a čvrstega naSega slovenskega naroda. Zavidajo nam naSe dobre škcfe, ki tako skrbijo za narod s svojo duhovščino. Hvalijo mil. škofa v Trstu, ki je, dasi rojen Nemec, tako pravičen slovanskim narodom. Ko bi le enega takega Škofa imeli, pravijo, da bi bili reSeni. Tako pa imajo na krmilu ljudi, ki jih vlada spravi tako visoko, ker o njih upa, da bodo skrbeh predvsem za madjarizacijo. NaS cesar ima namreč kot apostolski kralj ogrski velike pravice v cerkvenem oziru. Odkar pa nas vladar ne vlada več sam, ampak skupno s poslanci po svojih ministrih, opravljajo vse vladarske reči ministri, vladar njih predloge le potrjuje. In tako vladajo na Ogrskem ministri kalvinske vere ter nastavljajo katoliške Škofe! Zato se pa ni čuditi, da vladajo na Ogrskem tako čudne razmere. Vse to se bo še seveda enkrat maščevalo, toda gorje onim, ki bodo radi tega trpeli 1 Zavidajo nas nadalje Slovaki tudi radi svobode, s katero se lahko gibljemo v Avstriji. Na Ogrskem je sploh vsako le malo narodno gibanje nemogoče. Vsak shod se lahko prepove z opazko, da je to puntanje proti madjarSčini. Pri zadnjih državnozbor-skih volitvah so dobili Slovaki po naključju prvikrat štiri narodne poslance. Po naključju, pravim, zakaj eden je bil izvoljen celo na program madjarske katol. ljudske stranke, ki ga pa potem ni hotela sprejeti v svoj klub, nakar je pristopil k narodnim poslancem. A od teh že o dveh sploh ni bilo čuti, da bi kje kaj storila in govorila. Dva pa, ki sta malo nastopila, sta pa bila tožena radi pun-tanja proti Madjarom, ker sta govorila o ljubezni do slovaškega jezika, in sicer tožena od t:stega časa, odkar sta voljena. Končno sta zdaj oba obsojena, dasi je bil eden že enkrat oproščen, nakar ga je najvišje kraljevsko sodišče zopet obsodilo. To je trnavski odvetnik dr. Veselovsky, o katerem pravijo slovaški listi, da je izmed vseh ogrskih državnih poslancev edini z rumunskim narodnim poslancem Vladom, ki je storil v državnem zboru svojo dolžnost. Toda zakaj ta pisma s temi žalostnimi poročili? — No, morebiti pa bo vendar le ta ali oni stavek komu vzbudil dobre misli in navdušenje za delo v blagor, v pravi blagor slovenskega ljudstva, dokler je Se čas. ' V resnici resnobni so dnovi! Bodimo zado- J »Pavle, dete moje, ubogo dete moje!« Vsa sila materine ljubavi in skrbi je morala biti v teh besedah. Bolnik vpre oči in spozna mater. »Mati, mila mati!« Hotel ji je dati roke; a so bile preslabe. Mati ga objame in poljubi na bledo čelo. »Vsi so me zapustili, a vi....« »Ne vsi, tudi tvoj oče je tu;« nato migne možu, naj stopi bližje. »Tudi vi oče«, zastoče bolnik. »A jaz sem vas odgnal od sebe.« »Ne govori o tem«, pravi oče, »jaz sem sam kriv; ne smel bi te pustiti med svet.« Materino obličje se skloni nad umirajočim. »Pavel, ljubo dete«, mu šepeče. »Hočeš, da umreS spokojno in zadovoljno, kakor umrjeva midva z očetom?« »Hočem, mati « »Tedaj moraš umreti v naši sveti veri.« »Ne morem, mati. Kako mi naj Bog odpusti? Kako se naj nadejam milosti, ko sem zavrgel vero svojega detinstva?« »Vidiš, jaz sem prišla k tebi, akoravno si me tako hudo užalil. Ah mislis, da je Bog manj milostljiv?« Bolnik je stokal. »Pavel! Bog je ljubezen. On je odpustil tudi tistim, ki so ga križali.« voljni z dobrim, kar imamo, in ne kvarimo tega, kar je dobrega pri nas! A uporabimo tudi dobro vsako priliko, ki se nam Se ponuja za narodno delo! Zlasti pa skrbimo za izobrazbo in značajnost slovenskega naroda! Ustanavljajmo Sole — nadaljevalne mislim, kmetijske, obrtne itd. do srednjih Sol in vseučilišča — na vladne stroške, in če ni drugače tudi na lastne, dokler še to smemo! Saj ko se s časom utrdimo, ter se kot zrel narod izkažemo, se nam bo vse to izpre-menilo na boljše. Prisrčen slovenski pozdrav! Shod na Polzeli. Cel teden poprej se je govorilo o njem. Od ust do ust je sla govorica, kako bo; posebno se je govorilo o »demokratih«, katerih pride baje ogromno Število. Posebno naSi prijatelji doli na gmajni so razširjali te govorice in se že v naprej naslajali na Škodoželjnosti. Naposled pa je vendar nastopila nedelja. Krasen dan je napočil po dolgotrajnem deževju. Nad vasjo je z visoke smreke vihrala trobojuica; ves slavnostni prostor je bil v slovenskih barvah. Po večernicah se je začelo ljudstvo shajati. Udeležba je bila ogromna. Malokateri domačinov je ostal doma; prišli pa so tudi gostje iz vseh sosednih krajev, zlasti veliko jih je bilo iz braslovSke in šent-peterske občine. Opažih smo tudi kakih 20 socialnih demokratov, ki so delih svoje volilne oklice. Točno ob 3. uri se je shod začel. Predsednik političn. društva »Naprej«, g. dr. Karlovšek pozdravi občinstvo, nato se je na predlog domačega g. nadučitelja izvolil predsednikom shoda gosp. deželni poslanec Ivan Vošnjak iz Šoštanja, kateri podeli besedo najprej dež. poslancu g. dr. Hrašovcu. V prvem delu svojega govora nam poda g. poslanec jasno sliko štajerskega deželn. zbora in delovanja naših poslancev, v drugem pa s krasnimi besedami navdušuje ljudstvo, naj spoštuje svoj jezik in naj odločno zahteva, da ga spoštujejo drugi, posebno tisti, ki žive na naši zemlji, od naših žuljev. Živahno odobravanje povzročijo zlasti poslančeva izvajanja o tistih privandranih tujcih, ki se hočejo šopiriti pri nas in zahtevajo za peSčico »Nemcev« vse predpravics, ki vlačijo v slovenske kraje nemške in nemškutarske delavca in jih bo'jše plačujejo kakor domače. Te besede pač najlažje razumejo Polzelani, saj jim je samo treba odpreti oči, da vidijo, kako se godi njim samim. Za g. dr. Hrašov-cem nastopi viharno pozdravljen g. kandidat : On pegleda na križec, ki je visel na moleku materinem, in reče: »Mati, vsi hočemo v jedni veri umreti, da se zopet najdemo.« Globoko se nagne srečna mati k sinu ter reče: »Hvala ti, Marija, našla sem zopet sina.« Pošljejo po katoliškega duhovnika. Brez strahu, brez obotavljanja je prihitel v sobo bolniKa. Ni se bal nalezljive bolezni, mislil je samo, da mu je rešiti dušo. Pokrili so mizo z belim prtom, nanj dali križ in sveče. Zvonček se zasliši, javljajo, da pride rešenje. In prišel je Jezus in ž njim mir. Bilo je okrog polnoči in roka, za katero je držala srečna mati, mu je postajala hladna in ledena. Smrtni znoj je zablestel na bolnikovem čelu. Naenkrat odpre oči; zadnje moči zbere in reče s hropečim glasom: »Hvala vam, draga mati in oče!« Za nekaj hipov zatisne mati mrtvemu sinu oči. »Kmalu se vidimo, ljubljeno dete«, reče m poklekne kraj postelje, da prva pomoli za njegovo duSo. A njegova duSa je poletela do prestola dobrega Očeta v nebesa, koji je vroče pritisnil na svoje srce izgubljenega in zopet najdenega sina. Ferdo Roš. V domačih, lahko umljivih besedah razvija svoj program. Volilci ga poslušajo z napeto pozornostjo; zlasti jim ngaja po-slančeva obljuba, da se hoče predvsem potegovati za zavarovanje kmetskih delavcev za starost in onemoglost, da hoče delovati za izboljšanje slovenskega Šolstva v nasi deželi, za preureditev deželne kmetijske družbe itd. Vsem se bere na obrazih, kako so zadovoljni z možem, ki je kri njihove krvi. — G. dr. Jos. KarlovSek naslika nato s krepkimi besedami krivice, ki se nam gode posebno po Štajerskem. Kadar je treba plačati ali dati sinove za vojsko, takrat se spomni vlada na Slovence, kadar pa bi jim bilo treba dati pravico, takrat jih ne pozna. Kmetijskih, obrtnih in meščanskih Sol nočejo dati Slovencem, na drugi strani pa nam zopet očitajo, da nimamo izobrazbe. Dobro je, če zna Slovenec več jezikov, toda če jih zna, naj ne zaničuje svojega materinega jezika, temveč naj se vedno odločno priznava, da je Slovenec. Steber države in posebno steber naSega naroda je kmet, iz kmetskega naroda izhajajo de'avci in gospodje; kdor se torej poteguje za slovenski narod, se mora potegovati za kmeta in njegove pravice. V deželnem zboru ne zadostuje samo kričanje, treba je, da je vsak poslanec mož na svojem mestu in predvsem, da ima veliko volilcev za seboj. Zato ne sme ob volitvah nikdo malomarno ostati doma, ampak vsak naj odda glas za naSega kandidata, in to je g. Ferdo RoS, župan v Trbovljah. Lepo je videti naSe možake, kako z veseljem in navdušenjem poslušajo govornika, in ko predlaga g. nadučitelj Farčnik resolucijo za kandidaturo g. RoSa, dvigne se cel gozd rok. Burni »ži-vijo«-kliei spremljajo glasovanje. — K besedi se oglasi nato socialni demokrat Rinaldo. Ker pa takoj v začetku žali ljudstvo, čeS, da je nerazsodno in da nima nobenega smisla za resno zborovanje, se mu glasno ugovarja. Zahteva se, naj se mu vzame beseda, grozeče pesti se dvigajo in g. predsednik mora zaključiti shod. Gg. Rinaldo in Čobal pa se imata zahvaliti edino dr. KarlovSeku in domačim rediteljem, da nista okusila krepkih slovenskih pestij. Njihovi tovariši pa so bih že poprej popihali, ko so čuli hrup in so pustiii govornika na cedilu. To so možje! Ko so se socijalni demokrati odstranili, pričela se je prava narodna vesehca. Vrli braslovSki pevci in domači ženski zbor so zapeli celo vrsto krasnih pesmi, godba je neumorno svirala in navdušenje je prikipelo do vrha, ko se je dvignil kmetski mladenič iz braslovške občine in v vznesenih besedah proslavljal narodno zavest in pomen društev, zlasti bralnih, katera so edino sredstvo za kmeta, da se naprej izobražuje. SliSal se je samo en glas, da tako prijetno Se ni bilo na Polzeli nikoli. NaSa nemskutarija se je pa poskrila. En sam zapeljan revež se je nekoliko ustil, pa se je smilil vsem. Saj menda razven tistega »heil«, ki ga je klaverno zaklical, ne zna dosti nemških besed. Škoda je le, da ni bilo vojskovodij Edlholsrja in Kunstiča; pa sta že vedela, zakaj ju ni bilo. Bržkone sta računala doma, koliko bo Se treba Štorjanov, da se bo skrila pred njimi ta preklicana slovenščina. Joj, kako nas je strah! Polzelani pa so pokazali, da so res zavedni in odločni slovenski možje, ki se ne dajo odvrniti od svojega naroda. Vsa čast jim in hvala vsem sosedom, ki so jih krepko podpirali. Vsi so izrekali željo, naj bi se kmalu zopet priredil tak shod. Mlado drevo narodne zavesti je krepko pognalo korenine! Savinjčan. Rusko-japonska vojna. [Port Artur. »Do 24. avg. mora Port Artur pasti!« tako je bil zapovedal japonski cesar v začetku avgusta. In nato so Japonci divje napadali trdnjavo zaporedoma, toda bili so z ogromnimi izgubami odbiti. Dne 22. avgusta je padlo okoli 12 000 Japoncev. V Port Ar-turju je baje 36.000 mož in ne 20.000, kakor so Japonci mislili. Trdnjava je tako preskrbljena s streljivom in živežem, da se bo držala še mesece. Pri zadnjih napadih po noči so Rusi nastavili električne refl«ktorje proti na-skakujočim japonskim četam, katerim se je vsled ostrih žarkov tako bliSčalo, da niso mogli gledati. Rusi so pa nastavili vse svoje topove proti njim. V trdnjavi imajo Rusi mnogo petroleja. Sestavili so si posebne stroje, ki mečejo petrolej v veliko daljavo ter ga istočasno užgejo. Ti bodo prizadejali Japoncem gotovo mnogo Škode. Neki list je izračunal, da morajo izgubiti Japonci od svojih 100.000 mož, katere imajo pred Port Artur-jem, najmanj 65 000 predno vzamejo trdnjavo. Ameriški vojaški poslanik, ki je prišel iz Port Arturja dne 14. m. m, je rekel, da je trdnjava dovolj preskrbljena z vsem in da bodo ugubili Japonci najmanj desetkrat več vojakov kakor Rusi, predno bodo zavzeli trdnjavo. General Stesl ima svoje vojaštvo razdeljeno v tri dele. Prvi del je na bojišču, drugi je v reservi in tretji počiva. Tako ima vedno dve tretjini vojaštva na razpolago. Na morja. Iz Vladivostoka se poroča, da je imelo japonsko brodovje v pomorskih bitkah dne 10. avg. velike izgube. Od brodovja admirala Togo sta se potopili dve križarki in dve tor-pedovki, hudo poškodovana pa je bila ena oklopnica. Od Kamimurovega brodovja pa zelo hudo poškodovani dve križarki, kateri so komaj spravili v bližnjo luko. Da je japonsko brodovje zelo oslabljeno, razvidno je iz tega, da ruske ladje še vedno križarijo ob korejskem obrežju in jim tega ne more za-braniti. Na suhem. Japonci so začeli dne 24. avg. zopet prodirati in sicer cd treh strani proti Ljao-janu. Od juga prodira general Oku s 40.000 vojaki, na jugovzhodu general Nodzu s 70000 možmi in na vzhodu general Kuroki s 100.000 možmi. Vsem trem armadam pa zapoveljuje maršal Oyama. Koliko vojakov ima Kuropat-kin, se~ne ve. Nekateri cenijo 150.000 mož, drugi zopet 300.000 mož. Na jugu so napadli Japonci z veliko silo ruske čete. Dozdaj je trajal boj z malimi presledki. Dne 27. avg. zjutraj so jih pa Rusi odbili, proti 11. uri dop. so jih že celo napadli ter zapodili v beg. Posebno hud boj je bil na vzhodni strani pri An-čančanu. V noči dne 29. m. mes. so napadli Japonci Ančančan, a so bih z izgubo 500 mož po ljutem boju odbiti. Na desnem krilu pri Tsehu je Tambovski polk branil svoje stališče z izredno hrabrostjo od 1. ure zjutraj do 4. ure popol. Folk je odbil vse navale in štirikrat sam napadel sovražnikova stališča. To so bile samo ruske prednje straže, ki so stale 40 do 50 km od Ljaojana. Glavna ruska moč je v Ljaojanu in so ver o vzhodno od mesta, kjer so ae Rusi močno u taborili ter je Kuropatkin zbral ogromno armado. Tukaj se baje hoče ustaviti japonskemu prodiranju ter se bo bila odločilna bitka. Nemški vojni poročevalec polkovnik Gedke poroča, da so se Rusi vkljub ugodnemu izidu boja umaknili nazaj na glavno stališče v Ljaojan. Isti poročevalec tudi poroča, s kako strastjo se je bojevalo na obeh straneh. Po noči sta se prijela oba sovražnika z bajoneti. Pri tem so ujeli Rusi nekega japonskega častnika. Da bi pa ne prišel živ v ruske roke, zagnal se je proti neki skali in si razbil glavo, da se je zgrudil takoj mrtev na tla. Japonci so najeli 800 kitajskih kulijev, ki jim sežigajo mrliče. Nakupili so 10.000 lesenih zabojev, v katere pride pepel sežganih. Nato jih odpošljejo v domovino. Le Se dva meseca in v Mandžuriji bo nastopila mrzla doba, kateri bo jako hitro sledila zima. Najbrže bo, ko nastopi ta doba, i tudi za letos končana ta vojska. Mandžurija po zimi ni pripraven kraj za kretanje vojnih čet. Mraz znaša 30 stopinj, reke zamrznejo in pitno vodo dobe tako, da morajo otajati led. V takih razmerah morajo imeti vojaške čete dobra stanovanja, v katerih prezimijo. Česar ne bosta obe armadi izvršili do začetka novembra, tudi pozneje ne bosta mogli izvesti. Dva meseca imata torej Se časa, da izvedeta svoje načrte za to leto. Dopisi Od Malenedelje. (Kmetijska sola.) Dne 21. avgusta je skhcal pri nas načelnik ljutomerskega okrajnega odbora, gosp. Ivan Kukovec, po rani maSi st&riše in take, ki se za napredno kmetijstvo zanimajo, na kratek razgovor. Ker so slučajno šolske sobe bile prazne, šh smo v Solo, kjer je gospod govornik v jedernatem govoru polagal Malonedelj-čanom na srce, naj se pobrigajo za ustanovljen je kmetijske Sole v ljutomerskem okraju. V začetku je govornik opozoril na žalostni položaj kmetskega prebivalstva ter je povdarjal, da še nekoji posamezniki v gmotnem oziru sicer dobro stoje, toda število takih se od leta do leta manjša, namesto da bi se povečevalo. Vzrok temu je v prvi vrsti ta, ker sinovi posestnikov po dovršeni ljudski šoli ne dobivajo na zdravi podlagi urejenega strokovnega znanja. Ljudska šola podaja o-snovne nauke, kateri so potrebni vsem stanovom in obema spoloma. Sme se zahtevati od nje torej, da usposobi svoje gojence v čitanju in razumevanju čitanega, v pisanju in koncipiranju priprostih sestavkov, v računanju za vsakdanje življenje, da podaje temeljne nauke iz realij itd. O verstvu tu ne govorim, kajti poklicani so drugi činitelji, kateri imajo v tem prvo besedo. Ko 14 letni deček dobi ljudskošolsko odpustnico, se pa čuti bolj prostega kakor oni, ki ima v žepu zrelostno spričevalo. Zdaj vstopi v strokovni nauk pri svojem očetu, oziroma namestniku. Srečen tisti, ki ima očeta, kateri je uzoren kmetovalec. Takih je silno malo. Tu je treba zamašiti votlino s tem, da se 16 in 17 letnim mladeničem da prilika, naučiti se umnega gospodarstva na uzorno urejeni nižii kmetijski Soli. Deželni očetje hočejo na Štajerskem ustanoviti pet nižjih kmetijskih Sol. Poučevalo se bo na njih dve zimi zaporedoma po 5 mesecev teoretično, po letu pa praktično. V ljudstvu pa bi se naj za take Sole vzbudilo zanimanje, da bi rade volje pošiljalo svoje sinove v nje in da bi imelo od njih korist. Vsak stan skrbi za to, da se njegov naraščaj izobražuje in popolnuje, le za izobrazbo kmetskega naraščaja se je storilo dozdaj vse premalo. Nameravane kmetijske Sole bodo podajale kmetskim sinovom več strokovnega znanja. Učile bodo kmetijsko kemijo, živalstvo, rastlinstvo, knjigovodstvo, računstvo, zemljepisje, risanje itd. Pa ne samo to. Te Sole bodo tudi naSo mladino, ki se nahaja v ^ajbolj nevarnih letih človeške dobe, vzgajale. Ni dovolj, če si človek razbistri samo um, srce pa ostane brez kreposti. Izobraženec z bistrim umom, ki je ob enem tudi poštenjak, ta je še le pravi človek. Poštenjak pa da Bogu kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. On ljubi Boga in bližnjega, pa tudi sam na sebe in na svoje domače ne pozabi. Taka šola mora temeljiti na krščanski podlagi, učni predmet more biti tudi verstvo. Ako zadobi slovensko ljudstvo jamstvo, da se iz kmetijske šole ne bodo vračali njegovi mladeniči kot brezbožniki, potem se z veseljem potegne za ustanovitev take šole v ljutomerskem okraju. Zbrani poslušalci so gospodu govorniku glasno pritrjevali ter so ga na koncu prosili, naj na pristojnem mestu izposluje, da se ustanovi v tukajšnem okraju kmetijska Sola. Slovenjgradec. (Nemška S o 1 a.) So nekatere živali n. pr. zajci i. t. d., katere je postavno prepovedano streljati meseca av- gusta oziroma jih loviti. Drug«.če pa je z otroci, ki bodo obisk-vali tukajšno, sedaj na Štiri razrede razširjeno nemško mestno šolo. Ker mesto nima več kot osem novincev, ki bi bili za prvi razred, torej se mora napraviti lov na otroke v okolici; kajti to seveda tudi nemški deželni šolski svet n dopusti, da bi biio v enem razredu samo osem otrok. Ali pa jim morebiti to število tudi zadostuje ? Mislimo, da ne! Zalibog da je nekaj sosednih občin, kakor Staritrg, Šmartno in Lagen, ki mislijo, da bode otrok, ki obiskuje mestno nemško šolo, že zaradi tega nekdaj dospel na kakšno imenitno mesto oziroma službo. Kako pa se vtepa slovenskim otrokom nemščina v glavo, hočemo navesti sedaj le ta slučaj. Kakor je obče znano, na smejo otroci nemške šole ljudi drugače pozdravljati, kakor: »Kiiss die Hand«. Da bi pozdravljali: Hvaljen bodi Jez iš Kristus, ali dobro jutro, dober dan itd, to jim je strogo prepovedano. Sirota slovenska si pozdrava »Kiiss die Hand < ne more lahko zapomniti in tudi ne ve, kaj to pomeni pa reče: »Kiiss Ham,« ali »Kristjan.« Tako torej napredujejo slovenski otroci v tukajšni mestni Soli. Torej kmetje, ne pljuvajte v lastno skledo in pokažite, da ste zavedni ljudje pa ne takoimenovane Sleve ter pokažite ljudem, ki pridejo na lov za nemško šolo, tisto lukno, katero je pustil zidar na zidu. Razne stvari, M, » leniški shod na Brinjevi gori. Mnogozaželjeni dan za mladeniče konjiškega okraja se bliža. Dne 8. sept. bo na Brinjevi gori mladeniški shod. Ob 10. bo cerkveno opravilo in potem koj zborovanje za mlade • niče. Govorniki so že naznanjeni. Na noge, mladeniči konjiškega okraja! Mladeniiki shod v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 18. septem. 1904 bode mladeniški shod v Slov. Bistrici za okraj Slov. Bistrica. Ob 10. uri bode pri sv. Jožefu cerkveno opravilo samo za mladeniče, po cerkveni slavnosti se koraka v mesto, kjer se takoj vrši veliko zborovanje mladeniče v! Mladeniči na noge! Udeležba mora biti sijajna in obilna! Na shodu naj ne manjka noben mladenič našega okraja! Mladeniški shod na Rečici. Katol. polit, društvo za gornjegrajski okraj priredi v nedeljo, dne 4. t. mes. v Rečici pri gosp. Prislanu shod za može in mladeniče. Prepričani smo, da bodo možje in mladeniči prihiteli v obilnem številu na shod, ki se začne ob pol 4. uri popoldan. V sedanjih časih je treba, da vsak slovenski mladenič in mož stoji na svojem mestu ter svoje dolžnosti strogo izpolnjuje. Možje in mladeniči, na svidenje v nedeljo na Rečici! Volilni shodi. Političen shod v H o č a h priredi »Slov. društvo« dne 4. sept.v gostilni g. Gselmana. Začetek ob 4. uri popoldne. Govorila bosta gosp. dr. V. Sernec o de-želnozborski volitvi v novo skupino in č. g. kaplan Vogrinec o narodnem vprašanju. — Volilni shod priredi kat. slov. polit, društvo »Sloga« v Ormožu dne 4. sept. 1904 po večernicah pri Sv. Miklavžu v gostilni g. Otona Vrbnjaka. pri lepem vremenu na prostem. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo deželnega poslanca Kočevarja o deželnem zboru. 2. Razgovor o volitvi v deželni zbor v splošni skupini. 3. Slučajnosti. — Volilni shod na Bizeljskem priredi dne 4. sept. ob 8. uri zjutraj g. dr. Miroslav P1 o j. — Polit, društvo »Pozor« priredi v Št. Janžu na Drav. polju dne 4. sept. ob 3. uri vohlni shod. Govoril bo dež. poslanec Jur-tela o deželnozborskih volitvah, veleposest. Fr, P i š e k o pomenu volitev v gospodarskih rečeh in potoval, učitelj g. Jelovšek o živinoreji. Vabijo se tudi vsi okoličani k obilni udeležbi. — V nedeljo, dne 4. i. mes. se bo kandidat IV. kurije za dež. zbor predstavil v Konjicah v »Narod, domu« svojim volilcem. Poročal bo tudi gosp. dr. Juro Hrašovec o svojem delovanju v deželn. zboru. Volilci konjiškega okraja, pridite v obilnem številu! Našim narošnikoml Zopet smo primo-rani opominjati one naročnike, ki še niso poravnali naročnine za letos, nekateri celo za lansko leto, da store svojo dolžnost. Prosimo uljudno, da nam nemudoma pošljejo zaostalo naročnino, sicer jim ustavimo na-daljno dopošiljanje lista. Z izdajanjem lista »Naš Dem« kot prilogo imamo velike stroške, zato prosimo za redno plačevanje naročnine. — Upravništvo. S pošte. Gg. Jurše Lovrenc in Stranj-šak Tomaž, dosedaj pismonoši pri c. kr. poštnem uradu v Mariboru, sta imenovana za poštno ekspedijentno službo. Oba sta slovenska rodoljuba. Čestitamo! — Med poštama Griže in Žalec bo poslovala od 1. sept. naprej vozna pošta namesto dosedanjega poštnega pota. Prva vožnja iz Griž ob 5. uri 45 minut zjutraj, prihod v Žalec ob 6. uri 20 min. zjutraj; nazaj iz Žalca ob 8. uri 45 min. dop., prihod v Griže ob 9. uri 20 min. dopoldne. Druga vožnja iz Griž ob 3. uri 25 min. pop., prihod v Žalec ob 4. pop.; nazaj iz Žalca ob 5. uri 20 minut pop., prihod v Griže ob 5. uri 55 min. Volilcev je v sledečih občinah: Koia-čice 211, Savci 139, Lahonci 109, Trnovci 150, Vičanci 119, Bratonečice 115, Sv. Lenart v Slov gor. 131, Zamarkova z Lor-manjem 57. Gorea 133, Podlehnik 107, Zakl (Nova cerkev) 127, Gruškovje 177. Mesto Ptuj ima v četrti kuriji 708 volilcev. Proste službe. V področju e. kr. poštnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško je razpisanih več mest uradnih slug. Prošnje so vložiti do 27. septembra pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Gradcu. Št. Peter pri Mariboru. Na novi šoli se je vršilo v ponedeljek, dne 29. avgusta uradno pregledovanje. — V Terčovi so potegnili minoli teden iz Drave mrtvo truplo približno 16 letnega fanta. Bil je gotovo že dalje časa v vodi, ker že ni imel nič več las. Menda je to oni, ki je utonil pred kakimi 6 tedni blizu Lembaha. Ptujske novice. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju (posojilnica) dalo je v prvem polletju 1. 1904 novih posojil 390.001 K in je bilo stanje posojil koncem junija 1. 1904 1,871.707 K. V isti dobi je sprejelo hranilnih vlog 553.952 K in je bilo koncem junija stanje teh 2,112.223 K. Če se vzame posojilo na menice ali dolžna pisma brez vknjižbe na posestvo, se morajo od posojila plačati 5 V« % obresti; kdor dobi posojilo proti vknjižbi na posestvo, plača samo 5%, oziroma le 3 3/i °/0 obresti, ako daje zastavljeno posestvo zahtevano zadostno varnost. Pri vsakem posojilu se rata obresti vselej zniža, kadarkoli se kaj na glavnico odplača; rata postane tem manjša, ¡čim več se dolga odplača. S tem je vsakemu dolžniku ustreženo! Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 23. avgusta smo pokopali zelo nadarjeno in vzgledno učenko 4. razreda, Matildo Slana. Pol leta j8 bila revica priklenjena na bolniško postelj. Šolarji so jo v obilnem številu spremljali h grobu, kjer so se s solznimi očmi poslovili od svoje tovarišice, dekleta pa so ji zapela ginljivo nagrobnico. Naj ji bode žemljica lahka! Gornjeradgonske novice. K zborovanju »Zveze avstrijsko-nemških učiteljskih društev« v Mariboru, kjer so nemški kulturo-nosci kar na debelo požirali Slovence, je poslala tudi naša šola zastopnika. Pa naj kdo reče, da Petrovčani nismo napredni! Zdaj vemo, zakaj je nadučitelj Erschenjak dobil naslov »direktorja«; saj ga je proslavljal sam Wratschko kot moža, ki širi »nemško« kul- turo. Več luči v naših šolskih razmerah! — Neki pregovor pravi: V vinu je resnica To se je videlo 14. in 15. avgu ;ta na »turnaraki« slavnosti v Radgoni, kjer so vinjeni »turnarji« govorili večinom.3 — slovenski. — Čevljar Bratec in dimnikar Vragec se pogovarjata pred gostilno »Haiožan« v Orehovcih: »Kaj misliš, prijatelj Bratec, zakaj so šli gospod Bračko-Liikovnjak v toplice?« »Jaz mislim, zato, da si bodo tam zmili ime Bračko, ker zdaj bi se radi pisali Wratschko«, odgovori Vragec. »Mogoče«, pravi Bratec, »toda jaz mislim radi tega, da si bodo dali tam operirati dolgi nos, ki so ga dobili pri zadnjih deželnozborskih volitvah, ker zdaj zopet kandidirajo in bodo dobili še daljšega.« Puščava pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Dne 28 m. m. je preminula tukaj bivša posestnica in mati župana v Čmžatu, blaga žena Josipina Burja v lepi starosti 83 let. Rajna je cdgojila svojih petero otrok prav vzgledno. Vrli ženi blag spomin! Celjske novice. V nedeljo so postavili protestantje temeljni kamen svoji novi cerkvi, Čudno se nam zdi, da je slavnosti prisostvoval celjski župan Rakuš, ki ima toliko odjemalcev med katoliškimi Slovenci. Udaril je po temeljnem kamnu in posvetil sebe in mesto Celje protestantski veri. 25 letnico učitelj evanj a praznujejo v Mariboru s slovesno sv. mašo in komersom dne 4. oktobra t. I. sledeči na Slov. Štajerju službujoči abiturijenti iz leta 1879: Vodušek Gustav, c. kr. šolski nadzornik; Marin Jakob, c. kr. vadniški učitelj; nadučitelji: Bračič Fr. v Št. Vidu na Planini, Dernjač Jožef pri Sv. Petru niže Maribora, Kotnik Karol v Selnici pri Mariboru, Korže Leopold v Ribnici, L&sbahar Jože v Rušah, Majcen Feliks v Lehnu, Mešiček Jožef v Sevnici, Spende Matevž v Ščavniškem dolu, Slemenšek Franc v Podčetrtku, Šetinc Fr. v Preborju, Tram-šek Moric v Sromljah, Tomažič Janez v Ti-njah, Trobiš Al. v Zdolah, Vudler Peter v Ljubnem. Učitelja voditelja: Jurko Blaž v Razborju in Repič Martin v Rakovcih ter učitelja Kopič Jakob v Ptujski okolici in Ma-hor Feliks v Makolah. Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo, dne 28. avgusta je bila v Sv. MiKlavžu cerkvena slovesnost. Pri streljanju se je eden strelcev ponesrečil. Bil je tako nesrečno zadet, da je v par trenotkih umrl. Bil je mož pri najboljši starosti. Naj v miru počiva! Iz Vidma ob Savi. V nedeljo, 28. t. m. vršil se je na Vidmu shod polit, društva »Sava«. Naš drž. in dež. poslanec g. Ž čkar razlagal nam je v poljudni besedi o določbah glede bližajoče se volitve v četrto skupino, opominjal volilce, da se na dan volitev vsi kakor eden mož volitev vdeležijo. — Ptič se pozna po perji, privrženci »Štajerca« pa po svojih nezrelih nazorih; mislim, da smo bili precej edini v sodbi, ko smo budalosti tistega znanega modrijana zavračali. Pač škoda, ko ptujski oče Ornig ne znajo, kako imenitno osebo na Vidmu »gleštamo«, ne bili bi tako v zadregi radi poslanca v četrti skupini. — Končno je razlagal ekonom g. Mart. Cerjak o umnem gospodarstvu, povdarjajoč, kako je kmetu primerno današnjim razmeram predre gačiti celi sedanji način kmetovanja, da bode njegovo kmetovanje mnogo več dohodkov donašalo. — Dal Bog, da bi ta shod imel mnogo vspehov. Srečke po 1 K se dobivajo na Vidmu. Dobitkov je 2500 v vrednosti za 40.000 K. Srečkanje se vrši dne 31. decembra 1904. Slovenci, sezite po teh srečkah! Sprejem gojenk v gospodinjsko šolo ces. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori sedmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za vse 30 K. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra 1.1. glavnemu odboru ces. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Od Sv. Martina pri Slovenjgradcn se nam poroča: Odkar je župan nemškega mesta Slovenjgradec, v katerem biva 700 pokvarjenih in 400 pri ljudskem štetju napovedanih Slovencev, dal neopravičeno sneti slovensko zastavo dne 18. avgusta raz hiše, katera je last 300 okoliških posestnikov Slovencev, se razuaSa vest po okraju, da so ljudje radi tega ¿elo nevoljni in da rečejo več zahajati v nemške štacune in gostilne. Nevem, če bodo Slovenjgradčani radi tega hvaležni svojemu županu. V odgovoru že vložeae pritožbe na razsodbo okr. glavarstva bomo videli, ali res smejo naši posilinemci, kakoršnih pristni Nemec Simler ne mara, pred »Narodni dom« obesiti frankfurterco in s tem izzivati miroljubne Slovence, Slovenci pa bi ne smeli na tak dan kakor je 18. avgust počastiti svojega premilega vladarja s slovensko zastavo. Prepričani smo, da v Gradcu stvar drugače izpade. Naša Avstrija Se nima takih enostrajskih postav, da bi frankfurterce smele žaliti mirno ljudstvo pred slovensko hišo. Nove dopisnice. V kratkem se bodo uvedle pri nas nove dopisnice. Na teb dopisnicah bo na sprednji strani poseben prostor, na katerem bo odpošiljatelj dopisnice napisal svoj naslov, in to zaradi tega, da se mu dopisnica žopet vrne, ako bi ne mogla biti vročena onemu, kojemu je bila namenjena. CerkveHe itršrl« Duhovske vesti. Na novo nastavljeni so kot kaplani čč. gg: Ivan Hribar v Vojniku, Jožef Krajnc v Galiciji, Anton S p a r I v Zavrču, Anton S r 6 b r e v Laškem, Jožel Tratnik v Št. Juriju ob juž. želez., Franc Cuček v Dramljah. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Anton Postružnik v Križevce pri Ljutomeru, Matija Z e m 1 j i č v Št. Jakob v Slov. gor., Jožef Lončarič v Trbovlje, Jakob Rabuza v Šmartno pri Šaleku, Janez G o r i č a n v Št. Peter pri Radgoni, Ivan V o g r i n v Št. Peter pri Radgoni, Ivan Rožman v Mozirje, Peter G o r j u p v Brežice, Ivan B o s i n a v Št. Jurij v Slov. gor, Maks Goričar k Sv. Magdaleni pri Mariboru, Anton K o 1 a r i č kot vikarij v Ptuj, Anton Novak k Sv. Martinu na Pohorju. Župnija Sv. Martin v Hajdini je podeljena č. g. Ivanu T o m a n, župniku v Podsredi. Za provizorja v Podsredi je imenovan tamošnji kaplan č. g. Alojzij G r i č n i k. — Župnijske izpite so naredili čč. gg.: Jakob Tajek, Jožef Plepelec, Jožef M e 8 k o, Ivan T o p o 1 n i k, Jožef Poplatnik in Ivan V o g r i n e c. Praznovanje 900 letnice obstanka ruške cerkve. Redka slavnost se bode letos obhajala v Rušah, namreč 900 letnica obstanka ruške cerkve, katera je bila po starih listinah 1004 dodelana in pozneje razširjena. Ta svečanost bo trpela rusko soboto, v nedeljo, na praznik Marijinega sv. Imena, v osmini tega praznika, a v nedeljo po ruskem 18. sept. bo slovesni sklep. Procesije v osmini namenjene, naj se pravočasno na-povejo. Napovedana je velika procesija za četrtek 15. sept. Takrat pride duhovščina z farani iz cele dekanije mariborske na desnem bregu Drave. — Matija Wurzer, župnik v Rušah. V kn.-šk. dijaško semenišče so spre jeti iz VI. gimnazije: Fr. Kostanjevec od Sv-Marka, Franc Slana od Sv. Jurija ob Ščav-nici in Martin Rus iz Ptuja; iz V.: Karol Pilih iz CreSnovec, Ant. Bratina iz Križevc in Martin GaSpar od Šmartna pri Slovenj-gradcu; iz IV.: Val. Celan iz Sv. Lovrenca na Drav. polju, Jos Kokole iz Staregatrga in Ivan Koser iz JurSinc: iz III.: Martin Kožar od Sv. Antona v Slov. gor., Franc Strižič iz Makol in Franc BratuSa iz Vel. Nedelje; iz II.: Maks Kovačič od Sv. Trojice v Slov. gor., Matija Krevh iz Staregatrga, Mihael Kralje iz Kapele pri Brežicah in Ivan Rak iz Št. Jerneja pri Konjicah. Jareninska „ mladeniška zveza" bralnega društva priredi v nedeljo, dne 4. sept. izlet k Sv. Petru pri Mariboru. Odhod bo hitro po 11. uri predpuldne od cerkve. Šli bomo peš k Materi božji na Goro, kjer bo pridiga za fante in večernice. Po večer-nicah nas bo pri Sv. Petru pozdravilo bratsko društvo »Skala.« Na vrtu narodnega gostilničarja g. MurSeca bo potem mal shod, kjer bodo deklamirali in govorili naši fantje in gotovo tudi Sentpeterski. Nadejamo se, da pridejo fantje »mladen. zveze« polnoštevilno. Sicer pa je — to odločno povdarjamo — vsak ud mladen. Marijine družbe dobro doSel. Stalo ga ne bo nič, pač pa bo doživel veliko nedolžnega veselja, duhovnega in telesnega. Fantje, okrepimo si zopet svoje vrste, agiti-rajmo za izlet, da pridobimo zopet koga za »mladenisko zvezo«. V nedeljo le z nami k Sv. Petru! Gornja Radgona. Za zastavo »Braln. druStva« so darovali doslej po 10 K gg.: Lončarič Josip, kaplan pri Sv. Petru tik Radgone ; JanžekoviČ Josip, kaplan pri Sv. Križu tik Slatine; Lanč č Janez, klepar v Gornji Radgoni; Postružnik Anton, kaplan pri Sv. Petru tik Radgone; gdčna Matilda Bernard, učiteijica v Gornji Radgoni; Rožman Alojzij, mladenič v Orehovcih; Rožman Peter, mladenič v Orehovcih; RoSkar Martin, kmet v Lastomercih. H?ala! Dekanijski mladeniški Marijin shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. se je zadnjo nedeljo izvršil zares veličastno. Došli so mladeniči iz dekanije lenarške in iz soseščin, da celo iz ogrske Slovenije. Veselje je bilo veliko, red uzoren. Obširneje poročilo prihodnjič. Dekliški Marijin shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah. [Konec] Po cerkvenem opravilu so sle vse deklice v velikanski procesiji na slavnostni prostor pri kapeli Marije Mulec v Zgornjih Vrjanah. Najprej so Sle vse križarke, potem vsa bela dekleta po dve in dve, vmes pa zastavonoSinje, nato duhovniki in ostala dekleta. To vam je bilo nekaj res veličastnega. Pri kapeli je stal slavolok na eni strani z besedami: »Pozdravljene hčerke Marijine!« Na drugi strani: »Živele vrle, navdušene Slovenke!« Slavnostni prostor je bil okraSen z mnogoštevilnimi zastavami, možnarji pa so gromeli v pozdrav dekletom. Križe in zastave smo shranili pri kapelici in se kmalu pripravili za dekliško Marijino slavnost. To slavnost je priredila benediska ženska podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda. Otvorila jo je nje prvomestnica Roza Doki z navdušenim pozdravom, trojiske pevke pa so lepo zapele Marijino pesem »Zdrava morska zvezda«. Amalija Letnik in Ivanka Pivec od Sv. Benedikta sta deklamovali, prva »Pozdrav dekliškim Marijinim družbam«, druga pesem »Mariji brezmadežni«. Benediške pevke zapojo Marijino pesem, Julika Vogrin pa pozdravi dekliški shod v imenu trojiskih deklet povdarjajoč potrebo prave izobrazbe tudi za dekleta. Navdušeno izpregovori v pozdrav v imenu barbarske dekliške zveze in Marijine dekliške družbe učiteljeva hčerka Amalija Škofič in vspodbuja dekleta, naj bi bile navdušene v boju za svojo nedolžnost, v boju za pravice naSega naroda. Čistih, srčnih deklet on potrebuje, te so njegova sreča, njegova moč. V imenu deklet od Sv. Petra pri Radgoni in v imenu prekmurskih Slovenk je shod pozdravila Tončka Kovačič. Blizu 150 nas je prihitelo v vaSo sredino, da se poklonimo brezm. Devici in da tudi me pokažemo, da ljubimo svojo domovino, da živimo in se trudimo za nas narodni obstanek in da smo na pravem mestu tam ob meji. Sedaj nastopi slavnostna govornica Amalija Klobasa od Sv. Benedikta in v prelepem, v srce segajočem govora razlaga, kako naj bi bile slovenske deklice pred Bogom pridne hčerke Marijine, pred narodom pa navdušene Slovenke, da se izpolnijo besede pesnikove: »Dokler človeški rod, biva po zemlji tod', bode slovelo slovensko dekle!« Kot hčerke Marijine naj bi se zvesto oklepale Marijinih družb, kot dobre Slovenke naj bi bile članice dekliških zvez in bralnih društev. Viharno odobravanje je bilo zasluženo plačilo vrli govornici. Barbarska dekleta nas razvesele z lepo Marijino pesmijo, Matilda Tomažič od Sv. Benedikta pa deklamuje Slomšekovo »Deviški stan«. Prav dobro nastopi kot govornica Milka Šegula od Sv. Antona in razvija kaj lepe misli. Tudi ženski spol se mora vzbuditi iz narodnega spanja, iti mora v boj za najdražji svetinji, katerih nas hočejo oropati naSi nasprotniki. Na delo torej, drage sestrice, na delo za vero sveto, jezik rodni, za svobodo zlato... Ce me Slovenke zapustimo pot čednosti, same kopljemo grob slov. narodu. Vrla Slovenka, če boS krepostna, poštena deklica, boš kedaj tudi poštena zakonska žena, pridna mati, dobra odgojiteljica svojih otrok. Po tem govoru deklamuje Amalija Klobasa pesem polno rodoljubja od s. Bonaventure Suhač »Zatorej!« Zopet poslušamo novo govornico Lizo Hanžel iz Smolinc, župnije andraževske. Prisrčno vspodbuja dekleta k nedoilnemu življenju in narodnemu delovanju ter sklene: Na delo za Boga in domovino! Živela mili Jezus in Marij* ! Bodita vedno naša tovaršija! Poplačajta obilno našim blagim voditeljem veliki trud, blagoslovita neprestano prizadevanje! Živela mati Slovenija! Sprejmi našo ljubezen in zvesto o! V imena dekliške Marijine družbe od Sv. Petra in Pavla v Ptuju se oglasi Anica Gomilšek. Kot hčerke Marijine in kot navdušene Slovenke imamo sveto nalogo, da branimo vse to, kar je lepo in blago, kar je resnično in sveto. Branimo svojo čast, branimo narodovo čast, katero obojno grdi 1 ptujski »Štajerc«. Nikdar ne more biti hčerka Marijina, ki jemlje tako grdobo v svoje roke in ima nad njo svoje dopadenje, nikdar ne more biti poštena Slovenka, ki naroča ali samo bere ta protiverski in protinarodni list. Svarim vas torej pred njim. Spoznajte svojega sovražnika! Proč ž njim! Širimo »Slov. Gospodarja« in »NaS Dom«, Širimo »Bogoljuba« in »Glasnik najsv. Src«. To bodi nase berilo v pouk in razvedrilo! — Urbanska deklica, Marija Kajzersberger, častita zbranim na krasnem napredku in jih vzpodbuja k vztrajnost. Nato Amalija Letnik od Sv. Benedikta vrlo dobro govori, kako važno mesto zavzema deklica, žena v naSem narodnem življenju. Sreča neizmerna je za vsak narod, ako ljubi čisto, brezmadežno življenje. To velja tudi za nas narod. Ljubimo torej čistost in nedolžnost. Ce smo me čiste, bodo tudi drugi ljubili čistost, če smo me stanovitne device, zabranimo brez števila hudobij in nesreč. Nedolžnost le Slovenki da veljavo, — Poštenost ji pripravi večno slavo: — Kdor pot čednosti svete zapusti, — Slovenskega imena vreden ni. — Iz čistih deklic dobi slovenski narod najboljših mater, ki bodo mogočna opora domovini. Za bodočnost se pripravljajmo sedaj. Izobrazimo se, vadimo se v varčnosti in snagi pa tudi v darežlji-vosti, požrtvovalnosti za narod. V verskem in narodnem delu je naSa in narodova rešitev. Živelo torej delo za Boga in domovino t Roza Kocuvan od Sv. Antona deklamuje pesem »Sv. vera in domovina«, trojiske pevke zapojejo Marijino pesem, Amalija Klobasa prednaša »Pesem sloven. deklet«, benediške pevke pa zapojo »Slovenka sem«. Veronika RoSkar pozdravi shod v imenu dekl. Marijine družbe od Sv. Jurija v Slov. gor. kaj prisrčno. Tudi me smo dobre Slovenke, imamo že tudi dekliško zvezo, a duhovnega voditelja Se nimamo, ako Bog da, ga moramo dobiti v kratkem. Kaplan Gomilšek pozdravlja v iskrenih besedah navzoče ogrske Slovenke. Otilija Kralj pozdravi shod v imenu kapelskih dekl jt, Trezika FriS pa v imenu trojiskih deklet opominja vse k zvestobi do Marije in do naroda slovenskega ter zskliče: Slava Mariji in sreča Slovenkam! Kaplan Gomilšek povdarja lepoto in krasen izid dekliškega Marijinega shoda ter prosi dekleta, naj navdušujejo svoje brate, da se v enako obilnem Številu udeležijo mladeniskega Marijinega shoda pri Sv. Treh Kraljih dne 28. avg Marijino slavnost zaključi v imenu benediske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda nje tajnica Matilda Tomažič s krasnim nagovorom. Med drugim pravi: Razcvitati mora med nami novo življenje po vzoru Brezmadežne, življenje nedolžno, zavladati mora med nami novo navdušenje za naše narodne svetinje. Naše geslo bodi: Vse za Boga in domovino: vse tudi kri naša, ako j-j tirja blagor domovine! Sklene pa sledeče: Tako, se3tre mile od blizu in daleč, h vila vam, slava vam, da ste prišle na ta krasni dekliški praznik. Daj Marija, da rodi najlepših sadov! Spomin nanj naj nas bodri vse žive dni, da bomo živele in delale z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Sestre drage, Bog vas živi! Bodi Marija z vami! Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Veselih lic in navdušenih src so se sedaj deklice združile v procesijo po prejšnem redu in med petjem, molitvijo smo korakali v cerkev k večernicam, ki jih je imel vlčast. o. gvardijan. Po petih litaaij&h stopi na prižnico kaplan Gom lšek in govori kratko besedo za slovo od Marije. S krepkim glasom razloži, kaj je Marija dekletom, in kaj dekleta Mariji. Marija je dekletom kraljica, mati, sestra, dekleta pa Mariji služabnice, hčerke, sestre. — Sedaj so se deklice zbrale in hitele moleč in pojoč v procesijah domov, zvonovi pa so milo fritr-kavali v slovo. — S ponosom smemo pov-darjati, da še tako krasne dekliške slavnosti ni bilo nikjer na Slovenskem. Vse se je izvršilo v resnici izborno. Dobri Bog je dal najkrasnejše vreme, Marija vas je podpirala s svojo pomočjo. Za njima smo vso hvalo dolžni čč. oo. frančiškanom in zlasti vlč. o. gvardijanu za vso ljubezen, ves trud in za najlepši vsprejem, ki so ga priredili dekletom z domačo dekliško družbo. Istntako najsrčnejša hvala vrh materi Mariji Mulec, pridnim nje sinovom in hčerkam, ki so tako krasno vse pripravili za Marijino slavnost zunaj cerkve in tako lepo oskrbeli postrežbo. Bili smo pri Mulečevih na domačih tleh pri narodnih ljudeh, zato je bilo naSe veselje tem večje, zato ostane ta Marijina slavnost nepozabna vsem udeležencem. Poleg — mlade-niskega gibanja se pojavlja novo gibanje, ravno tako važno za naš narodni razvoj, namreč dekliško gibanje, žensko gibanje. In to gibanje bo nam dalo žen, mater, kakorSnih imajo obilico Čehi, Poljaki pa tudi Hrvati, žen neustrašenih v borbi za narod in domovino. Marijin shod v proslavo njenega brezmadežnega spočetja se bo obhajal na Ptujski gori od 7. kimovca popoldne do 11. kimovca dopoldne. Vsak dan bosta vsaj dve pridigi. Spovedovalo se bode vedno in redno. Dobivali se bodo lahko odpustki sv. leta. Tisti preč. gg. duSni pastirji, ki bodo prišli s procesijami, naj blagovole to že sedaj naznaniti. V nedeljo, na praznik Marijinega Imena bo shod za Marijine drržbe. Sv. Knnignnda na Pohorjn. Jubi-lejska procesija. Na veliko Gospojnico je Sla procesija od Sv. Kunigunde čez zeleno Pogorje k Mariji v Puščavo. Procesije so ss vdeležili udje »kirijine družbe« in »Katol. delavskega društva«. Vseh romarjev je bilo nad 300. V Št. L>vrencu in v PuSčavi nas je pozdravilo milo zvonjenje. Nad vse lep in ganljiv je bil pozdrav »Katol. delavskega društva« iz Puščave, ki je došlo blizu Sv. Lovrenca naši procesiji naproti s krasno društveno zastave in »Mariiine družbe« deklet iz PuSčave, ki so belo oblečene in z venci doSla s prelepo Marijino zastavo in z lurSko Marijo na tronu. — Na sv. Roka, delavski praznik, je bila služba božja za romarje, da počastimo Brezmadežno devico za petdesetletnico in prosimo za ljubo zdravje. Obha-jancev je bilo okolu 250 Ko se je procesija poslov, la od veličastne romarske cerkve, so nas zopet nekaj časa spremili delavci in Marijina družba z zastavo. Molih smo sv. rožni venec in peli litanije in Marijine pesmi, dokler nismo prišli v prijazni Cinžat, kjer so božjopotnikom postregli z izredno gostoljub nostjo. — Na Smolniku smo si ogledali pre- > lepo cerkvico posvečeno Brezmadežni. Šli smo potem čez Bistriško planino, kjer nas je od daleč pozdravljal »Žigertov stolp«, v Lu-kanjo in k Sv. Kunigundi. — Ob krasnem vremenu smo videli, kako lep je nas planinski svet. A Se bolj veselo je, da biva tukaj ljudstve, ki ljubi Boga in Marijo ter mili dom slovenski. — Romar. Premembe pri oo. kapneinih v štajerski provinciji. V Gorico pride o. Rafael Bogataj. V KrSko gre za gvardijana o. Efrem Majcen iz Hartberga in za konventuala o. Gotfried Novak iz Irdninga. V Celovec o. Angel Sattler iz Hartberga, o. Anselm Eber-hard iz Lipnice in o. Lovrenc Novak. V Lipnico pridejo o. Oton Kocjan iz KrSkega, o. Benedikt Čirič iz Varaždina in o. Rudolf Marolt iz Svanberga. V Svanberg o. Kamilo Požar iz Celovca. V Mettersdorf gre za supe-riora o. Hubert Madlener iz Svanberga. V Hartberg pride kot gvardijan o. Gotthard Burtscher iz Murava ; kot konventual o. Alfons M. Vakselj iz Krškega in o. Gebhard Tscholl iz Škofje Loke. V Murau gre za gvardijana o. Ziga Wagner iz Celovca. V Irdning o. Viljem Ebenberger iz Celovca. Drnstv«Mn poroèiïa. Vrtno veselico v Maribora priredi v nedeljo, dne 4. t. m. ob 3. uri pop. bralno in pevsko društvo «Maribor« v »Narodnem domu«. Desetletnica slov. katol. akadem. drnštva „Danica". »Danica« nam pošilja vzneseno pisan oklic za njeno desetletnico, ki se vrSi dne 12., 13. in 14. septembra v Ljubljani. Žal, da zaradi pomankanja prostora ne moremo priobčiti oklica, vendar opozarjamo vse somišljenike že sedaj na to vele-važno slavlje. Pokroviteljstvo slavnostne desetletnice je sprejel prem. gosp. knezoSkof ljubljanski dr. Ant Bonaventura Jeglič. Sv. Jurij ob Ščavnici. Na primiciji č. g. Fr. Vuk-a sta gosp. učitelj Kocmut in gdč. Ivanka Vukova nabrala za mariborško »Dijaško kuhinjo« 37 K 13 v. — Bog plati! Sv. Marjeta nižje Ptuja. Našemu bralnemu društvu poslal je velerodni gosp. dr. F. Jurtela, odvetnik v Ptuju, 25 kron in velerodni gosp. profesor J. Zelenik, posestnik pri Sv. Urbanu, 10 kron. Za ta blagodušna darova se vrlima, blagima in za nas narod črez vse vnetima gospodoma tem potom najsrčnejše zahvaljmo. Bog daj veliko posnemovalcev! — J. Žunkovič, predsednik. Iz Gornje Radgone se nam poroča: Vsled raznih ovir se desetletnica »Kmetijskega braln. društva in blagoslovljenje nove zastave ne bo vršilo dne 11. septemb. t. 1., kakor je bilo v zadnji štev. »Slov. Gospod.« naznanjeno, ampak začetkom oktobra meseca. To se naj blagovoljno vzame v vednobt. — Odbor. v V Žičah se vrši velika dijaška veselica dne 11. septembra t. I. ob pol 3. uri pop. v gostilniških prostorih g. Iv. Gosaka. Obširen vspored obsega petje dij. moSkega zbora in znanega konj. kvarteta; igra, deklamacija, tamburanje, govor, nanašajoč se na bližajoče se deželnozborske volitve, Šaljiva poŠta in Se marsikaj drugega jamči za to, ds se nobeden udeleženec n» bede dolgočasil. Vstopnina je za kmete 20 vin., za gospodo 40 vin., za Šolsko deco 10 vin. Ker v Dravinjski dolini Se sploh menda ni bilo slične slavnosti in letes sploh nikakšne ni, pričakujemo velikansko udeležbo, pred vsem tudi kmetskega ljudstva, na katero se je pri sestavljanju vzporeda posebno oziralo. Marten na Vestfalskem. Dan 14. avg. ostane nam tukajšnim Slovencem vedno v spominu. Obhajala se je prva veselica »avstr. pevsk. društva ,Cvetlica'«. Prišli so Slovenci, pošteni avstrijski Nemci in tudi pruskih poštenih Nemcev ni manjkalo. Ob 4. uri popol. je predsednik N. Supan v srčnem govoru pozdravil vse dobro dosle avstrijske narodne Slovence v slovenskem jeziku in nato tudi domače neavstrijske nam naklonjene Nemce v nemškem jezik.. Na koncu govora je za., klical trikratni »živijo« h godu našega cesarja »Živijo« je odmevalo brez konca po dvorani,-godba je zaigrala »Cesarsko pesem«, ljudstvo pa zapelo: »B g ohrani, Bog obvari itd.« Nato se je na splošno željo zbranega občinstva odposlala brzojavka na cesarja na Dunaj, v kateri se izraža udanost in zvestoba do našega cesarja in mile domovine avstrijske. A čujte, ob 11. uri 50 m. po noči je prišla brzojavka k zbranemu občinstvu. Utripala so nam srca, ko se je brzojavka prebrala. Glasi se tako-le: »Išl. Njegovo apostolsko ces. in kr. Veličanstvo se zahvaljuje najprisrčneje za voščilo zvestih podanikov, ki se tudi t daljavi spominjajo svojega vladarja.« Od radosti so nam vsem solze veselja stopile v oči. »Živijo« je s ponosom in Se večjim veseljem kot poprej klicalo ljudstvo naSemu vladiki. Prusi še zdaj občudujejo nas in našega vladarja, da se poniža do tako priprostega ljudstva in nam izraža pozno v noč svojo očetovsko sočutno naklonjenost.. Najmlajše avstrijsko slovensko društvo »Cvetlica« v Nemčiji je naSe, pa smemo z najlepšim darilom ponosni biti. ¿.atoraj, rojaki, pristopajte k temu društvu brez izjeme vsi! Pri tem društvu se dela posebno, da se udi izobražujejo v dobrem duhu. Rojake v domovini pa prosimo, da nam s kako knjigo pripomorejo k izobrazbi. gospodarske drobtinice. Nekaj o sadjoreji. Piše Goričan, potovalni učitelj. (Dalje.) Divjake v hosti nakopati in tiste saditi, je slaba navada. Večinoma so prestari in preslabo vkoreninjeni. Tako drevo se nekaj let obira in obira, nazadnje pa se pogosto po-susi. Tisto pa, ki ostane, nima not ene prave oblike, ah pa če že gre vse po sreči, vendar jako dolgo trpi, poprej ko začne roditi. Mlajše ko drevo na stalno mesto pride, boljše je. Tudi od tistih, ki drevesa po svetu okoli vozijo, naj se nikdar ne kupi, to je sama slaba roba. Preveč vrst saditi in imeti ni dobro, ker imajo kupci radi enakomerno blago. Za Spodnjo Štajersko se priporočajo sledeče vrste: a) Jabolke: Astrahan beli (je zrela že konec julija); KardinalmaSancker; Kanada-Ananas; Bsumanova rejneta; Bsllefleur-London; Peping-Ribston; Peping-Huber-tova moštnica. b) Hruške: Salcburgerca; dobra Lujza; Dielovka; Hardenpont-Oliviers de Serres (se najdalje drži, do meseca sušca) in tepka. Umna sadjereja, razumno kmetovanje se ne da naučiti kar iz knjig, iz časopisov in tudi ne naenkrat čez noč. (Dalja «ledi.) Listnica urednifttva. Jarenina. Ker so sedaj že drugi listi pisali o tem, prišli bi mi prepozno! Pišite nam večkrat 1 Pozdravi — Podčetrtek. Priobčili že zadnjič. — Dol. Zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti. Toda pride gotovo. — Sv. Bolfank v Slov. gor. Istotako. — Sv. Jurij ob juž. žel. Smo priobčili že v zadnji številki. Pozdrave I — Polzela. Hvala, že prej dobili drug dopis! Prosimo drugokrat. Pozdravljeni! — Sv. Križ na Murskem polju. Žal, o primicijah ne moremo poročati zaradi pomanjkanja prostora. Rodoljubne pozdrave! — Lehen. Pride v „Naš Dom". — Ptuj. Pride, danes ni prostora. — Središče. Hvala, bomo priobčevali v „Našem Domu". — Laško. Poglejte listnico uredn. v zadnjem listu. Zakaj se niste podpisali? — Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Marko niže Ptuja: Za to številko prepozno. Objavimo prihodnjič. Društvena naznanila. Dol. V nedeljo, dne 4. septembra t. 1. priredi Bralno društvo na Dolu o priliki občnega zbora veselico s petjem, tamburanjem in gledališkima igrama „Dobrodošli! Kdaj pojdete domov?" ter „Doktor Hribar". Začetek točno ob 4. uri popol. GoBtje srčno povabljeni. — Odbor. Bralno društvo v Podvincih pri Ptoju priredi veselico v nedeljo, dne 4. septem. popoldne ob 2. uri v gostilni g. Petra Kureš. Govoril bo potovalni učitelj g. Martin Jelovšek o živinoreji. Politič. narodno društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. priredi v četrtek, dne 8. sept. t. 1. in ne 15. avg., kakor je bilo pomotoma naznanjeno, veselico popoldne ob 3. uri v prid ubogim učencem. Na pro- grama je tamburaiije, petje in igra „Krojač Fips." K obilni udeležbi vabi odbor. Središče. Čebelarska podružnica za ormoški okraj priredi dne 8. septemb. ob 8. ari popol. shod v Središču v šolskih prostorih. Predaval bo potoval, učitelj g. Jurančič o čebeloreji in organizaciji. Po predavanju se bo vršilo tudi praktično razkazovanje pri čebelnjaku. Vabijo se torej vsi čebelarji in prijatelji čebeloreje k obilni udeležbi. Zalivala. Č. g. župnik I. Š e 1 i h pri Sv. Kunignndi na Pohorju so darovali tukajšnemu katol. delav. društvu 10 K podpore. Za ta velikodušni dar se jim odbor društva srčno zahvaljuje. — V Puščavi, dne 22. avgusta 1904. Loterijske številke Gradec 27. avgusta: 80, 43, 82, 33, 63. Dunaj 27. avgusta: 51, 49, 60, 33, 10. Vsaka beseda J stane 2 v. Najmanja objava 45 V. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. L-UJ LL^tt*"^ '.J-J ' T Vsaka beseda £ stane 2 v. nj ; Večkr. objava | > pe dogovoru. K Ti inserati se samo proti predplačilu Bprejemajo; pri vprašanjih na apravništve se mora znamka za Proda se. Stampllje iz kavčuka, modele za pred-tiskanje izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 426 51—11 odgovor pridejati. Odda se. Stanovanje se odda takoj v prijaznem trgu Studenice pri Poljčanah z 2 sobama, kuhinjo in jedno posodo. To stanovanje je posebno pripravno za kakega vpokojenega duhovnika ali učitelja. Več se izve pri kraj. šolskem svetu v Stude-nicah. 634 2—1 Novozidana ' iša, z lepim vrtom, se po ceni proda. Fraustaudnerstrasse 183 pri Mariboru. 619 2—2 Proste službe. Crealar, samostojen in dobro izučen, se išče za eno občino, v koji je mnogo dela in nobenega izučenega črevljarja. Kje, pove upravništvo. 590 6—4 Zgotovljene obleke, za dečke in moške, prodaja Jožef Vertnik, krojač in posestnik v Spodnji Novivasi, od sedaj naprej vsako nedeljo in praznik po prav nizki ceni v Totovi hiši na glavnem trgu v Slov. Bistrici. 618 3—2 Služba spretnega organista in cerkovnika, samskega, se takoj odda v Žetalah. Cerkveno predstojništvo. 607 2—2 Šafar želi službe, vešč gospodarskega opravila, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo. 620 1—1 Spretna kuharica v srednih letih išče službe; gre tudi v župnišče. M. K. poste restante, Radgona. 614 3—2 Dvotečajnl mlin, na močni vodi, novozidana hiša, hlevi, 4 orale zemlje z sadonosnikom, vrtom za zelenjavo, se radi rodb. razmer zelo po ceni proda. Vpraša se v gostilni „pri Jelenu" v Št. Lovrencu nad Mariborom. 623 2—2 Gospodinja) pridna, vajena vsakega dela, išče službe — gre tudi v župnišče. Naslov pove upravništvo lista. 618 3-2 Pridnega učenca sprejme takoj Alojzij Pinter, trgovec z mešanim blagom, v Slov. Bistrici. 610 3—2 Lepo posestvo, pol ure iz mesta, novozidana z opeko krita hiša, gospodarsko poslopje, lep sadonosnik; njiva in nekaj vinograda, se takoj proda za 2500 gld. Kdor želi tudi lahko zraven kupi les za posekat. Več pove Fr. Selinšek, Tržaška cesta 59. Maribor. 631 2—2 Krojaškega učenca sprejme takoj Simon Mayer, kiojač v Kamnici. 626 2—2 Organist in cerkovnik samskega stanu in dobro izvežban se sprejme s 15. septembrom 1904. Oglasiti se je pri župnem uradu v Leskovcu pri Ptnju. 624 2—2 Posestvo v Spod. Rad vanju pri Maribora št 66, 13 oralov zemlje, dve hiši, ena najemninska z 200 K najemnine, vse v dobrem stanu, se proda. 645 1-1 Učenca iz poštene hiše sprejme Anton Kolar, pek v Vitanju pri Celju. 638 2-1 Nove sode od 30 do 700 litrov prodaja sodarna Feliks Šchmidl v Mariboru. 636 7—1 Učenca sprejme Matija Hočevar, ključavničar na Ragoznici pri Ptuju. 635 2 1 Majhno posestvo se proda, nova hiša, dve lepi njivi, sadonosnik in vrt za zelenjavo, zelo pripravno za vsakega obrtnika. Franc Ojnik, sedlarski mojster v Ivanjševcih, p. Radgona. 641 3—1 Mežnar, dobro izučen, z dobrimi spričevali, samec, vajen vsakega dela, želi službe v kako župnišče, kjer bi opravljal tudi druga dela. Naslov pri upravništvu. Lepo posestvo se proda v občini Hrastje in Mota blizu kopališča Radenci, blizu železniške postaje Hrastje in Mota, tik velike ceste od Ljutomera v Radgono. Vsa poslopja so zidana, hiša je z opeko krita in vse v dobrem stanju. Posestvo obstoji iz qjiv, travnikov, gozda in vrta, skupno meri 25 oralov. H posestvu se proda za gospodarstvo vse potrebno orodje, več koles, plug itd. Proda se tudi vBa živina, konji, krave, svinje, perutnina, potem hrana za živino, slama, seno, zrnje itd. Cena temu posestvu z vsem skupaj je 7000 gld., od katerih kupec lahko 4000 gld. od posojilnice vknjiženega posojila obdrži. Natančneje se izve pri Antonu Vrabl. trgovcu pri Sv. Križu, pošt8 Križevci pri Ljutomeru. 637 1—1 En kovač, 1 kolar, 1 vrtlar, vsi trije oženjeni, se sprejmejo. Vpraša se pod naslovom g. Siegmund vitez pi. Micevsky, pošta Gornja Rieka kod Novog Marofa, Hrvatska. 646 2—1 Krojaškega pomočnika, pridnega. za sejemsko belo, takoj sprejmem. Jožef Verdnik, kroj. mojster v Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici. Delo je celo zimo. 648 2—1 Razno. Pridni dijaki se sprejmejo na stanovanje. Farbergasse št. 3, vrata 9, 625 3-2 Dijake sprejme vdova na posebno sobo, Augasse št, 5, vrata 18, II. nadstropje. 628 4-2 Novozidana hita s 6 stanovanji, velik vrt, odda se cela hiša ali pa samo polovica hiše in polovica vrta, 10 let dače prosto; cela hiša se lahko za malo denarja kapi. Vpraša se: Lenaugasse 16, Maribor. 6'39 1-1 2 dijaka se sprejmeta na stanovanje, kjer se jima tadi pri učenju pomaga. I. Weixl, nadučiteljeva soproga. Zofijni trg št. 3, n. nadstr. 632 3—1 Vinski sodit potem več molznih krav se proda v stolnem žapnišču v Mariboru. 649 2—1 Dijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje pri bojjši rodbini, kjer so pod dobrim nadzorstvom. Kje, se izve v trgovini manufaktur, blaga „pri Amerikancu" v Mariboru, grajski trg 2. 650 1-1 Velika vila in mala hiša, obe z vrtom za zelenjavo in sadonosnikom, vodo-vod, stanovanja za penzijoniste, vila je tudi za gospodo (Herrschaften), hiša pa za profesjjoniste zelo sposobna, se proda. Več pove Anton Merčun, Maribor, Wein-baugasse. 647 8--1 Dijaki se sprejmejo na hrano in stano vanje v bližini vseh šol. Lepa, zračna soba, dobra domača hrana ter ostro nadzorovanje. Naslov prt upravništvu. 647 8—1, 5K Na leto se razproda nad 10.000 kom. dravo in lepo živino imeti, je bogastvo! Vse to doseže hranilni prašek za živino! Ta hranilni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdrav-niki, a rabijo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino. Posebno se priporoča: Prah za konle. Ta čisti in pospešuje prebavo, odstranjuje kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bo-an konj kmalu zdravi, med tem ko zdravi konji, katerim se daje ca prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki in vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto, da se rado redi, lažje prebavna, postane hitro debela, in da postane močna. Oso-bito se d^je kravam, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prah za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem boleznim svinj, posebno kadar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno rede. — Prah za perutnino se primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. 446 20-9 Vsak gori navedenih prašekov stane: 3 škatlje 2 K, 6 škatelj 4 K, 12 ška-telj 7 K 20 V fr&nko. Manj kot S škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo Mestna v lekarna v Zagrebu, Rlarkov trg st. lOO, zraven cerkve sv. Marka. Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj 8i nemudoma naroči. Vsak dan dojde veliko naročb iz vseh krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov. Največja In najcenejša domača slovenska eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Priznano dobro blago! O mam Žepne nre so pravega švicarskega Izdelka, mmmm H. Suttner urar v Kranju (Krainburg). Zalagatelj družbe c. kr. državnih uradnikov za < Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in ia-i tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebr-1 nine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ===== M Opomba: Da je moje blago zares fino in 1 ure iane«U'vo idoče, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, naj | zaupno „Kmetijsko društvo pri Sv. Emi" bo imelo v nedeljo, dne 11. sept. t. 1. popoldne ob 4. uri v prostorih »kmet. bral. društva« svoj Mr" občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Volitev načelatva. 3 Volitev nadzorstva. 4. Volitev v razsodišče. 5. Slučajnosti. CD CO O >N «O O ec , I- Worsche „pri solncu" Maribor Herrengasse Nr. 10 Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom Karol „pri solncu1' Gosposka ulica št. 10 Maribor katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske obleke v veiiiri in le^i izberi, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in medno barvani kamgarni, lodni in vsake 7 vrste suknenega blaga. Lejfa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —65, —.80, —.90, 1.—, 1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr. te. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči. (O . —■ SO (O o N< CD CO O) 5T a Posojilnica v Ptuju odda za bodoče šolsko leto 1904/5, katero se začne dne 3. novem. t. 1. več podpor ali štipendij. Te podpore morejo dobiti le sinovi kmetskih starišev iz okraja ptujskega, kateri so se na posebno prošnjo v kmetijsko šolo na Grmu sprejeli, prevzamejo po dovršeni šoli doma gospodarstvo in se pismeno zavežejo, da se bodo s kmetijstvom, vrtnarstvom in sadjarstvom pečali. Prošnje za te podpore je vložiti osebno pri posojilnici V Ptuju. 621 2—2 V Ptuju, dne 15. avg. 1904 Ravnateljstvo. IVAN E. A> i :i XI, izdelovanje in trženje klajnih preparatov v Mariboru, Zofljni trg 3 priporoča vsem posestnikom domačih živali in ribnikov svoj BC brez-konkurenčni, že večkrat odlikovani aaMBaBaBu koščeni drobec z 201 mesnih snovi iz celo svežih kosti uradno potrjeno zdrave govedi. Ta koščeni drobec je t tačas baš edina priklaja, ki spravi vsaktero žival v najkrajši dobi na t najvišjo stopinjo telesne popolnosti in vsaktero perutnino, da zleže na leto J največje možno število jajec. To je — od katerekoli druge klaje v redilnih * snoveh nedosegljiva — priklaja za odgojo in za krmljenje (pitanje), je v t porabi jako izdatna in stane iz zaloge v Maribora: Ia vrste 2 vreči po f 50 kg 27 K, 1 vreča s 50 kg 14 K, s 5 kg 2 K 10 h, 1 kg 84 h; II a T vrste 2 vreči po 50 kg 25 K, 1 vreča s 50 kg 13 K, s 6 kg 2 K. 1 kg f 82 h. — I« tovarne: po 50 kg 1 K 75 h manj; n» debelo pa: Ia vrsta f 100 vreč po 50 kg — za 100 kg 21 K, Ia vrste 200 vreč po 50 kg — za t 100 kg 20 K; Ha vrste 100 vreč po 50 kg — za 100 kg 19 K, Ila vrste J 200 vreč po 50 kg — za 100 kg 18 K. — Ta koščeni drobec se, na su- J hem shranjen, ne pokvari. 622 1 j Frizzianje. (Po nemškem originalu.) V Hočah, dne 11. avg. a 1904. Gospodu Iv. E. Weixl v Mariboru. — O koščenem drobcu, kuplje- i nem od Vas, Vam naznanjam našo popolno zadovoljnost. Pokrmili smo ga J svinjam, ki so ga zelo rade vživale in so v tem času kar vide rastle in 1 težje postajale ... Z velespoštovanjem. Vodstvo mlekarne v Hočah ob juž. 1 žel., Štajersko. Mechel s. r. __t Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo požirajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, iš\jas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak 86 priporoča posebno rekon-valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri narofcitvi 4 steklen, pošiljate v frankira, Benedikt IVertl, posest sraščine Goli« pri Konjicah, Sp. Št&J. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu' v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju »pri Martinu Suster. 526 52—46 Prodaja barv, lakov in firnisa v Mariboru, Tegetthoffove ul. 33. priporoča za poletje 1904 barve za bedenje, katerih ne obledi ne voda ne solnee, slikanje v vseh barvah, kakor tudi vsakovrstne zemeljske in kovinske barve, najfinejše ribane oljnate barve, lake, firnise, emalj barve, Bernstein-oljnati 1 a k za tla, olje za prah, olje za stroje, karbolinej, žgano smolo (ter), mavec, cement, apno, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete. Prodam 2000 kom. starih vzoroev za «likanje sten (Wandpatronen), komad po 5 kr. 541 6—4 Franc Kolar, slikarski in pleskarski mojster. Zabvala banki „Slaviji". Preteceni mesec t. 1. so podpisanima pogorela poslopja, katera sva imela pri banki „Slaviji" zavarovana. Cenitev škode se je takoj vršila, odškodnina pa izplačala v našo popolno zadovoljnost po njenem glavnem zastopniku, g. Ivanu Verasu v Mariboru, ter priporočava zato vsakemu to slovensko zavarovalno banko „Slavijo" najtoplejše. 633 1-1 Tezna, 23. avg. 1904. Ivan Kit, Marija Kit. Izjava. Jaz podpisani, Ludovik Solak, gostilničar pri Sv. Ru-pertu sodn. okr. Sv. Lenart, obžalujem, da sem g. Ivana Novak, posestnika v Gornjem Velovleku sodn. okraj Ptuj, žalil brez vsakega povoda na njegovi časti, ga prosim tem potom za odpuščanje, ter se mu zahvaljujem, da je umaknil pri c. kr. okrajni sodniji pri Sv. Lenartu vloženo o-vadbo. 640 i—i Ludovik Solak. Preklic. Podpisana Alojzija Pušnik prekličem s tem vse, česar sem obdolžila fante »Bralne ga druživa« na Dobrni, kakor da bi b p:sali dopisnico, s katero je bila razžaljena neka oseba. Izjavljam, da sem isto stvar pisala sama in prosim lante »Bralnega druStva« odpuščanja. Dobrna, 27. avg. 1904 642 i-i Alojzija Pušnik. oooooo Kuverte vsakojake vrste priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru OOOOOO ti I ■ I I I I 1 1 im-HI I I i III I X Slovenci! darujte za +družbo Sv. Cirila in Metoda! ■ ■ !■!■■■ 14-HI'I JM'l I I I I | I I Izdajatelj ia založnik kat tisk. društvo. Odgovorni urednik: Farda Laskavar. Tisk tiskarn« n. Cirila.