Ilfcftj* rukdaa rasca aobot, aaiflU pr»*»»110^ i*—- -i prosveta GLASILO SLOVENSKE NAROÙNE PODPORNE JEDNOTE ^year XXXI. líate Ja 96.0« ""'S.""CHICAGO ÎLU TOREK, 21. FEBRUARJA (FEB. 21), 1939 >»M»Mw#»»i»wwaiüiwaa Uradniški te uprarnlikl pro«torl: 1617 S. Lawndala Ava. Off tea of PnbllcaUoat 1667 South Lawndala Ata. Tatephon«, Rockwtll 4W04 «t CkiMK«. UllMte. •abaartpttea $6.00 Yaarlj 8TEV—NUMBER 36 Acoaptanca for BtelHny at apaclal rate of poiUga prortdad for te Paction 1101, Act of Oct. t, 1117, aathorlaad on Juna 14, Hit. jjrovni napori Francije n Fašistični režim odklonil apel glede amnezije voditeljev španske ljudske vlade in armade. Francija in Anglija odložili pri-znanje Francove vlade po polomu mirovnih pogajanj. Novi letalski napadi na špansko pristanisčno mesto P,rii 20. febr. — Zahteva tneovega režima, da se mo-lojalistična vlada brezpogoj-podati, je rezultirala v polo-mirovnih pogajanj, ki so vodili reprezentanti Franci-in Anglije v Burgosu. Po-čila, ki .so dospela v Pariz, iz ,rgosa. se glasijo, da je grof rdana, osebni predstavnik ge-»la Franca, odbil apel glede nestije voditeljev ljudske kde in armade. »ogoj glede amnestije sta edložili Francija in Anglija z jnenom, da se civilna vojna v ianiji čimprej konča, potem, ju je Manuel Azana, predsed-španske republike, ki se je uknil v Pariz po fašistični upaciji Katalonije, pooblastil, ij se pogajata y njegovem enu z rebeli. Francija in An^ ja sta naznanili, da bosta prišli Francov režim, če bo postil voditelje lojalistov. Po-j je bil odklonjen in s tem je o tudi odloženo vprašanje iznanja fašističnega režima. Senator Leon Berard, repre-tant Daladierjeve vlade, in ibert M. Hodgson, agent antike vlade v Burgosu, sta na-ianila obnovo razgovorov s edstavniki španskega fašistič |a režima. Člani franeoaUa- kabineta se bodo danes se li na svoji seji in razpravljali španski situaciji. Burgos, Španija, 20. febr. — zanesljivega vira poročajo, je general Franco pripravni sprejeti kapitulacijo špan-le ljudske vlade le pod pogoji, t*re je on sam sestavil. Iz-l»il je, da ne bo dal nobene galije glede pomilostitve loja-tiinih voditeljev. Vsi bodo M pred sodišče, ki bo dolo-»kazni" onim, katere fašisti iijo odgovornosti 2a zavlače nje civilne vojne in odpora. Franco je dejal, da je tudi on ustavitev vojne, toda v tem wwntu ne potrebuje zunanje »rvencije. Njegova armada dovolj močna, da izsili kapico lojalistov brez zunanje-ivm(^avanja. Angleški konzul Ernest Golil? "i njegova žena, ki sta bi Pred nekaj tedni aretirana na ■tfbo Špionaže v prilog loja-ton. sta bila včeraj izpuščeni J**'«'. Ostala bosta še na-"1* M nadzorstvom fašisti<-* policije v San Sebastianu. Madrid. 20. febr. — Pet boj-1 taal italijanskega izdelka /"-raj |K.novno napadlo Ali Mristaniščno mesto ob pkttemMkem morju, ki je še K*^ lojalistov. Napadale "krog 50 bomb, kiso F* v<* poslopij. Koliko P"» ^»mbe ubile in ranile, i znan«. Jan nankingške lade umorjen Kitajci zmagali v bitki z Japonci1 Sanghaj, 20. febr. — Ceng Loh, zunanji minister v nanking-ški vladi, katero so postavili Japonci po zavzetju Nankinga, ivšega glavnega kitajskega mesta, je bil včeraj ustreljen. >vajset Kitajcev je udrlo v njegovo stanovanje in ga ustrelilo^ a je bil že trideseti politični umor v Nankingu, odkar so japonske čete zasedle mesto in okolico. * ■ Loh je bil pred leti kitajski delegat v Ženevi. Za zunanjega ministra je bil imenovan 28. marca preteklega leta. Hongkong, 20. febr. -— Poročilo iz Cungkinga, začasnega glavnega kitajskega mesta, pra vi, da je bilo dva tisoč japonskih vojakov ubitih in ranjenih v bitki pri Kiungčovu na otoku Hai-nan. Po bitki so Kitajci začeli prodirati proti Kiungčovu, ki je prišel pod japonsko kontrolo po oktipafctjt' severnega lefe otoka va r'Po razsaja hrlinu, Moskvi 20. febr. - Velik rK(- 'n hripe He širi po ¿asti sta prizadeta 1 ,n "'na k ovo in med bol " mladih ljudi v H 25 lot. ; febr. — Nenavad mL- ' zadnje dn »i i., . ■ preveč na- l'r< í'ualatvom. Več ko 14 '» J* *e prizadetih. k ronJ,Q Vir u.V. Priznala ^ » Mr. — Poljaka 1 1 popolno i režimu genera tuukf v Španiji. Domače vesti Nov grob na zapadu Kemmerer, Wyo. — Dne 14. t. m. je tu umrl John Pustovrš-nik, samski, star 57 let in rojen v Rečici ob Savinji na Štajerskem. Več let je bil mrtvouden na desni strani. Ob času svoje smrti ni bil član nobene podporne organizacije, dasi je pred leti spadal k JSKJ. Tukaj ne zapušča nobenega sorodnika. Pridržan Hrvat Pittsburgh, Pa. Neka tukajšnja hrvaška organizacija protestira pri departmentu za delo v Washingtonu zaradi pridržanega dr. Brftnimira Jeliča na Ellis Islandu v New Yorku. Dr. Jelič, ki je star 35 let, je prišel 2. febr. iz Francije, toda nase-ljenske oblasti so ga pridržale na' pritožbo jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, katero pravi, da je dr. Jelič "terorist, ki je bil v zvezi z onimi, ki so v jeseni leta 1934 ubili kralja Aleksandra." Tukajšnja hrva ška organizacija pobija to rekoč, da je dr. Jelič ob času atentata na kralja bil v Združenih državah in da je vsaka obtožba napram njemu brez podlage. zadnjem tednu. V včerajšnjih proslavah kitajskega novega leta v Hctig-kongu je nastal požar, ki je u-ničil več tovornih avtov, ki so i meli biti poslani na Kitajsko. Po-zročena škoda znaša $80,000. Sanghaj, 20. febr. — Ameri-ško-angleška komisija je priskočila na pomoč tujcem v kitajskem letovišču v Kulingu, da ih pošlje v varno zavetje. V bližini Kulinga so koncentrirane kitajske in japonske čete in pripravljajo se na boj. V letovišču se nahaja okrog sto Američanov, Angležev in drugih tujcev. Pacifična razstava odprla vrata Dve ameriški razstavi v tem letu San Francisco, 20. febr.—Na dveh skrajnih koncih Združenih držav se bosta letos bleščali dve veliki mednarodni razstavi, San Frandiscu in New Yorku Razstava na tem koncu (uradna ime: Golden Gate Internationa Exposition) je odprla vrata splošnemu občinstvu zadnjo soboto ob velikih ceremonijah, do-čim bo newyorška razstava odprta v aprilu. Tukajšnja mednarodna raz- Vojaštvo potlačilo revolto v Peru ju Vodja oboroženega puča ubit Lima, Peru, 20. febr. — Antonio Rodríguez, notranji minister, je včeraj skušal strmoglaviti vlado predsednika Oscarja Benavidesa. S svojimi pristaši je zasedel vladno palačo, toda pozneje je bil jjbit v bitki z vojaštvom. Vladi lojalne Čete so zlomile puč po spopadu ž uporniki, v katerem so 'bili štirje policaji ubiti, trije vojaki in pet policajev pa ranjenih. Rodríguez je zadnjo soboto spremljal predsednika republike do pristanišča, kjer se je Be-navides z nekaterimi člani svojega kabineta ukrcal na parnik. Predsedniku je želel srečno pot, nakar se je vrnil v vladno palačo in izdal dva proglasa. Enega je naslovil ljudstvu, drugega pa armadi in naznanil, da je on načelnik administracije. Predsednik Benavides se je vrnil v Limo takoj, ko je bil informiran o puču. Policija in vojaške četo so bile potem pozvane v akcijo, da potlačijo revolto. Red je btl vzpostavljen po kratki bitki z uporniki, v kateri je bil Rodríguez ustreljen. Po zdrobitvl puča je predsednik Benavides sklical sejo svojega kabineta, na kateri ije bil izbran nov notranji minis^ir. • T'. 3SS Američanov ubitih v Španiji New York, 20. febr. — Prija tel j i Lincolnove brigade so objavili poročilo, v katerem je rečeno da je bilo najmanj 355 Amcriča nov, ki so se borili v španski lo jalistični armadi, ubitih. Skupno število ameriških prostovoljcev v Španiji je bílo šest do sedem tisoč. stava Zlatih vrat se nahaja na Zaklad nem otoku, ki je največj umetno zgrajen otok na svetu; obsega 400 akrov in je stal štir' milijone dolarjev. Razstava sa ma vsebuje več ko 250 paviljo nov in sodeluje tudi 36 tujih dr žav. ' enotna fronta fašističnih držav prihaja Rimski list pise o sklica-nju konference AGITACIJA PROTI FRANCIJI OBNOV-LJENA Rim, 20, febr. — Poročila, kl so pričela krožiti v Rimu, govorijo o sklicanju skupne konference Italije, Nemčije in fašistične Španije, na kateri bo razprava o ustanovitvi enotne fron te fašističnih držav. Rimski list Il Messagero je včeraj objavil vest iz Berlina, ki pravi, da jo ustanovitev enotne fronte blizu. Konference se bodo udeležili Mussolini, Hitler in general Franco, načelnik španskega fašističnega režima. Kje se bo konferenca vršila, Še ni bilo na znanjeno. Franco — piše itali janski list — je že podprl načrt glede sklicanja konference, na kateri naj bi fašistične države določile enotno politiko v zvezi z reševanjem mednarodnih pro blemov. Maršal Pietro Badoglio, na čelnik italijanskega armadnega štaba, je včeraj dospel v glavno mesto Libije, itailijanske kolo nije v Afriki, ki meji ia fran cosko Tunisijo. Maršala je pozdravil Italo Balbo, governer Libije. Namen obisku ni bil še pojasnjen, toda spravljajo ga ' zvezo i* koncentracijo Italijan skih čet ob meji francoske kolonije. (Poučeni krogi y Lpnjonu bo zadnjo soboto izjavm!(la}e Ra lija pozvala 150,000 rezervistov pod zastavo ln odredila mobilizacijo nadaljnjih Čet. V prihodnjih tednih bo italijanska o-borožena sila v Libiji povečana na 300,000 mož.) Italijanski tisk je obnovil napade na Francijo. Akcija Daladierjeve vlade, ki je poslala senatorja Berarda v Burgos, je predmet žgoče kritike. Fašisti očitajo Franciji vmešavanje v špansko civilno vojno z namenom, da potegne generala Franca v svoj tabor. Francija pošilja čete v Afriko Obramba kolonialnega imperija Pariz, 20. febr. -r Francija jo odredila ojačanje obrambe v svojih kolonijah v Afriki po poročilih o koncentraciji italijanskih Čet v Libiji, zaeno pa je njena armada reokupirala kos o-zemlja med francosko Somalijo n italijansko Eritrejo, katerega je odstopila Italiji po sklenitvi pogodbe I. 1935, Mussoliivijeva vlada je nedavno preklicala to pogodim. V Tunisijo, francosko kolonijo, ao bile poslane nove čete. Te so pripravljene na takojšnjo akcijo, če bodo italijanski fašiati provocirali nov incident. Francoske avtoritete v Džibuti, glavnem mestu Somalije, so pozvale domačine pod orožje, ko so bile informirane o zbiranju italijanskih čet v bližini francoske kolonije. Več francoskih bojnih ladij je zadnjo soboto dospelo v Bizerto, pristaniščno mesto Tunisije. Tam se nahaja tudi več podmornic, ki strašijo obrežje. Nasprotniki mehiške vlade aktivni Cardenas napaden na shodu opozicije Rusija sklenila pakt s Poljsko Izboljšanje ekonomskih odnošajev Moskva, 20. febr. — Sovjetska Rusija in Poljska, ki sta bi-i na robu preloma diplomatičnih odnošajev v zadnjem septembru, času češko-nemške krize, sta včeraj podpisali trgovinski in ekonomski pakt. Sporazum je bil dosežen po pogajanjih, ki so trajala več tednov. Pakt vsebuje več provizij o regulaciji transportacije blaga med obema državama. Poljski poslanik v Moskvi je izjavil, da bo pakt izboljšal ekonomske odnošaje med Poljsko in Rusijo. Na podlagi pakta se bo izvoz ruskegs bombaža, tobaka, rude in drugega materiala povečal. Poljska bo prodajala Ruaiji premog, kovine, tekstilno blago, stroje in umetno svilo. Podpisa pakta je dokaz zbližan ja med Rusijo in Poljsko. Moskvs je 22, septembrs, ko je češko-nemška kriza dosegla vi šek, zapretila b preklicem nena-padalnega pakta, če bodo poljske čete invadirale Češkoslovaško. Po monakoveki konferenci se je napetost polegla in polj"k* vUl' da je v novembru naznanila željo po izboljšanju ekonomskih odnošajev z Rusijo. Naznanilu so sledila pogajanja, ki so zdsj razultlrala v sklenitvi pogodbe Mexico City, 20. febr. — Ren žlm predsednika Cardenaaa j« bil oštgosan na shodu opozicije, '4*Me ga sklicali voditelji révolté proti diktatorju Diazu 1910. Govorniki so naglašali na shodu, da je Cardenasov režim fašističen in komunističen in za htevali ustinovltev "prave demokracije y Mehiki." Med govorniki so bili štirje, kl so bili aretirani 30. januarja za radi napadov na Cardenasovo vlado. "Pravijo, da smo agita torjl," je rekel Meno Brlta, eden izmed govornikov. "Cardenas je tudi agitator, toda on agitira namenom, da uniči državo. Mi hočemo rešiti Mehiko, ki Jo Car denas potiska v bankrot." REBEL« REVOLUTIONIST!!! '«•»aJteajft. f.rorge Wuxhinfion. upornik la revolerkmar Razpust komunistič ne stranke v Franciji Pariiki list piie o tej možnosti Psrlz, 20. febr. — Liât L'Humanité, glaailo komunistične atranke, kl ni posebno zanesljiv^ piše, da dobro ve, zakaj je zunanji minister Bonnet poslal svojega emlsarja Fernande de Brl-nona v Berlin, kjer Je konferl-rai z nemškim zunanjim mini* strom Rlbbentropom, Brinon Je urednik lista Information, glasila finančnih ln Industrijskim magna tov. - Komuniatično glasilo piše, da Da lad le rje va vlada čajca le izida predsedniških volitev v Franci-jI, kf se bodo vršile v aprilu. A-ko l>o vlada dobila večino, bo sledU razpust komunistične in Irugih radikalnih strank v Fran-riji, Režim bo nato odpravil |iar-lamenl In druge demokratične u-atanovo in proglasil diktaturo. Okostje 25,000 let itarega človeka najdeno Llnroln, Neb., 20. febr. — O-kamene le kosti človeka, k I Je živel pr*d 25.M0 l*ti, so bile na^ denel' Nrbraski. Odkritje je na mis n il dr Bertrand Hrhultz. direktor murajs ârtMMw univerze. Okostje, m«»d katerim Je »pod njs čeljuat še dobro ohranjena. Je bilo najdeno v globini 40 čevljev pri kopanju Irigacijakega kanala v bližini Bradyja rolgarska vlada zahteva vrnitev ozemlja Konferenca balkanskih driav v Bukarešti PRIZNANJE FRAN. COVEGA REŽIMA BukareAta, Rumunija, 20. febr. — Bolgarija in Ograka bosta obnovili zahtevo glede vrnitve izgubljenega ozemlja na konferenci Balkanske zveze, ki se prične danes v Bukarešti. To zvezo tvorijo Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija. Bolgarija je ojačila diploma-tični pritisk, da dobi naša j Do-bružo, pokrajino ob Črnem morju, katero je izgubila po drugi balkanski vodni. Ta je izbruhnila po uspešni vojni proti Turčiji I. 1912, nakar so ae zmagovite dršave sprle zaradi razdelitve vojnega plena. V drugi balkanski vojni ja bila Bolgarija tepena in morala je odstopiti Dobružo Rumunlji. Bolgarija je ponovila zahtevo glede vrnitve izgubljeno pokrajine včeraj,-ko sta bolgaraki premier Kiosajvanov ln turški zunanji minister Sukru Haro-coglu potovala na vlaku proti Bukarešti. Dasi sta Jugoslavija in Rumunija nedavno izjavili, da ata proti reviziji obstoječih mej, je možnost, da bosta revidirali svoje stališče na konferenci v Bukarešti z namenom, da potegnete Bolgarijo v Balkansko zvezo. Cena, ki Jo ja postavila Bolgarija za pridružitev, )o Vrnitev Izgubljenega teritorija, < Eden izmed vzrokov, zakaj se Bolgarija ni pridružila Balkanski zvezi, je argument, da bi vstop pomenil, da se je odpovedala teritorialnim zahtevam. Nadaljnje koae ozemlja Je Bolgarija Izgubila po svetovni vojni, v kateri se ja borila na strani Avstrije in Nemčije. Jugoslaviji je morala odstopiti Htrumico, Caribrod in dal Ma-cedonlje, Grčiji pa pas ozemlja (d> Egejskem morju. Vprašanje priznanja režima generala Franca kot legalne španske vlade bo tudi predmet razprave na konferenci držav Balkanske zveze. r Driava Tennessee obdrii "opičji" zakon Nasjivllle, Tenn., 20. febr. — Nižja državna zbornica je z veliko večino zavrgla predlog glede preklica zakona, ki prepoveduje pouk o evoluciji v šolah. Poslanec J, E. Deford Js zaman pledirsi za preklic zskona in avo-bodo pouka, da bi znanstveniki lahko učili to, kar verujejo in mislijo. Predlog Je najbolj pobijal poslanec J. W. George. 'Jaz sem proti temu, da bi moje otroke poučevali o nečem, kar ne verujem." je dejal. "Ml val smo |»otomc( Eve In Adams." Protifrancoske demonstracije v Siriji ■Damask, Sirija. 20. fsbr — Člani kabineta ao reaignirali v znak protesta, ker je Francija odklonila zahtevo i glede vsčje kontrole državnih depertmentov. Padcu vlade so sledile protifrancoske demona! racijejV Demsaku in drugih meatlh. V Damask« je bila oklicu na protestna atavks in vse trgovine so zaprle vrsta. Člani kabineta so resigtiirall potem, ko je vrhovni frsncoakl komisar v Hirijl informiral pomierja Dje-mila Mardame," da Francija ne Im ixMlellls nrodvianoatl Hirijl In pa (»ostal, nsj umakne zahtevo. t v P H OBV ET Ï TOREK, 21. FEBRUARJA prosveta THE EN LIGHTEN IIBHT n LASTNIMA tumoral Hi M»fitafi— m IIlit■ <»■•«» Cllm» uV^TZL. m» -JM^yi-JtLÎÏ ta OtaM» ffJ» •>•» • »• ■» (9 M — Suk^rtp.r.«-« nt CiiMi M *« 9" «• tt.M ro#«fc« ^«■l»— ta* Oa* -gii— In«**'« jwta^ J* ******* fc, . rate»" Km.«V 1.1 IÉNIM (MtaS sfii ¿rti » - ES*** a . — M ta »**t4J ^ . «4f« » „uimi ar m rioiMni» f Glasovi iz (tata» » <*to»«>» »• Mta-r (J Sta t». »>•». t*-* M Mita.« I——i. ta ta • ratelM hMM ta ta r«. «ta M ■1 ■ ¿psnsJH lojalisti in mi (tvoji lastni organizaciji kar (Ml reland Ofaio — Ni mi tre- dveh strani. V odboru unije »o ba pevdarjati, da <>/rorana veči-|dve atruji, kateri te opletata 'Sudetski' Jugoslovani Brzojavno poročilo Iz Zagreba newyorškem Timeau ae glasi, da politična kriza v Jugotla-viji, ki Je pred dvema tednoma povsročila padi*: Stojadinovičsvs vlade, ie ni rešena. Gre za rešitev hrvaškega vprašanja In dr. Maček, vodja hrvaških avtonomiatov, mani, da je to vprašanje zdaj lahko rešeno. Dr. Vlad ko Maček, ki Jo v Zagrebu govoril z ameriškim poročevalcem, Jo rokol, da jo knez Pavle, vodilni regent, ttoril procojlon korak do rotitve tega vprašanja, ko so Jo itnobil Stoja-dinoviča; zdaj bi moral storiti šo nadaljnji korak in zadeva bi bila rslona. Ta korak bi bil, da knez Pavle prittano na revizijo uatavo v amlalu federaliziranja Jugoalavljo, v kateri bi bile razne narodnosti avtonomno. Pavlu se pa menda ne mudi poaebno in kriza so vleče. Zdi se, da ima tudi dr. Maček precej čaaa, dokler se Pavle ne premisli, pa pripovo-duje ameriškim žurnallttom, kako stvar stoji. Po Mačkovi sodbi bo Pavlo zamudil velik zgodovinski moment, če pusti hrvaško vprašanje v tej kritični dobi, da bo šo nadalje viaolo v zraku nerešeno. Kajti hrvaško vprašanje j« stično — vprašanju sudetakih Nemcev, prodno Jo bilo rešeno v Monakovem. V Pragi os niso zmenili za zahtevo sudetsklh Nemcev in moralo je priti Monakovo ... Kje pride drugo Mona-kovo, čo bo Belgrad do skrajnosti trmaat napram Hrvatom kot je bila Praga napram su-detskim Nemcem? Dr. Maček meni, da Hrvatje bi no pomišljsli dolgo, ako bi zdaj prišlo do vojno in Čo bi sovrstnik Jugoslavija ponudil Hrvatom neodvisnost — takoj bi pretrgali zadnje vozi z Bol-gradom. "Sovražnik našega sovražnika Jo logično naš prijatelj," Jo pribil dr. Mačok. To oo zagonetne roti. V istem razgovoru dr. Maček tudi pravi, da Jo Jugoolavlja danes priailjena biti v prijatoljakih odnošajih s Nam-čijo In Italijo, kar Izključuje motnost vojno v tem momentu. Sovrstnika, ki bi pridobil Hrvate s tam, da bi Jim obljubil neodvisnost, to-roj ni videti ns obzorju — in kdo sdaj reši "sudetako vprašanja*' n* Hrvaškem. 6o bo knos Pavle predolgo spal? Mačkova primora Hrvatov s sudotskimi Nemci se nam zdi amošna. Pri Sudečanih In Cehih gre za dve široko ločeni narodnosti, do-čim so Hrvatje in 8rbi "brača" enega jezika s edino razliko vere in pismonk. Hrvatje so veliko blitje Srbom kakor ao Slovencem — in če bi Slovenci hoteli biti tako nagajivi kot ao Hrvatje, bi ae tudi lahko krstili za 8udočane. 8icer pa Slovenci niso nič bolj! in neštetokrat ao to pokaaall, da ao najraje dobri hlapci .. . Ko jo prod nekaj loti dr. Tone Korošec, ulovenski MfuehiW", zagodrnjal o znanih punk-tacljah In federativni Jugoslaviji, nI Imel hrbtenice, da bi bil vztrajal na svojem stališču in šol ao jo poklonit v Belgrad. Najbolje bi rea bilo, da knez Pavle usliši Mačka in dovoli Hrvatom avtonomijo. Srbi te no vedo. kako bi si lahko naredil! is Hrvatov najboljše prijatelje — baS na ta način, da Jim dado notranjo svobodo. Kajti potem se Imdo Hrvatje začeli gristi med neltoj, razdelili ae bodo na sto Htrank in sto tatarov —- vsaka strsnka bo pa skušala dobiti simpatij in mo> ralne pomoči pri Srbih napram hrvaškim na-' sprotnikom. V primeru federacije bodo Slovenci vseka-• kor dodeljeni Hrvatom In tedaj prid* najlepša priložnost, da bratje Hrvati pokažejo, koliko ljubijo brate Slovence in bratje Slovenci brate Hrvate. Pokazali bodo pa še kako! — da > as ljubijo prsv tsko kot ne danes ljubijo lir* vatje in Srbi. Kskor do dane« Srbi peatijo Hrvate, tako InkIo potem Hrvatje pestili Slovence in ko bodo Slovenci očitali Hrvatom ti-rsnstvo, bodo zadnji pozabili, kaj mi nekoč oni očitali Srbom ... Zadeva bi bila amuzična, če bi nt bila tragična. kajti bolelo bo najbolj on«, ki bodo imeli najmanj beaede. Kar št- roče «rbak! vodja, to mora veljati — kar roč* hrvaški vodja, Jo sveti evangelij — in kar reče aknentki vodja, ot najbolj razbobnava. Končno je treba pomtnUti, da so Slovenci in Hrvatje — Srbi šo no toliko — dane« prisiljeni šivati v prijatelJalvu t italijanskimi fašisti » in nemškimi naciji. . . In k»r morajo biti "pri-jstslj," morajo imeti tudi vodjo, ki morajo no-, kaj povedati, da so sllti po vsem ivotu «.. na svetovnfcjfa Ijudatvs aimpa-tisira s špsnskimi lojalisti. Potrebno pa je povdarjaii in to te in le, da same simpatije bore malo pomagajo. Dejanja ao, ki štejejo. In teh je ns žalost vse prolnalo. Poznam ljudi, ki so go-raflf pristaši španskih lojallstov, ko smo zbirali prostovoljne pri-bpevke v prid njim, pa njih imen niai nikUfer videl — nikdar jih nisi vidOl na shodih, Jpateri so ae vršili v prid demokrati"" Španiji. Ni se Jim ljubilo ti Usta pri seji organizacije, kj< so člani, da bi kot organizirana skupina zahtevali od zvezne vlade preklic embarga napram itn jalistični Španiji. V čem so njihove simpatije koristile lojali-stom in Škodovale fašistom, e-Ier William Green, predsednik Amorltke delavske federacije. lahko napravi sodbo čitatelj aam. tHoj namen za danes je, da vas povabim na shod, kateri se bo vrtll v četrtek dne 2. marca Narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:80 zvečer. Glsvni govornik bo s. Joško O-von is Chkaga. Shod se vrši pod okriljem Prosvetne matice zs pomoč španskim lojalistom Španski lojalisti se nahajajo v najbolj kritični uri. Pomoč Jim jo aodaj bolj potrebna kot kdaj proj. Vzlic fašističnim uspehom civilna vojna še n« bo končana Skušajmo si tudi predstaviti ne popisno mizerijo množice begun' osv, ki v nepretrgani procesij prihajajo v Francijo. Kako ail-ns Jo njihove beda in še večja jo v ozadju. Oboji pričakujejo pomoč od svetovnega proletari jata. Ns koga drugofa se pa naj obrnojo? Ns "demokratične" vlade, kstore so jih pustile na cedilu in Jih po iškarjotako iz-dalsflpifii^^^^^H DtlsVci in delavke! Se enkrat apeliramo na vas v imenu španskih bojevnikov, njihovih žen in otrok: priskočite jim na pomoč v njihovi naj žalost m* j si uri PrMIte na shod 2. marca. Vstopnina je prosta. Pobiralo so bo prostovoljno prispevke. Prispevajte po svoji moči, ker ves de-nsr bo šol v zgoraj omenjene krvavo potrebne namene. Joško Oven jo rokol, da ne mara no-bOno odškodnino, svoj čas poklanja v prid španskih lojaliatov samo vozno strotke mu bo plačala Proavetna matica. On bo imol več shodov po drugih ns selbinafc. Mi so morsmo potru dfttl, ds bo nst največji. Pridit« LouIm Zorko. med seboj, in njih boj je zane šen tudi med članstvo. Obe stru-( i trdita, da sta v pravem, ne-iiavedna masa pa obema sekun-dira ne vjflloč, da je in bo ona najbolj tepena. Koliko denarja zmečejo po radiu, advokatom, za tiskovino In dvorane. In kdo dru-bo vse to plačal kot avtomo-ji U k i delavci. Ako bi bila masa zavedna, bi rekla: zadosti je to-. I a! vrgla obe struji na smetišče n si izbrala popolnoma nov odbor. Vse tako izgleda, da bo delavska masa dobila zopet precej mastno klofuto, in sicer radi raz- _ poroke Mooneyja, za katerega se me ^ vodi, p0 prjjaznem e borila 22 let, da ga osvobodi ^^ in pokazai, v kateri dvo-okov, v katerih se je nahajal po j se bo me8eca aprna vršila nedolžnem. Stotine dolarjev zal . fed€racije gNPJ za zapad-njegovo oprostitev je prispjva. I penn6 Bratje Hrvatje so o samo društvo št. 121 SNI J. ze|o ^^ da 8G ¿ianj SNPJ. 'osebej se je od strani nekste- 210 šteje 90 članov v rih naših članic kolektalo med odragIem in 35 v m|adinskem od-našimi rojaki za njegovo opro- de,ku Kftkor Hem MHial> ipa<|t stitev, posebno sestra Krajnc se L Slovencev v to društvo, je večkrat trudila In nabirala I to pa 80 brfttj€ Hrvatje veseli, prispevke. Sicer do danes še ni L j|h S|ovenci obiščemo, da spoznano, kaj je vzrok, da se hoče I amo da gQ tudi oni dobri ¿!a. Mooney Iznebiti svoje soproge, nl SNPJ 0 tem 8em se tudj 8am katera, kot sama pravi, je »ia' prepri£ai birala po dajmih ir' "»klJih, ^ Tom Vurkovich me je zagoto-ga reši trpljenja iz ^ ' vil. da ^ haremu človeku ni jetnišnice. Ona ga roti n prosi. njjh nafielbjni, naj bi ji poleg sebe pustil živeti « dVuitvene odborni- še teh par let življenja, katera £ da me oni obiščejo, ji bo narava odmerila ^ jjh je te,efoniino gklkai 8ku- 2e sedaj slišim marsikaterega, Ij- vw odbor poaed€mo 8e o-posebno žonske. ker je tako trdo- ^ mite in ge prjčnemo p0go. vraten in nima usmiljenja na- varjati< Najprvo so hoteli vedeti, pram avoji ženi, katero hoče z kak4nega mišljenja «em jaz. Po-očitvijo pahniti v bedo, bl vedal sem jim. da sem bU rojen moral on oatati še nadalje v San katoličallf toda dane8 8em druge-Ouentinu. Po mojem mnenju, I a prepričanja jn n€ verjamem, ako se bo Kil od svoje žene, bo K dobimo V8e od Boifaf i^or to to blamaža onim, kateri so «e učij0 božji namestniki. To je borili za njega in njegovi na^ bratom društvenim odbornikom daljnjl shodi ne bodo ""«j™ I zadostovalo. Bili smo vsi enake-delavsko maso posebnega vpliva ^ mi41jenja. Ker smo menda in priznanja. AH imajo mogoče uH iejni( je dru4tven pri tem opraviti gotovi elementi, Ljn|k poklical pijače in razvila kateri delujejo na to. da se Moo-|w je veMla družba. Razšli smo Avtn* in Mooneyj§ve homutijc Detroit, Mieh. — Vso tsko iz^ Iglsds, ds delsvatvo še zmira dobiva klofuto s vseh stran ampsk no more zapopaati od kjs iste prihajajo in kako ae jih lotreati. Avtomobwkl delavci Ostroilu sprejemajo klofute v g^st celih 24 ur si* tk b mm m ney razporočl in s tem sam sebi vzame vpliv in ugled pri delavcih? Vae je mogoče. K. Junko, 121. se šele ob dveh zjutraj. Obljubi li so mi, da bom dobil nekaj novih naročnikov na dnevink Pro-sveto, ko jih prihodnjič obiščem Tudi so mi povedali, da se zanimalo za moje dopise, s kateri mi naj nadaljujerti. Nič zato. če me nekateri kritizirajo in da je - Poročilo tuHtopniku Sharon, Pa. — Po dvateden skih počitnicah sem se 8. febru arja zopet podal na kratko poto- boljše, da dobi Hst nekaj novih vanje po naselbinah, da izpolnim naročnikov, kakor pa da bi jaz obljubo, katero Sem dal nekMe- opustil moja porodila, rim društvenim odbornikom. Mo- Mislim, da o dobrotah ne boja prva postaja je bila McKoes mo več dolgo poročali.' Kakor Rocks. Tam živijo večinoma Hr- Lse kaže, bomo kmalu prlsilje-vstJe, Pollaki, 8rbi in Italijani. nl po^ti |e o krušnih linijah Nsllh ljudi Um ni, zato jih tudi L katerih bodo morale čakati po niaam obiakal. par ur dolge vrste, da dob« krož- Nsši bratje Hrvatje so me nik juhe ali pa košarico gnilega prijssno sprejeli. S Tomom Yur- Ločivja. Kamor pridem, povsod kovlchem in njegovo ženo smo vidim, da odslavljajo delavce kar te spoznali že preteklo leto v na debelo, na njih mesta pa na-Moon Runu na velikem federa- stavljajo stroje. Na Ubraryju cijskem slavju. Na 8. febr. sem so mi |>ovedali, da so odslovil ga najprvo obiskiU in bil njogov nad 300 rudarjev, na njih me-Po okusnem Ista pa instalirali stroje. Na West M «s : l • /lom f w M m f f 1 \! ê ts ta» tax kali prt dveh lleamtovih liât ill % (h ira g a T ^andu «em slišal, da so jih odslovili 500. V nekaterih naselbinah rovi še obratujejo po par dni. V Herminieju No. 1 in No. 2 so maj ne za stalno zaprte, prav tako v Hetni, Keystonu in v več drugih krajih. Tisoči drugih pa pričakujejo, da jih bodo vrgli na cesto. Kam bodo ti reveži Šli in od Česa bodo živeli? Slišal sem tudi, da imajo republikanci mnogo ljudi po nasel-Dinah, ki nagovarjajo delavce in njih žene, nij pri prihodnjih vo-itvah volijo samo republikance. _n zaspano ljudstvo jim naseda na Hmanice. To so pokazale jesenske volitve, pri katerih so republikanci zmagali. Nekateri so mnenja, da bi se' ačen človek ne smel zahvaliti v delavskih listih za prejete dobrote. Zakaj se pa potem zahva-jujemo, Če mnogo občinstva po-seti naše veselice, da pomagajo ps&ini društvenim blagajnam? Zakaj v mnogih naselbinah vabijo glavne odbornike, da jih spoznamo in poslušamo? Po govorih ln drugih točkah programa vsi radi sežemo po okrepčilih, po katerih se nam malo kri razgre-je.' Na ta način dobimo nekaj dolarjev v društvene blagajne. Tri če so naša društva aH naši domovi dobili lepo pomoč od občinstva, se tudi *.iher zahvalimo v časopisju. Mnogi tudi željno pričakujejo teh poročil. Prav tako pričakujejo moji naročniki, da jih obiščem, in sicer ne radi dobička, marveč da se malo pošalijo s starim možičkom in ds) jim delam veselo družbo. In jaz se ne branim telesnih dobrot in pridno jem in pijem in vse to prinese dobiček društveni blagajni. Tako sem bil na 11. febr. tudi povabljen na veselico gospodinj-«kega kluba. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ob petih me pokliče Anton Petročič iz Carnegie j a, naj grem pogledati njegovo soprogo in mojo plesalko, katero je pred šestimi meseci povozil neki pijani avto-mobilist in ji zlomil nogo nad Členkom. Na 12. febr. pa smo se peljali v Aliquippo na obisk Bar-tola Wiranta, ki si je pred več meseci zlomil nogo pri delu. On je bil dolgo let zastopnik Pro-svete in Proletarca in bil zelo priljubljen po natielbinah. Zato smo ga šli obiskat Frank Avgu-Itln. Tone Petročič In sin, ki je šoffral. Vsem bolnikom želimo hitrega okrevanja. V tem kratkem čnHU sem obi-< skal Library, Covcrdale, Stra-Imne, Moon Run McKees Rocks. Dobil «em enega novega naročnika, več Htarih pa mi je ponovilo naročnino na Prosveto. Dobil sem tudi za Proletarca, Enakopravnost in Csnkarjev glasnik. Seveds. Prosveta ima povsod prednost. Na 14. febr. je po radiu prišlo naznanilo, da bo dež in sneg. Ker nisem bil pripravljen, da bi mešal blato sli sneg po naselbi-nah, sem se odprsvil proti domu na počitnice. Imel sem liatke za Itiri upravnUtva in je najbolje, da račune doma uredim, ker me nihče ne moti. Ko pridem ob 8. uri domo\. jo bilo še lepo vreme, toda čos deset minut je že pričelo deževati in pozneje še snežiti. Snegs je padlo pet palcev. Potem pa naj kdo reče. da Bo« ne ljubi nevernike. Zeni sem Izrodi velik zavitek mesenih smodk. katere mi kontervira za moj 74-danski post. Povabil bom (Ul|s «a t tlraaL) Tedenski odmevi ANTON GARDEN AMERICA PRED VALOM REAKCIJE Ze nekaj časa je opažati znamenja, ^ Amerika zopet pomiče v nov val reakcije t znamenja ae dnevno stopnjujejo v k«mkr*to dokaz, da je dežela polna notorinnh ntp®^^ šističnih diktatorčkov a la župan Hasue New Jerseyju. Hagueju so višja sodišč» Bj že precej pristrigla peruti in izbila legale niefovi diktaturi. Pričakuje se. da bo zaj odlok v tej zadevi pofeiUo tU d i vrhovna« dišče. J Toda namesto enega Hagueja vstaja -im Hagu^jev; tucate Jtersty £tfyjev. p0 ztM vblitvab ao hagueiz^fti itojavlja po raznih dr* vah Unije. V Fliritu, Mteh., je mestna vU, nedavno sprejela tipično fašistično postavo, pre poVeS u je všško šgitAcijo mfed avtnifni', Urlrel za unijo pri d«mi, Sli pa ko gredo t Sil na delO. Zakon Je kršitev in teptanje n* bo|j elementarnih demokratičnih pravic in >jj mov/ Ta incident pokazvrje, da je vpliv 0 legije V Flhttu še ViftfaO tfelik. ' Novi governer Michigana pa je pokazal J je fašistično nagnenje s tem, da je imenoval načelnika državnega delavskega departmen neko šemo ln oprodo velebiznisa, ki je kot pan meateca Monroeja pred par leti razbil tipičen ameriški aH fašistični način jeklar stavko. Toda avtni delavci, najmočnejša induBtij ska skupina v Michiganu, se ne zmenijo vstajanje ameriške sorte fašizma v svoji di, marveč se veselo bijejo med seboj kot bili udarjeni s slepoto . . . V Texasu, Oregonu in v več drugih dri« vidimo slične pojave, ki obetajo delavstvu gubo vseh pridobitev ne samo zadnjih "marveč od pričetka delavskih bojev. Novi ksaški governer, demagog prvega reda in prt pristaš velebizniške reakcije, je za d< skega komisarja imenoval nekega zakoti . klerka, ki ga bodo antiunijski interesi Iti rabili za svoj ščit pri rasbijanju delavski gibanja. V Oregonu pa je pri zadnjih jesenskih litvah notorična orgSrtizadJa veleposestn Associated Farmers uspela s svojo propaji do ln pridobila veČino volHcev na svojo stl Kot znano, je bila pri Volitvah s splošnim t sovanjem sprejeta postava, ki absolutno podi ja vše delavske -unije državnim funkciom jem in prepoveduje nekatere pajvažnejle tn ske funkcije. Kot je rekel neki unijski vo tel j, je delavstvo v Oregonu s to postavo pol njeno nazaj za sto let. Associated Farmers je uspela v Oregonu di umazanih delavskih bojev s strani nekata unij skih raketi rjev, predvsem s strani Davi Becka, carja vozniške unije na zapadu in gU nega Greenovega pobočnika v razbijanju CIO. Beck je zadnje čase sicer nekoliko nt nil, toda posledice njegovega raketirstva jo vse delavstvo. Associated Farmers, katero financirajo lifornijski bankirji in drugi poljedelski h talisti, pridno zaatruplja tudi farmarske or nizacije širom dežele proti delavstvu, farmarji širi tipično fašistične ideje. Dn Ijivo pa je, da ji bo posvetil Diesov kongri odsek in razgalil njeno strupeno propafii Vsaj zadnje leto je ni hotel. Ljudje slične mentalitete kot je br. Jarti Clevelandu z nekako perverzno zlObnostjo če j o odgovornost za pojav toga renkcionar ga vala na peščico skreganih socialistov. Vi človek dobi ta vtis pri fltartju JSrtžovega «s ka v angleški sekciji PrOsvOte z dne 8. fdl arja. Nisem vOdel, ali bi se jezil ali bi fai pomiloval z njegovo "praktično" politiko! ritarskega oportunizma Vred. Meni je ta pojav reakcionarnega vala či razumljiv. V dsni situaciji sploh ni mof drugega pričakovati. Is sobe ga bruhajo U vzroki. Prvi in fundamentalni vzrok j«" padanje kapitalističnega sistema, ki se »n v dolgi gospodarski krizi, ki neče in ne «f1 popustila ne glede na to, koliko milija"1 a če vlada proč za lečenje njenih posledic, sicer res^ da vlada s temi milijardami odg* proč in zavlačuje dan obračuna, ponovitev« ne krize, skozi kakršno smo šli leta Toda. ker bo milijard prej aH slej zmanjs tudi bogatemu Stricu Samu, je zrušenje * he nad kapitalizmom neizbežno. Iz tega izvira tudi kriza v političnem »jj mu kapitalizma, ki ae sicer odeva t — * kracijo. Ker je vsak politični sistem. 1* * na formo ali ime, tesno povezan s svoji« 1 spodarskim slstemem — oba sta or*ann« tudi idejna dvojčka, nedeljiva in neraadrU va — preide kriza iz enega dela telesa a*'* (Dalje nt S. *rasl > Pred dvajsetimi kti (Iz Proavete, 21. februarja 1919> Domače vesti. Is stare domovine J*^ vest, ds so slovenski, hrvaški In srbski složno na delu sa jugoslovansko repo1'""0 De Is v tke vesti. Sedemdeset odstoUoJ kov amerltke armade Je že odpuščeni 1 ko več je brezposelnih delavcev j Po aveiovni vsjai. Mirovna konf^J bila pretrgana, ko jo anarhist obstrei« «1 menceaua. glavo francosko delegso • , Sovjetska RaaiJa Isprsznjevan^ ruskih pokrajin po save*»iklh st nadsij^ FEBRUARJA Z starega ao Dr. H»- . Slovenije LADINOVICEVA VLADA UlWTOl'll,A demi« jonirak», * ;'Cr je dr. Stojadino- " - D«WJ» Je P<*'l*,"ea «»J* k"0r potaMk volitve— poklican v Beograd V Ljubljani, dne 4. februarja L_ Danes opoldne se je po Cdrlavi raznesla novica, da kletna jugoslovanska vlada Ltijonirsla. Novica je S veliko senzacijo fckako je pnilo do demi-¡T-t miniirtrov je odstopilo. L' je Vladni predsednik dr. ¡^ji Stojadinovii »poročil kne-, namestniku demlsijo celoti-vlade. da je Da bi ie ob teh razgovorih prišlo do sodelovanja opozicije v jih bili vajeni zadnja leta pri "8lovencu'\ V tem uvodniku namreč proglaša, da je slovensko narodno zastopstvo (klerikalci) znalo vedno hoditi po prati poti. O tem, da pričajo tudi zadnja dejstva, s katerimi se pripravlja pot do rešitve hrvaškega in. slovenskega vprašanja. "Slovenec" je nekaj let z vso silo podpiral dr »tojadinoviča, po- lasovi iz 1 naselbin (Nadaljevanja s 2. strani.) prijatelja Valentinčiča. On mi te zdavnaj obljubil, da mi bo poslal sodček ali zaboj piva. Mo- i ovorlti g€Ve gUvn| goče pripelje s seboj več najinih )rijateljev, da ae bomo skupaj novi vladi, nI prav nič verjetno, magal zavlačevati rešitev notra- Želo verjetno pa je, ~da~bo se- njepolitičnih vprašanj in zago- stavljena nova prehodna A lada, farja! sedanje diktatorske zako- s katero bi se opozicija lahko ne, ta Uvodnik pa zaključuje pogajala za morebitno sodelova- takole: "Nas program je bil in MI1 . , . . . -----S čitanjem naprednih 11 veselili. Mogoče ae bo do takrat itov ^ je ProiVeta se tudi la. pozdravila mrs PetročM.Tone obratujcmo Yiaj v toliko, da ve- bo: prava demokracija v Zanimivo pa je pri tem zadr- nravstveni odgovornosti polni pred mi je obljubil, da me obiščejo v Sharonu kakor hitro se ženica »zdravi. Frank Auguštin iz Im-periala pa mi je obljubil, da bo napravil kolekto, da ne bom ho« žanje slovenskega dela sedanje vlade, klerikalcev. Ko so bile vo- narodno skupnostjo . . .'" t Prilagodljivost in z njo zve- dil zmiraj v "grinarskem" klo- ®,0™nel. trpeli po nedolš- J • 1 nem, češ da smo mi sovrašniki ga narodnega predstavništva v sodobnosti kakor tudi v pre- kot ne- p vlade. Uradno poročilo pravi D tega koraka prišlo zaradi go-Brg prosvetnega ministra Ku-IDdiiča v skupščini. Kakšen je I ta govor, javnosti ni zna no, ,r ga listi niso objavili. Po iz-ivi demisijoniranih ministrov i je v svojem govoru označil k smernice vlade taka načela, so v nasprotju a programom, Merim je šla vlada v volilno jrbo. Tiče se to reševanja naj-ažnejšega notranjepolitičnega roblema: hrvaškega vprašanja. Ministri Spaho, Cvetkovič, ulenovic, dr. Krek in Snoj so noči demisijonirali z naslednjo javo vladnemu predsedniku: J današnji debati v narodni upščini, zlasti v govoru g. Bo-uljuba Kujundžlča, ministra rosvete, se je ugotovilo, da so vladi različna naziranja glede reditve vprašanja našega spo-izuma s Hrvati. Mislimo, da mo dolžni ne samo v interesu polnitve naših programskih ¡ljub pred volitvami glede tega jraianja, temveč tudi iz drugih likih državnih ratlogov Čim rej dokončno urediti vprašanje »razuma s Hrvati. Mislimo, da edstavlja vlada v sedanji se-tavi zapreko za ureditev tega ainega vprašanja. Iz teh raz->&ov nam je čast Dodati ostav-o na mesta, ki jih zavzemamo vaši vladi. Izvolite, gospod redsednik, sprejeti tudi ob tej riložnosti izraze našega odlič-ega spoštovanja." Slede podpisi rtih ministrov. To se je zgodilo sinoči. Danes opoldne je kompletna vlada de-iifiijonirala in knez namestnik »prejel predsednika senata dr. orošca. predsednika skupščine Iriča in ministra Spaha in tortkoviča. Zadnjemu je pove-mandat za sestavo nove vla- Danes je bil pozvan v Beograd Zagreba dr. Maček kot pred- Uvnik Hrvatov. Dr. Maček se ie odbijal in bo drevi dospel Beograd. V|ao v novi vladi zavzemal dr. Korošec vidno mesto ali pa — da postane eelo vladni predsednik 5a dr. Stojadinoviča pravi dr fctaček s pravico, da ga ne sma tra za predstavnika Srbov, glede dr. Korošca pa ne more reči, dai ni zastopnik najmočnejše slovenske strankarske skupine In če se hoče dr. Maček pogajati le s takimi večinskimi zastopniki, potem mu pač ne bo kazalo drugega, kakor da sede za eno mizo tudi z dr. Korošcem, torej s človekom, ki je vodil vsa zadnja l*ta notranje državne zadeve in vodil tudi zadnje volitve na znani način. Mandat za sestavo nove vlade je dobil dosedanji minister uku po naselbinah. Rekel je, da kot zastopnik Prosvete moram biti šport dečko, zdaj pa me klobuk kazi. Mrs. Hrvatin pa me je povabila, naj ae 26. ebr. udeležim koncerta mladin skega pevskega zbora Prešerna H*"8? ^atrijski vla- Pittaburghu. Vršil se bo ob 2>- bl b>h Američani vedeli popoldne v Slovenskem domu na iutler st. Jaz sem si sedeže že zagotovil. „ Anton Zidanšek, zastopnik. Ttdenski odmevi (tfa&ljeranje t Z. strani.) tično in neodoljivo tudi na drugI del. «» Dokler, gospodarska stran kapitalizma prllično gladko funkcionira, tudi njegova politična forma, pa bila psevdo-demokratična ali avtokratična, ne zaznamuje potresov ali kaosa. To stran vprašanja morajo dobro preštudirati posebno ti sti, ki menijo, da je politična demokracija nekaj separatnega ekonomske in socialne strani kapitalizma in da bo vsled tega z junaško politično borbo mogoče obvarovati demokratične pravice in politično svobodo ne glede kaj se zgodi z ekonomsko strukturo, na kateri ao bazirane. • Drugi vzrok za Nastajajoči val reakcije je ekonomski fia ako novega deala, ki * skuša zdraviti kapitalistične kontra dikcije z novimi kontradikcija dosegel lepe reforme — vsaj na ^stL^I'M^rdV mu uspelo I P»?/"«. Toda ™ bolnem, od sestaviti neko prehodno vlado. Nfctoga te vlade pa bi bila — in taka bo najbrže Mačkova zahteva .«— da izvede svobodne, tajne volitve, da se pokaže res pra- gnilobe razkrajajočem se telesu ne morete napraviti vabljivega vrta in pričakovati, da bi na njem rasle lepe rože. Nekaj ča sa mogoče rastejo, toda kar le vična podoba, kdo naj zastopa P**« Petnega jutra jih pokos . 'slana. In tako je tudi z novim dealom. posamezne narodne in politične skupine. In da dosedanji vladni politiki nekaterih skupin late stopijo v morebitna pogajanja ali volilni boj, so podali demisi-jo ravno zaradi hrvaškega vpra Kljub temu, da so bile ljudske mase še pred dobrim letom jn pol polne navdušenja za nov deal in njegove reforme, se ji in šanja, češ da se ne strinjajo s I danes zopet polašča dvom takim gledanjem na hrvaški pro- obup, ker Roosevelt ni pričara blem, kakor ga je označil pro- dobrih časov v deželo, kakor je neutemeljenih predsodkov, do-dočim so mnogi drugi ostali nje •vesti člani in delajo za njen obstoj povsod in kadar jim dopušča čas. Zakaj? Kaj imajo oni od tega, da toliko agitirajo za 44Narodno"? se je še maraikateri vprašal, a ai ni znal pravilno od |e: da dobimo podporo. To pa ni vse Imo, da smo slovenske narodnosti in ns "avstrijske", ker av-i istrijske narodnosti sploh nI. V času svetovne vojne so te dešele, ker ao tudi mnogi Slovenci trdili, da ao "avstrijske" narodnosti. Ni čuda, da so Američani gledali na nas kot na svoje sovralnike, misleč, da «mo mi T Staro vprašanje Hellingham, Wash. — le sem razmere med avstrijsko vlado in njenimi podaniki Slovenci, bi nas imeli za svoje prijatelje in I Dr. chafcandar, vodja Arabcev ne sovražnike. To bi bili morali |s balkona poalopja v Damaaku. mi aami pri vsaki priliki storiti: Američanom povedati, kdo t smo in koliko mi "odločujemo"!¡7f}Q1(lnp Siriji, govori veliki množici pri napovedi vojne in drugih misli, da letošnjo zimo bomo vainih vladnih ukrepih, ostali brez snega, pa se je pri- Pariška "Marianne" je prav- ui . ^ a t t p«_i Američani niso vedeli, da je kar priobčila izsledke svoje un- kaaal od 6. na 7. februarja. Po- Lvltr,jBkft viHda bii, l1€mika fo kete me>d nekaterimi frttnCo«ki- noči ga je upadlo 5 do 6 P*^*^ nemški jezik gojila, dočim ie m, učenjakih) treh vprašanjih: nj par dneh je zopet i»g "U. Llovangki mïtomm je- Katera iznajdba bi bila človeštvu Med tem časom je tudi zapihal L^ iap01ltavlia|a ^„od. Ce ai Uj bol J kdristna in katera izmed vzhodno-severni veter m tako hotel dobiti kak|no driavno de- dosedanjih mu je najbolj škod-smo imel« nekaj dni mrzlo, po- L ge je IahUvalo inanje nem- |jlva; naposled: kateri Izum bl tem m še zdaj pa dež z južnimi |kegl jn ne .m w koA6ek kruha Aivkete v Franciji so močno u^ kopu, je ée povolljiioj delamo po|ln se p0Mt^ni> Tem n, same- domačena navada in alavni mož- riti, kajti kruh je prvi; ampak I je odgovarjajo včasih na prav _______________________________ tukaj v Ameriki pa luliko jasno [čudna ln naivna vprašanja, med-1 ti odrešitev človeštva s strojno „i., \,An u 7Hnï n. ho.Iin odkr,to P°vemo' kdo -mo Î Um ko ,mM »v^ovno "l,|n»ni civilizacijo. Kakšne prelep« sa- -IB€ n»m nl batl- zaradi I reprozentanti po navadi ne od-' tega ob službo. govarjsjo ha nobena šurnallstlč- Skozi stoletja je habsburški I na vprašanja. Tako je torej nemški vladi toliko uspelo, da 1 "Marianne" dobila odgovore mnogi Slovenci še danei nosijo I Psula Valéryja, Edouarda Bell ne bo vreme Še "premislilo se dela tiče , še povoljiv 5 dni na teden. Pri društvu smd| pa bolj počasni. Zadnjič sem pisal o vpraša^ več kakor štiri stoletja, polaga Hvoje .najdrznejše nadeje v iznajdbe in Izume. Vaako res p&! menljlvo iznajdbo spremlja lz* irva čudovita svetloglednost» Kaj vse ao si ljudje obetali od znajdbe strojev! Nastala so oe-a socialna gibanja, ki ao napo4 vedovala, da bodo stroji pripravili .pravi in resnični paradiž na zemlji. Stroji Uodo-opravljali mehanično vse taško delo, človek bo samo nekaj ur na dan za|K>-alen z njihovim vodstvom, vos ostali čas |ai bo lahko posvečal avojl* duševni izpolnitvi in zabavi. fie danes obetajo tehnokra- čem sprožiti, kaj je izobrazba: Ker se je že veliko govorilo in pisalo o tem predmetu, bi bilo dobro — vsaj jaz tako mislim — sprožiti nekaj besed. Tudi tq vprašanje je jakc težko določiti, kakor vprašanje, kdo je delavec. Kajti če se zazremo v vidimo, da vse, kar Ži nje je imelo Človeštvo o svoji bodočnosti, ko se Je uresničeval stari načrt, da bi človek dobil mehanične perotl; kako čudovito ae bodo narodi po zračnem mor< |v svojih srcih neko sovraštvo do na, dr. Ramona, Augusta Lumle-hu ibllževali med seboj! Ne po- vnega, kar je slovanskega, po I ra in dr. Odgov ore, ki drugi plati pa Častijo vse, kar jeldvomno zanimivi, germanskega. Ti ljudje gotovo | ^vzamemo ,,e-n|ka in krs- mi. Na polju socialne in delav- nariwo vm^ aa ^e. w, ^ ^^ Hitov, ^ Valeryja, ki ske zakonodaje je novi deal m J - f^rlviie vidimo delAvski H,tl 10 " nirodi' Uva rad irvnijc in paradokse, so ljudje tega v naravi ne vidimo ali nočemo priznali, da je — delo. Seve, ml le štitfemo ono delo za delo, ki je koristno za človeka oziroma za družbo. Vzemimo najprej J>rosveto in našo podporno organizacijo SN "e- |iablmo velikih u|K>v, ki so bili zvezani z iznajdbo In razširjenjem radia. Koliko prilike, da se odpravijo stari, Škodljivi pred* sodkl in da nastopijo med narodi tesni stiki, ki naj za vedno NI treba imeti posebno raz v I« tega daru za sklepanje, da pri« znamo: koliko Izumov, toliko da ie Jim da pravica. |vg| odgovori na zgornja vpraša Iz tega mojega dopisa bi kdo nja resni, jkmo eden izmed njih onemogočijo barbsrako vojeko- mogoče sodil, da sem jaz sloven- meni, da bi Človeštvu najbolj ko-¡vanje! ski nacionalni domišijavec ali fa- rlstil izumitelj, ki bi tako izpo- na/tik. Ne! Jaz spoštujem Nem- polnil sedanje letalstvo, da bi __________ ca, a ravnotako Slovana ali I ta- postalo letalo absolutno varno ........................... Pj"" M nogf "¿(Tj e že~pu s t i Ui raz- llijana, ker tako pravi delavska občilo, ki bl se ga lahko poslu- |ii^aranj."zares, s'tehniko smo ličnih vzrokov ter mnogi tudi iz stranke, pa tudi moja — zavest, ševal sleheren čJovek; ta časti- Ljosegli čudovite reči In to, kar 'Resnica je: Slovan doaihmal ni lec leUUtva «i od tega obeta L Je ^^ pred iU)lstjl celo teo-bll niti blizu toliko laobrašen— daljnosežno zbllžanje narodov. ^^ nemogoče, je sedaj samo ■vzeti Cehi — kolikor Germani, Vsi ostali udeleženci ankete se ob um#Vno dejstvo. Ne liker ni imfcl šol. In tUtl srečni, ujemajo v odgovoru, da bl člo- ulo mftrvti radlj((kj apmt j« ki so imeli šole, so pa Itak iagi- veštvu najl)oiJ koristi), kdor bl 6u-nl: če bi va* propadlo, bi člo L^j kakor »o Jn nfiadontnl pri ser In Charles sta izjavila, da so vsi Martinovi ukrepi, odkar je suspendiral petnajst članov ekaetlvnega odbor* svtne unije v jsnuarju, nelegslnl. Martin Je dejal, da gs akcijs u rudnikov ni presenetila. veštvo našega atoletja pred oč mi poznih zanamcev najlepše predatavljal radio. Vsa drugo letalstvo, |Kidm<»rnice in druge tehnična "čutleže" — si lahko pomočki omogočali ;prlmltiviMH mu'človeku nekdanjih, časov. VekoviU. nezuahsko zapletena lairba med dobriIn zlom, o-ataja v nadaljnje vefcovf najtei- Enajšt mehiikih rebmUv ubitih Mexico City, 20 febr. — Ge-neral Juan Dominlquez, vojaški poveljnik v Guanajustl, Je Infor mirai vojnegs ministra o bitki veks In človeštva, In ni isums, ki bi bil mogel priti \ okom temu moralnemu vozlu človeštva. Človek predata v I, m«H«m ko | j j in najosnavnejM problem člo-prenos besad in glsab* va lovih prekaša eelo aanjarlja ljudi bujno domišljijo. Tako |eden izmed pariških učenjakov Ts v naglici postavljena vpra J^nja in tak«i rekoč mlmo|rred» Izhečeni odgovori osvetljujijo s I.IHTMC A rilKIINMTVA med rebel I In federalnimi četa-1 posebnega zornega koU temelj-ml v Irapuatu. V bitki ji bilo jA Mil»auka*. "Primoreéi Dovo- najst rebelev bitih. in pet vojakov u- na vprašanja naše civilizacije Odkar Je človeštvo «topilo na | lit« |iodpis. drugače stvar ae bo sedanjo ragvojno pot, torij I« 1 objavljena. SIGRID UNDSET: JENNY § ROMAN „ 'n ROMAN fulimfl ff« 4 (brockt "Kako ae godi Cesci?" je vprašala Jenny, ko ata nedela neko dopoldne pri nji v atelierju pri čaši whiakyja. Qj. "Da. Ceaca . . ."Gunnar je napravil požirek iz avoje čaše, pušil in ozrl v Jenny in Jenny vanj. • Bilo je tako milo, sedeti »pet ž njim in govoriti o ljudeh in atvareh. ki ae jim je tako zelo oddaljila. Bilo ji je, ko da je nekoč daleč, daleč odtod tam nekje na kontu »veta »poznala njega in Ceaco, živela ž njima in delala ž njima in bila ž njima vesela. Motrila je pred »eboj njegov odkriti, zagoreli obraz s poševnim nosom. Se kot >dečka ga je nekoč nekdo kresnil po njem. In to je rešilo Gunnarjevo fizionomijo—je rekla Cesca—drugače bi bil najstrašnejši tip moškega kraaotca. To je bilo tedaj v Viterbu. Bilo je nekaj na tem. Ce ga je človek gledal potezo za potezo, je bil prav za prav zal kmečki fant a svojim nizkim, širokim čelom pod rjavo-kodrasto grivo, s svojimi velikimi jeklenomodri-mi očmi in rdečimi, polnimi usti, z vrsto svetlih, belih zob., Bil je ves zagorel od solnca vse tja do okroglega čvrstega vratu, in njegova plečata, prej jedra |*>stavš je učinkovala skoraj brutalno v svoji zdravi, mišičasti lepoti.—Kljub temu pa so njegova čutna usta in njegove polne trepalnice imele na seb{ neki čuda nedolžen, nedotaknjen izraz in v njegovem nasmehu je ležalo včasi nekaj neskončno finega. Imel je dvoje pravih delavskih rok z debelimi kitami in grobimi členki na svojih kratkih prstih; umel pa jih je premikati na neki poseben, živahno prikupen način. Bil je za spoznanja bolj suh, drugače pa je bil videti zdrav in čvrst, med tem ko se je ona počutila vso tako zbito in nezadovoljno. Vse poletje je prebil z delom; kadar ni slikal, je čital grške tragedije. Keatsa in Shelleya. "A zdaj me je pričelo mikati, da bi se lotil tragedij v izvirniku," je dejal Gunnar. "Potemtakem se bom moral pričeti učiti grščine in latinščine." "Bože mili!" je rekla-Jenny. "Bojim se, da se boš imel tolikanj učiti, preden si boš pomiril dušo, da navsezadnje že ne boš imel več časa za slikanje—razen ob delopustu." "Pač, Jenny, moram se naučiti. Rad bi namreč napisal nekaj člankov," •Ti tudi? Tudi ti boš pričel pisariti članke?" ae je zasrnejala. "Saj, celo vrsto o raznih predmetih. Med drugim hočem načeti vprašanje, da bi spet uvedli grščino in latinščino v šole—na vsak na-. m je potrebno, da se tu pri nas spravi nekaj kulture med ljudi—." "Za vraga!" je rekla Jenny. "Za vraga, res! Zakaj tako ne more Iti več dalje. Za naš nacionalni simbol so povzdignili nekakšen rožnato pobarvan lonec za kašo s par vrezanimi čačkami. kar naj predstavlja neroden posnetek naj k la verne jšega vseh evropskih slogov—roko k oja. Tak je namreč naš nacionalizem tu gori. Sama veš, da napravi največ vtisa v tej zemlji to. če kak umetnik ali navaden smrtnik prelomi s šolo ali s tradicijo, ali pa če odtMive pokorščino ljudskim običajem in pojmom. ki jih imajo navadni omikani ljudje o »podobnem vedenju in o dostojnosti. Moj namen pa je, imvedati rojakom, da bi bilo »pričo razmer. ki vladajrrtu gori, prav za prav nujnejše, če bi poskusili navezava!'! stike, si prisvojiti, pripleniti in zvleči v svoj domači brlog nekaj tistih nakopičenih zakladov, ki jih tam zunaj v K v ropi nalivajo z imenom kultura. Pri nas ti (ta odkrhnejo samo kak majhen ud iz sestava. iztrgajo kak posamezen ornament iz sloga, da govorim čisto dobesedno—prav iato velja tudi za kako duhovno strujo— porezbarijo in potrkajo malo lam okrog in !o tako nerodno in islurtai, da ni več pre|mznati tega, nalo pa bahaško trdijo, češ, da je to izvirno in |>atentirann nacionalna norveška last." "Ze prav. Pa take grehe so zagrešili tudi v onih časih, ko je bila klasična omika še ofici-jelni temelj vse izobrazba v tej zemlji." "No, že. ,A tedaj so poznali samo čisto majhen košček klasicizma. Odlomek. Trohico latinske «lovnue in |s»dobno. Nikoli ni visela pri nas med slikami naših velečastnih prednikov k«ka slik,» tega, kar se imenuje klasični duh. Dokler pa se to ne Ist zgodilo, slojimo izven Evrope Dokler ne bomo občutili v grški in rimski zgodovini najstarejše zgodovine svoje lastne kulture, dotlej tudi nimamo evropske kulture. Saj ne gre za to, kakšna je bila U zgodovina v resnici, marveč samo za to, kako nam je bila izročena. Ce vzamemo za primer vojne med Sparto in Mesena m i: v resnici je šlo samo za nekaj poldivjih pastirskih rodov, ki so se pred davnimi davninami borili med seboj. V izročilu pa, kot nam je sporočeno. so bile te vojne klasičen izraz nagona zdravega naroda, ki je rajši do zsdnjegs možs poginil, nego bi prensšal nas i lat vo svoje indi-vidualnoeti in svoje pravice do samostojnosti. Strela jasna, in mi se že stoletja in stoletja nismo več borili za švojo čast, temveč si namestu tegs rsjši basali svoje trebuhe z milijoni sirovih štrukljev in celimi tovori kaše. — Peržan-ske vojne na primer so bile prsv za prav kaj-pada brezpomembne, življenja zmožnemu narodu pa pomenijo Salamis, Termopile in Akro-poiis cvet najžlahtnejših in najzdravejših nagonov. Besede ps se bleste vse dotlej, dokler so ti nsgoni kaj prids in dokler kak narod meni, da mora braniti avoje aposobnosti ter sme biti ponosen na svojo preteklost, svojo sedanjost in svojo prihodnost. 'In vse dotlej lah-ko kak pesnik napiše živo delo o Termopilsh, izpolnivši gs s svojimi lastnimi živimi čustvi. Se spominjaš Leopardijeve ode na Italijo, ki sem ti jo bral nekoč v Rimu?" Jenny je prikimala. "Nekaj retorike je pač v nji — a za boga, prekrasna je! Ne-li? Saj se spominjaš, kako pripoveduje o Italiji, najlepši ženi, ki leži ukle-njena v prahu, z razpuščenimi lasmi, ihteč v svoje naročje. In potem si zaželi, da bi bil on eden tistih mladih Grakhov, ki ao stopali v Termopilah smrti nasproti, neustrašeni in vedri, kakor bi bili šli na ples. Posvečena so njih imena in Simonides jim umirajoč poje svoje hvalnice z vrha Antelosa. Pa vse one stare, prekrasne povesti, ki u-činkujejo kot simboli in parabole in ki nikoli ne zastarajo. Pomisli samo na Orfeja in Evri-diko — kako preprosto: vera v ljubezen premaga celo smrt samo — a le trenutek dvoma in vse je izgubljeno.- Pri nas doma pa poznamo samo nekakšno opereto o tem! Angleži in Francozi, ti so znali izrabiti stare simbole za novo, živo umetnost. Tam zunaj so se v ugodnih razdobjih le še rodili ljudje, katerih goni in čuvatva so bili tako izkultivira-ni, da so postali močni dovolj in nam napravili usodo Atridov razumljivo,- tako da nas je zgrabila, kakor da amo jo sami doživljali. Tudi Švedi imajo še živo zvezo s klasicizmom. — Mi pa je nismo imeli nikoli. A kakšne knjige so na primer to, ki se bero tod pri nas in tudi — pišejo? S solnčnimi žarki prepletene povesti o nekšnih brezspolnih maškaradnih figurah v empirskih oblačilih — danske umazane knjige, ki moškega preko šestnajstih let že ne morejo več zanimati. Ali se kak zelenec raz-nema za mlstlčnost, večno ženskost kakšnega dekletca, kake prezrele tičke, ki ga Vodi za nos, ker on sam nima dovolj zdrave človeške pameti v sebi, da bi videl, da se da ves ta rebus povečini rešiti z izdatno zalogo brezovega olja." Jenny se je zasrnejala. Gunnar je pričel romati |h» sobi sem ter tja. "Hjerrild se zdaj menda tudi ukvarja s kako knjigo o sfingi. — Slučajno tisto junakinjo nekoliko pobliže poznam. Nu. da. tako blizu mi nl bila. da bi se mi zdelo kdaj vredno, da bi jo našeškal. Pa vendar, rad sem jo le imel in vsa stvar se mi je priskutila. Ker slabo mi je prihajalo, ko sem odkril, da bo prav ona ta junakinja. No, z delom sem se vendarle od-križal te stvari, veš. — V splošnem, glej, Jenny, je po mojem mnenju ni stvari, ki bi se ne dala premagati s delom." Jenny ja nekaj časa molčala. "Kaj pa Ceaca . . .?" je vprsšsls nsto. "Oh saj, Csaca! Gotovo se ni več dotaknila čopičs. odksr je poročene. Ko sem jo prišel obiskst. mi je ssms odprls — služkinje nimata. Na sebi Js imels progast kuhinjski predpasnik in metlo v rokah. Njeno stanovanje obstoji iz alelierja lu dveh majhnih lukenj. (Dalje prihodnjič) Oberlajtnant Trattnigg Jurij Csdeft Ji»» en onega leta, ko settf' se sjH.znal ž njim. je bila straK«>>^./' i« : detev na, mrzla in blatna. Gazili smo po oberštajerskem bla lu. ki Je kar priseaavalo vaško » lopin jo, večno deževje je moči ki koiirivaato obleko ns nsših iz muč«fi i h telesih In od čet* ae prožno strašili prstna neprestano dvigala soparle* ne blsgo dišečih hlapov. Nič msnj 'rfsHM-n ni bil »i-tav nsše č« te vojne. MlečnotoM dečki, bledi, nedohranjeni in nepres|wni ter Uradsti in brkati dedci ao tvorih pretežni del moštva, kakor da «o se očetje in sinov i skupno dvignili, da daleč od doma v tuji deželi lačno novo Življenje brez vaškega emtala in tako zelo narobe. da nl nihče vedel, jeli bolj Jalostno ali bolj neumno. Rledi-avl zastopniki najmlajšega letnika in kosmate "staro kosti", kakor ao se s nekskim bridkim |Mtm»s<»m nalivali |«tletni in š«* starejši cesarjev i vojšča- skladišča, čofotali po lužah ns dvorišču sil pa ae preganjali po samostanskih travnikih ki so pila Je te v petjem lotu velike ¿lh umn* P»1* «•*•<»! »"O* trs» ve v širokih psaovih polili s tekočino is gremice. V to druščino ao začeli po malem tyspati starki onih čet. ki so srečno od nesli življenje is isdnje ofenzi ve ns Soči. Ti jsdniki so še povečali obupno sliko nsše čete Kadar nas je olilila ploha, je njih oguljenih mestoma preftga nih plaščev tekel umazan potoček rdečkaste vodice, morda od krvi, morda od rdeče kraške prsti, najlirl od obojrga. Novodo-šlecl mi nam prinesli žalootnih nov k J m ne ta je zadelo na Ga brijelo. Mat ko Je padel na Sv Gori. tega je nekje .drusod ras* | mesa rilo. eni je končal v neki i madžarski bolnici. Dolga, predolga vrata., — ---- PROSVETA Med novicami je bila ena zelo pomirljiva. Vrli Krsševec, nsš četovodja Kodrič je od nekod prinesel vest, da je zadelo tudi oberlajtnanta Trattnigga, kar e vsa četa pozdravila z iskrenim zadovoljstvom. Bil je to mož, ki se je znašal nad nami, ker je po njegovih žilah plala ista kri n ki mu je besno stopala v glavo, kadar je čul naše besede, se delsl, kakor da jih ne razume in se vendar spominjal, da mu je rodna mati gov orila besede nežnosti v istem jeziku. Koliko zla nam je prizadejal ta janičar, kako je teptal po našem ponosu in kako naslado nas je gledal v umazanih cunjah, kadar nas je večnem "auf in nider" gonil po blatnem dvorišču in po pognojenih klošterskih travnikih! dosledno točnostjo je prišlo njegovo povelje "lezi!" vedno oni trenutek, ko smo stali tik pred veliko lužo. Komaj smo šofnili vanjo, že je zarjul svoj "auf", da se je pasel, ko je okoli nas pršelo gosto blato. Na travnikih si je izbral redno one široke rjave proge, da amo se vrgli vanje n da nas je potem z vso pravico zmerjal s smrdečimi kozli in svinjami. Dejal je tudi, da je to u-spešno sredstvo proti ušem. V dnevnem povelju so to brezdušno početje imenovali zaposlitev. Toda vest o poginu objestne poturice, na žalost, ni bila točna. Nekega dne se je pojavil pred četo. — dih nam je zastal ob pogledu nanj —, in začela se je stara gonja. Nihče mu ni šinil dovolj hitro pokoncu, kadar ga je poklical, nihče, nI 'dovolj hrupno udaril peto ob ipd(d, kakor je zahteval Trattnigg, ta izvor našega obupa in Cilj našin prokletstev. Napravil se je, ka rati nekoliko rokodelcev za potrebe vojaških delavnic. Kodrič je švrkal med vrstami od voda do voda in po nosovih izbiral krojače, čevljarje in mizarje. "Kaj neki delaš, saj Oblak ni krojač," sem ga opozoril. "Vem, da ni, ampak oni hudič hoče imeti vse ajnscvaj, bomo že potem sami vse uredili, da bo prav." Na iati način je Kodrič ročno sestavil pevski zbor za neko cesarsko mašo: Eden, dva, tri —-prvi tenor, eden, dva, tri—drugi tenor, itd. Ni bilo pet minut, pa je strumno javil Trattniggu, da je razdelitev izvršena. Ozr sem se na pevaki zbor. Pri tenoristih je stal Pavlič, ki krnil ka. kor zober, pri basih je bil Ma-zovec, ki ima glas kakor bi cvill la cirkularka . . . Niti nasmehnil se nisem, tako zelo smo bil vajeni sličnih bedaatoč, porojenih iz zahtevane službene gorečnosti. Zdaj se je oberlajtnant loti poimenskega klicanja. "Gir" se je glasijo zdaj tu zdaj tam. Vsakogar je ošinil z daljšim ali krajšim pogledom, ki nikoli ni ime nič človeškega. Po prvih petih imenih se je klicanje nenadoma ustavilo. "Kadeč!!" se je drl nad-poročnik, "KadečJ" so ponavljale za njim straie. Kadeč pa se nl oglasil. Po treh, štirih imenih je vedno zopet prišel na vrsto Kadeč, spremljan z neslav nimi izrazi iz živalstva, iz ži vinoreje in iz drugih panog pao-vanja, ki je bilo v avstrijski voj ski na znatnejši višini nego tak tika in strategija. "Kdo je nelfi ta Kadeč?" m poštpne poleg stoječi Janez Zu pančič iz Ajdovca, stara kost "S tem imenom ni pri nas nikogar," mu odvrnem, "to bo naj brž kaka nova svinjarija tega hudiča." "Ampak skupil Jo bo pošteno če ga dobe. ¿akaj neki gleda satan vedno v našo strmi, kadar ga pokliče?" je zaskrbelo Janeza. Kdor je hil poklican, je stopil iz vrste in se uvrstil v nov red v oaadju. Vfdno manj nas je bilo in čedalje češče ae nam je opletal okoli ušes usodni Kadeč. Napeta poiornoat se je čkala vsem ns obrszih. kdo je neki mož, ki se ne oglasi in s svoj in« molkom kliče Jezo poveljnika na vso četo. Začelo se mi je dozdevati. da »e morda med nam« le kdo piše Kadeč, da je preališal prvič svoje ime in al zdaj ne upa več popraviti tega pregreška. Začel se mi je še smiliti, ko sem npaatf, da sva aamo še jaz in Ja-• net Zupančič v vrsti. Trenutek potnejp »em stal Žf sam. VRHNJA PLAST "Pozdravite mojega očeta in povejte mu, da ga hočem videti.' Grobove so odpirali! Za zdravnike 18. in t9. stoletja menda ni bilo težjega vprašanja nego je to, kako bi si priskrbeli človeških trupel za anatomske študije. Od Galena dalje so mogli zgradbo človeškega telesa proučevati le s pomočjo žabjih in opičjih trupel. Posvetne in cerkvene oblasti so jim namreč prepovedovale se-ciranje človeških trupel. Čeprav tu> se pozneje ti predpisi v toliko ublažili, da so mogli poedinci svoja trupla zapuščati zdravnikom, so bili ti, pa tudi medicinske fakultete v stalni zadregi. V teh okoliščinah niso oklevali, da bi si trupla priskrbeli tudi na nezakonit način. Sloviti dr. Rondelet, ki je živel od 1. 1507. do 1567., si ni vedel druge pomoči, nego da je seciral enega izmed "Aha, to homr den Kadeč," je zdaj Trattnigg stopil bliže k meni. In začelo je deževati name c. in kr. prokletstvo. Zdaj ni zado^ stovalo več domače živalstvo. Oblikani in izšolani mož je posegel v Azijo in Afriko ;po slona, po nosoroga in po Kafre. Pri tem je menjal atribute: smrdeč, zabit, hudičev — vse to v klasičnem armadnem jeziku. Ni bilo dvoma: Rohnenje je šlo na moj naslov, dasi nisem imel niti pojma, kaj bi bil povod temu divjanju. Vdano sem prenašal izbruh, že nekoliko radoveden, v čem Je stvar in kdo bi bil ta s prekletstvi najvišje obloženi Kadeč. "Ali «e boste že oglasili, vi patentirani rogati bik? Kadeč!" Jaz: nič. ' * "Kako se imenujete, vi na-dušljiva žirafa?" "Cadež, gospod oberlajtnant!" Spoznanje me je obšlo, da sem le jaz tisti nesrečni Kadeč. "Ne'Kadeč?" je zatulil Trattnigg. "Ne! Cadež!" sem ovrnil. "Zame »te Kadee! Ferštan-den?" Bilo bi še zmerjanja, toda zaloga je bila menda izpraznjena, neizčrpen tudi Trattnigg ni bil. Nagnal me je v vrsto, zarjo I popelje in za četrt ure smo bili že na onem progastem kloštrakem travniku. Povaljal — možje so imeli neki krepkejši izraz — nas je korenito po onih gnojnih progah. Ko smo šli domov trudni, blatni in smrdeči smo morali peti. Pavlič je rulil kakor bik, ki ga pobijajo s sekiro. Mazovec je cvllil kakor prašiča, ki jo vlečejo za uhlje na ploh in ji kažejo nož. skratka: petje je bilo popolnima v skladu z vonjem, ki je o-stajal za nami Nadporočnik se je zadovoljno smehljal. Včasjb je pogledal proti meni in me boflril: "I* strumneje, Kadeč! Zi fr-damter Kadeč!" Nimam prijetnega »pomitja na oberlajtnanta Trattnigga. Kjerkoli j» dane* U spačeni izdelek šulferajnske šole. naj ga lepo po vrati zadeva ver ono. kar smo mu namenili v trenutkih našega ponižanja [ svojih umrlih otrok, da je lahko imel svoja medicinska predavanja. Drugi zdravniki so se pla-izli ponoči k vešalom in odnašali z njih trupla obešencev. Večina pa se je zanašala na ceh posebnih možakarjev, ki jim je ljudstvo nadelo ime "mož vstajenja," ker so plenili grobove in prodajali mrtvece najbližjim klinikam. *' Ta obrt je cvetela še v .preteklem stoletju posebno na Angleškem. Potem ko so bili možje vstajenja dolga desetletja delovali neorganizirano in so konkurirali drug drugemu, so se na zadnje strnili v krožke, ki so pazili posebno na to. da bi v obrti ne bilo nobene "nelojalne konkurence". Poedine tolpe so si medsebojno razdelile pokopališča v Londonu, Glasgovvu, Edin-burgbu, Manchestru in Dublinu. Kdor je v tujem "revirju" plenil grobove, je zapadel smrti, njegovo truplo pa so kakor druga tru,pla prodali kakšnemu zdravniku. Zdravnik A s t le y Cooper je na neki seji poslanske zbornice izjavil, da si more po svojih zvezah priskrbeti truplo vsakega človeka, pristaniškega delavca ali lorda. Tatovi trupel so pri tem ravnali tako spretno, da zjutraj grobu ni bilo videti, da mu je ponoči zmanjkalo trupla. Počasi »o se ustalile tudi neke cene za ukradena trupla. V -prvi tretjini preteklega stoletja «o ,plačevali za truplo nW Angleškem 5 do 12 funtov šterlin- TOREK, 21. FEBRTua^ gov. Cim sigurnejši *o biU slufcki zločincev in čin, y-1 se zdravniki privadili nanj* J dobavitelje trupel, tem boli ši plenilci grobov fpočetka so delali realno jn * svoje "blago" pobirali res n* i kopališčih ter vislicah, pj pa so si domislili, da je moJ ljudi tudi ubijati in njih trS prodajati.. Nešteti potepuh!; postali na Angleškem žrtev Z di. ki so jim ponujali prtnoči^Tl »jih omamljali s pijačo in umorili, običajno tako, da ko .> zadavili. Najbolj proslula zl<*i ca te vrste sta bila Willjq Burke in William Hare, ki sta kratkem času umorila šesti,a» svoilh nočnih gostov, da bi p* dala njih trupla. Takšne stvari je zakon sevi da plačeval s smrtno kazni* zato so se drugi zločinci o^ te nevarnosti na drug način. Ki so se "posli" sklepali seveda mo ponoči in zdravnikom ni bjjj do tega, da bi jih oko postat zasačilo pri nakupovanju trupi so možje vstajenja svoje žrti san)o tako omamljali, da so h videti mrtve. Nato so z vorjenim znakom potrkali zdravnikova vrata, položili "tn plo" v vežo, vzeli plačilo in izgi nili, preden je zdravnik opa^ da so mu prinesli živega ¿lovi ka. Znan je primer, da se je 4 neki .potepuh osemkrat upijanit in prodati za mrtvega. Dobič« si je delil s prekanjenimi pajda ši, dokler ni v devetem primeri zavoljo zastrupljen j a z alkohe lom v resnici podlegel. Sele zakon pod imenom ' an» tomic act" je dovolil zdravni kom pod določenimi pogoji bra kazni priskrbeti trupla neznan samomorilcev v mrtvašnicah trupla drugih oseb za študiji namene. Sele od tega zakona < Ije se je začela zdravniška ved na Angleškem razvijati. V dre gih deželah se je bilo to zgodil že prej, ponekod pa tudi pozni Kdor je prebral Twsinovef ma Sawyera," se bo spon nil grozotnega prizora, ko hoèe ta dr. Robinson ter Indijanik Joe odkopati na pokopalitt truplo. Takšne stvari so se do gajale po vsem svetu, dokler i oblasti vztrajale trdovratno i tem, da je nemoralno uporablji ti mrtvece za študijske name* to je v korist iivih. * Lovi Raja VENSKA NARODNA PO* PORNA JEDNOTA svojo publikacije is k posebno list Proaveta za korkti ter potrebno agitacijo svoji društev in članstva in za prof» gando svojih idej. Nikakor p ne za propagando drugih pei pornih organizacij. Vssks * gaaizacija Ima običajno s"M glasilo. Torej agitatorični dopü in naznanila drugih podP"*" organizacij In njih d ruš te? aa ne poftiljajo listu Prosveti, NAROClTE SI DNEVNIK PROSVEJO Ps aklops IL redso koerosdle se Iskks sarofi sa Ilot Fretr* H prlitoj« odes, des. tri. fcirt ab pot élaaev Is eae iroilso k es! air* alaL Uot Proorota etaso aa too osaks, sa ¿laao aH aetlaM M * " eae lotso saroéslso. Kor ps «ssl le plaêaje prl aseeaoata fl* » todslk. ao jla te prlltejo k saroêafatf. TeeeJ oedaj si moka. rtH, * Je Ilot prodrag sa ilaae SNPJ. Liât Prooveta jo vais la.tsin» i» fotoTo j, T TMkj draiiai „ekdo, M U rsd «ttsl Ilot vosk iaa. C«at Ilots Proavota J«: ~ JCa Clcoro la Chicago Je.,..*?" 1 1 tedalk la.............,M ' • l.j.il. i- . |.|l uê w IM Zo Uni. drlo?« is Rasado.UN 1 tednik !■..............4JS S tednika in............ I M S tednike In............ 2.40 4 tedniko la....v....... 1.20 5 tednikov in........... a(¿ t tednika lo......... S tednike Is......... 4 tednike Is......... ft todslkov Is......... Za Evropo J«............ft.ee 11 polnite spodnji kupon, prilošito potrebno vsote dešarja aH Mm« Order e pUmu in si naročite Prosveto, list, ki Je vaša lastnina. Pojasnilo t—Vselej kakor hitro kateri teh članoe preneha biti fl«> SNPJ, ali če m preseli proč od droiine in bo sahtetral tam «toJ U»< tednik, bode moral tisti član li dotične družino, ki je tako »kor* naročena na dnevnik Proiveto, to takoj naznaniti opramlltru li«* in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tare ae stsri. tedaj mora upravniitvo mikati datum sa to vsoto naročniku. \ •—- ' PR08VRTA. SNPJ, 2S57 So. Usedalo Ave„ CMeaso. I* Priloftesa poilljam saročniso sa Ikit Proaveta vsoto $.......... !> ....................................................... i nssiev r sta vi te tednik in to pripMiie k moji saročslsi od sledeči* me* moje druftiae: t^T •) .............j........................7.čl drsšlva M........ ">.............................I.;......drsMva R ....... 4>.........................................drsšlvs R........ .............................C1 dnrflva št ....... Mesto...... Noe naročnik. ..... Drisvo. < Star naročnik »osooosoMMMdeoseMtissaeoooooeoopiesoooseooseosseesoeoe1—****