Dolenjske Novice.
Izbijajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice' na-loto 1 ^Id., za pol leta 50 kr. — Naroćnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno pelit-vrsto 8 kr. za sprejema I. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Uašim naročnikom!
z današnjo številko „Dolenjskih Novic" sklepamo peto leto. Dokaz te?im, da so se „Dolenjske Novice" priljubile in zadobile trdno stališče, nam je lepo število èast. gg. naročnikov, dokais obilo zanimanje in dopisovanje; dá celo po širnej Ameriki so se priljubile med naše rojake, tam sreče iskajočc, — po njih hočejo vedeli, kaj in kako se godi njihovim rojakom.
Skušali bodemo ustrezati našim čast. bralcem tudi nadalje; prosimo jih pa, da naj nam ostanejo vsi še v bodoče zvesti naročniki in naj nam skušajo pridobiti še novih. Radi bi imeli, da bi se naš list nahajal v vsaki koči in tudi v boljših hišah vsaj po Dolenjskem.
Cena listu ostane kakor dosedaj I gld., in zraven še 3 kr., kdor se poslužuje priloženega položnega lista. Za Švico in Ameriko i gld. 50 kr., za Nemško In za Bosno I gld. 25 kr. za list in poštarino. Naj nam blagovolijo čast. gg. naročniki znesek kmalu do-poslati in se poslužiti današnji številki pride-janfh čekov, kar je najceneje. Tudi prosimo one gg. naročnike, kateri so nam še na dolgu, da naj istega kolikor mogoče kmalu poravnajo; ker zaostajanje silne težave dela, red moti, in množina odtisov se ne da določiti,
Našim čast. gg. dopisnikom pa izražamo tem potoni presrčno hvalo za njih trud in jih prosimo še v bodoče sopo-moči; le opaziti imamo, da naj nam blagovolé vse važneje stvari kolikor mo-goèe na kratko pa vestno in resnično opisati, da nas ne spravijo v zadrege in sitnosti, opuščajo naj tedaj osobnosti in strankarske stvari.
XTpravni^tvo.
Slovo od starega leta.
Težko se človek poslovi od Ijabih prijateljev in Btarih znancev ; težko jemljemo slovo od marsikatere minole dôbe, čeá, zopet smo ee postarali, zopet amo bližje veCnoati. Vendar se od leta 188 9 radi poslovimo. To leto nam ni nič kaj dobrega prineslo. Vojske, najhnjèe nadloge sleherne države, nas je sicer po previdnosti naěega dobrega vladarja in njegovih modrih sFetovalcev obvarovalo, toda bilo je vse polno drugih nesreč.
Največji udarec je zadel na§o presvetlo cesarsko rođovino, katera je bila že v prvem mesecu tega nesrečnega leta izgubila po hudi smrti svojo zvezdo, svoje upanje, prežlahtnega ceearjeviča Rudolfa.
V naši ožji domovini so bile druge nadloge. Celo lansko zimo do pozne spomladi razsajala je kužua bolezen. Koze so bile pobrale toliko marljivih ljudi, čvrstih gospodarjev in skrbnih gospodinj. Pomlad je potem obetala po svojem toplem maju in ugodnem juniju lepo žetev, dobro trgatev. Toda komaj je trta dobro ocvetela, se je prikazala strupena rosa po vseh vinogradih, če so bili tudi trtne nši prosti. Vsled te bolezni in vsled predeževnega meseca septembra — Čudno, ta mesec je po navadi najbolj snh in še dokaj topel, a letos je bil najbolj moker — ni dozorelo grozdje, glavni pridelek na Dolenjskem. Dobilo se je vsled te oime malo vina in še to nima prave vrednosti, še to se ne more v denar spraviti. Vrh tega letos ni obrodilo sadje. Črv, zaležen po lanskih hroSčih, je škodoval po nekod koruzi in krompirju, ki je začel sem ter tje gnjiti ge v jeseni. Po vseh teh neugodnih prikaznih nismo zapisali le Dolenjci in Slovenci, ampak tuđi drogi narodje V Avstriji, 1. 1889 v — črne bukve.
Ako že z gospodarskega ozira h koncu se pomikajočega leta ne moremo hvaliti, ne moremo biti ž njimi preveč zadovoljni tudi s politiškega stališča. Res je sicer, da Slovenci gledé svoje veljave v državi, gledé na veljavo in rabo našega jezika nismo na slabšem, kakor v prejšnjih letih ; a napredovali vendar nismo. Na§ jezik se rabi sicer nekoliko po uradnijah in po šoli, ali ni še
dospel do tiste Teljave in rabe, ki mu gré po pravici in postavi. Vidimo sicer, da je cvet slo-Tenakih domoljubov, kar so kranjaki slovenski poslanci T poglavitnih načelih edini ; (— želeti bi bilo edinosti v vsem!) a žalosti nas, đa so Slovenci v dragih deželah ali zatirani od nasprotnikov ali pa med seboj nesložni. Kar pa nas veseli, je to, da slovenski dnh in slovenska beseda med prostim ljudstvom pridobiva vedno veŽ veljave. To nam kaže „Drnžba sv. Mohora", ki je pridobila tadi v minolem letn veliko novih udov, seveda le med naSimi domačimi ljudmi. Veseli smo pa tuđi te prikazni, da naŠi ljudje, če ravno jim gré trda za zaslužek in krajcar, vendar le radi sezajo po Časopisih, ki so pisani za-nje. V tej zadevi se smejo tndi „Dolenjske Novice" za mi-nolo leto pohvaliti. Število njih naročnikov in bralcev je tudi letos obilno. Zato se lepo zahvaljujemo vsem našim prijateljem, čitateljem in dopisnikom, ki so nam vsi dokaz, da uredujemo list v duhu, ki more le koristiti slehernemn naših ljudi, naĚih Dolenjcev in drugih Slovencev, ki se iz domoljubja zanimajo za dobro in slabo pri nas. Vsem vstreči ne more nihče, popolna na zemlji ni nikaka reč — torej tudi naš list ne. Svesti pa smo si, da smo se ravnali po tem, kar smo obeČali precej od početka: v lahko umevnej besedi smo dajali nauke, razvedrovali, vnemali k ljubezni do vere, naroda in — čitanja! V polemiko — v boj med raznej stranke — se nismo in se ne bodemo spuščali, kajti tega namena si „Dolenjske Novice" niso postavile. Na pot de-našnjega spačenega liberalizma ne bodemo zašli nikdar, — nasprotno hočemo vedno pisati po našem starem geslu: vse za vero, dom, cesarja! V tej nadi veščimo tudi v sedanjih slabih časih vsem našim čitateljem : Vesele božične praznike!
Iz deželnega zbora Kranjskega
poročamo v sledečem nekatere zadeve, ki se tičejo bolj naše dolenjske strani.
O poročilu Krke oglasi se poslanec Š u k I j e : Ves svet je že preprežen z železnicami, le Dolenjska stran Čaka že Četrt stoletja. Tndi se ni doslej še skoro nič zgodilo za uravnavo cest Vagen-šperka, Lužarij? in še danes je Črnomeljski okraj brez prave zveze s stolnim mestom. Krka danes ravno tako škodo dela ko prej, da še bolj, kajti prekorači bregove svoje, kakor se je to zgodilo nedavno v Kostanjeviškem okraji, kjer je uničila vse lepo polje z lepo ajdo posejano.
Ob uravnavi Mime se nasvetuje: „Deželnemu odboru se naroča, da prej ko mogoče skliče nameravani posvetovalni shod udeležencev v Mokronogu."
Poslanec Po v še poroča v imenu narodnogospodarskega odseka in o uravnavi podzemeljskih voda, kakor je to po kraških votlinah. Vladnemu predlogo, da se za preiskovanje po Ribniških, Dobrepoljskih in Kočevskih votlinah dovoli večji znesek, je deželni odbor pritrdil. Poroči se, da bi tudi Loškopotoške votline preiskoval g. Putick.
Poslanec Pakiž zahvali se v imenu svojih volilcev za hitro pomoč vladi in deželnemu odbora ter priporoča, naj bi dobil primerno nagrado posestnik Adamič v Dobrepoljah, kateri je s svojimi stroški izčiatil požiralnike, v katere se izliva Rašica pri Ponikvah v Dobrepoljski dolini in tako obvaroval dolino večjih povodenj.
Poslanec D e t e 1 a izjavi, da se je Adamičeva prošnja izročila gosp. Puticku, da o nji kot veščak poroča.
Deželni glavar dr. Poklukar opomni, da so se vsi župani VelikolaSki hvaino izražali o trudu Adamičevem, ki je deloval liki izurjen inženfir.
Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravno-gospodarskega odaeka in naavetuje, da ee deželnemu odbora naroča: „Naj kolikor mogoče hitro ukrene, da se za preložitev ceste mej Radečami do Dvora čez tako zvani „Brunek" potrebne priprave, preiskovanja na lici mesta, načrti in proračuni dogotovi] o.
Poslanec Povše poroča o prošnji Županstva na Raki za napravo moatu v Mršečji vasi čez Krko. Porcfevalec nasvetuje, da se prošnja izro&i deželnemu odboru v preiskavanje in potrebno ukre-nitev, kar obvelja.
Poslanec Povše poroča za upravno gospodarski odsek o prošnji občine Raka za brezplačno dobivanje požlabtnenih trt iz državne drevesnice v Kostanjevici in nasvetuje, da se izroči vladi, da jo usliši. Vsprejme se.
Poslanec Povše poroča o prošnji občine Am-brua, da ae pošlje strokovnjak, da preišče, ali bi se mogla tja napeljati voda iz reke Krke. Govornik misli, da bi bilo v te kraje poalati goap. Pu-ticka, da pregleda vse.
Poalanec Hribar toplo podpira ta predlog. On želi, naj bi vlada poslala veščaka, da preišče ta kraj, kajti Suha krajina utegne gotovo postati rodovitci kraj. Pri tej priliki pravi govornik, da mora ponavljati, kar je rekel v razgovoru pri uravnavi Mirne, naj se hitro načrti izvršć, da dobi dežela Kranjska nji pristujoČe podpore, katerih doslej nikakor še v pravi meri dobila ni.
O. kr. kmetijski družbi dovoli se 3000 gld. podpore za prospeh kmetijstva in 7000 gld. za nakup bakrenega vitriola, za škropljenje trt, ako pride strupena rosa, od katerih pa mora družba 5000 gld. vrniti. Za udeležbo kmetijske dunajske razstave 1, 1890 dovoli se 2000 gld. podpore.
Deželni zbor je po ntBveta g. Mnrnika Tsprejel sledeče predloge. Deželnemu zboru se naroča : a) Obrniti se do visokega c. kr. ministerstva xa uk in bogoiaetje b prošnjo, da uEtanovi strokovno šolo za kovinsko obrt v Ljubljani, katera naj bi obsegala tudi etavbintko in nmetno ključavničarstvo ; b) potrebno ukreniti, da se na primernih krajih Gorenjske oziraje se na potrebe v tem delu dežele obstoječih obrti ustanove učne delavnice in rokodelska šola. 1. Yisoko ministerstvo se naprosi, da s primernim poukom pospešuje lesno in lončarsko obrt v Ribniški dolini. 2. Deželni odbor se pozivlje, skrbtti z ustanovami za narašiaj učiteljskih močij za obrtne šole.
Ker je bila letošnja letina skoraj po vsej naši deželi zelo slaba, in trpelo bode revno prebivalstvo veliko pomanjkanje. Deželni zbor se je tudi s to rečjo ppíal in ukrenil te le velevažne ukrepe: 1. Deželnemu odboru se dá na razpolago 20.000 gld. iz deželnega zaklada z naročilom, da jih smé na podstavi natančnih pozvedb po svojem prevdarku porabiti v podporo pomankanje trpečega prebivalstva. 2 ) Deželnemu odboru se naroča, visoko C. kr, vlado prositi, da bi v olajšanje stiske po onih krajih kranjske vojvodine, ki so bili po vremenskih nezgodah zadeti, dovolila nepovratno podporo in dalje tudi kak donesek iz držamih srpdstev, kateri bi se kot neobrestno posojilo razdelil nekoliko občinam v izvedbo javnih del, kolikor jih začcó v ta namen, da dado zaslužka ubožnemu prebivalstvu, nekoliko pa kmetovalcem.
Ka,î je novega po avstrijskem cesarstvu? Kranjski slovenski deželni poslanci, kateri BO fie med zborovanjem kazali nekako needini, izjavili fo fie ntdavno, da bodo v vseh poglavitnih zadevah združeno in složno delovali po starem geslu: Vse za vero, dom in cesarja! To je lepo! Vsaj le zjedinjeni utegnemo kaj doseči. Malo nag je, Če se bodemo še kavsali med seboj, nas bodo drugi pozobali!
Odkar so se deželni zbori po slovenskih pokrajinah zaključili, nimamo posebnih novic o njih poročati; povemo le to, dana Ooriškem prepir med Slovenci še naprej traja, kar prav ne radi svetu poročamo. Na Štajerskem lepo napreduje južno štajerska hranilnica. V Vojniku blizo Celja se bode na deželne stroške napravila hiralnica. Na Koroškem so se pri Êt. Jakobu v Rožni dolini Slovenci na vprašanje okrajnega glavaija odločno izrekli, da hočejo imeti slovensko Šolo.
Na Češkem, kjer flo so. Staro- in Mlado-čehi grdo med seboj kregali, je bil deželni zbor
le preložen in bode po novem letu menda Še zboroval. — Mladočehi so v enem prav podobni liberalnim Nemcem: vere katoliške nimajo. Po sili hočejo častiti krivoverca Husa, ti je bil 1. 1414 obsojen zavolj krivih naukov. Bil je res dober Slovan, toda prepričani smo, da čehom ne bode prineslo sreče, ako bodo zažigali kadilo temu moža.
V	državnem zboru, ki zdaj zopet zboruje, se je bilo bati, da se bode desna, vladi prijazna stranka zrušila. Ali po posredovanju slovenskega poslanca, modrega državnika Hohenwftrta so se desne strani poslanci, t. j. Čehi, Poljaki, konservativni Nemci in Slovenci zop<t zjedinili v poglavitnih rečeh. Prav tako, v edinosti je moč!
Finančni minister je predložil državnemu zboru proračun, ki ne kaže več primanjkljaja, kakor je bilo to navada pod liberalnimi ministri. Akoravno je bila po mnogih deželah slaba letina. Zato ne bode treba državi na posodo jemati in nakladati novih davkov, ker večjih bi tako ne mogli zmagovati.
Ministerstvo notranjih zadev je izdalo ostre naredbe zoper agente, ki lehkomiŠljeno vabijo ljudi v preselitev v Ameriko.
V	Zagrebu so imeli nedavno volitve v mestni zbor, katerega se hočejo Madjarom prijazni ljudje popolnoma polastiti.
Kai Je novega po širokem svetu?
V	Srbiji so se bili dali baje nekateri podkupiti pri zidanji železnic; imenujejo ae visoke osebe.
Bolgari ao vzeli 30 milijonov na posodo.
Pruski kralj in ob enem nemákl cesar je dovolil, da bode njegova sestra vzela ruskega car jeviČa v zakon. V ta namen bode pa svojo luteránsko vero zapustila in prestopila k pravoslavni veri. Taka rodbinska zveza — če bode resnična — bode gotovo veliko pripomogla, da ne bode vojske med tema mogočnima severnima državama. Na jugu od teh carster bivajoče države pa tudi ne bodo v vojsko silile; vse kaže torej, da bodemo ljubi mir še dolgo uživali. Da bi le ta mir ne bii „oborožen" in vsled tega tako drag!
Na Nemškem je med delavci v premogarskih jamah vehka nezadovoljnost; bati se je resnih nemirov. Goipodje, ki dajo delo, nimajo src — preslabo plaSujejo.
Italijanski fínančni minister je izkazal žalostno denarstveuo stanje; v blaženej Italiji gre trda kmetom in delavcem. Pa ni čudno: ropali 80 cerkve in samostane — eden krivičen vinar požre deset pravičnih.
V	Španiji se je bati ljudi, bi hočejo vreči kraljestvo in vpeljati republiko — ali vlado brez kralja, — kakor so to Braziljanci spodivši cesarja Petra, storili.
Iz Afrike prihaja za uienjake in politike zammiTa novica, da sta slavna popotnika S ta alej in Emin paša srečno dovršila preiakovaoje sredine te vroče in âe malo znane zemlje in s tem zemljepisno znanost neizmerno obogatela. Poslednjemu se je še le koncu njegovega pota po na-kljnčbi pripetila nesreča, da je z nekega balkona pal in se pobil.
Piše se nam:
Iz Novega mesta. — (Naše zabave.) Dûé 30. nov. napravilo je naše pevsko društvo „Preširnovo besedo, katera je bila za naše razmere še dokaj dobro obiskana. Zbor „na Pre-žirnovem domu" s čveteroapevom, bariton- in tenor-samospevom izpal je v ob2o zadovoljnost ; isto tako mešani zbor „Ustaj". Čveterospev ti bil dovršen, p» je tudi dokaj težak in zeló nehvaležea; Bethovnov „Septet" osmoročno na klavirju so go-spice dobro igrale. Pollakov „Kara", samospev za bariton, nam je gosp. St. izvrstno predaval ; mešani 2bor „Pozdrav" od Ipavca je lepa skladba in je tudi zaželjen napeli dosegla. Samospev za bariton iz opere „Dinora" nam je tudi gospod St. tako milo in lepo predaval, da bi ga še v tretje radi poslušali; znana nam skladba „Naša zvezda" od F. Vilharja, prirejena za ženski zbor s spremlje-vanjem godbe, nam je v istini dopal, posebno dobro predavani samospev. — Ves spored je bil lepo in bogato sestavljen, ter smo bili z vspehom jako zadovoljni.
,Miklavžev večer", prirejen po »Sokolu" je bil tudi dobro obiskan in so roditelji pripeljali tudi dokaj mladine, katero je Nikolaj popraševal, karal in obdaroval, zelo bali pa so se otroci prikazni grdega Belcebuba. Tombola je imela še precej lepe dobitke in precej poslušnih igralcev. Za zabavo skrbela je godba in naše pevsko društvo. Veliko smeha pa je napravila kratka komična igra: „Ponesrečena glavna sknšnja". Komične igre dopadajo našemu občinstvu, pa kaj bi ne, ker razvedrijo vsaj vsakdanje skrbi za kratek čas.
Dné 8. dec. pa je obhajala tnkajšna „katoliška družba rokodelskih pomočnikov" svojo obletnico. — To mlado društvo deluje res prav srečno i blagodejno.
Zjntraj so imeli v frančiškanskej cerkvi skupno sv. obhajilo; obhajal jih je med sv. mašo g. načelnik dr. Marinko. Zvečer ob Ví8. uri pa so nam napravili v svojem domu jako mično veselico. Pričela jo je obligatna društvena od g. Sattner-ja. V ogovom nam je kazal pomočnik namen društva, hvaležnost vrlih društvenikov do Boga, svojega varuha sv. Jožefa in občinstva — češ, da tem se imajo zahvaliti za toliko število dobrot. Obetal je
da bodo društveniki vsigdar v dejanju skazovali svojo hvaležnost. — Čveterospev „Večerna" od B. Ipavec-a in osmospev ,Pri zibeli" od K. MaŠek-astase pela natančno, krasno. Vse pričakovanje pa je prekosila težka skladba Haj drih-ova „Jadransko morje" tako izborno so jo peli pomočniki. Pač lahko je bil ta večer vesel in ponosen učitelj petja g. Otokar — pevci mu delajo Čast. „Sv. Miklavž" je bil kaj ljubek prizor. Svetnik in angelj — varuh katoliške družbe rokodelskih pomočnikov — sta na odru v res krasnej opravi, ter se pogovarjata o društvih posebej o katoliške.] dražbi rokodelskih pomočnikov v Rudol-fovem. Sedem različnih pomočnikov in novomeščan pride, ki kleče prosijo sv. Miklavža pametno io neumno, dobro in slabo. Nekatere prošnje so vzbudile glasen smeh. Svetnik poduči vsacega posebej ter da slednjič vsem blagoslov. — Bil je eden glas, da je bi! ta prizor „krasen."
Med tem, ko se je sv. Miklavž pripravljal, da dojde „iz nebes" je zapel pomočnik nekaj zbadljivih kupletov, ki so povzročili dovolj smeha — razžalili pa, tako upamo, niso nikogar.
Slavnost je sklenila tombola v spodnjih prostorih, za kojo so bili pripravljeni pr&v lepi dobitki od dobrotnikov, od gosp. Brunner ja pa izvrstna postrežba z jelom i pilom.
Z vspehom je društvo paČ lahko zadovoljno — želo je občno pohvalo in nad 50 gld. čistega dohodka.
Iz Kostanjevice. — Gosp. dopisnik iz Novega mesta v štev. 22, „Dol. Novic" je gotovo z najboljšo voljo in ljubezni do naroda svetoval, da naj se Dolenjci poprimejo domače obrtnije in sicer pletenja koŠarn, canj itd. Kdor pozna naše kraje, mora pritrditi, da je skrajni čas, d» se ljudstvo loti poleg kmetijstva tudi kake hišne obrtnije. Do zdaj je kmet dobival pomoč za razne davščine iz vinograda; a zdaj je ta vir za mnogo gospodarjev vsa hnil; polagoma, in to prej ko se marsikateri nadja, bo ta vir vsahnil — vsi Dolenjski. Treba je začasa misliti, kje bo denar vzeti v dôbi in predno bodo vinogradi zopet rodili. Zdaj ne smemo rok križem držati in samo tožiti čez nadloge in hude čase, treba se je dela nemudoma lotiti.
Izseljevanje v Ameriko se pričenja že tuđi v naši občini. Ljudje trdijo, da ne morejo doma ostati, ker nimajo dela, ne zaslužka; v Ameriki pa si bodo baje v kratkem času mošnje napolnili, potem bodo prišli zopet nazaj. Vse prigovarjanje, naj ostanejo doma, je zastonj. Ako takim Amerike željnim ljudem poveš, kaj jih vse na ptujem Čaka, ti odgovoré : Če Vlahi (Žumberčanje), ki nisa za delo, tam dobro izhajajo in denar domu pošiljajo, zakaj bi mi sreče ne poskusili, ki smo že dela vajeni. Tega pa ne pomislijo, da njihovo delo
doma ni oič proti delu, ki ga premeteni Amerikanci od najetih zahtevajo. Tako grde navade gotovo ni drugod, ko pri nas, da bi delavci ob 8. ari na delo pri»li, potem pa petkrat na dan jedli in pili. Ne venijem, če bo v Ameriki tudi tako.
Pa podajmo se zopet k hišni obrtniji. Pred vsem je treba, da se občine tega vprašanja po-primejo; tndi kmetijske podružnice lahko kaj stoié. Najprej bi bilo pomagati najbolj po trtni uši poškodovanim občinam Te so : Vel. Dolina, Sv, Križ, Kostanjevica. Treba bi bilo osnovati pletarsko šolo t«ko, da bi lahko koristila več občinam. Ko bi 86 n. pr. taka šoia osnoraia v Kostanjevici, hi lahko imela tudi svojo podiužuico v veliki do-linjeki in šentjernejski občini ; svetokrižka občina je pa tako blizo Kostanjevice, da bi kostanjeviSka šola zadostovala za obe občini. Ako bi ee ple-tarska obrt tukaj vpeljala, bila bi od druge strani koristna tudi gospodarjem, ki bi se pečati z umno vrborejo, kakor se peča zdaj gospod baron Gagera T Mokricah. Za to posebnega sveta se ne manjka. Vem, da se bodo nekateri modrijani, postopači, posmehovali temu nasvetu, kakor so se norčevali iz zgorej omenjenega dopisa o vrboreji in pletenji, pa to ne škodi nič. Pametni ljudje bodo vendar pritrdili, da bi bilo na omenjeni način najložje zmanjšati bèdo, posebno našiii silno zanemarjenih hribovcev. Če pa kdo kaj boljega vé, naj pa pové, hvaležni mu bomo.
Po vseh Gorjancih so nekdaj redili ovce ; zdaj pri nas ovčjereje več ni. Ako je donašalo ovčarstvo nekdaj dobiček, bi tudi zdaj ne bilo brez njega; posebno ko bi si gospodarji zadobili kako bolje pleme. Nekateri gospodarji v naŠi občini redijo koze, ki so pa kmetijstvu bolj v škodo ko v korist. Zaradi kôa trpi tudi sadjarstvo. Ne le, da se ljudje zgovarjajo na koze, da ne morejo saditi sadnega drevja, ampak dostikrat se sadno drevo, posebno črešnje, nalašč poseka, da ga koze objedó. Z^to pa tudi na sadjarstvo po naših hribih ni misliti, dokler se ne odpravijo koze.
Kmetijska podružnica v Kostanjevici je sklenila s sledečimi gospodi posestniki pogodbo, da ji bodo odstopili za ěest let potreben svet, v obsegu najmanj 200D sežnje? za napravo izglednih vinogradov : V Vel. Dolini z gospodom župnikom Fr. Brulcem; v svetokrižki občini z g. Jan. Keři n o m ; v Kostanjevici z g. Fr. M a r e š i č e m in za občino Št. Jernej z g. Jan. Globočnikom iz Dobrave.
Vrh, župnije Šmihel pri Budoliovem. — Kar izhajajo „Dol. Novice" ne spominjam se, da bi bil kateri dopis od todi čital. — Tudi jaz bi bil molčal, ker me pa tako nekako neka hvaležnost in spoštovanje sili, naj naznanim, da je tukaj svojo blago dušo izdihnil 25. novembra 1889, pošten
in blag kmetovalec Janez Škedelj h. št. 5 ; katera trnplo so izročili materi zemlji t sredo 27. nor. t. L na Šmihelskem pokopališča. Raniki je bil 69 let star. — Ni bil kak velikan v političnem življenji, ampak ljubil je tiho mirno življenje, ter obdeloval zelo pridno svoj gruntec. — Bavil se je pridno s kmetijo, živinorejo, sadjorejo, čebe-lorejo, ter je obdeloval tadi prav marljivo polje, in vinograde v Ljubnem. — S svojimi sosedi je živel celi čas mirno, niti najmanjšega prepira ni bilo nikedar slišati, kar je bil on gospodar. Mnogo je trpel ob Času, ko je stavil hišo, hleve, in popravljal skedoje, kaščo in čebelnjak. Vselej je vse težave mirno prenašal. — Izredel je s svojo še živečo blago ženo Nežo, pridne, delavne otroke, od katerih so trije že omoženi, starji sin pa, katerega je bil dal izšolati popolnoma, je v dobri in imeu;tni cesarski službi na Danaji, ki mu je delal obilo veselja, ter mu tudi večkrat pošiljal izdatne podpore. Tako je prav! — Razvidi se pa tudi, da otroci, ako so dobro vzgojeni, delajo veselje starišem, ia so jim čast in podpora na stare dui, kar se tukaj kaže v obili meri, — V bolezni je pokojni Janez voljno prenašal trplenje, bil dvakrat previden s sv. zakramenti, ter je obilo molil. T bolezni so ga hodili moČno obiskovat sosedje, da še celo ljudje iz drugih vasi. Ko so bili pa zvedeli, da leži na mrtvaškem odru, prišlo ga je toliko Ijadi kropit od blizo in daleč, da so se domači kar Čudili, in so jim bili zelo hvaležni. — Ker vem da ai prostora obilo, naj sklenem in priporočam tudi blagim sosedom posnemati rajncega, ter ga ohraniti v veduem spominu,
HruSovski,
S Trebelnega (V slovo). Žalosten glaa se je raznesel po naši fari, da nas bodo zapustili naš č. g. kaplan in se preselili za farnega oskrbnika v Crni Vrh pri Polhovem Grradcn. Gospod» smo Eii faraai ljubili iz celega srca; pa kaj bi jih ne, vsaj smemo reči, da so bili naš pravi oče, bodisi za duaue ali telrsse potťebo — res vrl duhovnik. Zato jim mi faraui Trebelski kličemo: ,Bog Vas živi mnogo let!"
Še posebno hočemo omeniti, kaj so koristnega storili fari. To je reč, za katero se nihče ni zmenil vže dolgo dolgo časa —; popravili so starodavno kapelo, katero sta napravila^ kakor ae pripoveduje, dva slovanska apostola sv. brata Ciril in Metod in tudi tu notri maŠevala morda najprej na Kranjskem. Bila je zdaj čisto podrta; samo zdrobljeno kamenje in še tudi malo zidu je pričalo, kje da se je nekdaj služba božja opravljala. G. g. kaplan so natanko pregledali kapelo in se potem lotili dela. Ni jim bilo premraz ne prevroče; hodili 80 sami od vasi do vasi in nabirali od blagodarnih ljudi novce za popravo stare kapele. Kapela, ki bode posvečena sv. Mihaelu, je
za silo dodelana, to je zid ic streha sta dovrSesa, drugo še manjka. Torej farani pomagajmo č. g. župuiku, ker se bodo gotovo oni dela lotili, da bomo naredili čedno stanište av. Mihaela!
DomaČe vesti.
(Premembe pri č, duhovŠťSini). Č. g. J. Lavrič, kaplan t Žireh pri Idriji, pride za župnika v Ambrna, č. g. Volk, kaplan t čem-šenikn, pride za kaplana na Trebelno.
(Premembe pri uradnikih). G. J. Ein-Bpieler, eodnijski adjunkt v Kranji, imPDoyan je tajnikom okrožne sodnije v Novem meatu. G. J. Weber, c. kr. davkaraki kontrolor t Kostanjevici, je postal C. kr. davkar v Ložn; g, J Oblak, davk. adjunkt v Kočevji, c. kr. đavk. kontrolor T Ložu; praktikant, g. Šubic pa davk. adjunkt v Koče?ji. Davk. urať^nik Ažman iz Loža pride v Kostanjevico. PolitiŠki uradnik g. Poljak je prišel iz Litije v Krâko.
(Premembe pri ufiiteljstvu). G. Kr. Engelman je postal naduČitelj v Starem trgu pri Poljanah. G. J. Janovski, učitelj v Višaji gori, gre v Št. Vid nad Ljubljano.
{,Dolenjski Sokol") ima 19. t. m, svoj redni občni zbor ob polu 8. uri zvečer v čitalniskih prostorih,
(Novomeška narodna Čitalnica) inta svoj redni občni zbor v četrtek, 19. decembra ob 8. ori zvečer. Dnevni red obsega običajne jstvari.
(„Dolenjsko pevsko drnStvo") ima svoj redni občni shod v petek 20. t. m. ob polu 8. uri zvečer v „Narodnem domu". — Na dreTDEm redu so poročila in volitev covfga odbora. Na ta shod vabi uljudno Častite p. n članove.	Odbcr.
(Slovenska predstava) bede v ntdeljo 22. t. m. v čitalnici. Pred.staTlja1a se bode ljudska igra iz 16 stoletja „Deborah". Igra je lepa in nloge 90 v dobrih rokah, torai je upati obilne udeležbe. Začetek bode ob polu 8. uri zvečer.
(Kmetijska podružnica) v KrJkeni je b. t. m. zborovala pod predsedstvom preč g. dr. Strbenca. Udeležba je biia pičla. Sklenila se je prošnja, ra glavni odbor za podporo, s katero bi se tudi v krškem okraju zasadil vinograd z ameriškimi trtami ; na dalje proSnja za brezplačno dobivanje bakrenega vitriola revnim vinogradnikom. Povdarjala se je tudi potreba, da bi občine prosile državne in deželne podpore za mnogobrojne siromake, katerim preti letos vsled slabe letine — lakota.
(Tat) je bil v nedeljo, 1. dec. med prvo maâo udri v stanovanje g. župnika na Baki, kateremu je odnesel obleke v vrednosti 90 gld.
(Koze) se prikazujejo v nekaterih občiaah radeàkega okraja in menda bltzo Mokronoga, v Tržiši, pa so le redke in brez ozbiljnih nasledkov. Na zimo prikazale se bodo mnogovrstne bolezni.
(Popravek.) V zadnjem listu se je vrinila pri duhovnih spremembah prav neljuba pomota V. Č, gospod Fr, Zoreč pride ^a farnega oskrbnika na Črni Vrh pri Polhovem Gradcu a ne pri Idriji, kakor je bilo zadnjič tiskano.
(Nove molitvene knjižice) so pr'Sle na svitlo v zalogi „Katoliške bukTarne" v Ljubljani z naslovom Rafael, ali nauki in molitve za odraslo. mladino. Spisal Jožef KrČon, duh. svetovalec. Taiste so po obliki srednje velikosti, obsegajo 3&0 strani iQ so kaj lično napravljene. Ime pisateljei'0 pa nam je porok za izvrstno vsebino. — Cena je kaj nizka, in sicer: v pol u?nje vezana knjižica 60, v usnje 8o kr,, v usoji z zlato obrezo pa 1 gld. — Odrasli mladini naj bo tedaj ta knjižica toplo pripoiočena,
„Drobtinice" 23. letnik imamo pred Heboj. Začel je J,Drobtinice" izdajati pokojni slavni škof Slomšek. Z 21, letnikom so se preselile v Ljubljano pod vred-oiBtTo v. Ć. g. dr. Lampc-ta, ki nas je leto8 razveselil s tretjim zrezkom. Lepa sta bila prejsna dva leLuik» — ireiji ue i;aMÍaj» — murd» ju oeiu prtjuega ne le po večej obsirnosti, arapab tudi po vsebini samej.
Na čeln ima knjiga prav mićno podobo : Naš presvitli cesar xtojc na morskej obali, pred njimi je glavno masto Dunaj in drugi zaaki na^e ljube Avstrije, kojo izročajo visokemu morju, ki je dalje videti na podobi. Nad cesarjem vidiš nebeško kraljico 8 svojim ženinom sv. Jožefom in sv. Leopoldom, vamhom nase Avstrije. Tem priporočajo cesar ladijo — Avstr rijo, ti nebeldani naj jo srečno vodijo. — Pesem j,Avstriji" nam to lepo raalaga. Za predgovorom g. urednika sledi:
1.	slavnostni del. V njem je jako mično popisano, kako se je obhajala štiridesetletnica cesarjevega vladanja 1 1888 pri nas Slovencih — in ob kratkem, kako tudi drugod Temu sledi sedem cerkvenih govorov, katere »o govorili gospodje duhovni po različnih krajih nase mile domovine o priliki cesarjeve 401efnice,
Ta slavnostni del je brez dvoma izvrsten pomo-ček, da se oživlja bo)j in bolj v srcih vernih Slovencev tjnbezon in spr.stovanje do našega očeta Franca Jožeia in sicer na edino pravej podlagi sv. katoliške vere, katere zvest ein so naš eesar sami
2.	Nabožni del je zlata vreden. Kedo ne pozna ljubeznjivega svetnika sv. Frančiška Šaleškega, ki jo razun mnogo druzega spisal Fiiotejo? Tega imenitnega svetnika „duh" se ti razkazuje v „Drobtiucah" po spisih moža, ki je sv. Frančiška osebno poznal. Beri in ne bode ti žal. Veselimo se, da je obljubil g, pisatelj nadaljevati to tvarino v síedeČih letnikih.
3.	del mu podaja tri životopise pokojnih: g, ljubljanskega prosta Josipa Zupana (s podobo), župnika ia pisatelja g. Ivana Belec in ljubljanskega magistralnega svetovalca Ljndovita Perona. Prvi je je popisal g. župnik Ažman, druga dva g. vrednik dr. Lampe sam, V vseh treh bode našel g. čitatelj mnogo podučnega in razvedrilnega.
Četrti del „raznoterosti" popisuje katoliški shod na Dunaju, nekatere žalostne in vesele dogodke seda-
njega čaaa n. pr. posrečenje novA stolne cerkve v Sarajevem (s podobo) in prinaša tudi uebaj mičnih pesmic.
V podrobnosti se ne bodemo apničati ; rečemo pa, da je ta prelepa knjižica vredna vsega priporočila vzlasti radi izvrstne vi^ebine, pa tudi zarad jezika, ki je sploh tep in lahko umeven tudi priprostomu Ćloveko.
Rojaki, sezite po „Drobtinicah" — preskrbeli bodete b tem sebi in svojim izvrstnega berila, ki obrani svojo vredcost tudi z» prihodne Čase, Posebno pa polagam se na srce, aaj se vendar pridno kupujejo „Drobtinice" za farne in šolske knjižnice — vsaj imajo trajno eeno. — Naj bodo našemu narndn „Drobtinicc" to, kar so bile nekdaj — najbolj priljubljeno berilo I Cena mehko veaanim je 1 gld, 30 kr. trdo vezanim 1 gld. 40 kr.
Bazne Testi.
*	(Kupčija z ljudmi.) Največje zlo na svetn je, uko se nevednega človeka goljufa in odtrga od svojih ljubih, to je od rodovine, z izmišljenim obešanjem, kako dobro se mu bode godilo v daljni Ameriki. Takih sinčajev dogodilo se je na tisoče posebno na Poljskem, v mejnem mestecu Oswieeim, kjer so goljufni jadje s pomočjo Ž&ndarjev, žetezniskih uradnikov, nboge ljudi za vse novce osleparili, ter jih v Bremen ali H&mbirg poslali 8 prevožnjimi listi za Ameriko. Uboge, nevedne ljudi so obrali največkrat do kosti, ter jib popolnoma „suhe" postavili v neznane kraje širne Ameriko, kjer jih je veliko glada konec vzelo, kar spričnje tudi avstrijsko poslanistvo. Prišla pa je naSa vlada ua sled tem nesramaim, brezsrčnim sleparjem, ter jih 69 utaknila „pr)d ključ", katere preiikave se ravno sedaj vršč in prinašajo tako goropadne stvari na dan, da si človek ne more mi-filiti, da so to storila bitja, katera se ljudje imenujejo. iled njimi so premožni judje, kateri 80 si na ta način prisleparili po 8—10.ÓOO gld., podkupljeni železn. uradniki in žaadarji; vzelo se je tem Ijndem 600.0UO gld. denarja, da bodoiz tega poplačani ogromni sodnijski stroški. Lota 1887/88 so presleparili ti lopovi okoli 12.000 ubogih žrtev. — V Vodovicah napravili S(i zato obravnavo ualašČ veliko leseno poslopje; kjer drugie ni tolikega prostDra, Prič bode nad 300 zaslišanih nstmeno in imajo poleg teh še 400 pismenih izpovedauj. katere vse bodo povedale kako neusmiljino so ravnali ž njimi, ker nekaterim 80 eeló obleko iz telesa pobrali. Obravnava bode trajala tri mesece. Gotovo bodo za vnebovpijoči greh prejeli strogo zaslnïeno kazen. — Zopet imamo živ dokaz, kako prebrisani in neusmiljeni sleparji so judje, kateri iimejo s podkupovanjem driavue uradniki v goljufne namene vjeti, ter naposled veliko druiEin v nesreéo pahnejo, ko jim vsakdanji živež ukradejo. Taki ljudje uživajo z nami drugimi enake pravice, katere večinoma islorabijo !
*	(V Črni gori) vlada ae vedno huda bêda, namreč lakota. Veliko se jih je že izselilo na Srbsko in še bi se jih rado okoli 6000 tja isîelilo, pa Srbija jih nima kam naseliti.
*	(Na Roškem) se jako zelo bavïjo s pridelovanjem rož in cvetlic. V nekaterih krajih v ogromnem številu nasajnjejo solačae rože, katere dajo neki dobro olje rabno za jedila in ga pridelajo okoli 100.000 oentov na leto. Na drngih krajih se zopet bavijo 8 pridelovanjem dišečih rož, iz katerih naprav-Ijajo jako díĚeče olje, katero se jako drago proda po vsem svetu.
*	(Rimsko mesto) šteje dandanes 401.009 prebivalcev, ako odštejemo vojake iu ptujce ostane Rimljanov 359.000; toraj za skoro 100.000 več kakor pred 20 leti. Praznih stanovanj je vsak dan več, ▼ nekem predmestji že skoraj na pol izdelane hi&e, katere 80 opnstili, kar skupaj padajo.
*	(O strajkn) čitali so naši čitatelji letoa mnogo, a temu se ni čnditi, ako slabo plačan delavee boljšo plačo zahteva; Čuditi se je pa, da so štrajk napravili državni pravdoiki v Bakareštu na Knmnnskem.
*	(Eiflov stolp) bodo tndi v Lonđonn na Angleškem napravili. Uže so razpisali velike svote denarja kot nagrado za najboljše uačrte. Ime mu bodo dali „Vatkinov stolp**, ker ga vodja železnice isteg» imena pospešuje.
*	(Velikanski most) nameravajo napraviti Angleži čez morski kanal Lamanž, med Angleško in Francosko državo. Most bode stal na 118 kozah in bode nekaj zakrivljen. V desetih letih bode neki gotov in tu ima stati 50 metrov nad morjem Površje mostu bode iz jekla in tehtalo 771.265 ton (tona po naše 10 centov) in bode \eljal 860 milij. frankov (frank 46 kr.). Dohodek mislijo bode dober, ker se na leto povprek čez ta kanal vozi okoli 2 milij. ljudi in 14 mil, ton blaga, zato račauajo, če se polovico ljudi vozi čez ta most iu eno tretjino blaga, pa se bade denar dobro obrestoval.
*	(Po tehtnici). Na Italjanskem se večkrat dogodi, da ljudje vino pijô po teži. Gostn 86 postavi velika steklenica, katera meri kakih 10—15 litrov in se pretehta, gost lahko pije kolikor hoče, predno plača se zopet tehta steklenica in plača manjkajočo težo. V Ameriki pa jo je pogrontal nek prebrisani gostil-nif^ar, da bode dajal kosila in večerje na tehtnico, namreč on bode vsacega človeka, ko stopi v njegovo gostilno stehtal in ko se bode ta najedel, ga bode zopet stehtal in potem račun napravil od nžitega. Gotovo si ljudje ne bodo — nič odrekali, ker se vedno ljubi „jaz" in želodec prfo ulogo igra, če tndi dokaj zlata velja.
*	(Perica — milijonarka.) Iz Londona ao javlja: „Nikakor še ni obéuo mano, da je gospa ilackayeva, katera je v sredo zvečer pogostila princa Waleskega in katere družba kaže postati velesanimiva v sedanji dobi, bila nekdaj revna perica. Ubùga udova, mati dveh otrok, prala je namreč nekaterim rudokopom gospoda Maekaja v Nevadí. Kar opozori nekega dno rudokop milijonarja, ki je jako milosrden iu darežljiv mož, na nbogo stanje nesrečne udove perice. Maekay jo obišče ter jo slednjič vzams za soprogo",
Smeš nice.
(Dober odgovor.) Katehet je pravil učencem prvi čudež Kristusov, po katerem je on vodo v vino spremenil. Na to vpraša: „Ali zamore tndi človek kaj tacega storiti?" „O da, moj oče to večkrat napravijo", odgovori oštirjev sin Jožek, „oni v aod vode vlivajo, iz soda pa vino točijo".
(Čudna smrt.) V nekej krčmi so se enkrat kmetje med seboj pogovarjali, kaka smrt hi bila za človeka najložja in najngodnejša. Neki deček, ki ja ta pogovor slišal, stopi b kmetom, ter reče: „Jaz mislim, da bi bilo zmersniti najngodneje za človeka; zakaj človek takrat sedi in spi, in kedar se prebudi, vidi, da je mrtev.*
(Po snsi). Po dolgej, dolgej suši dež suho zemljo dobro namoéi. „No," pravi Ado, „zdaj gotovo Tse iz zeml e pride, kar je notr* — „Bog obvaruj," dostavi drugi, „jaz inesm tri ženo v zemljil" —
(Čudne gosli.) Neki siromaški gospodiô vkrade več polen derv in jih hoèe pod suknjo ravno domů spraviti, ko g& sreča:} znauee, ki ga vpraša: „No, dragi prijatelj, kaj se tako neznano po konci držite, kaj mate pod suknjo?" — ,Gosli domů ne-sem!" odgovori goepodič v zadregi in med tem mn pade eco poleno izpod snknje na tla. — „Glejte, dragi moj, strune so vam jele pokati na goslih, ena vam pri nogah leži," opomni ga znanec.
(Vendar jeden.) Će naš kmet kokos jé io ebira, gotovo nista oba zdrava, — ali je kmet bolan, ali pa kokoS.
2itna cena v Novttn Mestu 9. decembra 1889
Domače pšenice mermk 2 gld 25 kr., Debeiai» (komze) 1 gld. 50 kr.., Soriiee 1 gld. 80 kr., RŽ; 1 gld. 65 kr., Jeřmena 1 gid. 60 kr , Ajde 1 gid 10 kr., Ovsa 95 kr., Krompiria 1 gtd
Loterijskt srečke. Tr«t 30. novembra 39 32 38 10 84 Bradée 7. decembra 21 12 4 20 66
Zahvala.
Za blago sočutje in mnogobrojno vde-ležitev pri sprevodu moje nepozabljive soproge
Ane Hrovat,
izrekam tem potom vsem vdeležcncem, posebno pa blag. gg. davkarskim uradnikom ter blagim gOBpem in goapodîèiiiam svojo najtoplejšo zahvalo.
Žuženbcrk dne 12. dec. 1889.
Anton Hrovat,
[183]	đaviiB'ski ekaekutw.
za leto 1890,
slovenska in nemška, je izšla v tiskarni J. Krajca v Novem mesta, — Cena 25 krajcarjev.
—^ Ravno tam dobiva se tudi
mala in velika pratika.
Zaradi odhoda se bode sedaj
W blago 'OT
pri g. Kauieku (poprej L. Strauss v Marmovl hiši) po voliko nlžjBl ceni razprodajalo.	[i6s-3]
Dimitrija Stefanovic
(poprej Stnller)
y Novem mestu priporoča svojo bogato zalogo aare-jenih čevljev po najnižji ceni. Naročeno delo izgotovlja točno in hitro; za dobro in solidno delo se garantira. [160-3]
Zbirka na bolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeiklh, poljskih In ruskih pesnij.
Sestavil	Zaloifl
Iv&n Zeleznlkar.	Dragotln Hritiar,
c^na: Mehko vezani 80 kr,, a poŠto 10 kr. VSÛ. Elegantno vozani I gld. 20 kr,, 0 poíto I gld. 30 kr. Dobiva se V „Narodni tiskarni" v Ljubljani. — ííaro5a se pa lahfco tudi v vsnki bukvami. [168—3]
Službo išče
opravnik ali majer, (izšolan na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi) ter ondi služil 4 leta kot vincar, a aedaj v službi že tri leta na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Rudolíovem kot gospodarski opravnik. Podpisani je 27 let star In oženjen, dobro izurjen v vinarstvu, sadjarstvu in kmetijstvu ter dobro zmožen slovenskega jezika. Ponudbe naj ae pošiljajo pod naslovom
Peter Vrisk,
ri7j —'>1_opravnik n» Ortnu pri Rudolfoveu.
fní'-5]	Ilustrován
NARODNI KOLEDAR
za leto 1890.
Uredil, izdal in založil Dragotifi Hribar.
DoWvb se t ,,Sárw(lnÍ Tiskarni" in v tntTamali J.UiOn-tinijevi in M. Gerber-jevi t Iijnbljanî, KaroÈti ne pa lahko v Tseh bukvarnab.
= Cena 45 kr,, po pošti 50 kr. =
"Vsebina: Popoien knleilarij, koledar, kateremu ho prido-jana tadi Blovanska imeun, in cerkveni koledar. Nadalje; Genealogija cesarske hiŠ0 Scdajiii vladarji evropski. Voj-redina Kranjsko: Vni deielni zastop^, deJalni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, naĚelmki uradoi, c. kr, notarji, advokati ild. SpIoiSne določba c. kr. poŠte. Brzo-,iavni oenik. Loítvicn zn pristoibine kolokov Sťjmi n» Eranjakom. — Zabovrji del: NnM zaslužni možjo. Božja pota Slovencev. V noii Ruanlk. Ogled po uvetu: Dogodki v Srbiil- Raifltava » Parizu. Eonlanfjnr Orijentsl-ska želcinica itfl. ameánic«. — Naznanila,
Jilo suhe in različne velikosti ima ua-nrasiove aiis	janez Oular iz Cegelnice
poleg Novegamesta.	[i^s-i]
Za božični čas
priporočam svojo veliko izbiro podohic za jaslice, baryastih in pisanih papirjev, prtičev, zlatih pen in drugih enakih reči.
J. Krajec,
OdgoToni urednik, lidajatelj in taložnik J. Kra|eo.
Hfovomesto. — »ktisnil J. Krajec.