r črt
m
Republiški' svet sindikatov, republiški odbori in Delavska enotnost čestitajo delovnim ljudem Slovenije ob dnevu republike!
A ■ i
M
^ /V
* 5
'it?-:-


Torek, 26. novembra 1963 Št. 46-47, leto XXI
MEJNIKI NAŠE REVOLUCIJE
Danes je pri nas doma praznik. Naša Jugoslavija, rojena v viharju vojne in revolucije, praznuje na današnji dan svojo dvajsetletnico.
In ko danes gledamo nazaj na vso dvajsetletno pot, na vse, kar šmo v tem času do-živeli, se spominjamo našega Tita, ki je v teh dveh desetletjih usmerjal naš korak, bil pričujoč pri slehelni naši akciji kot dober prijatelj, učitelj in vodnik.
Zato ob tem zgodovinskem dnevu objavljamo nekaj odstavkov iz govorov tovariša Tita ob nekaterih najpomembnejših mejnikih naše revolucije.
Takrat je bila vojna in divjala je na frontah in v zaledju. Pravzaprav, sploh ni bilo zaledja — bila je namreč vojna na življenje in smrt, bitka narodov, ki so z dotlej še neizpovedano slo zahrepeneli po svobodi in pravici. In v tej vojni se je rodila nova oblast.
Na drugem kongresu AVNOJ je tovariš Tito govoril prvim resničnim predstavnikom bojujočega se ljudstva o štirih obdobjih našega dotedanjega boja. O prvem, za katerega je bilo značilno oblikovanje partizanskih odredov, in o drugem, ko so ti odredi prerasli v brigade in divizije in v Narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije. Potem je dejal:
Oblast ljudstva
Narodnoosvobodilni odbori, / ki so se dotlej snovali na osvobojenem ozemlju, so se začeli ustanavljati tudi na polosvobojenem in celo na okupiranem ozemlju, ker je ta nova klica narodne oblasti postajala med ljudstvom vse bolj popularna in jo je ljudstvo sprejemalo z vse večjim zaupanjem. Medtem ko so se narodnoosvobodilni odbori v začetku ustanavljali bolj kot pomožni organi partizanskih odredov za vodstvo osvobodilne borbe, se v časd formiranja Narodnoosvobodilne vojske ti odbori spreminjajo v edino in pravo narodno oblast. Pred njimi pa so zdaj bile mnoge druge naloge, ne samo pomoč partizanskim enotam in Narodno osvobodilni vojski. Nastaja tretje razdobje, ki je nujno zahtevalo formiranje nekega enotnega vsestranskega narodnega telesa, ki bo osrednji organ in ki bo združil vse dosedanje in ustvarjal nove narodnoosvobodilne odbore.
Sklicano je zgodovinsko zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Bihaču. Na tem zasedanju so bili sprejeti veliki in važni odloki. Prvič po okupaciji naše države je bil osnovan centralni politični organ iz predstavnikov vseh narodov Jugoslavije. Prvikrat se je sestalo narodno predstavništvo, ki je vzniknilo iz samega naroda, in to v najtežjih časih njegove zgodovine, pred katerim je mogel Vrhovni štab odgovarjati za svoje dosedanje delo...
V zvezi s tem, zlasti z razvojem splošne narodne vstaje, v zvezi z osvoboditvijo vse večjih ozemelj, v zvezi z vse večjimi nalogami, ki stoje pred našimi narodi, in v zvezi z razvojem dogodkov v tujini moramo pravočasno ukreniti vse potrebno za nadaljnji uspešni razvoj narodnoosvobodilne borbe: treba je ukreniti vse potrebno, da bi si naši narodi zagotovili takšno državno ureditev, ki bi temeljila na bratstvu in enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije in ki bi jamčila resnično svobodo in demokracijo vsem družbenim slojem. V 23 letih se je monarhija popolnoma kompromitirala pri ljudstvu. Ona ni bila nosilec demokratskih načel, temveč diktature najreakcionarnejše klike. Monarhija ni bila vez za bratstvo narodov Jugoslavije- in temelj za ustvaritev močne državne narodne skupnosti. Monarhija je bila nosilec velesrbske hegemonije in zatiranja drugih narodov. Pokojni kralj Aleksander je 1929. leta razpustil parlament in uvedel vojno diktatutro. Uvedel je režim terorja in nasilja. Kralj Peter II. je postal že precej spočetka center, okoli katerega se je zgrinjala vsa tista reakcija, ki je up*opastila našo državo. Še več, on je ves čas podpiral in še vedno podpira najsramotnejšega izdajalca Dražo Mihajloviča in njegove vojvode. Za to irnartio na stotine in tisoče dokazov in to vedo vsi naši narodi. V zvezi s tem: samo republikanska, demokratska oblika vladavine lahko prepreči, da se ne bi našim narodom še kdaj zgodile podobne nesreče.
Takšen je položaj v četrtem razdobju razvoja naše narodnoosvobodilne borbe. In po vsem tem je naše narodno predstavništvo dolžno, da ukrene vse potrebno in opraviči zaupanje ogromne večine svobodoljubnih narodov Jugoslavije. V tem četrtem razdobju nastaja v zvezi z notranjimi in zunanjimi dogodki potreba po ustvaritvi takšnih narodnih' organov, političnih in zakonodajnih, pa tudi izvršnih, ki iz njih izhajajo, ki bodo zmožni obvladati vse težave v tem položaju in bodo dostojno reprezentirali narode Jugoslavije — tako v državi sami kakor izven nje — ki bodo zmožni preprečiti sleherni poskus, pa naj pride s katere koli strani, ki bi skušal onemogočiti ostvaritev teženj, za katere je naše ljudstvo prelilo toliko krvi v tej veliki osvobodilni borbi. Danes je potrebno, da Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije postane resnično najvišje zakonodajno in izvršno telo narodov Jugoslavije. Danes je že čas, da se osnuje izvršni organ v obliki začasne vlade, ki bo zmožen voditi vse posle, ki jih more vršiti prava narodna vlada.
Naša osvobodilna armada je izgnala z naših tal še poslednjega okupatorjevega vojaka In osvobojena Ljubljana je prvič pozdravila Tita. Objavljamo odlomek iz njegovega govora na tem zborovanju.
Svoboda
Naši narodi, vsi skupaj: Slovenci, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Makedonci so skupaj trpeli in skupno dajali ogromne žrtve v tej veliki borbi svobodoljubnih narodov. In zakaj bi morala zdaj prav izmučena in ražrušena Jugoslavija — zakaj bi morala prav ona biti prva, ki bi jo doletela krivica? Govorilo se je, da je ta vojna pravična vojna, in mi smo jo tudi imeli za takšno. Toda zahtevamo, da naj ima tudi pravičen zaključek; terjamo, da bodi vsak gospodar na svojem. Zakaj bi se našim narodom štelo v zlo, da hočejo biti v vsakem pogledu neodvisni, in zakaj jim zdaj to neodvisnost omejujejo ali kratijo? Nočemo biti več od nikogar Odvisni, pa naj kar koli pišejo ali govore — in pišejo mnogo, pišejo grdo, pišejo krivično, pišejo žaljivo, nevredno ljudi, ki žive v zavezniških državah. Pišejo in s tem delajo krivico naši izmučeni domovini.
Ni tu Tito, tu je Jugoslavija, tu je Slovenija, tu je Hrvatska, Makedonija, Bosna, Hercegovina, Črna gora, tu so narodi, ki so dali milijon in sedemsto tisoč, žrtev v tej vojni. In zato klevete, ki so naslovljene bojda le na Tita, padajo na vse nas, padajo na tiste žrtve, ki leže v grobovih in katerih kosti so razmetane širom po naši domovini, po hribih in prepadih. Takšnih žalitev naši narodi ne morejo trpeti in jih ne bodo trpeli. Želimo živeti v miru, želirrto, da sedaj, po tej katastrofi mirno gradimo svojo opustošeno deželo. Ne bomo storili nobenega nepremišljenega koraka. Toda kakor smo bili ponosni v svojih mukah, kakor smo tedaj,-ko je na j več ji osvajalec zasužnjil našo domovino, šli rajši v borbo, da umremo do zadnjega, kot da bi upognili glavo, tako bomo tudi zdaj, dosledni v svojem ponosu, dostojanstveno branili svoje pridobitve in jih bomo tudi obranili...
Današnja Jugoslavija je nova Jugoslavija, zrasla iz krvi in kosti sto in sto tisočev svojih najboljših sinov. Danes je druga Jugoslavija, ki je dozorela v srcu vsakega državljana te države in ki vestno bedi nad svojimi pravicami in svojimi brati. Takšno Jugoslavijo ljubijo .vsi njeni narodi. Niti enega našega naroda ni, ki ne bi želel biti v tej skupnosti, ker je to skupnost bratstva, tistega bratstva, ki je skovano v tej veličastni borbi. To je nova Jugoslavija in mi ne zahtevamo nič drugega, kakor da jo vsi kot tako gledajo in upoštevajo. S to Jugoslavijo se ne da mešetariti in ne kupčevati.
Ob peti obletnici svobode je stara ideja o delavskem upravljanju podjetij postala pri nas stvarnost. Tovariš Tito je takrat — na seji Zvezne skupščine, ko so poslanci razpravljali o zakonu, po katerem naj bi delavci sami upravljali podjetja — dejal:
Tovarne delavcem!
Ljudska skupščina obravnava danes načrt enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije — načrt'temelj nega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Po zakonu o nacionalizaciji proizvajalnih sredstev bo sprejetje tega zakona najpomembnejše zgodovinsko dejanje naše Ljudske skupščine. S tem, da je proizvajalna sredstva prevzela država, še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega razreda »tovarne delavcem«, zakaj geslo »tovarne delavcem, zemljo kmetom« ni abstraktno propagandistično geslo, marveč geslo z globokim vsebinskim smislom. V tem geslu je cel program socialističnih odnosov v proizvodnji: glede družbene lastnine ter glede pravic in dolžnosti delovnih ljudi in ga potemtakem moremo in moramo uresničiti, če hočemo zares zgraditi socializem.	•
Ta naš zakon o izročitvi tovarn, podjetij itd. v upravljanje delovnim kolektivom je logična
posledica razvoja socialistične graditve naše države; je dosledno nadaljevanje v vrsti ukrepov, ki jih izvaja naša ljudska oblast na svoji nezadržni poti v socializem. Pogoji za to so deloma že dozoreli. Naši delovni kolektivi dokazujejo vsak dan svojo zrelost, svojo visoko zavest, ki jo izražajo s svojimi junaškimi napori pri izvrševanju planskih nalog.
Od kod ta polet in požrtvovalnost naših delovnih ljudi v tekmovanju in v izvrševanju planskih nalog pred rokom? Od tod ker so razumeli, da je odvisna zgraditev socializma v naši državi od njih samih in da gredo plodovi njihovih naporov v njihovo korist. Naši delovni ljudje so se doslej lahko prepričali, da jim naša ljudska oblast popolnoma zaupa in skrbi zanje. Na drugi strani pa naši delovni ljudje z dejanji dokazujejo, da so pripravljeni premagovati pri
tudi iz dneva v dan večje uspehe. To uspeš®* uresničevanje marksistične znanosti v naši Pra' ksi nam omogoča tudi uspešen boj proti reyl' zionizmu v tej znanosti in za zmago resnice naši socialistični državi. Pri nas smo se v praks prepričali, kako močno in kako globoko osvetljuje ta znanost tudi najbolj zapletena vprašanj8. Kdor jo hoče razumeti in jo je zmožen razumet^ razumeti tudi njenega duha, temu ni treba no®e' nih drugih avtoritet, nobenih‘zaščitnikov, nobenih nadomestkov marksistične znanosti, ki bi 8 lahko odvrnile s pravilne socialistične poti spravile na pot revizionizma.
Pri Marxu, Engelsu in Leninu najdemo * glavnem odgovore na vsa načelna vprašanja, ot>' delajo’ in uporabljajo pa lahko ta načela v vsaki deželi posebej samo tisti, ki so zrasli iz lju?" stva svoje dežele, ki poznajo probleme svoJe
svojem delu tudi najhujše težave. Mar potem ti delovni ljudje, ki se toliko trudijo, ki si prizadevajo s takim poletom ip požrtvovalnostjo, da bi izdelali čimveč raznih proizvodov, ki s tolikšno energijo gradijo nove tovarne, nove objekte, nove železnice in drugo, ki kažejo ljubezen do svojih tovarn s tem, da se trudijo z vsemi silami izpopolniti proizvajalna sredstva z novatorstvom — mar niso ti delovni ljudje sposobni, da te svoje tovarne tudi sami upravljajo? Seveda so sposobni upravljati jih, a novi delavci, ki bodo prihajali v tovarne, rudnike in druga podjetja, se bodo tega naučili od svojih tovarišev.
Morda misli kdo, da je ta zakon preuranjen, da delavci ne bodo mogli obvladati zamotane tehnike upravljanja tovarn in drugih podjetij: Kdor tako misli, se moti. Tak nazor glede tega vprašanja bi pomenil nezaupanje v naše delovne ljudi, pomenil bi, biti slep za to, kakšne velikanske ustvarjalne sile bo prav to upravljanje razvilo pri naših delovnih ljudeh, ker jim bo ta zakon še bolj odprl perspektivo njihove bodočnosti, bodočnosti vse naše skupnosti. Ta zakon torej ne le ni preuranjen, temveč prihaja celo nekoliko pozno. Razloge za to zapoznitev pa je treba pojasniti s tem, da si je do zloglasne resolucije Informbiroja delala naša Partija preveč iluzij in je preveč nekritično sprejemala in presajala k nam vse, kar so delali in kakor so delali v Sovjetski zvezi, in tako tudi stvari, ki niso bile v skladu z našimi posebnimi pogoji niti v duhu marksistično-leninistične znanosti. Bilo je hotenja po izdelanih receptih, ki so nam jih vsiljevali, ali pa smo sami težili za njimi; bile so tendence, da gremo po liniji manjšega odpora.
Danes pa gradimo socializem v svoji državi sami, ne uporabljamo več šablon, temveč se ravnamo po marksistični znanosti in gremo po svoji poti in upoštevamo pri tem posebne pogoje v naši državi. Šablone so nam doslej povzročile mnogo težav in še vedno se občutijo njihove zle posledice, ker so se prav stihijsko vrivale v prakso naših ljudi, ki se jih sedaj s težavo otresajo, čeprav bi se jih sami radi otresli. V zadnjem času pa smo v vseh smereh storili ukrepe, da se ta praksa neha. Zaradi tega dosegamo v graditvi
dežele, njeno zgodovino, njene pomanjkljivost in njene dobre strani; ki lahko budno spremil8}® vse pojave na kraju samem, vendar pa pozna) ^ hkrati tudi marksistično znanost, to je — razu mejo njenega duha, jo z razumom uporabljal0 in izvajajo v praksi.
* . 1
S tem, da bodo tovarn^, rudniki itd. izročaj
v vodstvo delovnim kolektivom, bo postalo ®f' mogoče, da bi se v naše gospodarstvo vgnezdi* nalezljiva bolezen, ki ji pravimo birokratizei* Ta bolezen se neverjetno lahko in hitro prena=® iz buržoazne družbe in je nevarna v prehodne1" razdobju, ker kakor polip s svojimi tisočeri®^ tipalkami otežuje in ovira pravilni in hitri r8?” vojni proces. Birokratizem spada med največ) sovražnike socializma ravno zavoljo tega, ker 5 neopazno vtihotaplja v vse pore družbene dejav nosti in se ljudje tega v začetku niti sami ® zavedajo. Napačno bi bilo, če bi mislili, da ■. pri nas birokratizem še ni začel ukoreninja*'1 Tudi pri nas se je vtihotapljal v razne ustano'* v državni aparat in gospodarstvo. Vendar se ^ tega zavedamo in smo zato že storili celo vr® ukrepov, da ga onemogočimo. Za to ne zad® stujejo kampanjski ukrepi, temveč sta potreb8 nenehen boj in vzgoja ljudi...	j
Če hočemo birokratizem uspešno zatirati, ® dovolj, da izdajajo ukrepe samo zgoraj, v ®al višjih uradih, medtem ko spodaj mislijo, da baje ni nevaren. Pa še kako nevaren je tu8 spodaj! To je pri nas pokazala tudi praksa. Z8,j je birokratizem nevaren tudi v administrac® republik, administraciji oblasti, okrajev in kr jevnih organov kakor tudi v administraciji 1-8 nih trgovinskih in drugih gospodarskih usta®®. J Zato je potrebno, da se s pomočjo najšib’ množic borimo proti birokratizmu in ne doy ^ limo, da bi se ta za socializem škodljivi P°)a razrasel.	...
Danes, ko je ne le državna administracij temveč tudi vse gospodarstvo v rokah ljudst^J je ravno ljudstvo pristojno, da nepreneho®1. nadzoruje delo tistih, ki so nastavljeni v ad®1 ^ nistraciji za to, da opravljajo svoje dolžnosti .
In danes lahko tu, na ulicah Ljubljane, smelo trdimo, da smo izvršili svojo dolžnost do naše skupne domovine, da so Slovenci izvršili svojo dolžnost do svoje ožje in do svoje skupne domovine ...
Mislimo, da smo s svojo borbo, s svojimi žrtvami, s svojimi napori na strani zaveznikov dovolj jasno pokazali, da smo zvesti skupni zavezniški stvari in da ne želimo nič drugega, kakor živeti v miru in da bodo osvobojeni naši bratje, ki so bili zasužnjeni.

korist socialistične skupnosti. Delovni kolek®^ in njihovi sveti, ki bodo upravljali tovarne, rUe, nike itd., bodo imeli zelo važno nalogo, da o® mogočijo birokratične metode pri upravlja®1
naš6
Nekaj let kasneje smo vso prakso revolucije združili v program. Na sede1 .( kongresu Zveze komunistov Jugoslavije Tito govoril:
Samoupravljanje
Najbolj bistvena značilnost socialistič®®^ razvoja v naši državi je družbeno upravlja®^, ki temelji na najširši demokraciji, na sodel® nju ali pravici do sodelovanja vseh naših drz ^ ljanov, da sami ali pa po svojih predstavni*^ upravljajo vse posle socialistične skupnosti. ,j samoupravljanje dobiva postopoma bolj i® °6ti popolno obliko socialistične demokracije, v izpopolnjevanju komunalnega sistema in ® benega upravljanja nasploh.	v,j
Čedalje širša decentralizacija v naši drz .jj ni povzročila anarhičnosti, kot so včasih §°v°e[r v tujini, temveč nasprotno: v razmerah de® ^ tralizacije se je v kar največji meri pokazal8 v razmahnila ustvarjalna pobuda delovnih lju® naši državi. Z decentralizacijo smo tako v ^Redarstvu kakor na drugih področjih družbene javndsti prenesli funkcije socialističnega ®P.L}i,

ljanja na proizvajalce in druge delovne s čimer je naša država izvedla samo nujni dovinski akt v procesu odmiranja države. r'L.‘a”j8 te njene funkcije so bile samo začasnega zn® v v obdobju, ko je v imenu ljudstva prevze j6 svoje roke proizvajalna sredstva, za čemer P moralo priti obdobje, ko postopoma izr°®~ i® sredstva in funkcije v roke proizvajalce®* ljudstvu sploh.	gte-
Ta proces ni tekel gladko, brez težav }®'je® vilnih pomanjkljivosti, ki so nujni spremUeV
nip\ZV°'IU nov^ družbenih odnosov in v izpopol-se i.a?'lu nove§a družbenega sistema. Razen tega n0s-,azej° te pomanjkljivosti zlasti v začetku, ko še v CI graditve novega še nimajo dovolj izku-še nh’11 p0^re'Dnega znanja in ko ostanki starega obremenjujejo zavest graditeljev novega. sv S®.^e pri nas pokazalo tudi pri delavskih ivn; j .so šele s prakso čedalje bolj-dojemali te dolžnosti in pravice.
veiu'“. V1‘ kongresa do zdaj je rešenih mnogo dih- ” vprašanj naše državne in družbene ure-In Zvezna ljudska skupščina je leta 1653 n ,ete-a novi ustavni zakon, ki je določil načela v "e socialistične demokracije, katerih bistvo je arjanju materialnih, političnih in pravnih ljpn°JeV’ ?a delovni ljudje naše države, držav-jati ' •s?u‘alistične Jugoslavije, zares postali de-,j siti in neposredni upravljavci družbenih za-] * sa ta načela smo v skladu z našimi ma-Vse t *mi možnostmi cer s političnim in drugim '--stranskim razvojem venomer uresničevali in ■Dopolnjevali v vsem tem obdobju.
* uvedbo zborov proizvajalcev v ljudskih (j,,apsDinah in odborih je delavski razred naše »zave dobil odločilno vlogo pri sprejemanju JVaznejših odredb, zakonov, planov, proraču-je„.,ln drugih aktov in predpisov, ha podlagi ka-n-j -se' kolikor je le mogoče, pravilneje razvija " al.inja graditev socializma in delitev mate-la?!h sredstev.
de. Posebej je treba poudariti, da je proces s, entralizacije omogočil veliko okrepitev ljud-• vn odborov kot osnovnih oblastnih organov v 1 državi. Najpomembnejši ukrep pomeni v Sj Zl s tem uresničenje novega komunalnega jeverna’ v katerem so ljudski odbori novih okraja ln občin prevzeli funkcijo oblastnih organov Pri ,reot"ganiziranih področjih s spremenjenimi «^n°stmi in položajem. Reorganizacija, ki n ®.5° izvedli, je že doslej pokazala svoje pred-, teh 1 ®'ede uspehov in učinkovitosti delovanja
!°žajem
tembri
organov. Namesto 351 okrajev in mest s po-okraja, kolikor smo jih imeli do 1. sep-
nov-ih
1955, je bilo ustanovljenih komaj 107
t. - večjih okrajev, medtem ko smo 4052 občin lg'^gaRizirali v komaj 1479 novih občin. *V letu Pa q-Se število okrajev še zmanjšalo, in sicer n- 95> število, občin pa na 1193. Takšno reorga-0]i. acijo oziroma grupiranje in spajanje občin in v večje občine in okraje je zahtevala edba novega komunalnega sistema.
Sov- tv° novega komunalnega sistema in nje-s]t e značilnosti se kažejo v položaju krajevnih jUPnosti, zlasti pa v novih pristojnostih občin. s* °ge pristojnosti in zadeve prejšnjih okrajev g p°dr°čja gospodarstva, komunalnih zadev, jdbeništva, notranjih zadev in splošne uprave ske 4udi na področju upravljanja splošne-ijud-tikp ltn°vine, ljudskega zdravstva, socialne poli-$o'
2 prenesli na ljudske odbore novih občin.
oblikovanjem/občin z razširjenimi pravicami Vzgojnostmi se je bistveno spremenila tudi 0 ga okraja. Okraj ne opravlja več funkcije P;a°Vnega organa 1 komunalnega samoupravljanj, ker je to zdaj funkcija občine. V novem komUna^nem sistemu je postal okraj skupnost del n’ katere naloga je ..usmerjati. in nadzirati V« ° v samoupravnih komun ter reševati tista k- asanja, ki so skupnega pomena za vse občine
e’ Prosvete in kulture smo — poleg zadev, ki Pa občine opravljale do 1. septembra 1655.
Ca
Področju okraja, lo
h; ,i0 obdobje dveh let in pol je prekratko, da cin . ko dali dokončno oceno nove ureditve ob-ih okrajev . oziroma komunalnega sistema, 6^ že dosedanje izkušnje in uspehi, ki smo jih (j tegii, i(ažejo, da je to najbolj ustrezna oblika Statičnega samoupravljanja delovnega ljud-lj,‘a; Ali se bo ta proces družbenega samouprav-Lnte Pravilno razvijal, ali bo v njem ali ne lobističnih in egoističnih teženj, ki so tuje imevanju marksistične znanosti o socialistič-Z raZVOJU družbene skupnosti, to je zelo veja0 in odl°čilno vprašanje, odvisno od iznajd-vPsti, aktivnosti iri vztrajnosti komunistov. Dosedanja praksa družbenega samoupravljalo? Je p°kazala odlične uspehe ne glede na do-v °ne Pomanjkljivosti, ki smo jih imeli in ki še jnh10 obstajajo. Izkazalo se je, da so komune ^. družbeno upravljanje najboljša šola za mno-?„.no vzgajanje državljanov naše socialistične gtZ® k temu, da se navadijo sami odločati, ko te, »a njihov vsestranski razvoj in življenje. V jjfk s?h vsakdanjega, praktičnega upravljanja hu, *aiaio,do spoznanja, da so interesi skupnosti hort .tedi njihovi osebni interesi. Kolikor bolj ljy° široki sloji delovnih ljudi, ki sami uprav-o,.j° komune in tovarne, Vodijo razne družbene ti j a aizacije in ustanove — prihajali do spoznali? v se morajo interesi posameznikov, manj-hgf^kupnosti in komun ujemati z interesi celotne b<w s°cialistične skupnosti, toliko bolj in hitreje rasla ustvarjalni vzgon in sila naše socia-Un‘Cne družbe kot celote. To bo omogočilo tijjj a,'ianje resnično demokratičnih, socialistič-b0 “dPosov med komunami in proizvajalci ter •Pravilo lokalistične težnje, ki bi se v njih stgj.° razvijale kali šovinizma, ki bi utegnil pose ■} Pevarnost za enotnost in moč naše sociali-Cae države.
iti ?? hitrejši razvoj te zavesti pri proizvajalcih Cisti .'h komun so predvsem odgovorni komu-Z’ 50 dolžni pobijati takšne težnje in s svo-SovZledom vplivati v tem tudi na druge. To biij riTp zaradi tega, ker ne morem trditi, da so člani Zveze komunistov nedovzetni za CajJ16 negativne težnje, ki so bile škodljive • Corje skupnost kot celoto. O teh pomanjkljivostih <-<fj v 0 govori pismo Izvršnega komiteja CK te C ki je bilo poslano vsem organizacijam Zve-1%. JT^-nistov. Napačno bi bilo, če bi samo idea-Cevg 1 R9-š sistem, če ne bi videli tudi določenih bi °sti in ukrenili vse, kar je potrebno, dh naš družbeni sistem samoupravljanja pra-brirg razvijal. V tem je velikanska odgovornost, bet; l?tet°v in zaradi tega morajo komunisti skr-CDrL,? bodo v organe delavskega in družbenega sCes?L'1anja izvoljeni zmeraj najboljši.
'«6‘
'.T,Sn, —'—.ja 1/. Vi J lit; 1J1 /.uicitij uajuui .jai, najbolj
in preizkušeni ljudje, vdani graditelji
Zrha, velike stvari delavskega razreda.
hi. ž?'Ve dolžnosti pa so odprle tudi nove pro-U- in nove naloge. Naj se danes spomni-ajl' -;3.j je o teh problemih in nalogah .pove-" predsednik ob deseti obletnici delav-
cih
svetov-.
Nove naloge
'N °r,ebno želim poudariti velik pomen pra-n . litve dohodka in doslednega uresničeva-Hoi nagrajevanja po delu, kar je bistven rast produktivnosti dela in za še ivečje
uspehe v socialistični graditvi države. Potrebno je, da vsi odgovorni čiaitelji, tako v podjetju kot v komuni, stalno škrbe za rast splošnega in strokovnega izobraževanja delavcev in za vse hitrejše ustvarjanje kvalificiranih kadrov, ki so nujno potrebni v tako dinamičnem gospodarskem razvoju, kot je naš.. Razumljivo je, da je deset let, čeprav so bili v tem času doseženi veliki uspehi, kratko obdobje za uresničitev velikih sprememb v razvoju socialističnih odnosov v neki deželi. To je proces, ki traja dlje Časa, toda že do sedaj so ustvarjeni solidni temelji za nadaljnji in še bolj vsestranski razvoj.
V tem boju za nadaljnji napredek proizvodr nje in produktivnosti dela, za rast življenjske ravni in razvoj socialističnih družbenih odnosov je potrebno nenehno odstranjevati negativne pojave, ki so marsikdaj vidni v birokratskih težnjah in malomeščanski stihiji, zaradi česar včasih zanemarjamo pravice delovnega človeka. Skrb za delovne ljudi v naši deželi je bila in ostane osnovna naloga naše socialistične skup-'
nos d...« (jzjava predsednika Tita ob 10-letnici delavskega samoupravljanja)
In končno smo vse, karkoli smo v teh letih
storiti in se naučili, strnili v novo ustavo, nov
temeljni zakon naše socialistične skupnosti.
Naša nova ustava
Prepričan sem, da se mi vsi zavedamo tega, da mora v tej novi skupščini povsem prevladovati duh nove. ustave, ker bo le tako mogoče realizirati vse njene določbe v naših družbenih odnosih in ker bodo .le tako postale trajne norme in regulator našega družbenega življenja. Ko se bodo držali ustavnih načel, bodo tako kolektivi kot tudi posamezniki proizvajalci zadostili tudi svojim interesom in interesom skupnosti kot celote. Sapio tako se bo mogoče izogniti številnim negativnim pojavom, ki običajno spremljajo buren razvoj družbe, ki ovirajo nastajanje pravilnih družbenih odnosov in s tem slabijo družbeno skupnost in njeno enotnost. Ko pravim, da mora v tej skupščini v polni meri vladati duh nove ustave, tedaj mislim pri tem, da mora sleherni član tega doma do potankosti spoznati vse ustavne določbe in se po njih ravnati pti svojem delu. Samo tako lahko pričakujemo, da bo ustava tudi za naše državljane najvišji zakon in da jo bodo kot takšno tudi spoštovali. Zakaj nič hujšega ni, kot izgubiti zaupanje ljudstva, nič hujšega ni, kadar ljudje na vodilnih mestih, ki so dolžni biti za zgled pri izvajanju zakonov in spoštovanju zakonitosti, sami kršijo zakon in zakonitost.
Naši državljani so z velikim navdušenjem pozdravili sprdjem nove ustave, kar je pokazala tudi široka ljudska debata o osnutku ustave, in zdaj upravičeno pričakujejo, da se bo moč tega dokumenta izrazila v vseh domenah našega družbenega življenja. Razumljivo je, da so njihove oči uprte v nas, v voditelje, in da gledajo, kakšen bo naš- odnos do nove ustave — ali jo bomo dosledno uresničevali in ali bomo povsem upoštevali njena načela. Mislim, da bodo volivci po tem ocenjevali tako sposobnosti kot vrednost svojih, izvoljenih predstavnikov, in to tako v tej skupščini kot v drugih organih oblasti in družbenega samoupravljanja.,	.
Številnih vprašanj iz našega vsakdanjega življenja tudi ustava ni mogla do potankosti zajeti. Še več, vseh teh vprašanj ne bodo mogli obseči niti naši zakoni in drugi predpisi, toda z njimi S.e je v procesu našega družbenega razvoja treba nenehno ukvarjati, v vsakdanji praksi jih mora obseči naša socialistična zavest, katero nam diktirajo interesi naše. skupnosti, katero nam nalaga skrb za enotnost te skupnosti in za njeno nenehno krepitev, skrb za človeka, proizvajalca, skrb za posameznika, državljana, skrb- za delovne kolektive. S socialistično zavestjo morejo in morajo biti premagana razna protislovja, ki spremljajo tudi naš socialistični razvoj, zlasti ako so ,viri teh protislovnosti v subjektivnih činiteljih.
Tovariši in tovarišice poslanci,
če se danes ozremo na minulih osemnajst let, na podobo Jugoslavije po vojni, oziroma na dediščino, ki sta nam jo zapustili' razdiralna vojna in okupacija države, ih če to stanje primerjamo z današnjo Jugoslavijo, potem s polno pravico lahko rečemo, da je naša država danes prerojena v vsakem pogledu.
Nova Jugoslavija / se je rojevala v številnih mukah, v številnih najrazličnejših težavah. Na raznih straneh-so se pojavljali preroki, ki so govorili, da se nam ne bo posrečilo zgraditi svoje države tako, da bi bila sposobna za življenje', da zaradi več narodnosti ne bomo mogli obraniti enotnost ljudstva itd. Toda, kakšna je danes naša stvarnost? Odpravili smo strašne posledice
vojne. Srečno "smo prebrodili nezaslišane 'težave in prepreke v- teh osemnajstih povojnih letih. V nekdaj zaostali državi, katere nacionalna bogastva so izkoriščali tuji kapitalisti, medtem ko je živelo ljudstvo v bedi, smo ustvarili močno industrijo in ustvarjamo čedalje modernejše kmetijstvo. Ustvarili smo močno socialistično državo, ki- trdno stoji na temeljih samoupravljanja delovnih ljudi v vseh domenah našega družbe^ nega življenja, na temeljih enotnosti ljudstva, . cementiranih s pravilno rešitvijo nacionalnega vprašanja, ki je zagotovila, da sleherni narod sam upravlja v okviru svoje republike, vsi skupaj pa v federaciji, poosebljeni v tem visokem domu. Trdne enotne osnove, na katerih je zgrajena naša socialistična skupnost, so danes zagotovilo svobode, varnosti in mirnega razvoja socializma .—: edine zanesljive poti vseh naših n^-rddov v. skupno veliko in srečnejšo prihodnost.
Hkrati z dviganjem proizvajalnih sil smo nenehno razvijali in krepili nove -socialistične družbene odnose. Takšna orientacija od začetka naše družbene in gospodarske izgradnje je bila v skladu š tem, da pomeni izgradnja socializma razen materialnega razvoja tudi vzpostavljanje humanih demokratskih odnosov, pomeni zagotovitev takšnega položaja delovnega človeka, v katerem -bo, osvobojen izkoriščanja, hkrati tudi neposredni upravljavec svojega materialnega in družbenega žiVljenja. Na tej podlagi je bil izgrajevan sistem samoupravljanja v gospodarstvu in v javnih službah. Hkrati smo razširjali pravice, funkcije in materialno osnovo samoupravljanja, s tem pa se je krepila tudi vloga in odgovornost samoupravnih organov. Naslajale so nove in čedalje bolj razvite oblike samoupravljanja in raz-
vijale so se oblike družbenega upravljanja. Tako obsega danes sistem samoupravljanja skoraj vsa . področja družbenega življenja v naši državi. Delavsko in družbeno samoupravljanje postaja podlaga za naš celotni družbeni in gospodarski razvoj oziroma glavna oblika upravljanja z družbenimi posli. Kako širok je samoupravni mehanizem, je razvidno iz tega, da zdaj približno 1,5 milijona ljudi sodeluje v raznih organih družbenega samoupravljanja in v neposrednem upravljanju materialnega in družbenega življenja pri nas. V našem sistemu socialistične demokracije je omogočen širok vpliv državljanov na delo organov oblasti in na urejanje drugih skupnih potreb, z novo ustavo pa se bo to še popolneje izrazilo. Rezultati'našega socialističnega razvoja so razvidni tudi iz tega, ker nastaja, danes približno 80 odstotkov narodnega dohodka v družbenem sektorju gospodarstva.
Pomen teh rezultatov je tem večji, ker smo jih dosegli z lastnimi napori, v glavnem z uporabo lastnih materialnih in človeških sil.; Ti rezultati so hkrati najboljše potrdilo, da je pravilna pot, po kateri smo doslej hodili, potrdilo vitalnosti in moči našega družbeno-političnega in gospodarskega sistema. Prav ti in takšni rezultati so nam omogočili tudi sprejeti novokustavo, ld pomeni polno uveljavljanje sistema delavskega in družbenega samoupravljanja in močno orodje za naš nadaljnji socialistični razvoj.
Ko se danes spominjamo tega, kar smo v teli. minulih dvajsetih letih storili, lahko rečemo, da jo bil delež, ki smo ga dali mednarodni skupnosti — se - pravi naš delež v boju za mir in nerr/ ien napredek narodov — eden rjajpe-snembnejših in najbolj učinkovitih. Od-t/::i f-ndi tolikšen ugled, ki ga uživa socialistič-i :. Jugoslavija po vsem svetu. Ni dolgo tega, ko je tovariš Tito obiskal nekaj dežel Latinske Amerike, v New Torku pa — pred pred-siavniki vseh narodov sveta — med drugim dejal:
Boj za mir
Jugoslavija' se v svojem sodelovanju s številnimi deželami v razvoju v mejah svojih možnosti ravna prav po teh načelih, Pokazalo se je, da je tp sodelovanje v obojestransko korist. Potemtakem mi v tej pomoči ne vidimo akta altruizma ali filantropije, kajti pa pomoč prinaša neposredno korist tudi deželam, ki jo nudijo. Pri orientaciji na, politiko gospodarskega razvoja v svetu je posebno pomembno, da z. ekonomskega področja izginejo ostanki hladne vojne v obliki različnih embargov in drugih diskriminacijskih ukrepov. Z zadovoljstvom pripominjam, da je na tem-področju že -več ohrabrujočih znamenj. Sodimo, da bo treba tudi ustreznega prilagajanja obstoječih mednarodnih. gospodarskih institucij in da bo treba ustanoviti nove, da bi financirali razvoj manj razvitih delov sveta. Pričakujemo, da bo skorajšnja svetovna konferenca za trgovi-, nolh r&zvoj imela velik pomen za' reševanje teh problemov..
2e temelji Združenih narodov, organizacije, katere glavni ustanovitelji so bile dežele ž' različnimi stopnjami razvoja, in pa Ustanovna listina OZN vsebujejo osnovne ideje koeksistence. Zdaj pa prihaja čas, ko se nam nudijo ugodni pogoji za to, da.Združeni narodi postanejo glav-l,ni imela tor in nosilec uresničitve teh načel koeksistence. Zahteva po takih odnosih v sodobnem svetu ne temelji izključno‘ in prvenstveno na konsideraeijah določene politike, niti na argumentih določene ideologije. Nobena dežela, niti skupina dcv.el naj ne sodi, da je izključno poklicana' ali pooblaščena tolmačiti te miroljubne težnje, pa tudi se naj nobena dežela ali skupina dežel-teni miroljubnim težnjam v imenu kakršnihkoli svojih ožjih interesov ne zoperstavlja.
Želimo, da bi Zavoženi narodi v v,se večji meri delovali v smeri zbliževanja med narodi, da bi v vse večji meri bili instrument njihovega sodelovanja in njihovih naporov, da bi okrepili mir v svetu. Da bi naša organizacija mogla biti kos tej svoji povečani odgovornosti in da bi v novih pogojih uspešno uresničila svoje zgodovinsko poslanstvo, je nujno, da doseže popolno univerzalno - in da se njena struktura prilagodi na-
. o. Za nadaljnji napredek, mednarodnih odnosov in za okrepitev miru' v svetu bi bilo posebno pomembno, če bi Združeni narodi kot najbolj reprezentativno združenje enakopravnih suverenih dežel in narodov in kot najvidnejši forum, ki izraža javno mnenje vsega sveta, nadalje obdelali in kodifi-cirali načela miroljubne koeksistence.
Cepi a.v so osnovne ideje tega že zajete v Ustanovni listini OZN in čeprav o tem razpravlja tudi pravni odbor OZN, ocenjujem to kot teme1,: no politično vprašanje. Zato sodim, da bi naj Združeni narodi posvetili posebno pozornost proučevanju in reševanju tega vprašanja na visoki ravni in na način, ki bi najbolje ustrezal pomenu tega vprašanja. S tem bi še bolj prišli do izraza visoki ideali in cilji današnjega obdobja: politika miru in obsodba uporabe sile, načelo nevmešavanja. pravica narodov do samo-. odločbe in samostojne razvojne poti, mednarodna odgovornost za hiter gospodarski razvoj ne-raztfitih dežel in dežel v razvoju in drugi.,Zavzemamo so za uveljavitev politike miroljubne in aktivne koeksistence, ki ne bo pomenila samo odsotnosti vojnih nevarnosti in vojne, temveč tudi konec odnosov, ki bi temeljili na pravici močnejšega, in to kjerkoli, na političnem, gospodarskem ali pa kakem drugem področju človeškega življenja.
Globoko sr.-vo prepričani, da je v našem času ‘uporaba načel koeksistence,uresničljiva in realistična: V tem ne vidimo samo najboljše oblike za ureditev odnosov med državami in narodi, temveč sodimo, da naj s praktično uresničitvijo teh načel pridejo popolneje do izraza najplemenitejši, in najbolj humani ideali človeštva ter najbolj častne pridobitve človeškega razvoja. Prepričani, smo, da se bodo v takih pogojih življenja mednarodne skupnosti lahko popolneje manifestirale vse vrline človeka in da bo svobodneje prišla do izraza njegova osebnost.
DELAVSKA ENOTNOST - St. 46-47 - 26. novembra 1963
0
A
Zdaj, ko se vse bolj uveljavlja mednarodna delitev dela, je morda najvažnejša naloga slehernega gospodarstva, kako pospešiti integracijske procese znotraj posameznih dežel, ki naj bi vplivali na naglejšo delitev dela in pomagali
podreti še preostale meje v gospodarskem prostoru. Poskusimo torej odgovoriti na čisto določeno in za naše prilike zelo aktualno vprašanje: ali in koliko lahko govorimo o medrepubliškem sodelovanju naših delovnih organizacij?
»Avtotrans« Rek-a in' »Ljubljana-tra port« do odločitve, da so letos -P®1 ; "sklenili pogodbo o medsebojnem PoSi° . no tehničnem sodelovanju. S tem so . veda posredno vključena še mnoga a ga podjetja, ki že zdaj sodelujejo z orn njenimi delovnimi organizacijami.
Pripoveduje generalni direktor »Bj® Ijana-transporta« tovariš Rado Lip*c
»Vsi opravljamo enako delti in, voljo .konkurence’ smo doslej zapi* ^ republiške meje. Za nikogar od nas ni bilo smotrno, ampak... Zdaj vsak svoje izračune, ki dokazujejo, ** lahko pridobimo in kako lahko jjO ustrežemo potnikom in naročnik drugih uslug, če med seboj sodeluje® ’ Obseg in vsebina našega sodelovan sta izredno široka. Posamezne proble® rešuje devet strokovnih komisij. Ker * zanima predvsem tisto, kaj nametav mo storiti in kaj že urejamo, bi poJaS najpomembnejše značilnosti. Težimo primer k temu, da bi uskladili ***_,:, publiške avtobusne linije. Skupaj št® ramo gostoto zvez, drug drugemu ” domeščamo izpade vozil ter nudi _ druge usluge. S prihodnjim letom b« . potniki na naših avtobusih z eno zovnico in z eno rezervacijo lahko P , tovali na poljubni relaciji, na ka*j obratujejo avtobusi včlanjenih P0<he Da bi to dosegli, izgrajujemo sistem
leprinterskih zvez. O: tovornem pron bi dejal, da skupaj nastopamo pri P , vzemu večjih poslov. Izdelali smo en ne cenike in uskladili disponentsko a mercialno službo. Glede delavni** uslug, ki si jih nudimo, je najvažneJ pač to, da smo se dogovorili o in kriterijih servisnega vzdrževanja šib vozil in za enotne cene teh usl Med seboj si pomagamo pri reševa” vozil (po nesrečah) in pri izpadih. ^
Menda ni podjetja, zlasti takega ne, ki ima daljšo proizvodno in delovno tradicijo, kjer ne bi imeli ničesar povedati. S kolektivi sorodnih podjetij izmenjujejo izkušnje (niso omenili — kakšne); pomagajo si pri vzgoji kadrov (čeprav v strahu, da bodo pospešili razvoj konkurenčnih podjetij), prirejajo medsebojna športna in druga srečanja.
Morda pa so vezi tudi globlje, vprašujem. Kako je z delitvijo dela, s specializacijo proizvodnje, z drugimi oblikami poslovno tehničnega in proizvodnega sodelovanja na medrepubliških osnovah, v jugoslovanskem gospodarskem prostoru?
To pa že pomeni precej bolj kočljivo zadevo, pravijo, čeprav menijo, da bi bilo logično, da bi sorodna podjetja našla take oblike medsebojnega sodelovanja, ki bi vplivale na pocenitev proizvodnje v slehernem podjetju in na povečano konkurenčno sposobnost slehernega proizvajalca.
Tako se znajdemo pri ugotovitvi, ki jo je ob letošnjem zagrebškem velesejmu že drugič in z vso zaskrbljenostjo izrekel tudi predsednik republike Josip Broz-Tito:	»Kooperacija in poslovno
tehnično sodelovanje med podjetji zavzemata vedno večji obseg. Želel pa bi, da se ti procesi ne bi razvijali samo znotraj posameznih republik, ampak v
eno v Sudanu in Etiopiji. Omenjena in še nekatera druga podjetja tudi sicer že nekaj let skupno sodelujejo pri najrazličnejših .zunanjetrgovinskih poslih pod okriljem, zagrebške IN GR E.
Letos pa se je LITOSTROJ vključil še v medrepubliško- skupnost RUDIS Trbovlje, ki je za pridružene člane zanimiva predvsem glede na možnosti na^ daljnjega prodora.na tuja tržišča. Prav tako letos’ pa je bil LITOSTROJ med: pobudniki za ustanovitev poslovnega združenja SMELT, ki združuje proizvajalce opreme za železarne 'in tudi železarska podjetja, ki kot potrošniki, lahko z izkušnjami precej pomagajo tistim, ki izdelujejo opremo zanje. To je tudi prvi primer med vsemi oblikami dosedanjega poslovno tehničnega sodelovanja, da so zavoljo obojestranskih prednosti v istem združenju vključeni proizvajalci in potrošniki določene skupine izdelkov.
jugoslovanskih ražrherafiM' H b<l
Zakaj torej strah pred učinkovitim ekonomskim sodelovanjem. med delov-, nimf organizacijami, ki delujejo znotraj teritorialnih meja naših republik? Saj prvi, čeprav še redki primeri medrepubliškega poslovno tehničnega sodelovanja, kooperacije in drugih oblik delitve dela ter specializacije proizvodnje opravičujejo trditev, da ekonomika ne pozna meja v gospodarskem prostoru; da sprošča velike rezerve, ko odkriva številne nesmisle. O tem in še o čem govori današnja zgodba v šestih inačicah, za katere vemo in morda še o kateri drugi, ki piscu ni bila znana.
Kaj bi sami?
stopljeni« proizvodnji, avtarkičnosti in tako naprej, kar pa je zdaj v glavnem urejeno, čeprav vselej ni šlo lepo in najbolj gladko.«
Premišljujem: vedeli so, kaj hočejo in cilj so' skoraj, dosegli. Gre namreč tudi, da še zavoljo nadaljne specializacije v proizvodnji te dni vključuje še četrti partner: podjetje »21. oktober« iz Kragujevca. Torej dokaz več za to, kaj . proizvajalcem lahko prinese specializi-,rana velikoserijska proizvodnja.
(po čeloma za
Deset odstotkov.
ki veliko pomenijo
2.
Prvo desetletje
V ledino medrepubliškega poslovno • tehničnega sodelovanja so med prvimi zaorala tudi podjetja »Iskra« Kranj, »Saturnus« Ljubljana in »Rudi Čajevec« Banja Luka, ki so se že pred desetimi leti odločila za sodelovanje in delitev, dela pri iproizvodnji -izdelkov . s. področja avto ».elektrike. • O namenih, rezultatih in načrtih združeni#! prizadevanj teh proizvajalcev so pripovedovali tovariši. Bogo Fatur, sekretar- poslovnega odbora skupnosti »ČIŠ«, ter ing.1 Gogala in Matulj; prvi šef proizvodnje, drugi pa vodja prodaje v tovarni »Saturnus« Ljubljana:
»Glede na prvotno poslovno tehnično sodelovanje v proizvodnji avtoelektrič-ne opreme (Iskra — proizvajalec agre-
Izvleček iz beležk o razgovoru s tovarišem Flišem, pomočnikom direktorja in tovarišem Majheničem, tehničnim vodjem tovarne lepenke in lesovine Ceršak v Slovenskih goricah:
»Lahko zapišete, da smo pri nas šolali in priučevali delavce za papirnico Lipljan v Makedoniji, ža tovarno v Buzetu v Istri in gotovo še za katero drugo — zdaj se ne spominjam. Za sorodna podjetja smo v lastnih delavnicah tudi popravljali strojne naprave in izdelovali nove. Vendar to pomeni zgolj tovariško pomoč, kot jo tudi nam — po potrebi — budijo druga podjetja.
Važnejše pa je nekaj drugpga: pred časom smo se odločili za rekonstrukcijo,. Dela so- zvečine že zaključena, porabili : pa smo 772 milijonov. Najbrž pa novi lepenčui stroj še ne bi tekel, če 11 slovenskih in hrvatskih grafično predelovalnih podjetij ne bi pomagalo z lastnimi sredstvi. Vemo, da je tudi njim potrebna modernizacija, vendar so vsi skupaj posodili 76 milijonov dinarjev. Tako' je bila rekonstrukcija pravočasno
LITOSTROJ: detajl turbinske proizvodnje
jetji sta že lani skupaj nastopali na tržišču. »Mura« je s tem pridobila velik prodajni prostor -v 186 »Vartekso-vih« prodajaln v vsej državi. Obe podjetji sta se hkrati začeli dogovarjati o delitvi dela v proizvodnji težke konfekcije za izvoz. Prve konkretne rezultate so že zabeležili v letošnjem letu.
Še pred tem, ko se je »Mura« odločila za poslovno tehnično sodelovanje z »Varteksom«, sta tako pot izbrali tudi zagrebški podjetji »Naprijed« in »Komensko«. Sodelovanje je bilo uspešno tudi v tem primeru. Vsi štirje pa so ugotavljali, da bi lahko še znižali stroške in dosegli bolj velikoserijsko proiz- • vodnjo, če bi sodelovanje razširili na vsa podjetja. Do takega dogovora je tudi prišlo. Predvidevajo skupen proizvoden program, ki naj bi postopoma pripeljal do specializacije vseh proizvajalcev. (To, kot rečeno, že uresničujejo.) Pripravljajo se na skupen nakup in prodajo s skupno kalkulacijsko službo in
»Čeprav štejemo med največja podjetja strojegradnje, naročnikom mi sami ne bi mogli postreči s tistim, kar zvečine najbolj želijo in s čimer proizvajalec najbolj dokaže svojo konkurenčno sposobnost: s kompletnimi industrijskimi objekti. Če smo to hoteli doseči, smo se morali povezati s sorodnimi podjetji. Tako zdaj s skupnimi močmi lahko pripravimo res vsef predhodne strokovne in ekonomske analize, projekte, opremo, montažna dela, začetek obratovanja in še priučevanje kadrov za novo proizvodnjo. Skratka — gre za inženiring, ki nam z druge strani omogoča specializacijo proizvodnje in vedno večjo delitev dela. To so bile pobude, zavoljo katerih se je LITOSTROJ vključil v vsako obliko republiške in medrepubliške povezave in delitve dela, pri kateri tudi to podjetje lahko prispeva k bolj organiziranim prizadevanjem za pocenitev proizvodnje in izboljšano kvaliteto izdelkov naše industrije strojegradnje.«
S temi besedami je inženir Čuček, direktor prodaje tovarne LITOSTROJ, na kratko pojasnil tisto, kar pri nas marsikje, težko razumemo, da namreč še tako »veliko« podjetje v notranji državni ali v mednarodni delitvi malo pomeni, če ni hkrati ozko specializirano in obenem povezano s sorodnimi podjetji. Oblik in variant povezave z istosorodnimi podjetji pa je v litostroj-skem primeru precej. Tako že petnajst let »Metalna« Maribor, »Rade Končar« Zagreb in LITOSTROJ skupno nastopajo pri opremljanju hidrocentral. Ta in druga podjetja sodelujejo tudi z la-djedelsko industrijo. Lani so tovarne »Djuro Djakovič« Slavonski Brod, »Rade Končar« in »Konstrukcijski biro« iz Zagreba ter LITSTROJ osnovale poslovno združenje za proizvodnjo opreme za cementarne. Sodelovanje za zdaj vključuje predvsem skupno reševanje proizvodnih problemov, inženiring in enoten nastop na tujih trgih. Tako že gradijo dve cementarni v Indiji ter po
SATURNUS: žarometi na tekočem traku
ga tov, Saturnus — proizvajalec žarometov in svetlobnih signalov, Rudi Čaja-vec — proizvajalec stikal, zvočnih si-gnalovs in relejev), kar je že vplivalo na bolj velikoserijski obseg proizvodnje — pokrivamo pa 95 % jugoslovanskih potreb — se vsebina sodelovanja spreminja in bogati. Vpeljali smo namreč še skupne službe: komercialno, servisno in propagandno. Standardizirali smo materiale, ki jih vsa podjetja uporabljajo pri proizvodnji avto-električne opreme. Kritične surovine naj bi poslej tudi skupno nabavljali itd. Hkrati smo ves čas težili k temu, da bi vzporedno s specializacijo v proizvodnji dosegli tisto velikoserijsko proizvodnjo, s katero bi se lahko z dolgoročnimi pogodbami navezali na našo industrijo motornih vozil. V kratkem bodo podpisane ustrezne pogodbe z našimi odjemalci za obdobje naslednjih sedmih tet. Dosegli smo torej to, da vsak zase in vsi skupaj lahko načrtujemo prihodnost, kar seveda tudi vpliva na rentabilnost poslovanja. O drugem ne bi govorili, saj bi kazalo od začetka ponoviti celotno zgodovino sodelovanja naših podjetij; govoriti o »od-
zaključena in z računico smo vsi zadovoljni: podjetja, ki so skupaj z nami soinvestirala, dobivajo tiste količine lepenke, ki jo potrebujejo. Mi pa tudi v redu izpolnjujemo vse obveznosti in se hkrati pripravljamo na nove izpopolnitve v proizvodnji.«
Namesto komentarja pišem: 1:0 za zaupanje, in posluh do skupnih interesov., ■	-
Računice zbližujejo
V tovarni perila in konfekcije »MURA« v Murski Soboti so se že približali povprečni produktivnosti ameriških proizvajalcev perila. Ta rezultat je predvsem posledica gospodarjenja s časom: ne v urah in minutah, ampak kar v stotinkah sekunde. Dosegli bi lahko še več, če bi imeli1 še bolj specializirano proizvodnjo. O tem so se pred časom hoteli dbgovoriti z ostalimi slovenskimi konfekcionarji. Naleteli so na gluha učesa in obrnili so se čez »mejo«, k sosednjemu »Varteksu«. Ti dve pod-
to poskrbi tisti, ki je ® .
_ *    i —     —	■ A
bližji. Obenem pripravljamo pogoje tipizacijo vozil ter pomišljamo 'f enotenje opreme in organizacijo del®
delavnicah, če želite še kaj?«
Izgovoril sem se na omejen pn v časopisu.. i
•osA
Odprta vrata
Razen ljubljanskega »Plutala« j®, državi še dvoje podjetij, kjer tudi PL
izvajajo izdelke iz plute: »Pluto« v Z grebu in »Pirotehnika«.v Zagrebu-fjj izvodni programi vseh treh. tovarn praktično enaki, z edino razliko, »Pluta!« izdeluje vse tri osnovne Mt pine proizvodov iz plute, ostali poo^-j pa po dve skupini teh izdelkov..Vsa j
podjetja, bi bilo treba modernizirati-% dosedanjem Zagovarjanju zgolj lasPs
P*
interesov, torej težnji k avtarkični izvodnji pa seveda nobena tovarna . ustvarjala dovolj sredstev za moden1 zacijo in razvoj. »„ j,.,	^
Ob teh, na vii
rideg .naspt(t|ujočih',,l-komercialnih interesih, so letos PO*“a vseh--treh podjetjih -znčtflUprčntfštj?1 če morda nirnajo tudi-skupnih
sov. Ce bi namreč tipizirali sed€jčl proizvodnjo in tako dosegli večje se'^ izmenjevali delovne in proizvodne 1 kušnje, skupaj nastopali na zunam^, tržišču pri nakupu surovin, skupaj ^ ganizirali znanstveno in raziskov® '
' • g<
delo ter sodelovali še ha. nekatenTuE (
dročjih, bi že zdaj vsak zase. in vsi«'.* paj lahko dosegli boljše, gospodarsk®^ proizvodne uspehe. Ro naj bi’ bil uvod v specializacijo proizvodnje, -i Čeprav je do prvih konkretni ., stikov med podjetji prišlo šele pred L timi meseci, so že, dokazali, da za ni* y vimi.hotenji tičijo gospodarske ce in ne fraze. Prav to pa je povzr<*,gj da je usahnilo nezaupanje in strahA, bo, če bodo med seboj preveč od** , Tako se je zgodilo, da so drug
mu dovolili vstop v proizvodne pr°Sl. posameznih podjetij. Med seboj so
izmenjali izkušnje, ki so zanimal® sj, garkoli izmed njih. Drug druge**?: j« ponudili načrte strojnih naprav, p katerokoli podjetje imelo težave, **■■ ;( samo ni znalo urediti.. Naposled s. jy
odločili, da bodo s skupnimi sredsh^'
delali elaborat, ki naj bi dokaz;
vičenost ali pa neutemeljenost. d®*1^) proizvodnje plutinih vložkov, ki ji** letno uvozimo okoli 700 milijonov
rrtadov. Dalje skupaj nastopajo
nanjem tržišču, kjer so tudi že nekatere uspehe.
Taka je njihova pot v pocenitev Oj izvodnje in v utrditev gospodarske podjetij.
raziskovanjem tržišča. Lastne izdelke naj bi prodajali v skupni trgovski hiši za vse 4 proizvajalce skupaj in prek katalogov. Razen tega naj bi s skupnimi sredstvi gradili nove trgovske lokale. Glede zadnjega je tovariš Karel Ksrba, komercialni direktor prodaje v »Muri« povedal, da z združenimi sredstvi zdaj sodelujejo pri gradnji modnih hiš na Reki in v Karlovcu.
Namesto zaključka: strokovnjaki trdijo, da je uspešen nastop jugoslovanskih konfekcijskih podjetij (omenjena! podjetji dosežejo polovico vsega izvoza) predvsem posledica integracijskih gibanj med proizvajalci perila in konfekcije. »Meja« torej ni več mejnik.
Ni meja v gospodi skem prostoru
Naša zgodba v šestih inačico^ Iz-
priča o tem, da v gospodarskem^!1*^;!*
ni meja, oziroma sploh ne b* v ii' vedeti zanje. Nanje pa so pozabil* 'distih podjetjih, kjer so vedeli, k»l spC' jo: ekonomično, velikoserijsko *n sp0' cializirano proizvodnjo in kjer s?jtr»is'
s to uresničljivo po n„ pfd* minimalnimi vlaganj* }oV[i® jširšim In glede na P°® fpr
Sorodna dejavnost, saj vsa podjetja opravljajo primestni, medkrajevni potniški ter tovorni promet, vsi pa ima j 6 tudi remontne delavnice, je pripeljala podjetja »LASTA« Beograd, »Croatia-trans« Zagreb, »Centrotrans« Sarajevo,
znali, da je poti in z
vsem z najširšim' In ---------- - _
moralo tudi iskrenim sodelovanje?^ sorodnimi delovnimi organizacij3,^ V vseh podjetjih, o katerih obenem zatrjujejo, da zavoljo P° tehničnega sodelovanja, delitve ^ kooperacije in drugih oblik skup® i® zadevanj v ekonomskem P°g . nji&° , kako drugače, prav nič ne trpi 1 »samostalnost«. Nasprotno:
Ijo tega postajajo »pomembne« organizacije tudi v mednarodnii . ^ dela.	MILAN GOVEB
Nenapisana reportaža o m in ul ih in sedanjih d ne vi h
v »TAM.« -
J- Poglavje,
^katerem se pokaže reporter radoved-j *n tafto povzroči pogovor o prvih « in mesecih nove tovarne in o 1 Povsem novi ideji.
Kako to mislite, začeli z nič, po-reporter.
HjT" D°bcsedno z nič, mu pojasnjuje Hei_ ? Ježovnik. Menda veste, da so t4isk?i, na Teznem gradili tovarno levi -w j. delov. Ko pa smo po osvobodit-št v1, i _mi v tovarno, bi le-ta komajda tako ime. Večina objektov en*h, stroji razmontirani in razme-Vspb«V■ .p°dzemskih delavnicah, povrhu ~ Jih je zalila še voda.
De«, veliko pa so jih Nemci sploh od-^71* selx>i’ pripoveduje inženir Ma-Veni, ~asti merilne instrumente. Ce poli^,’.	. smo en del naše stiskalnice
skl l.mi’ drugega smo našli v maribor-CWJ1Varni> tretjega in četrtega pa v in v Splitu, potem je to že sko-g« _ Popolna slika razdejanja, ki smo a na»lediii
str« Ustili smo ruševine in sestavljali Polj ’ Poseže v razgovor še Ribič. Do-e v redni službi, popoldne pa udarile« Posebno prijetni spomini, mar
hr« Kot se vzame, odgovarja repor-daip, Ježovnikova. Zdaj je to že tako
S615'
'POltli;
da se je tega skorajda že veselo
njati.
VtiJx0v Pogovor se je začel utapljati kih s drobnih spominih in pripetljajč-?den h 0rnin’ se prepletajo med seboj in _^drugemu pomenijo iztočnico.
Ve«. še spomnite prvega Maršalo-Srrio °°*ska, sprašuje Ježovnikova. Vsi siij n$e. n?gnetli okoli njega in ga pro-kai pove. On pa nam je odvrnil vDri«-0' “Tovariši, zdaj ni časa za goje niu6, ^aj je treba delati.« In ko mu klet) kdo zaklical, da so v eni izmed Ho(ei Pu$tili Nemci vino in da ga nam ‘Seji0 Pa*i dati, je Tito odgovoril: ko«® ljudem vina, ne da bi se opili, __ r je za potrebo.«
liibif j ’ saj smo delali, se namuzne is (yi,ln Pogleda reporterja. Vse od puš Žlic «Pna kladiva pa do aluminijastih hc. nožev in glavnikov, ftiobn Pa sai ste vendar tovarna avtorjih °V’ ,ne more reporter povsem za-^Y°jega presenečenja, issj),- Ne. to pride šele kasneje, mu po-stfs,v mženir Marek. Z odločbo minica .? *a težko industrijo, 31. decem-^ 19<6. leta.
5 Poglavje,
>
?lasu;
Prolog, v katerem bo pisec pojasnil, kaj sploh hoče, povabil na klepet osmorico starih, vendar ne po letih najstarejših »ta-movcev« in jih predstavil bralcem.
Rabim snov za reportažo.
Morda bi moral prositi za vodiča in potem vsaj eno dopoldne letati za njim po. vseh tistih kilometrih asfaltnega cestišča od obrata do obrata. Slediti mu skozi labirint proizvodnega procesa in mu odgovarjati na njegova pojasnila ... na teh stiskalnicah se oblikuje ohišje kabin, tu je lakirnica, na teh avtomatih obdelujejo valje ... s tako ali drugače zgovornim — aha! In če bi bil še malo bolj »firbčen«, bi najbrž ogovoril kar tistega pri avtomatu... no, kako gre? Lahko bi se celo ob šestih, dveh in ob desetih postavil pred vratarjevo ložo in štel ljudi, ki odhajajo domov. Lahko bi štel tudi avtomobile na njihovem parkirnem prostoru, od fiča navzgor do vse bolj in bolj uglednih. Morda bi celo koga ustavil in začel... pa osebni dohodki, standard?
Pa kaj, ko bi bržčas pozabil šteti tiste kilometre asfaltnega cestišča. In na stroje se spoznam ne več, ne manj kot — nič. Tisti pri avtomatu pa bi me bržčas odpravil kar na kratko... gre... za mojim hrbtom pa pomežiknil sosedu, češ ... lej ga. Štetje pred vratarjevo ložo pa bi bilo naravnost brezsmiselno, saj imam
čisto zadnji podatek... 4841 zaposlenih. Za avtomobile na parkirnem prostoru pa tako sami pravijo, da jih je vsak mesec več, zdaj že več kot štiristo. In kogar koli bi nadlegoval z vprašanji o zaslužku in standardu, bi se me bržčas otresel... no, ja, že gre, če pa bi bilo, bolje, bi tudi ne škodovalo.
Kaj pa, če bi za spremembo oni sami pripovedovali? O tem, kako so si gradili svojo tovarno. O lastnih dolžnostih, o tem, s čim se zdaj ukvarjajo in kaj snujejo za prihodnje. Če uporabim prislovico, kako iz malega raste veliko.
— Pomota, tovariš, pomota. Ne iz malega, z nič, me prekinejo.
Pa naj jih kar predstavim: obratovodja v obratu mehanske obdelave Stane Rebolj, ekonomski svetovalec Milan Šmid, referent za rekreacijo in oddih Marica Ježovnik, tehnični svetovalec inž. Evgen Marek, preddelavec v ekonomski enoti karosernica Štefan Ribič, obratovodja strojnega obrata Drago Fišer, vodja oddelka za delovna razmerja Jože Letonja in referent v zunanjetrgovinskem oddelku Erik Mohar. Vsi od leta 1945 zaposleni v Tovarni avtomobilov Maribor. Preostane samo še reporter. Ta je takrat sicer še precej neugledno letal naokrog v kratkih hlačah, zato pa je tudi njegova naloga samo v tem, da potisne razgovor naprej, če bi se kdaj morda zataknil.
Ig erem bo reporter napeljal pogovor . Prt>i sl°venski avtomobil domače l|i	osmorico pa mu bo pojas-
kako je nastala prva slovenska to-
avtomobilov.
so reporterju pripovedovali o tovL5a ie bil začetek prve slovenske ,e avtomobilov veliko manj ro-*hvu i n’ k°t si je to morda ort predah, * Načeli da so z montažo »umite . tovornjakov. Ne brez nevšečnosti, % ^ večjih in manjših težav. To je __ pbova prva šola.
D«t tn, ern 80 nam poslali surovcev za n gornja kov in k temu še sporočilo, bič, i. ™ r našo tovarno avtomobilov av ne bomo naredili iz njih do kon-Novq^S^ dveh kamionov, nadaljuje
»har^a,j P°ve, kako je to šlo, se oglasi ^rteM kot da bi hotel pomagati re-\6 , • Saj si bil vodja eksperimen-C. 8kupine.
nSini ^štirideset nas je delalo v tej h hal “*ontaia je bila takale: na sre-* srno postavili velik zaboj in % _ a8ali izgotovljene dele. Potem l Han,*?veda lep čas sestavljali, pred-jj zgu ' ie uspelo motor vžgati. Ko pa ? p0/TeI. Si nismo mogli kaj, da ne jtogr lcali po telefonu ministrstvo v t <ja in sporočili, da motor že dela
i	U.Vlll, Uči 11KOUI Z. C VICI a
% 0^lahko kar po telefonu prepri-'O
3za konec avgusta 1947. Osmo-
o(er|	prva dva avtomobila je bil
«Da « konec avgusta 1947. Osmo-b takra«’poveduie reporterju, da so ga i 3Vof ne razmere precej prehiteli. Že 1) 0trtob*i‘a z^utrai 3® bil prvi slovenski It Za 1 domače proizvodnje pripraven- P°skušno vožnjo. Sicer še brez tj, ^ p.nxa vendar!
»e	8a je preizkušal, pripove-
Vsa tovarna ie pasla fir-v 0r .ie srečno vžgal, Fišer da pre-Aj, p',Px'o. avto ba namesto naprej — ^°!lli « montaži diferenciala smo se
Menda pa se je reporter na vsem lepem domislil, da vendarle preveč beza v preteklost. Bil je bržčas zagovornik tistega načela, da samo od spominov in samo za spomine vendarle ni vredno živeti, da je tu še sedanjost in prihodnost. Od tod najbrž tudi njegov prozaični:
— Pa zdaj? Kakšni so sedanji rezultati?
In ker mu na tako zelo prozaičen za-pik nihče izmed osmorice ni mogel povedati kaj posebno zabavnega, so mu pripovedovali, kako so lani prebili, »zvočni zid«. Čeprav se jim je še ob začetku leta zdela številka 3000 avtomobilov letne proizvodnje precej visoka in so nekateri dvomili vanjo, so jo vendarle presegli.
— In da bomo razveljavili mistiko številk, se oglasi ekonomski svetovalec Šmid, letošnji proizvodni načrt, ki pa je še precej višji, bo tudi uresničen. Morda celo presežen, tako vse kaže.
— Pa rentabilnost, ekonomičnost, produktivnost, vsiljuje reporter temo pogovora. In izvoz?
Govore mu o novih številkah. Tako so mu postregli s podatki, da je v minulem letu v primerjavi s prejšnjim narasla pri njih produktivnost dela za približno 8 %, ekonomičnost za 1,16 % in rentabilnost za več kot 22 odstotkov. V izvozu pa da bodo letos presegli vrednost milijona dolarjev.
In slednjič povedo reporterju, da so že leta 1961 uvedli serijsko proizvodnjo 4,5-tonskega avtomobila v sedemnajstih osnovnih izvedbah in da so tako v celoti izpolnili dano obljubo predsedniku republike, da bodo osvojili licenco v treh letih. K temu še to, da so poslali na tržišče prvo vozilo lastne konstrukcije TAM 2000, da osvajajo licenčno pogodbo za novi šestcilindrski motor.
IV. poglavje,
kjer reporter ugotovi, da so imeli v tovarni precejšnje uspehe. Pri tem ga zanimajo nabrane izkušnje in tako pogovor vnovič spelje v preteklost.
— Uspehov vam res ne kaže odrekati, ugotovi reporter. In da bi nadaljeval s pogovorom, še vpraša:
— Pa izkušnje? Ste si jih veliko nabrali..
— To pa to, že pri prvem tovornjaku, odgovori reporterju preddelavec v ekonomski enoti karosernica Ribič.
— Pa povejte kaj več o tem!
— Lahko. Na primer to, da ko smo po nekaj tednih naredili še kabino za naš prvi kamion, ki nikakor ni hotela sesti na šasijo. Vse tako kaže, da smo delali vsak po svojih merah.
Ker je bil reporter nekam preveč presenečen, mu je zadevo pa jasnil Letonja. Povedal mu je, da ni bilo takrat v tovarni nikogar, ki bi se kaj bolj spoznal na avtomobile in da so se vsi z inženirji in tehniki vred šele začeli učiti, kako se dela avtomobile.
— Ljudi smo sprejemali v tovarno ne po tem, kar bi znali, temveč, kar bi hoteli postati. Sicer pa, planirali smo število zaposlenih in nekje smo jih morali dobiti in izpolniti plan. Tako so hodile komisije po kmetijah, primerjale število arov in število moških pri hiši, in kar je bilo odveč, so jih pripeljali v tovarno.
— Kako ste potem sploh lahko kaj delali, sprašuje reporter.
— Takoj smo začeli s priučevanjem. Tudi po 700 delavcev se je izobraževalo naenkrat. Imeli smo tudi že svojo industrijsko kovinarsko šolo in začeli štipendirati..
Doskuša ublažiti smeh prvi
potem ob desetih v Drvi le
v In' Šofer-
PrJ^tem. je radoveden reporter.
V	smo v ilegali dokončali še
bit Pa 7 blima naravnost na vlado bj '!?• k Marinku. Pot se je malce k	r so se drugemu tovomja-
h. Dr«5 Rrfde zavore in je moral več-'ij blja !Vat’. P-iim na smo le Hv> v « ' ^di dodobra presenetili. To-« Vto,bobilov pa je bila s tem dob-
Soglavje,
l^i, jtg^1 ne bo več govora o pretek-pač reporter zastavil ne-vprašanj o sedanjosti in n3e tudi nekaj prav tako pro-°*0ovorov.
— Svoje pa so naredile tudi zahteve v proizvodnji, pojasnjuje reporterju tudi inženir Marek. Ker se je zataknilo, proizvodnja Pionirjev zaradi pomanjkanja nekaterih delov, smo začeli z remontom precej zdelanih »džemsov«, ki se je potem vlekel nekaj let. To je bila najboljša praktična šola.
— Saj, saj, se namuza Mohar, angleško dokumentacijo sem bral takrat kot Vuk Stefanovič Karadžič. •
— Takrat smo tudi izdelali prvo popolnejšo dokumentacijo. In zasnovali prvo linijsko proizvodnjo.
Osmorica se je spet nekam naskrivaj namuzala. Pa je Figer pojasnil:
— Remont kako leto dni ni stekel. Priganjali so nas, pa zaman. Ni šlo, pa pika. Pa nam je zadevo prav v tej sobi pojasnil tovariš Leskošek. Rekel je: »Stvar morate organizirati tako, da bo šel pri enih vratih" star ,džems‘ noter, pri drugih pa nov ven.« Rekli smo mu, da nimamo prostorov. »Saj imate tretji objekt,« nam pravi Luka. Mi pa njemu: »Nimamo, smo ga pripravili za proizvodnjo Pionirjev in halo zaprli s stenami.« »Pa podrite stene, v enem tednu morate imeti tekoči trak,« je končal razpravo tovariš Leskošek.
— In smo ga res imeli, pripoveduje Rebolj. Zidarji so naredili luknje v stene, potem na eno stran hlod, skozi luknjo verigo in na drugo stran stene »džemsa«. Potem pa skozi ves tretji objekt. Po sredi smo namestili zaboje z rezervnimi deli in potem začeli z de-montažo, nekje na sredi z montažo in pri drugih vratih je odpeljal renoviran »džems«.
se tako ali tako drugje. Pa je potem čudno, če smo pojasnjevali in pojasnjevali, da ni materiala, sprejeli pa kljub temu že prvo leto proizvodnje plan za dvesto avtomobilov, vsega skupaj pa jih naredili potem samo 27.
— Pa znotraj podjetja?
— Tako, da so mi poslali pismeno sporočilo s podpisom direktorja in vodje eksperimentalne skupine, da če ne bom opravil nujnega dela do naslednjega jutra, da me bodo zaprli, pravi obratovodja v obratu mehanske obdelave Rebolj.
— Kaj pa kasneje, z delavskimi sveti, kar naprej vrta reporter.
— Dokler je bil še formalnost, se oglasi Ribič, seje niso bile niti sklepčne. Se je pa zato potem bistveno spremenilo.
— Saj to se odraža tudi na proizvodnji, dopolnjuje inženir Marek. In ne samo pri nas^ tudi drugod.
Reporter je preskočil s svojim vprašanjem na čisto sedanjost. Pa so mu pojasnili, da imajo že dlje ekonomske enote. 22. ekonomskih in 18 predračunskih, kot temu oni pravijo. In vsaka zase da v celoti ugotavlja svoj dohodek, čisti dohodek in formira svoje sklade.
— Pa rezultati?
— O ja, so, pravi Rebolj. Nekatere stvari pa bo vendarle treba še rešiti;
V. poglavje,
kjer bo govora o upravljanju in gospodarjenju in kjer bo vsa osmorica soglasno ugotovila, da pomeni samoupravljanje velik korak naprej.
Se nekaj časa so se tako pogovarjali o takratnih zgodah in nezgodah, potem pa je reporter speljal pogovor na upravljanje in gospodarjenje.
— Z razvojnega aspekta, je še pripomnil, potem ko jim je ponudil to vprašanje.
— Saj sami veste, kako se je prva leta upravljalo, odgovarja reporterju ekonomski svetovalec Šmid. Bolj na dolge relacije. Plane smo tako rekoč samo formalno sprejemali, pripravljali pa so
EpilOg, v katerem se bo pisec zahvalil osmerici in reporterju za sodelovanje in se odločil, da bo napisal reportažo.
Snov za reportažo sem dobil.
Zasluga sicer ne gre meni, temveč osmorici in reporterju. In moram priznati, da so mi v celoti potrdili misel, da iz malega raste veliko.
— Pomota, tovariš, pomota. Ne iz malega, z nič, me prekinejo.
Pa naj jih še enkrat naštejem:	obratovodja v
obratu mehanske obdelave Stane Rebolj, ekonomski svetovalec Milan Šmid, referent za rekreacijo in oddih Marica Ježovnik, tehnični svetovalec inž. Evgen Marek, preddelavec v ekonomski enoti kareser-nica Štefan Ribič, obratovodja strojnega obrata Drago Fišer, vodja oddelka za delovna razmerja Jože Letonja in referent v zunanjetrgovinskem oddelku Erik Mohar. Vsa osmorica od leta 1945 v Tovarni avtomobilov Maribor. Preostane še reporter, ki se je takrat še v kratkih hlačah smukal okoli voglov:
BOJAN SAMARIN
SKRAJŠAN DELAVNIK MED SEDANJIM IN PRIHODNJIM ČASOM
Čez nekaj let? Ne. Takoj!
Uk
Napotil šem se v Ormož. Zvedel sem, da je tamkaj zadruga, ki se je . že od-
ločila za skrajšanje delavnika.. Sploh nisem vedel, kako.je v kmetijstvu mo-
goče skrajšati delavnik. Zato sem hotel o teni kaj .več zvedeti — v Ormožu. Spraševal šem za kmetijsko zadrugo, toda zanjo nihče.ni .vedel. Vsi. sb;mi govorili d — kmetijskem kombinatu! in kp sem prišel na! upravo tega kombina-
ta, so mi smeje pojasnili', da je to tudi
Toda to je le drobna izboljšava. Drobna zategadelj, ker je le ena med možnimi. Veliko večje možnosti daje kompleksna obdelava : problema. Kombinat. ki je sestavljen iz sedmih bivših gospodarskih organizacij, namreč ni samo družbeno posestvo — safno določena .gospodarska; organizacija. Njegov delokrog zajema tudi vsa zemljišča, ki niso družbena lastnina. Kar je izven kombinata, je sicer samo proizvodno so-
kinetijska -zadruga, če tako hočem. Vse	delovanje, vendar sodi V skrb perspek-
kmetijske zadruge in vsa kmetijstva	tiviiega gospodarjenja kombina-ta,. to-
he! Z melioracijami je mogoče zmanjšati-tudi to izgubo skoraj za' polovico. . Urejanje kmetijskih površin pa ima. prav ta namen: z določitvijo najprimernejših smeri cesti ih jarkov, ža osuševanje, z opredelitvijo za velike površine " istih kultur, koncentracijo mehanizacije, potrebne za takšno obdelovanje, koncentracijo Skladišč . in drugih potrebnih zgradb,
Z ureditvijo kmetijskih površin bodo prihranili samo na enem kompleksu tisočih, hektarov tri četrtine časa,:ki je zda.i potreben za proizvodpjo na tem ali takem- področju. Sadjarstvo kombinata, ki zajema manj kot, tretjino, vseh sadovnjakov v občini, daje polovico vsega pridelka v'občini. Poljedelstvo pa bo _dalo prav '.oliki >. zlasti če bo polovica te proizvodnjo zajela pridelovanje sladkorne pese, ki že sama daje za tretjino večji dirbos kot ostale kuiture. Računajo, pa priv -na sladkorno peso, kajti kot -predvidevajo, bo tovarna sladkorja zgrajena, v Ormožu. Tb pa bo zopet v prid živinoreji, saj so stranski proizvod /take tovarne, krmila za živino.
• Vse to, kar začenjajo na primer z urejevanjem knfetijskih površin, ki sp : š. svojo /proizvodnjo podrejene živinoreji, se bo izrabilo v tem primeru v proizvod ijjj mesa — v pitanju živine. Tu bo izražena dokončna vrednost, ki je pa v -»veliki meri Odvisna od tega, kako bb živinoreja organizirana. Za pitanje pa, so že začeli gradnjo velikih hlevov za čez 2500 glav živine. V teh hlevih bo seveda mogoča drugačna organizacija deli in tudi' drugačna tehnologija proizvodnje — ker bodo- lahko govorili o industrijskem načinu proizvodnje mesa s pitanjem živine!
Možnosti so, če...
oziroma vinogradniška posestva v občini so se namreč pred skoraj dvema letoma združili v eno samo gospodarsko organizacijo.
Kaj naj povem o kmetijski zadrugi — kombinatu Jeruzalem v Ormožu? Da je tb delovna organizacija, ki ima v premeru tridesetih kilometrov okrog 2300 ha" kmetijskih površin? Gozdove, ki jih je imela za približno tretjino manj, je predala nedavno Gozdnemu gospodarstvu Maribor. Tak podatek je premalo, kajti prihodnje leto bo imela ta gospodarska organizacija že okrog 3000 hektarov kmetijskih zemljišč. Kooperacija z zasebniki zajema že nad 90 odstotkov privatnih lastnikov, torej vse razen vrtičkarjev, med katerimi je veliko upokojencev...
rej tudi njegov proizvodni program. In ta proizvodni program, ki še ni dokončno definiran, temelji na ureditvi vseh kmetijskih površin. Trenutno urejujejo ca. 1000 ha kmetijskih površin od Ormoža do Središča. Nadaljnjih 1000 hektarov površin bodo urejevali takoj za tem na področju od -Velike Nedelje do Podgorcev. Na teh poljedelskih površinah se bodo odločili za nekaj najbolj donosnih krmnih rastlin, kajti poljedelstvo podrejajo živinoreji.
Kakšna pa je tukaj zveza?
Le kaj naj povem?
Le kaj naj povem 0 skrajšanju delavnika? Star kmet, s katerim sem se srečal v vlaku, se mi.je nasmejal pomenljivo in1 pomilovalno: kaj pa ti novinar sploh misliš? Kmetje smo vselej delali od zore do mraka, zdaj pa ti prihajaš oznanjat sedemurni delavnik! Lepa reč — ker sploh ne oznanjam tega skrajšanega delavnika, temveč samo poizvedujem, kaj ljudje mislijo o njem, Seveda me ta razgovor z očancem ni demoraliziral. Celo vesel sem ga bil, ko sem se v Ormožu srečal z inženirjem Vinkom Stefančičem, predsednikom upravnega odbora kmetijskega kombinata in : vodjem ekonomske enote Ormož istega kombinata. Ta mladi mož mi je sporočil mnenje vsega delovnega kolektiva, da je prehod na skrajšan delavnik sicer naporna pot, vendar so se vsi odločili, da bodo prav v kratkem skrajšali delovni teden za štiri ure, ker menijo, da to lahko storijo.
Kaj bodo storili, da bodo to dejanje tudi opravičili? Rekli so mi, da nič izjemnega. Svoj dosedanji razvoj bodo. pač nekoliko pospešili. Mnogo drobnih sprememb bodo uvedli v organizacijo , dela. Saj še ne vedo kaj vse, kajti to je delo strokovnjakov. Njihovo mnenje bodb morali najprej slišati. Upoštevali pa bodo tudi dosedanje izkušnje?
V kakšni zvezi je to s skrajšanjem delavnika? Ali ne veste, da se zdaj »sprehajajo«- traktorji po cestah od skladišča do njiv, od njiv do'skladišč zaradi priključkov, semen in drugega, tudi tretjino vsega časa, ki se šteje v delovni dan? Zaradi raztresenosti delovišč, ki So njive, delavci za okrog 18 odstotkov manj naredijo, kot bi sicer naredili, če bi bile obdelovalne površine velike. Premokre površine obdelovalne zemlje zaposlujejo stroje in ljudi za polovico dalj časa, kot primemo su-
■ To, kar sodi v normalen razvoj kombinata, zahteva temeljite strokovne študije, ki' bodb 'zajele tudi prehod na’ skrajšan delavnik v kmetijstvu. Proces mehanizacije ih‘ industrializacije kmetijstva, kakršnega predvidevajo, zagotavlja možnosti Skrajševanja delavnika, ne glede na sezonski značaj nekaterih del v vinogradništvu in poljedelstvu. V živinoreji je na primer možno skrajšanje delavnika dnevno, tedensko ali tudi mesečno. Kmetijski mehanizaciji je že zdaj omogočen povsem industrijski sjstem dela v izmenah. Za strojno obdelovanj^ žemlje in druga taka strojna dela v kmetijstvu bi pač potrebovali enkrat vepi,traktoristov. Toda namesto nove armade Kmetijskih strojnikov išče kombinat take kmetijske delavce, ki bodlo kos sedanjim, modernejšim pogojem kmetovanja — da bodo torej znali upravljati f«'delati tudi z vsemi kmetijskimi strojil Sprejemajo torej predvsem delavce", ki že znajo ravnati s kmetijskimi, stroji. V poljedelstvu, vinogradništvu "in sadjarstvu je drugače. V teh panogah kmetijstva so težji pogoji za skrajšanje "delavnika. Dnevno skrajšanje delavnika, zlasti v sezonah, ko je največ dela/ne bo možno. Tudi tedensko ne. Največkrat celo mesečno ne. Vsake tri mesece pa bi lahko obračunali proste dneve. Ce ne to, pa vsaj polletno. Odvisno je pač od tega kakšne vremenske razmere bodo katero leto: Praviloma bi bilo možno obračunati proste dneve tromesečno. Praviloma! Izjeme so dopuščene.
To bi bilo najlaže uresničiti čez dve leti. Približno takrat, ko bodlo vsaj v grobem urejene kmetijske površine, obnova' sadovnjakov in vinogradov ter živinoreja. Torej takrat, ko bo proizvodnja že na znatno višji ravni. Dotlej pa bo treba misliti na vrsto manjšin sprememb, na katere sicer ne bi mislili. Ali ne IS bilo mogoče urediti delo tako, da bi kombajni sam; nakladali vreče — če bi jim priključili prikolice? Ali če bi se odločili za. to, da ne pospravljajo koruznico, temveč da jo samo podor jejo in tako porabijo kot gnojilo? Ali s tem, da urejujejo ceste in tako olajšajo odvoz grozdja v kleti? Pšenice niti koruze pa tudi grozdja seveda ni mogoče prisiliti, da bi rastlo hitreje. Je pa seveda mbgoče doseči to, da zori' bolje, da daje večji pridelek na hektar. Na- " mesto 2 do 3 kg, kolikor je dajal trs grozdja prej, daje zdaj ,5. do 6 kilogramov. Toliko v povprečju. V poizkusih pa dajejo posamezni trsi tudi do 14 kg grozdja. Čeprav je zaradi mehaniziranega obdelovanja vinogradov zdaj polovico" manj trsov pa so torej rezultati vendarle boljši! In tako je pri vseh kulturah in tudi pri živinoreji.
Kar se torej tiče skrajšanja delavnika v kmetijstvu, smo lahko optimisti — celo »nepoboljšljivi optimisti«, kot pravimo tistim, ki so kljub skepsi optimisti. V kmetijstvu je sicer dovolj razlogov za pesimizem. pri. uvajanju skrajšanja delavnika, toda samo -tam, kjer gledajio na trenutne rezultate gospodarjenja, ne pa tudi na .'možnosti razvoja, ki so.— velike. Kulmihacjja. združevanj in siceršnje integracije jel v ormoški občini v kmetijstvu dose^-žena. Vsa prizadevanja in vse možnosti so usmerjene v bodoče, predvsem v k.aikovbst kmetijske proizvodnje, ki naj dobi čimprej karakteristike industrijske proizvodnje. To težnjo sem raz-, bral iz besed vseh tovarišev, s katerimi sem se pogovarjal v kmetijskem, kombinatu Jeruzalem v Ormožu.
A to so sami mladi ljudje, strokovnjaki, ki so prišli sicer šele nedavno iz šol, vendar vedo, kaj hočejo. Tem strokovnjakom pa se bo pridružilo v. prihodnjih letih še kakšnih trideset, ki jih še štipendirajo. No, in če imajo zdaj že 36 kmetijskih tehnikov, inženirjev . in ekonomistov, pa tudi drugih strokovnjakov, številka navsezadnje ne bo majh-fn.-.z 1 ot , ,r; / '-v :1udc-mstiossin.:	. iVnvo-toč to v:	mArfriž
Kar največ sodelovanja!
3'V vč;,c
rpaksimum načrtnega dela v- kmeti# vu — tudi za maksimum proizvodih«^' sodelovanja S kmetovalci, ki naj g:."®
Vse to, o čemer govorimo, bo hitreje in bolje uresničeno, če bodo sodelovali tudi tisti instituti, ki so ustanovljeni za to, da proizvodnji kmetijskih posestev koristijo. Mladi inženirji prav gotovo vedo, kaj govorijo, če trdijo, da so ti instituti preveč teoretično usmerjeni, da jim služi praksa za teorijo, da pa nimajo dovolj smisla za ekonomsko vrednost poizkusov, kajti rado se zgodi, da je poizkus za teorijo zelo pomemben, za praktično gospodarjenje pa sploh ne ali pa zelo malo. Samo praktične izkušnje pa gospodarjem — delovni organizaciji žal ne dajo dovolj. Nemara je to ena izmed zavor, ki utegne zavreti prizadevanja za skrajšan delavnik. Zavreti, toda ne tako, da bi bilo to odločilno.
To bi bila ena izmed ovir. Ena izmed spodbud pa je lahko usklajenost odnosov med kombinatom in kmetovalci. To je vprašanje, s katerim v industriji delovne organizacije nimajo opravka. Kdaj bo proizvodno sodelovanje doseglo tisto raven, da 'bodo kooperanti vrednotili sebe po deležu svojega dela v skupnem kmetijskem gospodarjenju? Kdaj bodo prav tako težili za napredek kmetijske proizvodnje kot delovne organizacije kmetijskih kombinatov? V največji meri je to odvisno od
v Korak z njimi; kmetijskimi delav o:
si tako zagotavljajo z /delom naj/'"” možni dohodek, zasnovan na sederr / pogledih kmetovanja. Kmetijski p’-"01.
dajalci kombinata Jeruzalem sodijo $j, bodo lahko vsi skrajšali svoj dela-o/ro
in'z manj naperi več proizvajali im <fl — več delili.
A zdaj takoj!
. A kaj bodo storili zdaj, v tem- 2 nutku, ko so se že odločili, da bo«"-" novim letom skrajšali delavnik za- 5 ti ure v tednu? Strnili bodo svoje d sedanje uspehe, v specializacijo,- k ' izražena tudi v ustrezni obliki nizacije gospodarjenja in upravlja"/1 K Iz. dosedanjih dvanajst ekonom**:.:
enot, med katerimi je nekaj
Tak^
ki se ubadajo z različno proizvo
.dni”
in so majhne, bodo oblikovali osen-pa še manj večjih specializiranih nomskih enot. Tako bodo že. k letu že in uspešneje gospodarili. Bolje ^ do vedeli, kaj je treba kje storiti in k
ko kje kaj začeti. Ih za eno samo P1^
izvddnjo tiodb tudi — bolj odgov-:-VIKTOR ŠIRS^
Mar ni že to veliko?
Ali ni veliko že to, da so v dosedanjem obnavljanju vinogradov porabili za en hektar le sedemsto ur ročnega dela in 37 ur strojne obdelave zemljišča, medtem ko so prej, ko. so ,vse obdelovali ročno, porabili za isto delo tudi do 3000 ur, seveda —samo ročnega dela! Mar. ni to velik rezultat, čeprav nihče ne prave, da ne bi mogel biti še večji? Posebno, če vemo-, da so dosegljivi podobni rezultati tudi v sadjarstvu, poljedelstvu in živinoreji!
PTUJ
C A K O V E C
VARAŽDIN


ni: r-^arj
FJfii


Pomenkovali smo se za trioglato mizo v prostorih občinskega sindikalnega sveta Varaždin. Sogovorniki za njo, Ptujčani, Varaždin« in Cakovčani, so tako rekoč simbolično Ponazarjali sodelovanje treh občin. In ne povsem slučajno, 1® bila tudi tema pomenka »tridimenzionalna«. Med pomenke o sedanjem delu in nalogah so sogovorniki vpletali načrte to obete za bodočnost, hkrati pa obujali spomine na preteklost, ki je pogojila to sodelovanje.
Tokratno prepletanje časa ni bilo več tako slučajno, kot tista prva in poznejša, včasih bolj ali manj naključna sreča-®ja, obiski in razgovori. Iz prvih srečanj in obiskov, iz spo-toanj, da je potrebno sodelovanje' čeprav geografsko oddaljenih mest, delovnih kolektivov in organizacij, je vznikla zamisel za krajevno pomembne kulturne pridobitve pod nagovora »Teden bratstva in prijateljstva« in še več kot to.
1 Po za sedaj zasnovanih aktih bo
—	trdno, vsestransko organizirano medobčinsko sodelovanje dobilo svoje mesto in vlogo tudi v
—	statutih treh občin v dveh naših republikah.
to niti ni tolikanj pomembno, kot so pomembni načrti oziroma program dela konference same. In o tem so scgo- , vorniki razmišljali takole:
— Sodelovanje med občinami', točneje povedano, med občinskimi skupščinami, sindikalnimi in drugimi družbeno političnimi organizacijami, strokovnimi združenji, zavodi, delavskimi univerzami in posameznimi delovnimi organizacijami bo možno trajno in vsestransko, če bo za te stike in izmenjavo mnenj, skrbel neki stalen organ. Že dosedanja izmenjava izkušenj, mnenj in stališč nam je vsem koristila. Toda vse to je bilo več ali manj slučajnostna zadeva, pripravljenosti nekoga, želja drugega. Stalna konferenca občin pa -naj bi zagotovila trajno medobčinsko sodelovanje, tako na področju gospodarstva, družbenih služb, med občinskimi . skupščinami in podobno. Lahko bi občasno osnovala študijske skupine strokovnjakov, ki bi z ekonomskimi analizami, na primer o organizaciji dela, stroškov, delitvi, koop' ciji proizvodnje, svetovali tako ot .tim skupščinam kot delovnim organizacijam, kakšni ukrepi bi bili najustreznejši za hitrejšo rast proizvodnje'itd.
■ ,*.».* ■
Bralec naj ne bo razočaran, ker še ni na dlani »rezultatov« takšnega sodelovanja, rezultatov proučevanj, konkretnih predlogov, priporočil in podobnega. Zamisel o takšnem medobčinskem sodelovanju in pozneje o njenih organih, je vznikla ob letošnjem srečanju prebavalcev vseh treh občin v Varaždinu. Letos junija so. predstavniki vseh treh svetov že oblikovali določnejšo podobo organa in njegov delokrog in pred dobrimi tremi meseci so tajniki svetov dokončno izdelali načrt dela Stalne konference občin in Odbora bratstva in prijateljstva, sestavili osnutke pravilnikov in poslovnikov in vse to gradivo je sedaj predloženo v razpravo in sklepanje občinskim skupščinam in druž-beno-političnim organizacijam v vseh treh občinah.
* * *
Zamisel o osnovanju Stalne konference ni ostala samo zamisel. Iz posameznih" dokumentov občinskih skupščin je videti, da so se le-te ogrele za to zamisel. Občinska skupščina Ptuj je na primer na eni izmed svojih sej že imenovala dva predstavnika v nastajajočo Stalno konferenco občin. In po tem ukrepu je možnb sklepati, da bodo statuti komun Ptuja, Varaždina in Čakovca opredelili mesto in vlogo tega medobčinskega organa.
»Prva naloga Stalne konference naj bi bila. da bi nrmravila študijo o
izkušnjah in problemih pri izdelavi statutov v delovnih organizacijah Ptuja, Varaždina in Čakovca...«
Iz razgovora sogovornikov je bilo mogoče razbrati, da bodo v naj bližji prihodnosti izvoljeni člani Stalne konference v vseh treh občinah. In prva naloga Stalne konference občin po njihovem mnenju je, naj bi pripravila študijo o statutih. To pomeni, da bo konferenca imela na dnevnem redu svojega prvega zasedanja eno izmed trenutno najpomembnejših in dolgotrajnih nalog. In iz razgovora s sogovorniki je bilo mogoče razbrati, da naj bi konferenca na svojih zasedanjih podobno obravnavala različna aktualna in za vse tri občine enako pomembna vprašanja.
»Tudi Izdelava sedemletnega perspektivnega plana vseh treh občin ima lahko skupne stične točke. Zato naj bi se odgovorni činitelji, ki pripravljajo osnutke planov, sestali in izmenjali predloge, mnenja in gledišča ...«
Ni reked primer, da v okviru ene občine grade dvoje tovarn, češ obe bosta lahko vnovčili svoje proizvode na tržišču, čas pa pokaže, da sta obe le pol izkoriščeni. In ni redek primer, da je izza občinske meje nekdo prišel na zamisel, zgraditi tovarno, ki je naj brž ne bi gradil, če ne bi bilo občinske meje. Takšnih nesmislov pri investiranju, pravijo sogovorniki iz vseh treh občin, se velja izogibati. In zato slo v svojih pobudah, v delovnem načrtu Stalne konference zapisali, naj bi konferenca, oziroma pristojni činitelji, razmotrili investiranje v obdobju naslednjih sedmih let na območju vseh treh občin. Proučili naj bi surovinsko osniovo za to ali ono panogo, recimo za živilsko predelovalno industrijo in podobno in uskladili dolgoročne investicijske programe. Konferenca naj bi nasvetovala gospodarskim organizacijam razširitev kooperacijskih dogovorov, specializacijo del, delitev dela, da Bi bilo investiranje čimbolj smotrno.
To so za sedaj šele pobude, vendar videti je, da ne bo ostalo samo pri teh. Predstavniki upravnih organov ptujske občinske skupščine so na primer že obiskali Varaždinčane in Varaždin-čani obetajo, da jim bodo vrnili obisk. Tokratni obiski Ptujčanov niso bili zgolj vljudnostnega pomena. S svojimi kolegi so izmenjali mnenja, kako dela ta, kako drugi resor, kakšni problemi se pojavljajo na področju gospodarstva v tej ali oni občini. Smoter takšne izmenjave mnenj, je povedal predsednik varaždinske občinske skupščine Ivan Kurtelj, je:
— najti skupni jezik pri urejanju najrazličnejših vprašanj, tako tistih na področju investiranja, kooperacije, specializacije, skratka, čim hitrejšega razvoja gospodarstva vseh treh komun.
»Naloge odbora »Bratstva in prijateljstva« naj bi bile, da bi vse leto organiziral kulturne prireditve v središčih občin in v delovnih kolektivih, skrbel za sodelovanje med delavskimi univerzami in drugimi ustanovami za izobraževanje odraslih, organiziral medobčinska tekmovanja športnikov...«
Medobčinsko sodelovanje, ki dobiva stalno organiziramo obliko, je vzniklo tudi iz srečanj raznih delavsko kultur-no-umetniških društev. In na takšna nadaljnja srečanja, na skupne kulturne prireditve, na vsakoletno organizacijo tedna brastva in prijateljstva računajo občani vseh treh občin še vnaprej. Ce so bila dosedanja gostovanja društev, zborov in podobno bolj prepuščena slučaju, naj bi bila odslej: organizirana. Zato pa naj bi poskrbel odbor Bratstva in prijateljstva in materialna sredstva naj bi se stekala za sodelovanje na kulturnem področju iz vseh treh občin v poseben sklad.
Trajno vsestransKo in organizirana medobčinsko sodelovanje med Ptujčani, Cakovčani in Varaždinčani je več kot v zametku. In razveseljivo je, da se žele k tem skupnim prizadevanjem priključiti še Ormoščani, tako da bo medobčinsko sodelovanje v bližnji bodočnosti zajemalo štiri občine v naših dveh republikah.
-• Zamisel o takšnem medobčinskem sodelovanju je vznikla v vrstah sindi-. kalnih delavcev. Svoje mesto in vlogo bo dobila v statutih občin, v programih dela družbeno-političnih in delovnih organizacij, kulturnih, športnih in drugih društev, v aktivnem delovanju vseh.
PETER DORNIK
. statutih komun Ptuja, Varaždina . Čakovca naj bo določeno mesto in >f?*a »Stalne konference občin« in ydbora bratstva in prijateljstva ...«
skjjj r?dlog predstavnikov treh občin-hinij^^kalnih svetov na skupni seji,
h	konferenca občin. Ta naziv
sl(g"j>an, ki naj skrbi za medobčin-r‘6hnA elovanie. se je v pomenku ne-*toj Prepletal s preteklostjo, sedanjo-&r0L, j15, najsi sb govorili ■ o različnih **t.vaV1- Prisotni Cakovčani, Ptujčani, tlel ?ra^inci. Sprva jih nisem razu-tiitiijn nai bi pomenil ta organ. Raz-v setn' mar ne mislijo na neki or-%< nai bi opravljal »kulturno mi-HiiHi i^ed temi tremi mesti, med delovali .kolektivi, med našimi in hrvatski-lUrNjJftorno-prosvetnimi, delavskokul-b) J/*1 društvi, delavskimi univerzami "bobno. Tako sem jih sprva razu-ie '.Kajti vsak izmed sogovornikov, ki Vj 'bril o trenutnem sodelovanju občinami in kolektivi, je hkrati spomine ha takšna ali drugačna ladia društev, ha festival pred de-praznikom lani v Ptuju in le-Varaždinu ali prihodnje leto v Toda razumel sem jih' na-
da 86 j® začelo srečavanje med %ikni’ Varaždinci m Cakovčani ob is ,‘ b kulturnih prireditvah, toda res ’ 113 j® °b izmenjavi mnenj na zborih vseh treh sindikalnih »6 sl,’ ob obiskih slušateljev sindikal-J s!We Varaždina in Čakovca itd. raslo !ova^Vanje, da so takšne oblike sode-i' 1» .la med komunami preozke. Vznik-J' poznanje, da je potrebno preiti I k', padanjih oblik sodelovanja, ki se tfeli v^.alo v glavnem med sindikati tiski im i® *n delavsko kultumo-umet-i3 sm društvi, na širše sodelovanje, •f ^:ria^e^0Vanje med občinskimi skup-’> vCkJj j11* delovnimi organizacijami, za-ti'	instituti, da je treba preiti na
g 'Ro]ju anie, ki bo zaoralo ledino na 6f In *. akon omike.
‘Nikai •0 °b letošnjem srečanju ■nih. delavcev vseh treh občin-^ or todikalnih svetov vznikla pobuda 3, 8aruzacijo »Stalne konference ob-
Un tta konferenca občin naj bo or-tin.za izmenjavo delovnih izkušenj, tiaj l in stališč. Na njenih sejah br-.. hdeleženci skupno oblikujejo ^ *°ge in pripqročila...«
L arhS';>C'mnim se natanko, v katerem h. »ie^y*kih dokumentov sem prebral _r.zelo načelno opredeljen delo-“uj4 v°g Stalne konference občin * Varaždina in .flaknvca. Sirpr na
1
t
Vsako obdobje, vsak čas poraja različne probleme in različne raz-rešitvfe. Prav je zato, da o vsem tem razmišljamo tudi v teh, čeprav prazničnih dneh.
Iz pričujočega izbora sestavkov lahko razberemo, kako različni so i; problemi v različnih delovnih organizacijah in krajih in kakšni so ' odmevi nanje. Lahko tudi razberemo iz njih, kako samokritično in t tenkovestno jih ponekod obravnavajo, kako in kakšne rešitve iščejo.
DELAVSKI SVET »RADE KONČAR* UGOTAVLJA:
Osemsto ladministrati vnih in režijskih nameščencev odveč
Del ljudi se Je t ukinjenih nameščen-ekih mest vrnilo v proizvodnjo, za ostale iščejo zaposlitev izven podjetja — Hkrati primanjkuje v proizvodnji tisoč kvalificiranih delavčev — Predstavniki drugih zagrebških podjetij: »Kako vam je ' to uspelo?« Stališče organov upravljanja: »Trden sklep namesto razprav hitel konča«
Delavski svet tovarne »Rade Končar« Je sprejel sklep, po katerem naj 800 nameščencev in režijskih delavcev v tem velikem podjetju zapusti delovna mesta, e katerih so ugotovili s strokovnimi analizami in s tako imenovanim snemanjem delovnih operacij, da so odveč.
Ta veliki sklep, ki mu ni najti enakega; enodušno podpira vseh sedem tisoč petsto delavcev. Čeprav so ga šele začeli uresničevati,; se posledice jSe kažejo v popolnoma spremenjeni delovni disciplini in v večji poslovni dejavnosti. Hodniki upravnega poslopja so prazni, ljudje prihajajo na delovna mesta pet
vseh človeških elementov. Določenemu številu namešečncev brez kvalifikacij so zagotovili delovna mesta v proizvodnji.
Hkrati so doslej dali okoli sto odpovedi strokovnim nameščencem — knji-govodiem, referentom in drugim, ki podjetju niso nujno potrebni. Pri tem so poskrbeli za zaščito ljudi z daljšo delovno dobo ter žensk in drugih posameznikov, pri katerih je treba upošte-,vati druge činitelje. Mnogim izmed tistih, ki odhajajo, pomagajo organi podjetja poiskati novo zaposlitev.
Izvedba sklepov delavskega sveta o znižanju števila zaposlenih izven neposredne proizvodnje je doslej najbolj »prizadela« upravo podjetja. Samo v kadrovski službi so »odkrili« devet odvečnih nameščencev! Že takoj spočetka se je izbolišala predvsem operativnost v poslovanju teh služb.
Spričo tega je razumljivo, da prihajajo te dni v tovarno na Trešnjevki
minut prej namesto pet minut kasneje, »predstavniki iz drugih zagrebških to-
naročili so kasnili, sprememba instrumentov ...
O vseh teh nevšečnostih ne ve vsak delavec. Toda eno ve: dosedanji pravilnik, na osnovi katerega so dobivali samo izhodiščne osnove, 'ni zadovoljeval nikogar v podjetju. In zato je na 919 od 920 anketnih lističev na prvo vprašanje »Ali je treba spremeniti sedanji pravilnik?« bil zapisan odgovor: »Da, potrebno je, obvezno, čimprej, nujno« itd. To pomeni, da je imela polovica kolektiva kaj sporočiti tistim, ki pripravljajo osnutek pravilnika o osebnih dohodkih in da je bil med njimi samo eden, ki mu je povšeči sedanji pravilnik'.
A kaj misli druga polovica kolektiva, tistih 900 članov, ki ni odgovorila niti na eno izmed 18 vprašanj? Težko je verjeti, da so ti popolnoma nezainteresirani, kakšna je delitev osebnih dohodkov. Lahko predpostavljamo marsikaj. Toda za sedaj nobeden ne ve: ali pomeni molk odobravanje, ali je znak izgubljenega zaupanja, da lahko oni karkoli popravijo v podjetju. Vendar, število tistih, ki so zainteresirani za sprejem pravilnika o delitvi, je skoraj trikrat večje od števila zainteresiranih za izdelavo statuta delovne organizacije.
Nezadovoljstvo kolektiva do sedanjega pravilnika je mogoče izraziti z izjemnim, toda tipičnim odgovorom na anketo »Spremenite ta pravilnik čimprej in nikar nam ne laži te ves čas«.
Delavec, ki je to zapisal, se ni v resnici izrazil tako, kot naj bi se, kajti — tudi on je proizvajalec, ki naj bi sodeloval pri sestavljanju in sprejemanju novega pravilnika. Zaradi tega bi bilo boljše, da bi namesto »spremenite« zapisal »spremenimo ta pravilnik ...« Toda ta »napaka« ni slučajna. Je izraz dosedanje prakse. To pa pomeni, da neposredni proizvajalci niso bili avtorji sedanjega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
posamezne službe delujejo učinkoviteje. KI temi, kvalitativno novimi pojavi je apoenanje, da so pri režijskih in administrativnih delih doslej zapravljali delovno silo in čas.
VSAK PETI ČLAN ODVEČ
Že lani so. sklenili organi upravljanja v tovarni »Rade Končar«, da je treba omejiti nadaljnje zviševanje števila ljudi, zaposlenih pri nameščenskih delih. Ta sklep je bil rezultat dokumentirane ugotovitve, da pri režijskih in administrativnih delih nenehoma odpirajo
varn z enim samim vprašanjem: »Kako vam je uspelo urediti ta problem, ki je skupna značilnost nas vseh?« Liurtje, iz tovarne »Rade Končar« zatrjujejo, da je rešitev mnogo preprostejša, kot se zdi — namesto neskončnih razprav je potreben en sam odločen sklen ...
I. Družijanič
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DRAGO ŠAFAR:
V INTERESU KOLEKTIVA IN VSAKEGA POSAMEZNIKA V zvezi s sklepom o ukinitvi odveč-

CE NI DOHODKA — ALI JE PRAVILNIK BREZPREDMETEN?
V podjetju je mogoče slišati tudi trditve, »da ta delavec ne ve ali noče vedeti, da je bi! kolektiv med ,biti ali ne biti', da se je .boril za delo, da je bil brez dela. In kadar ni dela, ni dohodka. Kadar ni dohodka, tudi ni osebnih dohodkov. In tedaj je brezpredmeten tudi najboljši pravilnik.«
Toda tudi za takšno rezoniranje ni opravičila, kajti iz ankete je mogoče razbrati, da bi lahko tudi v težkih dneh , podjetja osebne dohodlte delili na spod-
-.n
budni osnovi in ne po osnovah, s katerimi ni bil zadovoljen nobeden izmed proizvajalcev. Zato so skoraj vsi enoglasno trdili:
—	da ne žele razmerja 1 :5, temveč 1:4;
—	da za enako strokovnost v proizvodnji in administraciji ne more biti tako velikih razlik v izhodiščnih osnovah;
—	da je treba spoštovati prizadevanje in učinek dela;
—	da je treba omogočiti 29 ekonomskim enotam samim oblikovanje in razdeljevanje osebnih dohodkov itd.
Ti združeni glasovi so v resnici zrcalili stanje v podjetju in izrazili enoglasno hotenje kolektiva, za doslednejšim samoupravljanjem, za boljšim poslovanjem in pravilnejšo delitvijo...
Torej, dosedanji pravilnik ni »opravil Svojega«. Nasprotno, spodbujal je nekatere težnje v slabo kolektivu. Na primer: uslužbenci v administraciji so Imeli večje izhodiščne osnove od delavcev z enako strokovnostjo v proizvodnji. In zaradi tega so — postopoma — 103 strokovno izveŽbani delavci prešli iz proizvodnje v — administracijo. In kaj se je dogodilo? Proizvodnja je, razumljivo, ostala z manjšim številom strokovno izurjenih delavcev, administracija pa je dobivala tiste, ki niso bili vešči administrativnega posla, in zato je bila vse bolj in bolj — nesposoblje-na. Zato mi, pravijo nekateri, dobivamo plačo šele po desetem v mesecu.
In zakaj, vprašujejo v kolektivu, ima poslovodja obrata s 30 delavci enako izhodiščno osnovo kot obratovodja s 300 delavci? Z.akai mi nimamo socialnega delavca? Zakaj nimamo psihologa in služ.be. ki bi nam lahko »rešila« po sto delovnih ur, recimo za zbiranje dokumentov, potrebnih za otroški dodatek? Zakaj orodiarji, kovinostrugarji in drugi. ki delajo na pomembnih, težjih in odgovornih delih, niso nagrajeni za svoie delo?
Kolektiv je razen teh vprašanj zastavil še druga. Sedaj preostane samo še to. da bodo odgovori na ta in druga vprašanja izhodišče za drugačen osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Razumliivo, spoštovati je treba stališča kolektiva.
Če bo tako, tedaj bo kolektiv v resnici obrnil prvi list abecednika delitve z naslovom »Vsakemu po njegovem delu«. A do sedaj — kolektiv in vsak njer gov član — ni poznal niti začetnice abecede.
NIKOLA CVETIC
m -v. -.(Pft Radu) ,

niinoi! '■
osmp i
e* srni

Ekonomski odnosi v organizaciji obnovitve Skopja
Med pripravljanjem prehoda na 42-umi delovni teden so letos razčlenili delo in delovna mesta. Analiza je pokazala, da 20 odstotkov delovnega časa na nameščenskih delovnih mestih in pet režijskih delih sploh ni izkoriščenega, oziroma da je vsako peto delovno mesto odveč! Položaj v tovarniških dvoranah, torej za stroji, je prav nasproten -t tam primanjkuje tisoč kvalificiranih delavcev!
f Podatki, ki so jih zbrali pri snemanju delovnih mest in delovnih operacij, so spodbudili člane delavskega sveta, da so končno sprejeli daljnosežen sklep, ki je tlel v kolektivu že nekaj let. Sklenili so, da bodo glede na številčno stanje v začetku septembra takoj za 10 odstotkov znižali število tistih, ki delajo v. upravi podjetja in v režijskih službah (tehnična kontrola, vzdrževalna služba, konstrukcijski biro ter komercialna, nabavna, pripravljalna in druge službe). Preostalih deset odstotkov, ki so prav tiko odvečna obremenitev, bo prešlo ob btijši organizacij: dela v druge dejavnosti bodisi v podjetju, bodisi izven nje-ga, in sicer v naslednjih dveh mesecih.
Dolgo je v nas dozoreval sklep, ki je lahko — o tem sem prepričan — za zgled tudi drugim podjetjem pri nas. Odločili smo se, podpirajo nas vsi delavci, sklep bomo uresničili dosledno in na vsej črti. Trdno smo nr-Ptiričani. da je to v interesu ne le kolektiva kot celote, marveč tudi vsakega posameznika. Sicer pa ie med tistimi, ki se nanie nanaša ta sklep, največ takih, ki tudi tako nojmujejo vsebino sklepa. Ne postavljamo delavcev proti nameščencem, toda odločno se zavzemamo za to, da je treba ceniti In nagrajevati delo...
čeprav je minilo po katastrofalnem potresu le nekaj nad tri mesece, se v Skopju že kaže obilica dejstev o nevsakdanjem obravnavanju mnogih tem našega vsakdanjega življenja. Ta specifičnost v prijemih je posledica izjemnih življenjskih razmer v porušenem mestu.
STRUGAR SE JE VRNIL K STROJU
Sklep delavskega sveta so podprli organizacija Zveze komunistov, sindikat in zbori delavcev v obratih, šele potem so ga začeli uresničevati. Doslej se je 175 nameščencev, ki so nekoč delali v neposredni proizvodnji, vrnilo iz pisarn na delovna mesta v obratih. Strugarji, strojni ključavničarji, elektromonterji in drugi" kvaUfičirani delavci, ki so — pogosto proti lastni volji — začasno zapustili svoje delo In postali nameščenci, se vračajo na svoja prava delovna me-
S tem še ni izčrpan spisek tistih, ki se vračajo. V podjetju izpolnjujejo to nalogo potrpežljivo in ob upoštevanju
V
rah bi investitor izbiral. Skopje P* moralo sprejeti vse, kar je kdo P%
dil. Majhno, za zdaj nepomembno vilo nepripravljenih podjetij za tažo zaradi tega odpoveduje delo, ^ jetno se še nekaj podjetij pripravi) ^ umik oziroma na zmanjšanje od
EP: Ker zelo aktivno spremljat® jjjjj in nenehno obiskujete gradbišča, bi % morda lahko povedali, ali se pri UP ^
ljanju del kažejo administrativno-® ^ buterske težnje direkcije v odnos gradbenih podjetij in v kolikšnem 0 gu te težnje vplivajo na tempo del. .
Crvenkovski: Čeprav mislim, da ^ dobro poučen, nisem slišal o tem y posebnega, dejstvo pa je, da se J « takoj v začetku pojavila teorija,
iolrn veliko rielo mlina centi®!^
za tako veliko delo nujna cen' cija in z njo tudi distribucija. Z kratizmom obremenjeni ljudje so
da se je prav zdaj ponudila
ki bo pokazala, da naš sistem ben tako velikih del. Od vsega smo se borili proti takšni teorij praksi; zdaj lahko mirno rečem, _tSj
imamA *ra>V4rnliti Tfl t.5lkn 11SDCŠ6®
imamo zahvaliti za tako uspešen » ^ del prav temu, ker smo Jipoštov®^
meljna načela našega sistema tržišče in dohodek.	. ji
EP: Ker so se tu znašla drugu
drugem podjetja iz vseh delov držaji z zelo različno ravnijo osebnih d

kov, nas zanima, ali so v tej zve«1 u stopile določene politične težave m ste jih premagovali.	q
Crvenkovski: Razen razlik, ki *®^ podjetja prinesla na podlagi svoj® L; vilnikov, so vplivali na zvišanje	a
dohodkov tudi razni dodatki, ki organizacije iz drugih krajev ® ,jjj-dajati svojim strokovnjakom in »v ^ ciranim delavcem zaradi izredno „ ugodnih življenjskih razmer v po^jj nem Skopju. Temu seveda nismo" Ugovarjati. Sicer pa je precej del Pj, zanih z dokajšnjimi nevarnostmi-prav doslej ni bilo niti ene pošK®|(j moramo upoštevati te okoliščine, terim sodi tudi vznemirjenost del® p# zaradi velikega števila kasnejših PU" sov. Sčasoma pa so se razlike v v*.A kih zmanjšale, zdaj počasi prehaFJ $ razlike, v katerih se zrcali razlich ^ soka produktivnost, to pa je treba števati in spoštovati.	,:JH
EP: Se o vprašanju oziroma ® y tiki osebnih dohodkov nasploh in sebej o tem, da bi bolj razgibali 5 sko gospodarstvo.	J
Crvenkovski: Tudi mi sodimo, < nezadostni napredek makedonske^# skopskega gospodarstva tudi pofj nizkih osebnih dohodkov. Poprečni ni dohodki znašajo v makedonski1^
seveda ne gre zastavljati v ekskli 7 obliki. Res je, da je produktivni1^' visna od osebnih dohodkov, pra ^ pa pri nizki produktivnosti ni ® uvesti visokih osebnih dohodkov. iti ji’
EP: Govorimo o politiki oseb® ^
bnih,.i
V Skopju predvideva plan, da bi od začetka septembra do konca decembra zgradili v predmestnih naseljih 12.000 novih stanovanj, popravili 7 do 8 tisoč stanovanj, ki so družbena last, ter prav toliko stanovanj in provizorijev v individualni lasti.
hodkov, na primer o pojmovanj® , zaustavitvijo osebnih dohodkov z3”
J
n® j
C« $I
ljamo višjo akumulacijo.
Crvenkovski. Mislim, da se smeli odločiti za takšno politiko-^ prizadevamo za večjo produktiv®"j#! težimo za evropsko ravnijo Pv0°,rCf nosti, se moramo bližati tudi ravni osebnih dohodkov. Zato ® i> da šo v praksi zelo poenostavi)® jel?' zumeli nekatere intencije CK. J° jih jaz razumel, je bU ^ intervencija usmerjena v t® = se nekoliko zvišali najnižji oseb3 > hodki, ne pa da bi dohodki za f1'] oziroma se drastično zmanjševal - , glašanje razpona 1:5 — to kot 7.a socialistično načelo je po ,,0t ? mnenju dogma, ki več škoduje koristi.	gfJ'
EP: Pravilna orientacija ie va_ di glede na namen, da bi Skop)® ^ vili v petih letih. Razmeroma
kakor sem ska
roka ne bi smeli zagotavljati* i« vrste nrostim pretokom narodov?" 7
vsemu našemu gospo".;; p;
hodka, marveč z zagotovitvijo Obnovo Skopja bi morali poj®.0^®
gibanosti
inc®V
dodatno tržišče, ki bo vrsto -- u skih panog spodbujalo k hitrejše
rasširje^v
J
>
predku.
Crvenkovski: Ze na Izvršnega komiteja CK ZKJ .	,
čeno, da sredstev, ki jih born0 fvat' fine gre pol®0 r/. A j

obnovitev Skopja, ne gre P0;111"" t>° ’i|i mo kot dodatno breme, ki si P
tožilo jugoslovansko gospodarst .zgUL'/:
tisto, kap je šlo med potresom J je nacionalno bogastvo.
Nad slovarjem delitve
, Najnovejša anketa o osnutku statuta Tovarne vagonov v. Kraljevu je izne-nadila tiste, ki zbirajo podatke iz ankete. In tudi tiste, ki so jim bili sporočeni prvi rezultati ankete.
naj bi njeni razpisovalci zvedeli, mislijo proizvajalci o delitvi.
kaj
7
Prvič: malokdo je odgovoril na vprašanje ankete. Iz 13 ekonomskih enot so dobili samo 170 anketnih listov (toliko jjh je za .sedaj tudi pregledanih). Toda til je zaposleno 965 delavcev. Ostalih 16 ekonomskih enot je komaj dopolnilo Številko do 320 dobljenih anketnih listov. Tovarna vagonov v Kraljevu pa šteje 1800 članov.
, In drugič: vsi odgovori in pripombe se nanašajo na osebne dohodke. Zaradi tega tudi razmišljanje o anketi, ki je bila izvedena pred to, o anketi, iz katere
DEJANSKO — TARIFNI PRAVILNIK
Pravilnik je bil sprejet leta 1960 in naj bi začel veljati 1. januarja leta 1961. Toda tega nišo uresničevali — uresničevali so samo tisti del pravilnika, ki je govoril o izhodiščnih osnovah, ne pa tudi o ostalem delu osebnih dohodkov, katerega višina naj bi bila odvisna od številnih elementov. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je bil — kot delavci trde — tarifni pravilnik.
Predlanskim ga torej niso uresničevali. Tudi lani niso uresničevali njegovih načel. Obetali so si, da bo. letos bolje. Toda letošnje leto je bilo še slabše. Nekaj mesecev so bili brez dela, z
Iz zelo obsežnega razgovora tovariša Krete Crvenkovskega, sekretarja CK Zveze komunistov Makedonije in predsednika komiteja za obnovitev Skopja, z glavnim urednikom »Ekonomske politike« Ljubomirom Veljkovičem objavljamo v prosti interpretaciji tista poglavja, ki se nanašajo na tekočo problematiko obnovitve Skopja.
Ekonomska politika: Ze sprehod po Skopju zadošča za spoznanje, da nam je potres zastavil najbolj zapleteno nalogo v povojnem življenju, Nenamoma so bile na preizkušnji vse naše ustanove — politične, ekonomske, zdravstvene, prosvetne in znanstvene. Hkrati obiskovalec zlahka spozna, da smo v tem kratkem času storili marsikaj, vendar je še daleč do normalizacije razmer.
Crvenkovski: Žarišče vseh naših naporov je stanovanjsko vprašanje. Ce hočemo dojeti obsežnost te naloge in pravilno oceniti rezultate, je koristno, če uporabimo primerjavo. V vseh mestih in industrijskih naseljih Jugoslavije bo letos zgrajenih 69 do 65 tisoč stanovanj.
EP: Ce upoštevamo, da. so dnevi v zadnjih treh mesecih leta krajši in hladnejši, postane očito, da se samo graditev 12.000 stanovanj v predmestnih naseljih skoraj izenačuje z jugoslovanskim programom za vse leto. V to niti ni všteta sanacija, ki zahteva pri nekaterih poslopjih približno prav toliko časa kot nova graditev.
Crvenkovski: Gre tudi z^ povsem novo zamisel — za montažno graditev. Za graditev predmestnih naselil v Skopju je bilo treba razgibati, da ne rečem organizirati, povsem novo industrijo, ki je doslej nastopala v glavnem na sejmih ih je nekaj izvažala, medtem ko v državi ni opravljala večjih del. Po mojem sta dve pojasnili za to. Prvič, obstaja že ustaljen odpor naših urbanistov, ki ne dovoljujejo, da bi v mestih gradili takšne objekte. Drugič, ta proizvodnja še ni usvojila osnovnih elementov industrijske organizacije. Okoliščine so take, da so se v to vključili tudi proizvajalci, ki se doslej niso udejstvovali na tem področju. V normalnih razme-
mogoče nadomestiti z ničimer. 0 n pa si moramo prizadevati, aa	0rij
jali obnovitev Skopja s PraV!LioDV * -ih ekj i
tacijo, na temelju zdravih načel, ter to dejavnost povezo^aj',,, največjo razgibanostjo gosooda - gc .
kateri rezultati so že tu. L®80® -1
bena industrija sta si v dol»^e jj< slu opomogli, to bo prines °
Teh bo seveda več tam, poprijeli in že vlagajo v m®^	$
1,1	. 1er vv-
proizvodnje, manj pa tam. k' iBr0u danjo konjunkturo izkoristi* osebno potrošnjo.	_ -»čel3 ''
EP: Katera ekonomska na
V mislih?	a
Crvenkovski: Predvsem 80

.............
stavili na stališče, da Hud®" v iifj
nadomestiti vsega, kar je ^jat& ^

Mesto
narjev za pomoč naju™ — y.0i r « slej je razdelilo nekaj man ,e ir®6!1 f milijonov. Namesto podpore^e^irrii ^
jati kredite, seveda z	V
goji, ki bodo državljanom »	-7
novttev gosnodinistev. Isti
tudi daianto *t»no"aro v ",a j® . lastništvo. Stališče ie t«'-800. r£lZV® prenesti težišče na obnovo i
Časa • odmevi časa • odmevi Časa
spodarstva, ki bo potem tudi samo začelo dajati sredstva za obnovo Skopja, ne Pa tako, da bi zagotavljali ta sred-stva predvsem z dodatnim obdavčevanjem vsega gospodarstva. Končno sodi * terr>u tudi naš predlog, da tujih kre-
ditov v zvezi s potresom ne bi neposredno povezovali z obnovo Skopja, marveč naj bi to bili krediti, ki jih bo jugoslovansko gospodarstvo uporabilo za finansiranje obnove Skopja.
(PO EKONOMSKI POLITIKI)
»IGMAN« ne bo izdeloval
oblaga z etiketo Made iz Konjic«
Zaradi delovanja objektivnih zako-f°v trga, ponudbe in povpraševanja, se J? konjiška tovarna >Igman« znašla v
—wvaiua »Igman« znašla v i^gi polovici minulega in začetku letošnjega leta v zelo težkem položaju. Mnogi njeni poprejšnji proizvodi niso našli kupca. V kolektivu so bili upra-Vl^eno zelo zaskrbljeni. Proizvodnja in ZaPoslenost sta pričeli upadati,"stroji so oili vsebolj neizkoriščeni, skladi so pri-
»Pod stečaj« ... Vsem je bilo jasno, fla je potrebno v najkrajšem času najti »zlati ključ«, s katerim bi odprli vrata, ki jih na videz ni bilo mogoče odkleniti. ln kot vedno, kadar pridejo težki tre-nntki, je bilo dilem na izbiro. Predla-?ar>i so bili načrti za prehod na osvajanje novih proizvodov, ki jih trg. želi. rpda računice so opozarjale, da so takš-?i načrti dragi. Najti bi bilo treba »težke milijone«, da bi uresničili preobrat. D1) vsem tem tovarna ni imela tehnična direktorja. Komunalni skladi niso b‘U niti zdaleka tolikšni, da bi lahko nudili učinkovito pomoč. Nasprotno — njihova moč je bila odvisna v dobri rieri od moči tovarne »Igman«. Videti je bilo, da je železni krog zaprt in da £ njega ni izhoda ... zakaj zamotano, Ce je lahko enostavno
Izhod je vendarle obstajal in tega
v Konjiču morali najti in našli so »ai ker so znali »ekonomsko« misliti in Inčuna ti. Ali je nujno na vsak način zdelovati končne proizvode in predme-,e 2 etiketo in njenim napisom »Made n Konjic«? To je bilo vprašanje, ki je j2n*klo v najkritičnejšem trenutku, ko |e kazalec na »barometru« bruto pro-zvodnje pokazal zaskrbljujočo ni-'-n aven. Kaj ne bi bilo bolje proučiti Možnosti, da bi z obstoječimi stroji m Zmogljivostmi izdelovali razne kovinske beIe, namenjene kot dopolnilna proiz-;°dnj a. nekaterim drugim domačim to-;afham, ki nimajo za to časa ali pa se ^enutho "ne 'morejo ukvarjati s takšno fjioizvddhjo? Računice so pokazale, da
proizvodnje lahko izdelovali razne vrste vijačnega blaga, vzmeti, preklopnike, kovinska ogrodja in podobno, skratka vse n, za kar je zagotovljena konj unktu a na trgu. In takrat so pričeli vzpostavljati stike s tovarnami, s kate-zimi je »Igman« imel že poprej poslovna razmerja, kot tudi z novimi partner. J1' Izkazalo se je, da je ta druga pot euostavnejša in edino pravilna.
SKUPNO DOLGOROČNO SODELO-■ VANJE
Predstavniki »Igmana« so se pričeli pogosteje sestajati s poslovnimi ljudmi iz nekaterih domačih tovarn motorne in elektroindustrije: sarajevskega »Preti-sa« in »Famosa«, »Iskre« iz Kranja. Radioindustrije Zagreb in RR iz Niša. Prva medsebojna srečanja so pokazala, da obstajajo velike možnosti za razširitev že obstoječega sodelovanja in za novo poslovno sodelovanje, Razgovarja-li so se odkrito in iskreno z jasno zapisanimi kalkulacijami in cenami posameznih proizvodov, ža kar so se partnerji morali odločiti, če so želeli uresničiti kooperacijo. Izkazalo se je, da lahko »Igman« za motorno in radloin-dustrijo izdeluje razne dele, ki so nujno potrebni proizvajalcem v Sarajevu, Zagrebu, Nišu, Kranju...
.V »Igmanu« so prišli do zaključka, da jim prav takšna proizvodnja odgovarja, ker imajo zanjo stroje in kadre. Tako se je začel razreševati »gordijski vozel*. Razumljivo, danes še niso rešeni vsi problemi toda v knjiškem kolektivu kovinske industrije z gotovostjo govore o svetlih perspektivah.
V teku so dogovori o sklepanju sedemletnih aranžmajev poslovnega sodelovanja. Takšno dolgoročno sodelovanje je omogočilo »Igmanu«, da okvirno planira svoj brutto produkt, ki naj bi samo v enem sektorju proizvodnje porastel do leta 1970 za sedemkrat. Ta primer poslovnega sodelovanja nekaterih znanih domačih tovarn iz več republik je hvale vreden. Takšna delitev dela omogoča specializirano proizvodnjo v omenjenih podjetjih, razen tega so prihranki očitni. Tovarne motorne in elektroindustrije ne bodo osvajale novih proizvodov, ne bo jim potrebno kupovati novih strojev, kajti takšne — če trt se 'odločili za novo proizvodnjo -=■*• ima že »Igman«. Tovarni v Konjiču ne bo treba najemati sredstev za preusmeritev proizvodnje oziroma za popolno finalizacijo proizvodnje, temveč da lahko racionalno izkoriščala to, kar že ima, samo z nekaterimi nujno potrebnimi dopolnitvami. Kolektiv »Igmana« bo moršl seveda še rešiti nekatera važna kadrovska vprašanja kot tudi še nekatere druge probleme, na prvem mestu stanovanjske. Toda vse to so težave, ki nujno spremljajo vsak gospodarski vzpon.	M. K/RABEK
(Po Oslobodženju)
liko so realne, najbolje vedo vsi tisti, ki delajo po normah. Ni tako nevarno to, če so prenizke, nevarnejše je to, da je nekatere lažje presegati kot druge. Tudi to ne more roditi zadovoljstva pri ljudeh.
Se eno neurejeno stvar imamo: to je režija. Dogajalo se je, da je nekdo delal po normi 7 ur, ostalo po režiji, a pri poenterki si je dal vpisati 5 ur po normi, ostalo po režiji. Tako je dobil zdaj za teh 5 ur norme plačano to, kar je delal 7 ur, več režije mu je pa prineslo dodatni dohodek. Presežek norme se je tako povečal in to je bilo v prid vsem vodilnim, ki so plačani od odstotka preseganja norme. Ker tudi tu ni enakih pogojev, za vse zaposlene, se ne smemo čuditi, zakaj se ljudje ne trudijo za bolj ekonomično poslovanje.
Naš sistem delitve OD nima pravega ravnotežja za kvaliteto. Vodilni delavci so odgovorni za odstotek sekunde. Danes je še tako, da se jim bolj splača hitreje delati, pa čeprav z več sekunde, samo da bolj presegajo normo. To, da je odstotek preseganja norme višji, jim več prinese, kot pa jim prinese nižji odstotek sekunde. Ce bi analizirali, koliko izgube ima podjetje zaradi slabše kvalitete izdelkov, bi videli, kako šibek je naš sistem delitve OD. Sploh ni prav, da že OD direktnih proizvajalcev niso odvisni v prvi vrsti od kvalitetno opravljenega dela in od ekonomičnosti dela.
Ena od slabosti je tudi ta, da prihranka na materialu ne čuti takoj tisti, ki je ta prihranek naredil. Na drugi strani pa ni na nič slabšem položaju tisti, ki je neracionalno trošil material. Na koncu je tako, da mora prvi kriti del škode drugega, drugi pa pristavi skodelico k prihranku prvega.
Za umske delavce tudi nimamo pravih meril. Analitična ocena, ki ni najboljša, ni pravo merilo za delo, ki ga prispevajo umski delavci. Danes je vsa osma ekonomska enota direktno odvisna od realizacije. Ce So pa ljudje na raznih delovnih mestih dovolj kvalitetno in koristno opravljali svoje delo — za to nimamo meril. Kdo potem upa trditi, da so razmerja med OD umskih delavcev v istem razmerju kot delo, ki ga prispevajo k skupnemu rezultatu.
Ce imajo nekateri občutek, da imajo pravico do takih OD zato, ker so v delovnem razmerju in ker zasedajo določena delovna mesta, se nam ni treba čuditi. Slabosti v sistemu delitve OD so take, da človek izgubi občutek, da so OD rezultat našega dela. Za celo pod-
..jsts^sSagis
traj podjetja ni dovolj urejena, tn v

Brez »ograjevanja«
^predstavniki podjetij za iskanje nafte j>7>a gora« Bar in »Nafta-plin« Zase 80 86 pred časom sestali zato, da . Porazgovore o poslovnem sodelova-Ju. Obe podjetji raziskujeta področje marskih planin kot novo področje za .^oriščanje nafte. Rezultat sestanka je v * načelni dogovor za izdelavo skupnih nnceptov o načinu izkoriščanja in pa, ^ Velja pripraviti program za tehnično ^nelovanje in pomoč, v katerem bi u^nlta-plin« — ekonomsko, tehnično, in - ^novsko neprimerno močnejši partij?!— najbrž nosil večji del teže. Pod-o 11 naj bi izmenjavali dokumentacijo dosedanjih raziskovalnih delih, kar 1 bi jima olajšalo poslovanje, tn °biarska nafta je za sedaj samo V y anstveni hipotezi —- upamo — globoko tJ?*diSeu zemlje. Precej časa bo pre-in precej potrpežljivega dela bo H ji n°, da bo zagledala »beli dan«. u*y°8, da smo ta sestanek uvrstili v »at? Psujočega sestavka, ni v »bodoči« juT~i> temveč v dejstvu, ki je v mnogo-značilen za procese poslovnega so-h-J^&nja, kooperacije in integracijskih "lc^sov v Črni gori.
REZULTATI NA DLANI
sjJ^riiktura in obseg črnogorskega go-j^arstva postavljata nekatere objektiv-pd^je 23 integracijske procese v okviru t^.hniezne komune, pa tudi vse re-W v Cmi gori je samo eno elek-l8rt, Ustrijsko podjetje, tu je samo ena .Jedelnica, sta samo dve podjetji ke-j^j^itUidustrije, so štiri kovinska pod-
ijj ^Žišče republike je razmeroma ozko njem je mogoče vnovčiti samo va del blaga, ki ga izdelujejo to-BtJ!6. na tem področju. 'Računajo, da 0 °koli 70 odstotkov blaga izven nike Bore. Večji del surovin, proizvedeta Črni gori, predelujejo v drugih Bj bblikah in dobršen del črnogorske 8or|,eloyalne industrije dobiva surovine, hifij in ostali material z drugih pod-a'i iz uvoza. Vse to je mogoče vpi-_y pasivo nekdanjim planerjem, ItvJ. ^nes je položaj takšen, kakršen je q 8a mogoče spremeniti prek noči. dejj. b iskanju poti za sodobno, smotrno dela so črnogorska podjetja ve-
čidel usmerjena ha veliko področje jugoslovanskega gospodarstva. In to je dobro. Tu skoraj ni občutiti teženj kakršnegakoli gospodarskega »zatiranja« in »ograjevanja«. Samo v praksi je po navadi mnogo lažje ustvariti neko poslovno sodelovanje, neko kooperacijo, predvsem združitev v krogu komune ali republike kot v medrepubliških razmerjih.
Toda kljub temu, rezultati so na dlani. Cetinjski »Obod« je na primer sklenil dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju s čačansko »Slobodo«- Med ostalim bosta imeli obe podjetji servisno službo, skupno bosta osvajali pralni stroj (»Sloboda« bo izdelovala kovinske dele, »Obod« bo izdeloval za »Slobodo« orodja in bakelitne dele, podjetji bosta skupno izobraževali kader in si pomagali s strokovnjaki).
Tudi mnoga druga črnogorska podjetja vzpostavljajo stike s partnerji iz drugih republik s skorajda enakimi uspehi. Močne, urejene gospodarske organizacije zlahka vnovčujejo blago, druge težje. Toda pri teh zadevah ni sentimentalnosti.
Nekaj zaradi geografskega položaja, nekaj pa zaradi prometnih zvez (mogoče ima svoj delež pri tem tudi tradicija) vpliva na to, da črnogorska podjetja največ sodelujejo s podjetji Srbije. Včasih so te medrepubliške zveze celo močnejše od notranjih. Ob nedavnih razgovorih o integraciji tobačnih podjetij Črne gore Podjetje za predelavo tobaka v Belem polju ni sprejelo predloženih konceptov, ker se je s trdnim poslovno-tehničnim sodelovanjem že precej poprej povezalo z Niško tovarno tobaka. Tudi podjetje v Baru je sodilo, da ekonomski interesi in zagotovljene pošiljke tobaka iz niške tovarne bolj narekujejo sedanjo obliko sodelovanja kot pa integracijo z ostalimi tobačnimi podjetji republike.
ČEMU SE LAHKO ČUDIMO?
Po zastoju v minulem letu so sedaj znova oživeli integradijsfci procesi v krogu republike in še ožji — na področju komun. Glavna značilnost zanje je — vsaj za heke panoge — pridobiti velika podjetja. V gostinstvu, kot da je
uveljavljeno načelo: eno podjetje (izjemoma dvoje) v — komuni. Trideset gostinskih objektov v Hercegnovem je sedaj združenih v dve podjetji. Vsi gostinski objekti cetinjske komune (razen hotela na Rijeci Cmojeviča) sestavljajo eno podjetje. Ta poslovna, kadrovska in finančna koncentracija je bila, videti je vsaj tako, nujna, da bi lahko obvladali nove velike zahteve, ki; jih postavlja razvoj črnogorskega turizmh. V principu so bili rezultati dobri. Hotel »Slavija« v Ulcinju je, dokler je bil samostojno podjetje, posloval z izgubo. Ko je postal sestavni del enotne gostinske organizacije v komuni, lahko daje celo nekaj sredstev v sklade.
Sedaj v Cmi gori proučujejo, ali ne bi kazalo osnovati poslovno združenje gostinstva, ki bi se ukvarjalo s prodajo turističnih zmogljivosti, oskrbovanjem, reklamo in izobraževanjem kadrov za vse člane.
Fuzije podjetij, ki so se v nekaterih primerih izkazale kot nujne, pa so postale včasih skorajda edina oblika integracijskih procesov in so dobile značaj — kampanje. Razumljivo je, da to ne bo rodilo dobrih plodov. V gradbeništvu so združene številne večje in manjše organizacije. Toda glede proizvodnje in poslovne sposobnosti ni bilo doseženo nič več od navadnega seštevanja prejšnjih manjših samostojnih podjetij. Združeva-
nje ni bilo spodbuda za _ delitev dela (visoka gradnja, — gradnja, obrtniški posli itd:) in samo to lahko zagotovi boljši uspeh. To, kar je bilo doslej storjenega, ni organizacijsko okrepilo črnogorskih gradbenih podjetij, niti ni vplivalo na pocenitev gradbenih del.
Neprestani razgovori, dogovori in sestanki, številni predlogi in analize niso premaknili z mrtvega mesta tesnejšega poslovnega povezovanja črnogorskih podjetij potniškega in tovornega prometa. • To dejstvo nas preseneča. »Nismo našli skupnega jezika niti glede skupnega izkoriščanja avtobusnih postaj v naši republiki in tudi ni bilo mogoče doseči. da bi ena poslovalnica v Beogradu opravljala posle za vsa črnogorska podjetja namesto sedanjih šestih.« je rečeno v gradivu republiške gospodarske zbornice. Sedaj so se glavni konkurenti — titograjsko in cetinjsko podjetje ■— njalo »omehčali«, in (spet po mišljenju, ki ga je mogoče slišati v reotibliški go-sonHar-ki zbornici), vendarle lahko »upamo«.
Ni potrebno posebej poudarjati, kolikšno škodo ima republika od takšne neenotnosti moči. ob takšnem neskončnem zavlačevanju, ko je vendar njeno gospodarstvo odvisno tudi od »gumijastih koles«.
Z, STMTC
(Po RADU)
ne j še poslovanje.
Ni dovolj probleme samo nakazati, specializirano prav tako važno je, kaj bomo storili, da adnja, nizka slabosti odpravimo. Nakazane slabosti
Naš sistem delitve OD ima slabosti
Ko se pripravljamo ng skrajšani delovni čas in iščemo vse rfezerve, da bi v krajšem času enako ali celo več naredili kot sedaj, ne moremo mimo našega sistema delitve osebnih dohodkov. Čeprav je to samo sistem, ima lahko važnejšo kot nov stroj ali dodatna investi-
vlogo ! ja.
Nestimulativni sistem se občutno pozna pri odstotku slabe kvalitete, pri malomarnem ravnanju s stroji in napravami, pri neracionalnem trošenju materiala in energije, itd. Marsikdo, ki z odprtimi očmi gleda, kako prj nas delamo, vidi, da ima naše podjetje večje stroške, kot bi jih lahko imelo, samo če bi ljudje imeli takšen odnos do dela in podjetja kot do svoje lastnine. Tega pa pri nas manjka. Veliko vlogo ima pri takem stanju prav sistem delitve OD. Ne
stimulira dovolj tistih, ki delajo skrbno.in ekonomično, ne stimulira dovolj tistih, ki se trudijo za kvaliteto (še vedno je važnejše. da več narediš, kot pa da kvalitetno harediš). niso prizadeti niti tisti, ki malomarno ravnaio z orodjem in napravami. Lahko i rečemo, da ne pride dovoli do izraza korist ali škoda, ki jo nekdo stori za podjetje.
Pri nas je danes osnova za delitev OD analitična ocena delovnih mest in norme. Lahko pa rečemo, da le analitična ocena na mnosih mestih tako šibka. da jo uporabljamo samo *e zato. ker nimamo druge, boljše, "'obračunske postavke. dobljene or> analitični oceni, niso med sabo v istem razmerto. kot ie teža različnih delovnih mest. To 1® eno. kar destimulativno deluje na voli o zaposlenih. Druea stvar so norm". M"oge so bile postavljene pred letom 1950. Ko-
slabosti odpravimo. Nakazane slabosti nam bodo v opozorilo, kje moramo naš sistem dopolniti. Bo pa pri tem delu mnogo težav. To pa zato, ker sistem delitve OD ni taka stvar, da bi jo lahko uzakonili samo s pravilnikom. Sistem delitve OD je tesno povezan z organizacijo v podjetju in se ji mora prilagoditi, sicer ostane le na papirju. Takoj moramo omeniti,-da bo marsikatera slabost sama po sebi odpravljena, ko bomo imeli boljšo organizacijo -r- obračunske enote. Vsaka obračunska enota bo zajemala manjšo skupino ljudi in tu bo koristno delo vsakega posameznika takoj prišlo do izraza v višini njegovih OD. Vsaka obračunska enota bo imela na eni strani vse stroške (amortizacija, material, energija, pomožni material, itd.), na drugi strani pa realizacijo svojih polizdelkov ali izdelkov, ki jih bodo obračunali po planskih cenah. Ko bo obračunska enota iz svoje realizacije pokrila vse stroške, bo preostali del predstavljal njen dohodek. Od tega bo določen odstotek šel za podjetje, ostalo pa za OD obračunske enote. Ker bodo planske cene z različno kvaliteto različne, bo vsak posameznik zainteresiran — ne samo na večji količini, temveč tudi na kvaliteti..............
Obračunska enota bo lahko večala svoj dohodek na tri načine:
—	da bo več proizvedla;
—	da bo ceneje (zmanjšani stroški) delala;
da bo delala kvalitetno.
Pričakujemo lahko, da bomo ob novi organizaciji povečali dohodek vsaj za 25 % in vzporedno s tem bodo lahko upravičeno porasli naši OD.
Nova organizacija se ne da izvesti čez noč. Treba je prej marsikaj pripraviti: napraviti potrebne kalkulacije; izdelati planske cene; prirediti računovodstvo in še marsikaj drugega. Pred kratkim je UO sklenil, da odgovorni ljudje začno z intenzivnimi pripravami za prehod na obračun po ekonomskih enotah. Ker so pa EE še prevelike, da bi lahko delo vsakega posameznika prišlo do izraza, bo prehod na obračunske enote ekonomska in tudi politična nujnost, šaj bo šele takrat postal delavec pravi upravljavec.
Iz vsega tega vidimo, da je sistem delitve OD odvisen od obstoječe organizacije v podjetju. Naš sedanji sistem ima svoje slabosti, a ne bi bilo prav, če bi rešitve iskali samo v izboljšani organizaciji. Določene slabosti se bodo dale delno že prej odpraviti (popravki in izboljšave v pravilniku o delitvi čistega dohodka in delitvi OD), a kvalitetne spremembe lahko pričakujemo s prehodom na obračunske enote.	TI
(»Emajlirec« -— glasilo delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode, Celje)
RAZMTSLJANJA ob plenumu republiškega sindikata delavcev družbenih dejavnosti
STATUTI NAJ UTIRAJO POT NOVI ZAKONODAJI
Zadnjo sejo je plenum Republiškega odbora sindikatov delavcev družbenih dejavnosti posvetil nejasnim vprašanjem v družbenih službah, ki zavirajo pripravljanje statutov. Vzrok, da v delovnih kolektivih družbenih služb zaostajajo z izdelavo predlogov in osnutkov svojih statutov za delovnimi organizacijami v gospodarstvu, je prav v tem, da so te službe v družbeno ekonomskem tretiranju nasproti gospodarstvu šele v začetnem procesu svojega razvoja. Delavci na področju družbenih služb so z ustavo dobili enake pravice kot delovni ljudje v materialni proizvodnji. S tem, da je tudi V* družbenih službah delo edino merilo družbeno ekonomskega položaja, samoupravne oblike pa sredstvo, s katerim to načelo realizirajo, se bi-istveno spreminja način financiranja teh služb, organizacija, samoupravljanje, delitev dohodka itd.
Razprava na plenumu je pokazala, da precej ■ temeljnih vprašapj novega položaja družbenih služb, samim delavcem v teh službah ni jasen, da se zato Ukvarjajo. z obrobnimi problemi, ki bi jih marsikdo lahko hitro rešil, če bi upoštevali ustavna , načela. Tudi, zastareli zakoni,. Id niso še usklajeni z ustavo, ne bi
Tako se bodo družbene službe, če bodo ustvarjale dohodek na osnovi programov, skladneje razvijale, izboljšale bodo lahko kvaliteto dela (saj bodo delavci nagrajevani po delu), z urejenimi iri trdnimi odnosi pa bo tudi notranja delitev sredstev lažja in bolj stabilna. Skratka, s financiranjem dela družbenih
zadevah posebnega družbenega pomena. Da torej sodelujejo v stvareh, ki neposredno zadevajo odnose med družbeno službo hi tistim, ki njene usluge jemlje. Torej bodo družbeni organi spremljali programska vprašanja družbene službe, rezultate službe navzven ln opravljali funkcijo družbenega nadzorstva.
Ob statutarnih razpravah pa bo nujno opredeliti tudi pravice, ki jih. ima ustanovitelj, in jih vnesti v samoupravni akt. Doslej se je namreč dogajalo, da so se mnogi ustanovitelji vmešavali tudi v notranjo organizacijo posameznih družbenih služb, tako zavirali iniciativo delavcev (z izgovorom, da ta vmešavanja spadajo v kompetence, ki jih imajo o namembnosti) in hromili samoupravljanje. Po mnenju udeležencev plenuma naj bi bila v pristojnosti ustanovitelja le vprašanja ustanovitve, namembnosti ali likvidacije določene družbene službe.
Še vedno je vrsta vprašanj, predvsem konkretnih in specifičnih za posamezne dejavnosti, ostala odprtih za mnoge, ki v družbenih službah pripravljajo statute ali razpravljajo o njih. Namen plenuma niti ni bil reševati konkretnih problemov in zavzemati stališč ob njih. Prak-
sa in razprave bodo prav gotovo še porajale nova vprašanja. Vendar pa je plenum z materialom (objavili smo ga v zadnjih Pogovorih) in z razpravo pripomogel, da. bo nejasnosti v načelnih stališčih manj, kot jih je bilo doslej. Obenem pa bo njegov apel sindikalnim organizacijam, naj bodo nosilci politične aktivnosti v statutarnih razpravah in organizator razprav o vsebinskih . problemih okrog statutov, zbudil tiste, ki so doslej še dremali. Takih delovnih organizacij družbivih služb pa je še blizu 60 odstotkov.
Zlasti v manjših delovnih organizacijah družbenih služb mnogih konkretnih vprašanj ne bodo mogli rešiti sami, brez pomoči občinskih sindikalnih svetov, ki naj bi intenzivno spremljali pripravljanje statutov. Še najlaže se bodo posamezne specifične dejavnosti pomenile med seboj »doma« na sektorskih posvetovanjih. S tem pa bodo lahko tudj konkretizirale relacijo komuna—družbene službe ln obratno. Ob tako tesnem sodelovanju bodo statuti delovnih organizacij usklajeni z občinskimi statuti, tako da pravice ln dolžnosti niti enih niti drugih ne bodo kratene.
NENA LUZAR
Mladost...
Foto: M. Šparovec
smeli biti ovira, služb po programu in po pogod niti izgoVor za čakanje pri pri- bah za določeno dejavnost, bo-pravnih osnutkov. Kajti prav statuti delovnih organizacij naj bi s svojimi določbami pogumneje utirali .pot novi zakonodaji. Kot samoupravni dogovori kolektiva v. družbenih službah, naj bi '.statuti> svojimi določili vplivali na poznejše oblikovanje zakonov. '
Ob tem pa jš .treba tudi Povedati, da gre za izdelavo novih statutov, ki naj družbene službe dejansko postavijo v nov položaj in ne za prepisovanje starih pravil, ki bi jih le formalno
SSj25MBafcS
vsebini - »■ družbeno-ekonomskih odnosov v družbenih* službah, pa $	danes
do jutri,. niti ga ni" mogoče odlagati na zadnji termin. Pri pripravi materiala in gradiva za dokončno oblikovanje statutov delovnih organizacij na področju družbenih služb, je zato treba angažirati vse družbene či-nitelje, predvsem pa takoj začeti, z delom.
do tudi delovni kolektivi v teh službah ustvarjali dohodek po delu in ga kot samostojni upravljavci razporejali.
Seveda pa morajo biti v ceni programa upoštevani in priznani vsi stroški za določeno dejavnost, tako da si bo delovna organizacija lahko krila stroške poslovanja, osebne dohodke in razširjala materialno bazo. Bodoče pogodbe naj bi vsebovale v cenah storitev tudi sredstva za tisti tlel razširjene reprodukcije, ki -bo omogočala normalni napredek 'delovne organizacije v okviru nalog, ki jih ji je določila družba. Sredstva za razširjeno reprodukcijo družbenih služb, ko dejansko gre za spremembo namembnosti ali za nove investicije, pa naj bi družba usmerjala s perspektivnimi programi in finančnimi načrti.
O vlogi in pristojnosti organov: družbenega in delavskega upravljanja v družbenih službah je plenum zavzel jasna sta-
družbenih Službah: To je tudi -razumljivo,' saj prav ostanki
DVOREZNA POLITIKA
starega proračunskega sistema hromijo pozitivne elemente v notranji delitvi dohodka,' ki naj bi vplivali tla" večjo kvaliteto dela. na zavrtost za racionalno gospodarjenje.
V vrsti družbenih služb se formira dohodek na osnovi potrošnje v preteklem letu, celo še na osnovi sistematizacije delovnih mest. Dohodek mnogih družbenih služb pa je ' Sen tudi od tega, ali bo družbena skupnost imela v proračunu sredstva za neko dejavnost ali ne. Tak način finansiranja družbenih služb postavlja njihove kolektive vsako leto. znova v negotovost, ali bodo mogli Svoje; delo' v celbti "opraviti, zlasti pa. tudi, ali bodo .lahko dpbiji sredstva za razvijanje svoje dejavnosti.
Prav gotovp je treba tudi dejavnost družbenih služb, ki posredujejo ljudem nematerialne dobrine, prilagoditi- kupni moči družbene skupnosti prav tako, kot mora gospodarska organizacija obseg in kvaliteto svojih proizvodov prilagoditi kupni moči prebivalstva. Vendar pa naj se družbene službe kot službe družbenega standarda razvijajo skladno z gospodarsko močjo komune, ker končno dobra delovanje teh služb tudi bistveno vpliva na proizvodnjo.
Financiranje teh služb je torej tesno povezano s produktivnostjo. na področju materialne proizvodnje, povezano pa tudi s programom dejavnosti vsake družbene službe, s katerim bo utemeljevala potrebo po sredstvih. Odnose med tistimi, ki. družbena sredstva dajejo (večinoma upravni odbori posameznih skladov) in posameznimi družbenimi službami, ki Svoje storitve po programu nudijo, pa le treba precizirati v obxstatutih.
upoštevanju ustavnega delavci v delovnih organizacijah družbenih, služb samostojno postavljajo merila za vrednotenje dela, samostojno odločajo o delitvi dohoka, urejajo delovna razmerja, organizacijo dela, izpolnjujejo obveznosti delovne organizacije do družbene skupnosti itd.
Pristojnosti organov družbenega upravljanja pa so edino v tem, da Sodelujejo v delovnih organizacijah družbenih služb v
Pretekli teden je odbor sindikata gradbenih delavcev pri OSS sklical posvetovanje o aktualni problematiki gradbeništva v okraju. Dnevni red je vključeval pet točk in sicer analize' poslovanja gradbenih podjetij v prvih devetih mesecih letos, problematiko statutov, plan za leto 1964 in smernice za 7-letni plan, gibanje osebnih dohodkov v letošnjem letu in slednjič: politiko osebnih ' dohodkov v naslednjem letu. Čeprav so bili na posvetovanje vabljeni vsi, ki se v podjetjih ukvarjajo s temi problemi, je očitno, da ob tako obširnem dnevnem redu (čeprav je.vključeval zelo aktualne zadeve) navzoči niso mbgli dovolj temeljito- razpravljati, -še manj pa sprejeti takšne zaključke, na podlagi katerih bi v podjetjih lahko začeli tudi ukrepati, namesto da se o teh življenjsko važnih zadevah gradbeništva zgolj pogovarjajo. Toda ta pripomba zgolj mimogrede in V upanju, da takšna oblika posvetovanja pomeni zgolj posledico začetnih korakov odborov sindikatov pri ObSŠ in OSS, ne pa tudi smernice za delo teh odborov v prihodnje.
Tokrat pa bi se podrobneje zaustavili samo ob zadnji točki dnevnega reda posvetovanja celjskih gradbincev, namreč o
politiki, ki naj bi jo glede delitve osebnih dohodkov podjetja zavzela v prihodnjem letu. Prav v razpravi o tej točki so namreč prišla do izraza nekatera stališča, ki.-so — ne le sama s seboj v marsičem protislovna,- ampak tudi v nasprotju z načeli delitve P<i delu. :	V . ■" ,,
Tudi v celjskem okraju namreč ugotavljajo močne fluktua-cije v delovnih kolektivih gradbeništva. Ta je posledica nizkih osebnih dohodkov ( v povprečju za ?•/• nižjih kot v ostalem gospodarstvu) in pa težkih, oziroma neurejenih delovnih ,in živ-. ljenjskih pogojev gradbenih delavcev. Fluktuacija je največja med sezonskimi delavci, ki pa ■ predstavljajo znaten- del vseh zaposlenih gradbincev. Teh sezonskih delavcev — po prepričanju in izkušnjah delovnih organizacij gradbeništva v celjskem okraju — pravzaprav ne zanima končni rezultat njihovega dela, ampak želijo v času, ko so zaposleni, čimveč zaslužiti. Možnost večjega zaslužka pa seveda vidijo v tistih podjetjih, kjer jim lahko — čeprav zvečine preračunano v normne ih akordne postavke — nudijo višji umi osebni dohodek. Zaradi različnih sistemov delitve osebnih dohodkov v posameznih podjetjih pa so razmerja
Sestanki hišnih svetov, videti je tako, so vedno redkejši. Preden Je ta motiv ujel reporter na celaloidni trak, si Je torej dodobra obrusil pete. Ali Je tako malo problemov ali...?
Foto: M. Šparovec
med stalnim (urna postavka) in gibljivim delom (presežek norm, akordov, oziroma na sploh večji učinek) seveda različna. Zlasti zaradi tega, posebej pa še zavoljo nagrqjevanjp. po -kvalifikacijah, pa se delavci seveda selijo v tista podjetja, kjer lahko glede na priznano kvalifikacijo in urno postavko največ zaslužijo, oziroma jim je vnaprej zagotovljen čim večji stalni del osebnega dohodka.
To »sprehajanje« od podjetja do podjetja naj bi po predlogih, izrečenih in potrjenih na celjskem posvetovanju, preprečili tako, naj bi vse delovne organizacije gradbeništva v okraju v načelu zagotavljala enake startne osnove, izražene v urnih postavkah iin po kvalifikacijah. Te postavke sicer naj ne bi bile visoke, da bi bil gibljivi del osebnega dohodka — kot posledica prizadevnosti kolektiva in skrbi za čim boljše gospodarjenje — kar največji. Hkrati naj bi — ob enakih startnih osnovah — dosledno skrbeli za to, da bi še osebni dohodki gibali skladno š produktivnostjo in z gibanjem življenjskih stroškov.
Po teh načelih naj bi torej razdeljevali osebne dohodke v delovnih organizacijah gradbeništva v Celjskem okraju. To naj bi pomenilo prvi in odločilnejši korak v boju proti preveliki fluktuaciji, kakršno ugotavljajo zdaj. Vprašanje pa je, če ne bi bili nekateri drugi ukrepi važnejši, boljši, učinkovitejši in stališča naše družbene prakse tudi bolj potrebni.
Začnimo kar po vrsti: nedvomno bi na videz enake startne osnove (recimo kar plača) precej vplivale na manjšo fluk-tuatijo. Toda vprašanje je — četudi bi se v načelu strinjali z linearnim zviševanjem osebnih dohodkov, kar pa se ne — ali akumulativnost delovnih organizacij gradbeništva to prenese ob sedanji organizaciji dela in proizvodnje. Podatki o čistem dohodku teh podjetij namreč povedo, da skoraj nikjer ne bi mogli tega uresničiti, ne da bi bili hkrati prisiljeni v zvišanje cen. In čeprav bi bili taki premiki morda tudi uresničljivi, ali se s tem ne bi zmanjšal del sredstev, namenjenih za gibljive osebne dohodke, torej za stimulacijo? Le-ta pa že zdaj — po podatkih slovenskih podjetij — pomeni nekaj več ali manj kot petino skupnega osebnega dohodka. Kako naj bi torej ob tem, ko se zavzemajo za enotne startne osnove (in za sočasno zvišanje umih postavk po kvalifikacijah), zagotovili čim višji del gibljivih osebnih dohodkov?
Dalje: v večini delovnih organizacij so že izdelali bolj ali
»najlažjo« rešitev, ampak
manj pravična in spodbudne merila delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela, ne pa po tradicionalnih kvalifikacijskih le; stvicah. Temu so sledili tudi boljši delovni rezultati in počasi so se začeli urejati tudi notranji odnosi. Za gradbeništvo, glede na »tradicije«, izkušnje drugih niso uporabljive.
Naposled še nekaj besed o »nezainteresiranih« sezonskih delavcih. Navsezadnje res ni čudno, če ti rte kažejo posebnega zanimanja za končni uspeh njihovega dela, če pa v večini slovenskih (ne samo celjskih) delovnih organizacij gradbeništva ugotavljajo uspeh le polletno in letno. Brez tekočih po-datkov o delu in gospodarjenju (če že ne mesečnih pa vsaj četrtletnih) pa najbrž res ni mogoče pričakovati in zahtevati, da bi se delavci sami in samo iz zavesti zavzemali za kal drugega, kot za čim višji (čeprav v absolutnem znesku ni' zek) osebni dohodek.
Vse te ugotovitve in pomisleki seveda ne veljajo samo za omenjeni primer. Toda podrobneje pišemo o predlogih odbora sindikatov gradbenih delavcev pri OSS Celje zgolj zato, ker ie prvi jasno izrazil omenjena stališča, sicer lastna dobršnemu delu vseh slovenskih delovnih organizacij gradbeništva. Morda prav protislovnost, v teh stali; ščih razkriva, zakaj se delovni in življenjski pogoji v delovnih organizacijah gradbeništva — in njim sledeče posledice — tako počasi urejajo; oziroma po5®', mezne rešitve prilagajo zgolj trenutnim prilikam.
Vendar v našem primeru ne gre zgolj za to. Podatki opozarjajo na odmikanje od načel delitve po delu in s tem povezani® osnovnih nalog delovnih organizacij gradbeništva. Slednje P® je zadnji plenum republiškeg® odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije nekako takol začrtal: kjerkoli je mogoče, n®^ bi našli in uveljavljali merii^ dela, ki bi bila stimulativna tako za posameznika, kot za d®-lovno enoto in podjetje kot celoto. Prav to pa je mogoče uresničevati vedno bolj dosledni če bodo kolektivi izboljšev® organizacijo dela in proizvodni^
V tem in pa v učinkovite! šem delu samoupravnih organ tiči ekonomska rešitev življenj skega standarda gradbenih ® iavcev in gospodarske moči P®r' jetij. Dogovarjanje o Po,i1'1.10 osebnih dohodkov, »da bi D1g-za vse prav« potemtakem P0’1*'.« ni' ne polovičarsko, ozirom^
^ — recimo naravnost — resno nap®*10 in velik spodrsljaj.
M. GOVEKAR
A tvr.
■-■ j SC

/V ■
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
--:-----I  ------:-------------■} jyjj——	----——   ——/ ■■ . ,V>

• JARŠE:
Sintetika
zamenjuje konopljo
40 let Tovarne »Induplati« J^rše ima svojevrstnega kroni-s'a: tovarniška poslopja! Letnice na posameznih objektih, zt.aj že neločljivo povezanih Proizvodnih dvoranah, začenja-ir- svojo pripoved z letom 1923. (Od tistega časa ali natančneje — od leta 1924,— je ostal v tovarni en sam delavec, danes že upokojen!) Potlej se vrste leta kot diagram, ki vse do vojne počasi raste, med vojno se umi-
po vojni pa pohiti navzgor. vsako desetletje je dalo tovarni svoj pečat, še najbolj izrazitega — zadnji dve desetletji, če jih dopolnimo še z gospodarskim planom za leto:, 1964 ter ž začetkom načrtovanja sedemletnega plana.
Indeksi o gibanju med posameznimi leti so bili vselej zaznamovani s številkami 110 do -12, Minulo poletje beležijo tu 1-38, milijonov dinarjev narodnega dohodka v primerjavi z lanskim polletjem s številko 511 milijonov.
Tu zaposlenih 80 odstotkov tena — kar je vsekakor značilno za tekstilno stroko — terja posebno pozornost kolektiva za njihove probleme. Urejen je obrat družbene prehrane in ta s tvojimi storitvami predstavlja žel osebnega dohodka posameznim koristnikom. Potlej šta še domova oddiha na morju in v planinah.
Ugodnost za žene je že dalj časa uveljavljen 45-urni delovni teden. Vsaka žena je prosta vsako drugo soboto, kar ji nedvomno omogoča nekoliko več časa za številne skrbi, ki jih ma z domom, z otroki, z gospodinjstvom. Trenutno pa je aktualna tema razgovorov: prehod na 42-urni delovni teden.
Pogoji za takšen prehod so dani. Ne gre samo za skrajšanje delovnega časa za polnih šest
Delovni dan so uspešno zaključile

Foto: M. Šparovec
Za lepši izgled mesta...
Foto: M. Šparovec
ur tedensko, temveč le za tri ure. Torej ^izkoristiti bo. treba rezerve, da bodo nadomeščene ure.
Jarški tovarni pa je začrtana tudi nbva smer v proizvodnji. Konoplja bo prej ali slej črtana iz spiska surovin. Z njeno predelavo haj bi se ukvarjala, po odogovoru na poslovnem združenju, sorodna tovarna Grosuplje. Za Jarše pa bo surovina: bombaž, lan in novost — sintetična vlakna. Zal le, da bomo morali lan uvažati. Domača zemlja ga da polovico manj, kot ga terja tekstilna industrija. Jarška tovarna »Induplati« prehaja -, na eksperimentalno fazo pri uporabljanju sintetike. »Letos 100.000 metrov, naslednje leto že 300.000 dq 500.000 metrov leakrila,« zatrjujejo v tovarni in dodajajo: »Ob koncu sedemletnega plana bo dbsegala naša proizvodnja dobro tretjino sintetike, lan in bombaž pa bosta prevladovala le kot izrazito gospodinjsko blago.	-ž
s
• ZASAVJE:
11 delovnih organizacij , že doseglo realizacijo
V	Zasavju ugotavljajo, delovne organizacije zadovoljivo izpolnjujejo svoje obveznosti in pričakovati je, da bo letni plan presežen v povprečju — za vse štiri zasavske občine — za okoli 5 odstotkov.
Do zaključka oktobra, je na področju treh zasavskih občin — Trbovelj, Zagorja in Litije — doseglo predvidevani plan realizacije že 11 delovnih organizacij.
V	Trbovljah je bila proiz-
vodnja ob zaključku oktobra za 19 Vo večja kot lani, v'Litiji industrijska proizvodnja za 8,1 •/« večja kot lani, vse tamkajšnje delovne organizacije pa so dosegle že 96,4 ®/o letnega plana realizacije. Le izvoz zaostaja. V Trbovljah je bilo doseženo le nekaj več kot polovico predvidenega plana	-k
da
•	ŠTORE:
Odlit 10.000. valj
Pred . dnevi je bila v ekonomski enoti livarne valjev v Štprski železarni skromna, vendar pomembna slovesnost. Odlit je bil 10.000 valj. Skoraj brez izkušenj' so delavci tega obrata dosegali ’ iz lgta v ' leto' boljše uspehe. Letos odlikuje . njihovo delo kakovost in povečanja produktivnosti za 5 odstotkov.
J. M.
•	VELENJE:
Statuti šol v pripravi
Na posebnem posvetovanju, ki ga je priredila občinska skupščina oj) sodelovanju; odbora . sindikatov družbenih služb 1 pri ' sindikalnem; sv&tu v Velenju,- so razpravljali o statutih osnovnih šol v občini Velenje. Posvetovanja so se udeležili vsi ravnatelji šol, predsedniki sindikalnih podružnic in celotne komisije za izdelavo statutov pri osnovnih šolah, Razprava je bila zelo živa . in. je temeljila na tezah statuta, c- ritl - ga >-’3e- - priptoviM osemletka iz Velenja*’»Mihi! Pintaf-Toibdo^. ■ Razprava je nakazala vrsto novih stietiffif-nfh? pr6blfemov,'-ki bi jih morali vsebovati statuti. Na posvetovanju so sprejeli konkretni rokovnik, po katerem naj bi biti predosnutki statutov končani na vseh šolah do 20. januarja prihodnjega leta. Konec januarja bodo o predosnutkih razpravljali Že šolski odbori.
v , ; v, v..,.
•VELENJE:
Skrajšani delovni čaš
- Na letnem Občnem zboru občinskega sindikalnega sveta so udeleženci razpravljali P pripravah na skrajšan delovni, čas. Ugotovili so, da je bilo na tem področju malo storjenega in da bo nujno pospešiti priprave za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Neposredno po. občnem zboru je bilo sklicano posveto-
vanje vseh direktorjev gospodarskih organizacij in predsednikov* šindikalriih podružnic. Na ^Ssvetovanju so analizirali stanje na področju ekonomskih analiz' in ugotovili, da večina podjetij teh analiz še nima. Dogovorili so se, "da naj iz najodgovornejših v gospodarskih organizacijah formirajo strokovne. komisije za : skrajšanje delovnega časa in da naj te komisije, začnejo intenzivno pripravljat rrt’se potrebno Za prehod na 42-urni delovni teden.
V Šaleški dolini še ni nobene gospodarske organizacije, ki bi I'uvedlS 42-urni tednik. Konkretno se S tem problemom ni ukvarjal noben delovni kolektiv. Termoelektrarna v Šo-je že' pred letom uvedla «5-uMi tednik in ji zaradi te-§at jie bo težko preiti na 42-ur-nega. Težja je pa situacija v Rudniku lignita v Velenju. Če bi v tem, delovnem kolektivu hoteli preiti na skrajšani delovni. Čas, bi morali uvesti štiri izmene, kar bi zahtevalo mno-rudarjev, kot sedanji si-
li jv so se vsi strinjali s tem, da
bo potrebno podrobno analizirati ekonomsko situacijo vsakega podjetja in najprej izkoristiti vse notranje rezerve, ki brez dvoma obstajajo.
V. V.
•	ŠKOFJA LOKA:
Vsak tretji občan zaposlen
Od 7707 zaposlenih v občini Škofja Loka jih industrija zaposluje skoraj polovico,’ natančneje povedano 47 odstotkov. Gostinstvo, trgovina in usluž-nostna obrt socialističnega in zasebnega sektorja pa zaposluje 10 odstotkov delavcev in uslužbencev. Letos sp na novo zaposlili delavce predvsem v stanovanjski skupnosti In podjetja za hladilno tehniko ter še v nekaterih obratih drugih industrijskih podjetij.
Iz podatkov, ki jih je obravnaval svet za delo občinske skupščine, je razvidno, da začasno nezaposlenih ni veliko. Zato naj bi delovne organizacije v prihodnje v večji meri izkoriščale notranje rezerve. Število prostih mest je že sedaj precej večje Od želja za zaposlitev, številni, ki se žele zaposliti, iščejo predvsem lažja delovna mesta	-ro
•	DOMŽALE:
Mi je vzrok res samo zastarelost strojev?
Letos je gospodarstvo v domžalski komuni precej napredovalo. Celoten dohodek je v prvih desetih mesecih za četrtino večji kot lani, narašča pa tudi fizični 'obseg proizvodnje. Osebni dohodki so bolj usklajeni z rastjo proizvodnje, ■ produktivnost pa nekolikanj zaostaja. V večini podjetij trde,.da zaostaja zato, ker so zastareli stroji, naprave in tehnološki postopki. ... Na manjše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, pravijo, da vpliva tudi pomanjkanje surovin, posebno v galanterijski stroki, in surovine so vedno dražje. Proizvodni stroški so zaradi naraščanja cen porasli za več, .koti, četrtino.. Se ►.nekaj velja prueniti:. , rtvbz rfBSostajn. Zaostal je 12 odstotkov za predvidevanji; Nadomestitev v sledečih .ntesedtotobo:dterjfrUrt od kolektivov precej prizadevanj.
F. S.
umi
sVJJt*'
Večer pred praznikom
Foto: M. Šparovec
7 dni
v sindikatih
Skoti* teka.
'se:
ml del* vseh tara rasla- r. sldh odborov sindikat* Milavcev (družbenih sluti*, storitvene delavnosti in industrije) predvidevajo vnaprej predvsem tesne sodelovanje s sindttaiatnK po-druSnicami. Vaake dva »e-. .. »eca naj M htla seja edbo-j ha s predsednika podružnic. Ti razgovori naj M bili v industrijskih podjetjih,., vsakokrat v drugem. Tako bi se odborniki geanantli tudi hkrati « problematike podjetja, klor bo. akta. dar ni odbora M tudi Uto sodelovali v napravah n* mesečnih sejah, kjer naj M obravnavali posanteano .*»-deve.kot perapektlvne.prn-gram*, delo sem eupravirih organov, iadelave statutov, proučevali sistem delitve ta podobno. .	....	...
Program, dala sindikata . . storitvenih dejavnosti pa ft t»črtan drugače. Tu mislijo obravnavati problema -poaameanlb panog. Kati-mo: gostinstva, poslej problematike obrti M podobno. Predvidoma bede .nepravi jah tudi e tadelavi statutov v manJMh dtiovalh organlsaeijab, e »istemu delitve in podobno. Pode- -beti Je program dala na pedrbčjtr sindikat* družbenih sinih.	-P*:.
f


Kočevje. — Ns zboru občin#koga stndOeal ,. nega sveta Kočevje «e uda-. . leženet podrobne obravnavali vnte pomantbnib vprašanj. Takrat fce se Obravnavali gospodarska vpro-
ske naložbe pripomogle, d* gospodarstvo te občino dosega stopnjo raaviteJAh občin. Letošnji brjata proizvod je porast«! za ekeli 9 milijarde dinarjev, narodni dohodek sa okoli milijardo Itd.
KazpravljaK *» tud* e izobraževanju zaposlenih, e Izdelavi statutov, tn e prehodu na n-urnl delovni teden.	D. V.
Postojna. — Tako kot rajamo lete, bo tudi
bila osnovana šele lani. To-1AV 4» Izkazale se Je. da Je več
&pSrwWi8:s<!
lanje prekratke. Premalo časa Je bile za peglebljen* razprave o posameznih problemih.
Letos bo predvidoma Obiskovale šolo >5 do VI slušateljev. Predvsem bedo »O mlajši ljudje, saj Je njihova povprečna »tarnat okoli tl let. Letošnji Študijski nregrem be aaiema! nekatera nevn pedrečla ta šolan le bo trajale dali časa. Namesto poprejšnjih M ur predvideva sedanji program te ur pouka.
V prvem delu n*1 bi obravnavali družbeno ekonomski sistem s vtd*V. nove ustsve. petem Sir'tel i* proizvode«e. ereoniraelto la poslovanje podjetja Itd.
Sola slrer deluje pri delavski univerzi, njen pe-kreviteU »a Je občinski sindikalni svet.
l a.

i
			
5 17 ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ ČASOPISOV bELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH
Prevelike zaloge -manjši dohodek
V našem tovarniškem časopisu vedno objavljamo rezultate ‘^Polnitve mesečnih planov kakor tudi količinske realizacije.
teh podatkov se vidi, da po-rabimo za izpolnjevanje plana rtesečno povprečno 900 ton su-r°Vin, reprodukcijskega in pobožnega materiala.
Iz gospodarskega vidika je *a podjetje važno, da se mate-rial, pripravljen za proizvodnjo, bravilno in smotrno porabi, ter c'a istočasno z njim primerno Varčujemo. Iz ekonomskega vidika je važno, da je koeficient obračanja v določenem obdobju rim večji. Na koeficient obrača-Na materiala močno vplivajo Prekomerne in nekurantne zalo-^e- Ce prenesemo to na naše za-l°8e, je koeficient ugodnejši za Pvozne materiale, medtem ko je Pri nekaterih domačih materia-"b zelo porazen.
Kje so vzroki temu stanju? Pri uvoznem blagu je bolj aU manj opravičljivo zaradi dol-administrativnih postopkov, dobavnih rokov ter določenih kontingentiranih dobav.
Stanje pri domačih materia-l“ Pa je povsem drugačno. Na-2°Pa več vzrokov:
neodgovorno, nepravočasno in Premalo premišljeno naročanje
materiala odgovornih in neodgovornih oseb v proizvodnji ter na ostalih delovnih mestih.
•	težave s kooperanti in dobavitelji
•	sprememba v proizvodnji
•	slaba kakovost materiala in majhne potrebe
Ce hočemo to stanje izboljšati, bi bilo potrebno določiti odgovorno osebo ali organ, ki bi centralno zbiral vsa naročila, ki bi proučil, ali je naročilo pravilno in utemeljeno in bi ga predal pravočasno nabavnemu oddelku v realizacijo. Zaradi nepremišljenih oz. neodgovornih naročil je na zalogi več takih materialov, kot so fibris krtače vijaki, elektromaterial, barve itd. Mnogo teh materialov bi ob smotrni presoji lahko koristno uporabili. Zato bi morali odgovorni, ki naročajo razno proizvodno ali potrošno blago, prej dobro presoditi in pregledati s skladiščnikom, kaj se da od ne-kurantnih zalog še porabiti. Le s tako premišljeno porabo in naročanjem' bi se dalo te nepotrebne zaloge zelo znižati, saj nam vežejo precej obratnih sredstev. Ob znižanju teh bi se še lahko povečale zaloge materialov, ki jih nujno potrebujemo za nemoteno proizvodnjo, predvsem za proizvodnjo tehničnih predmetov, kjer imamo s kooperanti glede rednih dobav ogromne težave.
■ ' Nekateri teh materialov za prodajo ne pridejo v poštev, ker so zastareli ali pa so posebne kakovosti, ki ne odgovarja trgu oziroma trgovini.
ukinitev. Sklep je še posebno važen zaradi tega, ker prav sedaj prehajamo na 42-urni delavnik.
Drug problem, zaradi katerega nastajajo nekurantne zaloge, je spreminjanje proizvodnih postopkov, oziroma sprememba reprodukcijskega materiala za kak V
proizvod.	Ob vsaki sprememb'	CILJ JE MANJ DELATI	IN
postopka	kakega	proizvoda ali	VEČ USTVARITI
polproizvoda bi	morati točijo	VEC USTVARITI
preveriti,	koliko	je še starega	Ker se naj analiza	in	mož-
materiala na zalogi in bi ga mo- tiost odprave nadur izvrši tudi rali do konca porabiti. Podoben iz vidika 42-urnega obratovanja, problem je s, spremembami mc- v..jereba pri tem tudi upoštevati, sečnih planov; tudi zaradi teh da je dosedanja delovna zako-nastajajo prekomerne Zaloge. -dodaja togo predvidevala, da je
vsaka ura, ki jo nekdo izvrši v času preko 8 ur na dan, nadura. (|o zatrdilu predsednika zvezne komisije za delovni čas bo
Letno prodamo za približno 10 do 15 milijonov dinarjev materiala, ki leži v naših skladiščih. Zaloge pa se vztrajno večajo in ukreniti bo treba vse, da bi izboljšali nastalo stanje.
FRANC MAGISTER
dava zakonodaja tako prirejena, da ne bo osnova 7-urni dan niti 42-urni teden, ampak bo okvir 2184 plačanih ur na leto. To naj ,	gospodarske organizacije upo-
Mi je nadurno delo števajo pri planiranju delovne-
obvezno in res potrebno?	t0 nl)
Nadurno delo je tisto delo. ki	m možnosti bodočega obratova-
ga opravljamo v času izven red-	nja po ekonomskih enotah to
nega delovnega časa v dnevih	upoštevaj 0 ln posebno pri ozkih
tedenskega počitka, v plačanih	Srtih iščejo vse mogoče varian-
državnih in drugih praznikih in	te. Stroj mora delati mesečno
v neplačanih, dela prostih dne-	630 ur. Temu pa je treba razpo-
vih. To delo se sedaj nagrajuje	rediti delavce/ ki dnevno lahko
z dodatkom v višini 50 ali 100 Si	delajo 7 ali 8 ur in tudi več. Ob
na postavko za obračun osebne*	teiT> moramo predvidevati ustre-
ga dohodka.	zen prosti čas v tednu in mese-
V naši tovarni število nadur	cu. Morebiti bi na nekaterih de-
iz meseca v mesec raste. Okto'	lovnih rnestih lahko uporabili
bra meseca je bil sestanek vseh	varianto 12 — 24. Seveda bomo
voditej sektorjev, vodij ekonomskih enot in važnejših služb. Osnovni sklep sestanka je bil, naj vsi prisotni temeljito analizirajo v njihovem sektorju izvršene nadure in naj pripravijo ustrezne ukrepe za morebitno
morali ob iskanju variant upoštevati dan tedenskega počitka in ustrezno temu potrebno šte-189° prost*h dni v mesecu. Vsote , ur mesečno ne smemo prekoračiti. Višje število izvršenih ur Pa bi bile nadure.
KJE SO VZROKI
ZA NADURE
Naj se povrnem na vpliv nadur na ekonomiko podjeta in ugotovim, da moramo ugotoviti, kje"se nadure delajo, zakaj se delajo in Sploh kdaj se delajo. Le tako bomo lahko našli najboljše oblike, kako'jih odpraviti, ali njihovo izvrševanje vsaj zmanjšati. Ločil bom proizvodna delovna mesta od ostalih.
Delavci in delavke na proizvodnih delovnih mestih opravljajo nadure zaradi tega, ker strojne zmogljivosti v rednem delovnem času zaostajajo za potrebami. Ni usklajenosti v zmogljivosti tako med posameznimi oddelki kot pri posameznih štrbjih v manjši organizacijski enoti.
; Zaradi nenadne okvare strojev, orodij in električne instalacije nastane v proizvodnji zastoj, ki ga je treba takoj reševati. Zopet opravljamo nadurno delo v proizvodnji, za popravilo pa nadurno delo v delavnicah. Kazalo bi izdelati podroben program rednega vzdrževanja in predvideti za to potreben čas.
Nenadne spremembe proizvodnega programa, ki se po zatrjevanju tovarišev iz proizvodnje redno pojavljajo, vplivajo na zvečanje števila nadur. Zaradi pomanjkanja določenih materialov ali zaradi tega, ker naročeni sestavni deli ne pridejo v določenem roku, je treba spreminjati proizvodni program zaloge polizdelkov se kopičijo, planirano proizvodnjo pa dosežemo " povečanim številom oprav-h ur proti koncu mesiva
le s ljeni!
Tudi slabosti v organizacij v ekonbmskih enot pripomorejo k’ večjemu številu nadur. Prepozen, tudi nepravilen razpored delovne sile in zasedbe strojev, okvare strojev in orodij ter razpoložljivega materiala in sestavnih delov, premajhna usklajenost proizvodnje sestavnih delov; in podobno vplivajo na podaljševanje proizvodnega procesa." Napake v* organizaciji bi moral# odpravljati v sami proizvodnji Brezpogojno bi bilo treba od; obrtniškega načina vodenja proizvodnje preiti na industrijski Ob tem bi morali teio in odgovornost dela pretirati na pripravo dela.
Vse navedeno kale, da neposredni proizvajalec na nadurne delo tiima vpliva) On delo opravlja tudi takrat, ko mogoče bi to ne bilo potrebno, vendar za to je dobil nalog.
' V administraciji opravljajo nadure zaradi posebnih del, M jih morajo opravljati zaradi en-' kratnlh in ponavljajočih se na* log, ki so vezane na roke, zaradi preobremenjenosti poeamec-nikov, zaradi slabo opravljene-' ga dela pri obdelovanju* "dokumentacije, zaradi premajhne strokovne sposobnosti posameznikov m nadomeščanja sodelavcev ter podobnega.
Vem, da nisem naštel vseh primerov, vendar že tl zadostujejo kot zgovoren dokaz, da je nadurno delo največkrat odvisno od stopnje organiziranosti dela in usklajenosti. Za to pa ao predvsem odgovorni vsi nadrejeni.
BOGOMIR CRN®
m oczm-1
*>Xi	-
KRITIKA
ihiroRMAcue g.
ODLIČNA
ZAMISEL
V jutranji megli je prizor prav nenavaden: pred ljudmi, hitečimi po vsakdanjih opravkih po Bregu, se prikazujejo iz sivine fantastične oblike abstraktnih plastik, postavljenih kar po pločniku ob Ljubljanici.
,Cez noč so spravljene pod gostoljubno streho bližnjega društva jamarjev, zjutraj pa
RAZSTAVA PLASTIKE — dokler traia razstava — jih
„TA ______ njihov avtor, kipar Bojan Ku-
NA OBREŽJU LJUBLJANICEnaver s svojim pomočnikom
prinese ven in jih razpostavi ,	po obrežju. Do 26. novembra
bo tako razstavljal svoje pla-
stike iz patiniranega manga, nastale med 1958—1963. Edini rekvizit, ki ga potrebuje, je majhna mizica z vpisno knjigo ih dva plakata, vsak na enem koncu pločnika.
Ni kaj reči, okolje je odlično, nastalo v dolgih stoletjih dobrega okusa. Na eni strani so za ozadje kostanji, ograja ob urejeni strugi Ljubljanice in pisane fasade starih meščanskih hiš na oni strani reke. Ta konec mesta je po zadnjih preureditvah postal tako čudovito intimen, da prostor ob Ljubljanici kar kliče
po čim pogostejšem stiku z Umetninami! Kunaver — s košato brado jn v črni suknji je to odlično začutil! V tem pogledu mii moramo priznati dobršno mero originalnosti in lepo bi bilo, če bi lahko isto rekli tudi za razstavljene plastike, ki nam evocirajo spomine na vrsto vzornikov mladega kiparja, ki je komaj dovršil študije. Na relaciji prostor — umetnina pa smo z njegovo razstavo doživeli v Ljubljani gotovo nekaj novega!
FRANCE ZUPAN
ocen« kritik« Informacije ocen« kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
PREMIERA DRAME SNG LJUBLJANA
LUIGI PIRANDELLO: HENRIK IV.
Naj je Pirandellova dramatika odigrala v dramskem ustvarjanju našega stoletja še tako pomembno vlogo pri iskanju novega odrskega izraza in pri uveljavljanju izpovednosti skozi perspektivo te ali one povsem določne filozofije, nas danes navdušuje le še kot zanimiva literatura, ne pa kot opus, ki lahko vznemirja in oplaja našo miselnost. Tako pač vsaka doba in vsak čas sprejemata umetnost, porojeno z bolj ali manj vsiljivih stališč konkretnega filozofskega nazora.
»Henrik IV« je drama o nesrečnem plemiču, ki mu je ob neki maškaradi ljubosumen prijatelj spodbodel konja, da je padel s sedla in se mu je pri tem omračil um. Tako živi leta in leta v veri, da je nemški cesar Henrik IV, obdaja se z' ljudmi, oblečenimi v noše 11. stoletja in živi v dvorcu v slogu" tistega časa. Dokler ne sklenejo njegovi sorodniki, neprijazni prijatelj
Belcredi in nekdanja Henrikova, zdaj Belcredijeva ljubica, da ga s ponovnim soočenjem spravijo k pameti. Šele tedaj pa se izkaže, da Henrik IV že osem let ni več blazen, ampak svojo blaznost samo še igra. In končno jo bo tudi v bodoče, zakaj v nenadni razburjenosti ob spominu na preteklost usmrti Belcre-dija.
Ze po tej bežni obnovi vsebine' lahko zaslutimo, da ne tiči bistvo Pirandellovega »Henrika IV« v dogajanju, marveč zavestni in nezavedni blaznosti glavnega junaka pri njegovem izpovedovanju relativizma.
In kaj je s Henrikovimi pogledi na svet, ko zanika objektivnost vsakršne resnice in spoznanja in trdi, da je človeka nemogoče spoznati, ker se pač neprestano spreminja in so naše sodbe zgolj subjektivne ocene...? Lahko bi rekli o njih isto, kot smo prej-
le o celotni dramatiki italijanskega nobelovca iz 1934 Luigi-ja Pirandella. *
»Henrik IV« na odru Drame SNG v Ljubljani je psihološka drama. Poleg odlične scene arh. Svete Jovanoviča, do nadrobnosti niansirane in
Prizor iz ljubljanske uprizoritve »Henrika IV«
zgovorne interpretacije Henrika IV Rudija Kosmača, pa se gledalec vpraša, kako je mogel režiser France Jamnik zanemariti odrsko postavitev Henrikovih soigralcev, ki so že tako po tekstu samem bolj ali manj statisti. Zato seveda kljub solidni igri niso mogli polno zaživeti. (Andrej Kurent, Lojze Rozman, Slavka Glavinova, Majda Potokarjeva in dr.)	A. P.
ocen« kritike Informacije ocene
kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
. v***? "	... • •	- .- •
PO
DOLGIH LE i IH
MIRJANA TUREL: »MIROSLAV VILHAR«
Vsaj dve stvari je treba dodobra podčrtati ob skromni knjižici, ki je izšla pred dnevi v založbi Društva slovenskih skladateljev: da je vendarle napočil čas, v katerem pričenja naša javnost spoznavati dela, ki so dolga leta doslej prtležala po predalih — in da je Društvo slovenskih skladateljev zastavilo s to drobno knjižico hvale vredno ter nadvse pomembno delo.
Generaciji mladih glasbenikov poustvarjavcev, ki so zadnja leta dobesedno v naskoku zavzeli jugoslovanske koncertne odre in gledališke dvorane, se tako pridružuje rod glasbenih zgodovinarjev in muzikologov — poklic, ki ga doslej pri nas tako rekoč ni bilo. Ne le, da so prvi (javnosti dosegljivi) sadovi njihovega dela spodbudni... slovenska glasbena preteklost je za naš kulturni krog še vedno
domala nepopisan list. O vsem, kar so odkrile raziskave zadnjih let, ve povprečni izobraženec pri nas le bore malo. Čas je torej, da se razmere bistveno spremenijo. Dela, kakršno je »Miroslav Vilhar« lahko ob svoji prvenstveno znanstveni vrednosti in pomenu, ki gre monografijam v razvitem glasbenem življenju, opravijo pomembno vlogo tudi tod. — Da pa se je za objavo svojega dela mlada avtorica (in za njo gotovo še drugi) morala zateči v okrilje Društva slovenskih skladateljev, da je ni sprejela nobena slovenskih založb, ki sicer tiskajo in prodajajo dandanes mnogo tistega, o čemer pred dobrimi desetimi leti nismo prav radi govorili (marsikatera njihovih dolžnosti pa je ostala na papirju...) — to dejstvo je žalostno in vznemirljivo. Spet enkrat se »neuradne« in »ob-
robne« založniške družbe (Prosvetni servis, Društvo slovenskih skladateljev itd.) mnogo bolje zavedajo svojih kulturnih dolžnosti in naših potreb.
Za Mirjano Turelovo pomeni njen knjižni debut lep uspeh. V sproščenem, pripovedno ubranem jeziku nam popisuje življenje in glasbeno delo skladatelja, pesnika in politika Miroslava Vilharja. Včasih bi si sicer — kljub avtoričinemu opravičilu, da zaradi »skromnih podatkov in pomanjkljive zapuščine« ni mogla raziskati vsega tako, kakor je hotela — želeli bolj natančnih razlag in podrobnejših glasbenih analiz z notnimi primeri; nekaj podobnih priložnosti je namreč zamujenih. — Skrbno opremljeno knjižico, natisnjeno pregledno in na lepem papirju, poživlja nekaj dobro izbranih faksimilov.	L. B.
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije eeeoe kritike Informacije ocene
Obsežna razprava o »Začetkih slovenske socialne demokracije v desetletju 1884 do 1894«, ki jo je pred kratkim izdala Cankarjeva založba, je pomembna dopolnitev našega zgodovinopisja o delavskem gibanju na Slovenskem ob F|FT A	koncu minulega in na začet-
VEiLU	ku našega stoletja. Dušan Ker-
mavner je opravil v njej izredno natančno, iz številnih drobnih podatkov ter mnogih že skoraj pozabljenih drobcev skovano analizo. V obravnavanem razponu kratkih desetih let (zakaj ne do ustanov-SOCIALNE DEMOKRACIJE« nega kongresa jugoslovanske
socialno-demokratske stranke 1896?), ko je pri nas socialna demokracija pravzaprav šele
POMEMBNO
llffl!E«lll»llllll!IIIHIIIEIIEIIIIIIIIIE™Ell
DUŠAN KERMAVNER: »ZAČETKI SLOVENSKE
nastajala, seveda ni odkril velikih novosti, usodnih osebnosti ali celo bistveno drugačnih dejstev, kot smo jih — čeprav le bežno — poznali doslej... vendar pa je utrdil ter postavil na pravo mesto marsikaj, česar doslej največkrat nismo vedeli prav natanko in če smo že — trdnih dokazov in znanstvene dokumentacije skorajda ni bilo. V šestih obsežnih poglavjih na skoraj 450 straneh zraste pred bralcem ob avtorjevem natančnem delu in velikem pregledu nad dogajanjem (naj je bilo na videz še tako »nepomembno«) široko zasnovana, skoraj do podrobnosti izdelana freska razvoja tistih let pri nas, ne da bi iz-
gubili spred oči evropski okvir ter socialno-demokratsko gibanje na območju avstro-ogrske monarhije.
Kermavnerjevo delo terja seveda natančnejših, znanstveno zasnovanih in obsežnejših analiz. Upajmo, da jih dobimo kmalu. — Vendar pa je ob temeljitem konceptu »Začetkov« njihov sistem opomb in ostalega znanstvenega aparata zelo skromen (imensko kazalo!?); manjkajo tudi povzetki v tujih jezikih, kar docela po nepotrebnem zmanjšuje njihovo uporabnost. — Knjigo je okusno opremil Boris Batista.
I. S.
ocene
kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
»Triglavske
strmine«
PONOVNA PROJEKCIJA PRVEGA SLOVENSKEGA CELOVEČERNEGA IGRANEGA FILMA
V torek, 19. t.m., je Planinska zveza Slovenije proslavila 70-letnico svojega obstoja s prireditvijo, ki ne moremo mimo nje. V sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih delavcev in revijo Ekran je poskrbela namreč za ponovno projekcijo prvega slovenskega celovečernega igranega filma, v katerem je zdaj podnapise zamenjala govorjena beseda, slikovite podobe naših planin in drobno'ljubezensko zgodbi-
co ljudi izpod Triglava pa spremlja glasba Bojana Adamiča.
Premiera filma »Triglavske strmine« fin dveh krajših »Bloški smučarji« in »Triglav pozimi«, ki pa sta ostala nema in prav, je tako), nam je živo priklicala v spomin razvojno pot slovenskega filma. Več kot trideset let je tega, ko so fil-mdrji-amaterji in hkrati navdušeni alpinisti posneli prve filmske trakove. Če vse to upoštevamo, pa še takratne tehnične in finančne možnosti
ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
IZ OKVIRA OZKEGA INSTITIJOONIZMA
Problem, o katerem naj bi poleg Etnografskega muzeja razmišljali zlasti vsi tisti, ki naj bi $ okoriščali z njegovim bogastvom in uslugami
teh ljudi, nas »Triglavske strmine« ne navdušijo samo s svojo prisrčno preprostostjo, in kot verni dokument nekega dela in časa, temveč nas tudi presenetijo z vrsto slikovitih in dobrih posnetkov.
Svečane premiere so se udeležili ustvarjalci »Triglavskih strmin« Metod Badjura, Milka Badjura, Joža Cop, Uroš Zupančič, Miha Potočnik. Občinstvo, izredno pestro, je film in ustvarjalce nagradilo s toplim priznanjem in spoštljivostjo.	A. P.
Človek bi pričakoval, da Etnografski muzej v Ljubljani kot edini svoje vrste v Sloveniji igra pomembno vlogo v našem širokem kulturno družbenem življenju in ne le kot ozka znanstvena ustanova. Že precej časa si namreč prizadevamo, da bi galerije, muzeji in kar je podobnih »hiš« prešle prvič iz svoje klasične muzejsko galerijske dejavnosti v moderno obliko dela s popularizacijo svojih zbirk in estetsko vzgojo publike in drugič, da bi ljudje, predvsem pa šole, delavske in ljudske univerze, Svobode... izrabile, kar pri nas obstaja, kot pripomoček pri estetsko, humanističnem izobraževanju. Toda ne prvo ne drugo nikakor ne more na nova pota.
Pred tedni smo lahko brali v dnevnem časopisju, da je Etnografski muzej v Ljubljani ob priliki obiska maršala Tita v Latinski Ameriki organiziral vrsto etnografskih predavanj za višje razrede ljubljanskih osemletk kot dopolnilo rednemu pouku. Seveda so bila predavanja združena z ogledom dela zbirke in s ponazorili.
S to akcijo se torej nenadoma postavlja vprašanje, ali se bo le-ta v prihodnje omejila samo na območje mesta Ljubljane, ali pa bo odigrala svojo vlogo tudi v slovenskem merilu, kakršno doslej kot edina opravlja na primer Narodna galerija v Ljubljani že tretjo sezono.
Videti je, da se kolektiv Etnografskega muzeja zaveda pomena in vloge novega načina muzejske dejavnosti. Kustosi predavajo z veseljem, eden iz-, med njih celo zelo poudarja pomen živega stika z mladino, ki spodbuja in pestri delo. Za letošnje šolsko leto imajo na programu vrsto zanimivih tem, o katerih bodo prav gotovo govorili vsaj v domači hiši (Ameriški črnci, Umetnost Afrike, Eskimi, Kitajci, Tibet, Slovenska ljudska noša ...). Obenem poudarjajo nujo, da bi nastavili rednega kustosa pedagoga, ki bi se posvetil izključno estetski vzgoji pa — ni denarja. In po preprosti logiki: kolikor ni denarja, ni človeka, ne more priti predavati izven muzejskih sten, ne diapozitivov, ker pač ne kaže, da bi muzejski predmeti enostavno romali iz kraja v kraj, filmov, ni občasnih razstav v drugih mestih.
Boj za ta denar pa ni le stvar spretnosti muzeja ter posluha foruma, ki ga finansira. Ne, mislim, da gre v prvi vrsti za neko splošno družbeno zavest. ’ Zakaj Etnografski muzej nekako neopažen stoji sredi Ljubljane in menim, da lahko mimo trdimo, da je neizrabljen. Človek se vprašuje, kaj pravzaprav mislimo, zakaj ga imamo. Samo muzej zaradi muzeja, zaradi slovenskega ugleda, prestiža in za ozek krog znanstvenih delavcev?!
Samo dvajset odstotkov vseh obiskovalcev muzeja tvorijo odrasli državljani. Zanimivo je, da se v turistič-
ni sezoni nabere po muzejskih hodu1! kih mnogo tujcev. Radi bi spozna'*1 kaj je slovensko in kakšno je to sl®' vensko. Osemdeset odstotkov obisk®' valcev tvorijo šole, ki pa izkoriščaj muzej, kot kažejo statistični podati0, zelo slabo. Kot da bi bile naše šole *a' ko odlično opremljene z vsem, kar P°' trebujejo za pouk — kaj šele za s°' dobni pouk! Poleg tega od sto razt®' dov, ki pridejo v muzej, samo ede® poprosi za strokovno vodstvo. Dog3^ se celo, da se kustosi ponujajo uči^ ljem, ti pa ponudbe odbijajo z izgov® rom, da pač ni dovolj časa. In P°tej mladina obrede vso stavbo, v kat® sta poleg Etnografskega še Prirod^ slovni in Narodni muzej. To pa ni 1 z ljubljanskimi osemletkami, tudi u1-! teljiščniki so si že na primer v bot* desetih minutah ogledali kar celota zbirko in to potem, ko so že bili 1 dveh urah!) v Narodni in Moderni 8 leriji.
In zdaj Etnografski muzej, seve® kot klasičen muzej, v slovenskem m rilu. (Stvar je treba omeniti, če pad razmišlja muzej in so tudi smerr*1 družbe take, da bi naj ta muzej 0 igral svojo vlogo razstavljavca, iz0kL ževalca ter pomočnika za vso Slove0 jo). Vsi vemo, da prirejajo pedagog pa tudi druge vzgojno izobraževal^
temveč tudi galerije, gledališča,
žeje, in kar je podobnega. Te
mn;
skup:
ustanove izlete, ekskurzije, da v LjuHj
ljani predvsem v mesecu majvi mrg .
sW‘
prišlecev iz vseh, tudi neslovens krajev, ne le, da bi videli prestolni;,.
ni'
se v Etnografskem muzeju navadno ti predhodno ne najavijo in ne vpn šajo po vodstvu, celo dogaja se, da ^ me brez svojega lastnega spremlj®v v
ca — ki ima najbrž osebne opravke
Ljubljani! — tavajo v muzeju od P1^ meta do predmeta.	aj
Lahko bi naštevali še in še. Pa 'j-j bo dovolj. Ce motrimo na Etnograf muzej z očmi naših pedagogov, k1 eni strani tarnajo, da nimajo sre° aiii za pouk s ponazorili, na drugi s pa tako »vzgojno pošiljajo« °*r jrjj morda k edinim, za sedaj še m°zS(efl pripomočkom; če pogledamo, kak’^a odnos do muzejev dobiva torej L, mladina, da delavske in ljudske “verze in Svobode sploh pozabljal0’ stoji v Ljubljani neki Etnografski 0 ju zej; če preštejemo število samovali y obiskovalcev (ga morda še analih mo); — kje in kdo so potemtakem sti, ki bi terjali od muzeja širšo VJ, javnost še drugod, če izpustimo n® ga dez deklarativne izjave ozkega naših družbenih, političnih in nih delavcev, ki jim nihče NOČE \ SLUHNITI. Kako bo ta muzej upravičil sredstva in dobil spod0 ^ za delo, za katerega se zaveda, “jpr mora opraviti. Etnagrafski muzej- ^ K dan primer v vrsti drugih, torej kl> družbenemu osveščanju.
J
Da bi bil res korak naprej!
Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SRS je obravnaval analizo zaključnih izpitov na šolah druge stopnje in dopolnilne, predloge
..	'	"	;	f	_
, štiri leta so potekla, kar je na gimnazijah, tehniških in f,056«1* večjo angažiranost učite- f strokovnih šolah za gospodarstvo in javne službe v 22*^'p™ jioveniji v veljavi nov način opravljanja zaključnih izpitov.
”°vembra 1959. leta je Prosvetni svet Jugoslavije sprejel okvir-j1®,Pernice za spremembo vsebine in načina opravljanja teh jzpitov z namenom, da se le-ti prilagodijo našim vzgojnim in ^obraževalnim smotrom. Že čez nekaj mesecev je Svet za šol-,. 0 LRS izdal nova navodila o opravljanju zaključnih izpitov, rl*° konkretizirala težnjo, da ne bi pri izpitu'merili le maso ^cenčevega zn ki mu ga je dala šola, temveč tudi uspa-^bljenost kanu.uatov za samostojno intelektualno delo. Namesto »stare mature« so odtlej štiri generacije opravljale za-^lučni izpit, ki je obsegal domačo nalogo, pismeno nalogo izpitnim odborom in ustni izpit pred izpitno komisijo.
česa šol na drugi stopnji.
Pra^6 ° ^Vo imam v spominu vso razteg0’ ki je spremljala takrat uvedbo H®?: novega zaključnega izpita (novi-Ij,.*1 smo to takrat zelo živahno sprem-8v o- Tako razprave na Republiškem praty 23 šolstvo kot ostale javne raz-a ave in pisana beseda najrazličnejših v tisku so poudarjali osnovne 8- 2oene inteneije, ki- narekujejo tako ernembo: Poudarjali so, da ni bistve-
ugotavljati maso znanja, saj končno
znanje do takrat učitelji oce-h ^p že skozi dvanajst, let. Zelo do-0 Pa bo, če bo zaključni izpit pokazal
^katere
„>jo samostojnosti
druge učenčeve zmožnosti —
njegovo inte-spos-obnost empinič-
Senčno raven, sjpuokui««* o...fu.v jga zbiranja gradiva' za domačo na-litp ’ aamostojno uporabljanje različne in - ture, stopnjo logičnosti mišljenja j, ,:lzi"ažanja, njihov kritičen odnos do te aterih problemov, in končno, izbira Jr? za domačo nalogo naj bi jim dala da se uveljavijo njihovi pod-itien* mteresi, kar je lahko velikega po-dav-Pri usmerjanju v poklic oz. na-]nil študij. Že takrat se 'je zelo ki „ a.ria*a tudi vloga učitelja-mentorja,
V:
nai bi
se z dijakom večkrat posve-
V M he le ob izbiri teme, temveč tudi Iu,asu> ko bo dijak nalogo pripravljal. C^ala se
je tudi vloga učitelja--	zagovoru domače na-
.. ’ ki naj bi na ustnem delu izpita do-
Ir^evalca pri
kotv,0 uSotavljal prav "zgoraj navedene Iti V?°nente kandidatovih sposobnosti, k.kenčno, že takrat so poudarjali ne-tli da pa bo tak zaključni izpit tu-rJ^ledalo, ki bo odrazilo podobo vseh C^tr«. iHi j|b. učno-vzgpjnl .sistem.. še : i s i, ka
rej odsev učenčeve splošne razgledanosti in razvitosti (!). Če pa naj zasledujemo prvotne cilje, menijo, potem ne bi smeli presegati nalog, ki jih narekuje-' smoter posamezne vrste šole, Prepričani so, da ;bi po določenem obdobju reformnega procesa lahko bili rezultati boljši. *
Domača naloga naj bi, ostala, toda učitelj} kot mentorji bi se morali bolj angažirati tako pri sami izbiri teme, kot pri. nadaljnjem usmerjanju in napotkih glede Vsebine in obsega domače naloge. Domače naloge, ki so ;ih kandidati doslej pripravljali' in pisali od novembra do aprila, so — kot pravijo —' paralizi*! rale ves učno-vzgojni izobraževalni si--stem V drugem šolskem polletju. ' Zato naj bi se, kot predlagajo, raje pouk končal nekoliko poprej, nakar bi deset dni dijaki pisali domače naloge.
Poleg pismene naloge v materinem jeziku pa naj bi kandidati opravljali po novem tudi ustni izpit v materinščini, kar naj bi oboje izboljšalo sposobnost ustnega in pismenega izražanja. Analiza je pokazala tu-velike vrzeli, dobro izražanje pa je neizogiben pogoj za širše kulturno formiranje človeka. Obenem pa naj 'bi ustni izpit omogočil širši vpogled v splošno kulturno razgledanost abitu-rienta. Zaradi stroškovnega značaja domače naloge njihov zagovor največkrat tega ni omogočil. Tretji izpitni predmet, ki ga predlagatelji predlagajo, naj bi se na posameznih šolah razlikoval glede na smoter šole in naj bi dopolnil zaključni izpit tako, da bi dobili jasnejšo podobo o znanju učenca. Na gimnaziji naj bi bil to i zpit iz matematike ali tujega Jezika,-na- učiteljišču iz predmetg-peda- *
In končno še.nekaj misli k uvajanju novega. Kaj bo z letošnjo 'generacijo abiturientov, se niso spraševali le nekateri poslanci, temveč v teh tinieh marsikateri dijak sam, pa njegovi starši. Nekateri že rod poletja-zbirajo gradivo, pripravljajo nalogo. Na šolah^-pa so Vtid-stva že dobila informacijo o tem, da bo zaključni izpit letos-dopolnjen. Ali že letaš ali ne,- to je odvisno od'tega, kako bo pospešena nadaljnja razprava o dopolnitvah zaključnega izpita. Edino pošteno pa bi bilo; da’bi dijaki, ki naloge že pripravljajo, letos te svoje' naloge lahko tudi dokončali in branili.
Vsiljuje pa se mi misel, da pravzaprav pri naš verjetno nihče no proučuje metodologije vnašanja novosti ob reformnem procesu v šolah, e čeprav, bi vse to vendarle morali prinašati v šole nekako bolj postopno, manj boleče, z določeno, predhodno pripravo, vzdušja med učenci in učitelji. Taka pa.le .prepogosto slišimo tisto slikovito . prispodobo.. »o poskusnih zajčkjh«. , , . . .
SONJA GAŠPERŠIČ;.
po t"',.?/.'	■ f-Ts-tv, »al	’
V jesenskem drevoredu na bregu reke razstavlja svoje plastike Bojan Kunaver.
,f~"
Problem delitve dohodka po šolah v koprskem okraju

STARI IN NOVI NAČIN DELITVE DOHODKA - X V REŠETI
»tl
>pt,
uto
Tudi ko .kolektiv šole ..razpolaga samostojno s . sredstv.i,, je, delcev dohod-,
dohod-,-.
na 'posvetovanju OSS .‘.Koper , o delitvi dohodka in "samoupravljanja ,v šolstvu, večkrat poudarjena. ' ;	.
Konkretizacijo principov delitve dohodka na šolah naj bi nakazovali pravilniki o,delityj,v^ako.p,$o ..financiranju šolstva teh pravilnikov sicer ne predpisuje, vendar sta tako sama praksa,
, •„ -. ^	-P'	V .j	...	'
s. .-w. :S	"".'-l	' '■
giblje celo od 5 % pa vse do 48 %. (Ta učitelja-hovinca in OD učitelja, ki je slednji, se;- nanaša -predvsem ria strokov- tik pred upokojitvijo, "so: na . nekaterih ne šole, ;ki-potrebujejo za to'znatno več šolah tudi'za 16.000 din in večje razlike, , sredstev.-in-jih; je- zato celo': težko pri- "(na' primer' šola »Finka Tomažiča« —
rner jati - s splošno izobraževalnimi šo- ‘ lami.)
In če-so na različnih šolah različne-potrebe, se vsiljuje vprašanje: na kakšnih osnovah pa so v koprskem okraju .tcpotsčolah ta razmerja oblikovali. Za dvajset šol v okraju je značilno (po podatkih iz ankete!), da so ta razmerja .(S*8$Bs	"OoMtkeetiBOto« podlagi rnaterialnih po-
Koper), kač predstavlja več kot 50 odstotkov začetniške osnove.
' Toliko službena leta. Drugače pa je s stimulacijo strokovne izobrazbe, ki je tudi precej pestra, predvsem na osnovnih šolah, in se mnogo manj upošteva. Ponekod znaša razlika med srednjo, višjo in visoko izobrazbo 5000 dinarjev (na
„	. *	...	v««™.*—. r_______________ _________,__,- r- .jprimti- Sečovlje), drugod pa celo samo
(injih• •	(na primer v Izoli).- Zato
fije ^ reformiranja ten šol druge stopr 4olah eden izmfed temeljnih strokovnih ' poka.Žala potre^o,	por-šo^': pri-tem služila kategorizacija Šol, ki sb je skorajda težko govoriti o kakšni raz-
..... ,n PreS^k.i:o,Mvn,h m,*; Stoti,..,,
kazane v analizi In jih je predstavnica ,na šplah v koprskem, okrajih kajti :že	oddelkih"Sredstva''fe materialne izdatke	rajzrrier, ki. vladajo na šoli, in zlasti še
leta 1961, to je ,v prvem letu*izvajanja	(v občini'Nova Gorica), oziroma jim že	od upravitelja. Ce na šoli prevladujejo
Zakona o financiranju šolstva, je imela pravilnik p,delifvi dohodka sicer res šele ena špla. fvggpjni zavod E. Vatovec Strunjan)x'Todia že y letu-1^62 še nadaljnjih 4.3 ,šol, Ičtos pa se j im,-je do konca maja pridružilo še .12 šol,-, medtem ko
s.-	"	.-j. rrrT <vt	-*> ' r-1't j
ki, a zadnji, tretji seji Prosvetno-uurnega zbora Skupščine SRS je zbor
.. ^VTiaVfll flnnlr^/v — uit., X« 11-«
h
analizo zaključnih izpitov
hiik 0lah druge stopnje ter predloge za vJ‘novo dopolnitev, ki jo je predložil 6 Obravnavo Republiški, sekretariat za ^la"°‘ AnaIiza naj bi zbor infprmi-v,t; ^Pozitivnih in negativnih ugoto-
Sekretariata za šolstvo SRS tudi pred Prosvetno-kulturnim zborom še posebej poudarila.
Na
ki so plod štiriletnega prouče-
havla zaključnih izpitov. Že pred obrav-, 0(|-D° v zboru je analizo obravnaval gVn ar za proučevanje zakonskih in dru-,edlogov tega zbora, ki je smatral, ta analiza zelo kvalitetno in kritič-tovitlStaX1jno gradivo,, ki s svojimi ugo-l0govyami potrjuje utemel-jnost pred-. za nadaljnjo dopolnitev • zaključ-zphov. A obenem je izrazil odbor ^itv’	ponovna težnja k raz-
l obsega zaključnih izpitov onemo-Sitg ,reahzacijo osnovnega namena teh to ie navajanje dijakov na sa-!H8|),Jl10 delo na podlagi doseženega W,a in razgledanosti. Pomenila bi de-° Povratek k staremu obsegu in na-kr. a,,ravljanja zaključnih izpitov, če-Ni r ctn° ne hi smeli dopustiti. Med i>i N so tudi še izrazili mnenje, naj navodila o zaključnem izpitu VjuN^ej poudarila vlogo učitelja in ■takega zbora, pri zaključnih izpitih.
leZah^a *'-aj pravzaprav v glavnih po-»red ugotavlja omenjena analiza in kaj ?i° predlagatelji kot korekturo. '6(ji 5-10. da bi zaključni izpit moral, v Nja ^r-‘ izražati raven pridobljenega httieki ga določa končni smoter po- .
n	Pokazal naj bi raven zna-
Jtia. a osnovi katerega bi lahko kan-'kljev°Pravljal kasnejši poklic ali na-Xa .lt&dij; Stimuliral naj bi ga za. atično in trajno pridobivanje z - -e<j šolanjem. Vse to, ugotavljajo,
;r6!0s,jJa]o, je treba presojo učenčeve
Razprava v Prosvetno-kulturnem zboru o zaključnem izpitu je bila precej živahna. Poskušala bom ha kratko" -označiti dodatne misli poslančev	jih''ostalih 15 dp takraf,.pravilnikov še
liži. ki bodo gotovo lahko tudi dobra ni uveljavilo, bodls}, da, gg |g, niso imele
tla' ^a^čno in trajno pridobivanje zna-
nj '
8o
iMogi..""-10, je treoa presojo učenčeve % prenesti še na nruge predmete in
;!igšlo do izraza, ker je težišče za-izpita na domači nalogi. Zato,
Nvv'1 ki bila domača naloga res le * del zaključnega izpita. Nadalj->stremanikljivosti, ki jo Ugotavljajo, je 2en izbor teme domače naloge, /3 rjU,. s° specializirane ali pa segajo Nh Vlr učne snovi (!). V obeh. pri->jaknenij°’ ki morali pritegniti stro-kN „ izven šole k ocenjevanju do-hO-n^ipge. Dalje ugotavljajo, da je
fes nečastnega ravnanja pri »pri-
domače naloge, ki tako niso
S v edn.- -
; to s n° plod dijakovega dela, a vzrok \:c° bile po njihovem mnenju ver-gPre.visc>ke zahteve. So tudi mne-Afip ie nemogoče oz. pretirano od zahtevati, da bi pri nalogah (JNg ^mostojno metodo dela. oz. da iNhkvT s tako bogatim znanjem, da °b izdelku govorili o njegovi 4» Wat Psti-
l6rai°' da je zaključni izpit ven-^lti6gazaključna faza vzgojnoizobra-
Procesa na drugi stopnji, to-
Iztočnlca in surestlja za nadal.lnin javno razpravo v krogu predstavnikov organov uoravljanja šol, drugih deio^mih in družbenih organizacijah ter z ostalimi prizadetimi, ki-naj bi pospešila postopno prehajanie k izpopolnjenemu zaključnemu izpitu.
— Izraženo in bilo mnenie. da pisanje domače naloge v desetih' dneh ob konca leta ne zagotavlja, da bi dijaki spričo-zelo kratkega časa kal bolj samoi stoino pisali te naloge. Marsikje že med nočitnicami zbirajo gradivo-za nalogo. Kratek rok torej »nečastnih« nalog'ne bo odpravil.
— Kako naj • 'učenci šol v manjših mestih v,borih desetih dneh zberejo potrebno literaturo, ko pa so knjižnice tod tako skromne.
— Na tehniških šolah pa tudi sicer: to rte hi bilo izvedliivo (uporaba delavnice ali laboratoriip -ori izdelovanju domače naloee kot izdelka!).
— Analiza ugotavlia. da je nouk paraliziran v drugem šolskem poHetiu zaradi domače naloge. Ali ne hodo dodatni izpiti nrav tako pov-zročili zanemarjanje ostalih »neizpitnih« predmetov? Vračamo.se znova k napaki, ki jo je analiza odkrila!
—..V javnosti so zlasti zadnja leta pedagogi, javni in družbeni delavci, razna strokovna združenja in tisk opozarjali na nekatere .pomanjkljivosti: slabosti, ki jih kažejo zaključni izpiti, ker se prepočasi reformira pouk na šolah druge stopnje; vlogo mentorjev, ki so dopustili preozko specializirane naloge, kjer se ne more izraziti intelektualna raven; seminarski način opravljanja zaključnih izpitov terja seminarski način dela med šolskim letom; In končno, med številnimi mnenji ni nepomembno mnenje, da bi ob tem. ko bi razvijali seminarsko delo in bi se celoten razred seznanjal ih ocenjeval proizvod sošolca, da bi ob takem sistemti dela zaključni izpit pred komisijo pravzaprav lahko odpadel. -
— Mnenje (ki je bilo posredovano tudi od Odbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov), naj bi teme nalog izbirale razredne skupnosti, odobril pa naj bi jih učiteljski zbor.
Ob zaključku razprave so v Zboru poudarili osnovno misel, da gre končno res le za Izpopolnitev vsebine in načina opravljanja zaključnega izpita, da se ne bi smeli oddaljevati od osnovnih namenov »spremenjene mature«, da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in
izdelanega ali da jim.š.o.nL' (največ v občini Koper. —
lil odobren
nekako določijo višino osebnih dohodkov (Sežana* Tolmin). Pri zadnjih dveh primerih se postavlja samo eno vprašanje:1 kakšna je- potemtakem samoupravna pravica kolektiva, če jitii že nekdo od zunaj -določi, kolikšna sredstva bodo' namenili: zajmaterialne izdatke", oziroma za osebne dohodke! Gotovd ni dovblj samo deklarativna -beseda; da kolektiv s- sredstvi po šolah samostojno razpola-tega v- praksi ponekod še v Zakaj - je 'temu ta-'
kler gb' ne bodo pričeli uresničevati, ,ko?- .Odkod. tako nezaupanje v kolektive? to^vfentiarle kaže kolektiv šole že v .... Pri,.delitvi dohodka se po šolah med’ povsem drugačni 'luči. Kolkktiv formu-, kolektivi--pojavljajo- res številni- prbble-lira*šVoj dogovbr q ‘temVkakšna naj-' i?o„.., mi. V .koprskem okraju: Qd tega, da kar proporcionalna delitev dohodka .med; . na dvajsetih šolah kolektiv ne razlikuje sredštvi za kritje materialnih izdatkov med delitvijo dohodka in delitvijo oseb-in sredstvi za osebne dohodke. S prvimi . nega. dohodka (kot-problem pri delitvi naj Se šoir zagotovi v okviru možnosti . dohodka navajajo- namreč - težave pri globala, kar se le da najbolj Solidna ma- ocenjevanju posameznega člana kolek-terialna osnova ter se ji omogočijo taki tiva ter miselnostjo o obvezni plači po
oni s srednjo strokovno izobrazbo in četudi sam upravitelj nima višje ali visoke -izobrazbe, potlej se na teh šolah često .odmerjajo, premajhne višine za strokovnost. .	'"
Kaj" pa merila za delovni uspeh? Nov način delitve uvaja-tudi načela nagrajevanja, po kvaliteti "del.g......Torej ne.
gre pri vsem tem več le za to, kdaj m koliko 'Ifdo opravlja, temveč tudi kako opravlja svoje delo. Prav zaradi tega so ■ tudi na Šolah koprskega okraja iskali ' merila- za' določanje kvalitete opravije-• nega dela, domeniti so se morali za način ' ocenjevanja ter seveda ža • višimo sredstev, ki naj bi bila v globaju oseb-.; nega dohodka rezervirana 'za nagrajevanje delovnega uspeha. Na večini šol v koprskem okraju (40) jc rezervirano za nagraje'varije delovnega uspeha 10 odstotkov sredstev, namenjenih
_______ ________, ______.....,za osebne
......._________________________________ ____________________ v.__________ ,___ dohodke. In kakšna merila? Različ-
pogoji za delo, dg lahko. uspešno.tlizvrr., ,uilijžb.eztih Metih,:'torej - zadever ki'priba-" ha. Sole'dbločhjb delovni uspeh posa-šuje šVbje vŽg^ho^ižobraževalne haloge;	jajo, kolikor sploh prihajajo, v po-	meznikov: za delo »v razredu, kako pre-
S sredstvi, ki so namenjena za osebne	štev pri delitvi osebnega dohodka). Pa.	davatelj- uporablja sodobne metode, glo-
' dohodke, .pa. naj. se -zagotovi istimulativ"--'- vse -tici teg^/da šoIe'dobivajb po mnenju hino obravnave, učno vzgojno in idejno nejši. način nagrajevanja\> prosvetnih :: kolektiva preskrbmna finančna sredštv.a vrednost pouka, povezanost pouka z živ-delavcev,, kar .gotovo prispela h k-va-M-: -za srmje-tlčlo. Ih naprej, da fiHtok šrčd- Ijenjeni,in tako naprej. In kdo ocenjuje? tetno večji ravni.pouka«? - --	. -	1	st.ev iz- vefčine-* skladov mesečno ne pred-	Na večini. Šol (.39) opravlja to delo polž tega jasno sledi, da se je s tem	Stavi ja-• dvanajstine skupnega' letnega	šebna komisija, ponekod pa je to pre-
močno povečala vloga deloVnega kolek-., dohodka-šole-ih zmanjšana sredstva za- puščeno celemu kolektivu, ponekod
doščajo-nemalokrat Za nič' več kot le. ocenjujejo'člane učiteljskega zbora šol-za osebne dohodke. Tbrej, problemi bh-" ski odbori skupaj s celotnim kolektivom jektivne- tn - subjektivne narave. Toda in uprhV,itežjem itd. vse- to še- ne more biti vzrok, da'kolekti- Kaj pa sindikalne podružnice po šo-vom ne bi dali njihovih safnbupravriih lab? Če/,šo se sindikati, ko je šlo'-za ■pravic.; -	'* "
Če bi vloga pri delitvi' dohodka ved--no- pripadala kolektivu in' ne le šolskim odborom in komisijam za ocenjevanje, skladom- za šolstvo in -vodstvom šol (kot kaže anketa , koprskega okraja), potlej bi .bilo gotovo- mnogo; manj pri-' govorov. A v koprskem okraju samo v
O O	- * - - - ' 1- ■■ -	,, — M r~, 1 ; t,,:
tiva. na šoli; ki sam ali pfek svojega sa-. moupravnega organa odločilno vpliva na-deliteT.7 dohodka. .	v ,	-
Prav od družbeno-politične razgleda-, nosti in zrelosti kolektiva,.na. zdaj vve-, liki mbri zavisi, kako .se je in kako sc bo v bodoče ta novi sistem delitve ,do- , hodka uveljavil na šolah.-"1 Tudi v . koprskem okraju je tako. Težavna pa je . ta naloga predvsem še zato, ker imajo, kolektiv} pri tem delu še vse premalo izkušenj, obenem, pa - marsikje še he morejo (ali pa morda tudi, ne želijo)
prekiniti ,s staro prakso,, ki' je vso stvar tako »enostavno« reševala.
Seveda so take in podobne objektivne težave in subjektivna naziranja pravzaprav, nujen pojav, ki se-kaže povsod tam, kjer se lomi neka stara prSksa.
23 primerih resnično o delitvi dohodka odloča kolektiv šole, čeprav je obenem res, da naj bi šolski odbori pravilnike, ki jih je kolektiv izdelal, le odobrili, oziroma dajali predloge, da bi bila delitev kar najboljša.
Zato bi nas'skorajda ne smeli za- Oglejmo si zdaj še natanpneje delitev
... .......osebnega dohodka. Kako je pravzaprav
ž 'določanjem osnove osebnega dohodka na šolah v koprskem okraju in kako z nagrajevanjem po delu> čeprav je taka delitev Umetna, ker je osebni dohodek enoten in nedeljiv. ,
Na večini šol pr} odmeri osnove upoštevajo: delovno mesto, Obšeg ter izobrazbo, ki je pogoj ’za opravljanje določenega dela. Poleg tega se upoštevajo do neke mere še tako" imenovane delovne Izkušnje in pa leta prakse. Je pa značilno, da imajo mnogo večji vpliv pri določanju osnove osebnega dohodka
čuditi podatki iz ankete b delitvi- in samoupravljanju na šolah koprskega okraja, ki nam razodevajo, da je razmerje med- sredstvi za materialne izdatke in tistimi za osebni dohodek, na večini šol v koprskem okraju sila neugodno. Neugodno zato, ker na Vrsti šol povečujejo osebne dohodke na rovaš' zmanjševanja sredstev, ki bi jih morali nameniti za materialne izdatke. Je pa še nekaj. Na posameznih .šolah so se-; veda tudi različne potrebe za materialne • izdatke, zato se krepko razlikuje -tudi odstotek, .ki so, ga na. različnih šolah -na>-
menili za kr.i.t.ie materialnih izdatkov.-- -službena leta kot pa stopnja izobrazbe. V koprskem okraju je sicer večina -šol:	Predvsem zaradi tega se v praksi za-
namenila' za kritje materialnih potreb 10 ostrujejo odnosi med starimi in mlado 20% globala, sam razpon pa se . . dimi učitelji ter . profesorji. Med "OD
delitev dohodka šolam iz skladov, dokaj angažirali, pa pri delitvi dohodka po šolah ugotavljajo, da več kot tretjina "šol sploh ne čuti vplivS - sindikalne - podružnice pri tej delitvi. Vpliv SP. kto-likor se kaže,, se kaže le pri izdelavi pravilnikov b delitvi Osebnega dohodka, pri reševanju protislovij v kolektivu. "Kot je pokazala anketa, pa so ostale SP v večini primerov, ko je bilo treba zagovarjati nova načela o delitvi osebnih dohodkov na šolah, pasivne, a- da pre-nekaterikrat" opravljajo delo, ki bi ga moral opravljati sam kolektiv ali celo vodstvo šole.
Pa ne bodimo črnogledi. Pri delitvi osebnih dohodkov po-novem so bili v koprskem okraju ■ doseženi uspehi, saj kot je pokazala anketa na 34 šolah, z delitvijo nimajo problemov in so člani kolektivov z novim sistemom nagraje- -vanja zadovoljni. Ostale šole navajajo kot glavno težavo ocenjevanje kvalitete dela posameznikov, ker nimajo.objektivnih meril, težave -pa' nastajajo tudi zaradi premajhne samokritičnosti in včasih zaradi starejših članov, ki se ponekod čutijo prizadete,-
Seveda pa se taki in podobni problemi pojavljajo povsod tam, kjer se končuje z nečim starim, novo pa se še ni v celoti uveljavile.
JANEZ GOVC
»Jasno!« Bennicken je s prizadevnostjo pokimal.
»Prijeten občutek, če veš, da imaš nekoga, na katerega se lahko obrneš.«
»V vsakem oziru,« je zagotovil Bennicken. '	y
»Žalosten sem,« je pomenljivo povedal Giusenius. »In ker vem, da me razumeš — in sicer bolje od vseh drugih — ti bom zaupal, da sem celo zaskrbljen.«
»Sramota!«
»To je življenje ...« Gisenius je na veliko zamahnil z roko. »Nesreča pa je, da imajo samo redki pravilen občutek za to, kaj je dobro in pomenljivo.«
»Ti ga imaš!« je zatrdil Bennicken. »Ti veš, za kaj gre.«
»Če bi bilo več _ takih, kakršen si ti, Bennicken, bi bilo vse v najlepšem redu. Toda ljudje tvoje vrste so skrajno redki.«
diti se mora nekaj več in nekaj drugega... Nekaj, kar bi imelo celo še zdaj nevarne posledice. In počasi se mi ■ dozdeva, da vem, kaj je to. Sama gola domneva pa mi ne zadostuje več. Hočem vso resnico. In našel jo bom — če vi želite ali ne.«	Torej — zgo-
Odvetnik Gisenius je' neobičajno rano odšel v pisarno. Nujno je moral zbrano premišljevati. Njegov prvi domislek tega jutra je bil, da je telefonično poklical tovariša Bennickena in ga poprosil, naj pride k njemu.
»Hvala, da si prišel tako hitro, dragi prijatelj,« ga je pozdravil Gisenius.
»Saj je jasno!« Potrpežljivo in vdano je Bennicken stal v sobi.
»Zdaj moram govoriti s človekom. Z zanesljivim človekom, razumeš?«
Skrbno je skiciral časovna zaporedja, kraje, soudeležene osebe, njihove medsebojne odnose in stopnje sumljivosti.
Tu je torej pred petnajstimi leti dvajsetega aprila 1945 najprej posilstvo in potem umor deklice. Vmešanih je več izmed »tovarišev«. Meiners se je najbrž pritožil. In da bi se iznebili neljube priče, so ga poslali na nevarni bojni položaj. Tam ga je ubila ročna bomba.
je vrgel bombo tovariš Bennicken?
Toliko preteklost.
Tantauovi zapiski o sedanjosti so vsebovali štiri točke:
Prvič: reakcija tovarišev ob nepričakovanem Meinersovem prihodu v Rheine-Bergen.
Drugič: Napad na moža z imenom Sie-gert, ki sta ga po vsej verjetnosti zagrešila Bennicken in Frammler.
Tretjič: Dozdevni napad moža z imenom Lehmgruber na Bennickena.
In četrtič: Bližajoči se pogovor sKrons-hegenom.
K četrti točki si je Tantau pripisal vprašanja:
a)	ve za posilstvo in smrt deklice,
b)	je ukazal nevarni bojni položaj,
c)	pozna Lehmgruber j a?
Tantau je sedel v čakalnici glavnega kolodvora v Frankfurtu in zadovoljen prebiral svoje zapiske.
Ni slutil, da sta Gisenius in Bennicken že našla rešitev za »primer« Meiners. Sicer bi se bil prav gotovo podvizal nazaj v Piheine-Bcrgen.
Z občutkom, da ne sme ničesar zamuditi, se je Tantau počasi peljal h Krons-hagenu.
x Naslov tega Kronshagena je bilo najti prava igrača. Zadostovalo je, da je telefo-nično povprašal nekega prijatelja s policije iz starih časov: Kronshagen, nekda-
Tovariši	100
nji vodja voda »tovarišev« je bil znani in marsikje strah vzbujajoči državni tožilec.
Tantau je moral pretentati nekaj uradnic, preden so ga končno spustili h gospodu pravniku.
»Javili so mi, da ste bili nekoč kriminalistični uradnik,« je pričel pogovor Kronshagen. »Prosim, sedite, na žalost je moj čas zelo skopo odmerjen.«
»Prihajam po naročilu gospoda Gise-niusa.«
»Gisenius? Ne poznam.«
»Gospod odvetnik, dr. Gisenius/ je potrpežljivo pojasnil Tantau, »ni v Rheine-Bergenu le ugledni jurist... obenem je tudi veljavna politična osebnost. Ima znaten vpliv in njegove zveze segajo prav do ministrstev.«
»Zna biti, da je res,« Kronshagen je ostal povsem nedostopen, »ali tudi ne. Vsekakor mi je vseeno. Kaj želi ta mož od mene?«
»No... najprej vam moram sporočiti obvezne pozdrave.«
»Hvala. In nadalje?«
Pogled na državnega tožilca in njegove reakcije so vzbujale v Tantauu neko zadovoljstvo. Poznal je tovrstne tipe. Zelo pokončna, včasih okorna drža. Odločen obraz. Nervozne, malce nemirno učinkujoče roke. Temperament, ki ne trpi premorov. Geslo: vselej s polno paro! Vedno na lovu za materialom. Cilj: napredovanje. Največje zadovoljstvo: uspeh.
Tantau se je rahlo smehljal kot prvo pomladansko sonce. »V zadnjih dnevih vojne so vas postavili za poveljnika voda?«
»Vsekakor ... kot rezervnega oficirja.«
»Gospod Kronshagen, se še spominjate enega izmed svojih desetarjev — Schulza, Karla Schulza?«
»Vesten človek. To se pravi: kolikor sem lahko takrat presodil. Zanesljiv vojak. Toda, kratek čas, ko je bil moj pod-postavljeni, najbrž ni zadostoval, da bi ga lahko primerno ocenil. Kaj pa ima ta opraviti z gospodom Giseniusom?«
»Gisenius ... na, čigar željo prihajam ... je bil v Schulzevi skupini. No, vi se seveda ne boste spomnili vsakega posameznega moža, verjetno pa nekaj detajlov iz nekaterih dni.«
Kronshagen je svojega obiskovalca pazljivo pogledal. »Že mogoče,« je' previdno odvrnil.	s
»Onega 20. aprila 1945 je prejela Schul-zeva skupina naročilo, da iz gozdnega obronka 307 blokira neko cesto.«
Na gladkem, visokem čelu državnega tožilca se je izoblikovala globoka, dolga guba.
»Gospod Tantau, preden bi kaj izjavil... moram vedeti, zakaj vprašujete?«
Tantau je izvlekel iz žepa beležnico, kot bi moral vzrok šele prebrati. »Recimo: nekdo bremeni takratno Schulzevo skupino. Prav zaradi vedenja tistega 20. aprila. Častna izjava pristojnega nadpostavlje-nega bi bremenitev toliko kot odvrnila.«
»Za kako bremenitev gre torej?«
Tantau je beležnico zaprl. »Neko posilstvo s posledico smrti, ki je ostalo nepojasnjeno v noči pred 20. aprilom, in dozdevna smrt tovariša na izpostavljenem položaju.«
Kronshagen je skočil, s stola. »Nesramnost, ki ji ni podobne! Ne spominjam se, da bi bil dal povelje za kakršenkoli izpostavljeni položaj.« S težavo je obvladoval glas in pridal. »Na nekega vojaka Gise-niusa se vsekakor spominjam... čeprav samo bežno.«
»Kako lepo.« Tantau se je nedolžno smehljal.
Tovariši	101
Kronshagen se ni pustil iztiriti. »Niti za hip se ne-bom obotavljal pomagati poštenemu bojnemu tovarišu. Toda s stvarjo, ki bi se morebiti lahko izkazala za kriminalno, nočem imeti niti najmanjšega posla!«
»Včasih sploh ni tako enostavno razlikovati nekega kriminalnega od vojaškega dejanja.«
»Tu pa je primer gotovo prilično jasen. Poslati moža brez povelja v ogenj... ne glede na ostudno posilstvo v vaškem seniku s smrtnimi posledicami.«
Tantau je soglasno prikimal. »Resnično, odličen spomin! Poznate morda tudi nekega gospoda Lehmgruberja?«
»Kaj pa ima ta opraviti s stvarjo?«
»Torej ga poznate?«
»Prosim?« Kronshagen je kazal jezo. »Da, poznam Lehmgruberja. Do pred nekaj tedni je bil načelnik moje pisarne.«
»Je odšel? Ali ste ga odpustili?«
»Gospod Tantau, ne vem sicer kaj vas to briga. Morda pa vam storim uslugo, če vas pred možakarjem posvarim.«
»Lepa hvala! Je kaj ukradel?«
»Ne. Ni dokazov. Z njegovim odhodom je izginilo samo nekaj aktov...« Nenadoma se je zabliskalo v Kronshagenovih očeh razumevanje. »Tako je torej to...?« je rekel počasi skozi stisnjene zobe.
»Kaj, prosim, je ,tako’?«
Kronshagen je nekaj časa razmišljal. Vprašujoče je opazoval zanimivega obiskovalca. In potem je dejal: »Med izginulimi akti je bil tudi neki postopek, ki sem ga shranil čisto privatno. Protokol.«
»Morda o dejanjih 20. aprila 1945?«
Bennicken je ganjen godrnjal. Tpliko hvale je malokdaj slišal.
»Bennicken, ti mč razumeš Ti, v resnici edini. Vsi drugi so. kreature pretirano vzgojene civilizacije. Ti pa ne. Ti še veš, kaj je moč, zdravje in kaj je naravno življenje.«
»Seveda,« Bennicken je netodno sedel. »Gotovo bo tako!«
»In ker je tako,« Giseniusove oči je napolnila globoka žalost, »tudi veš — in gotovo edini, kako me skrbi in tlači razvoj teh dogodkov. Poznaš moj odnos do Michaela Meinersa. Njegovo usodo močno obžalujem. Vendar obžalujem še zdaleč bolj dejstvo, da nam Meinersova usoda grozi, da nas bo pahnila v prepad.«
»Preprosta svinjarija!«
»Neka nepopisna tragika. Oskrbeli smo si eksistenco, gradimo svoje življenje, poštenemu skušamo dati neki smisel... in potem pride do tako smešnega naključja, ki ga človek ne pričakuje, pa nas skuša vreči s tira! Zasadili smo si vrt... in potem se motovili v njem zverjad. Ali smemo dopustiti?«
»Ne! Nikoli, ne!«
»Vendar, kaj naj ukrenemo? Kaj res nimamo nobene druge izbire, kot da se vdamo? Bennicken, zdaj se čisto resno vprašujem: Kdo izmed nas ima ono veličino in moč, ki bi v tem primeru odločili tisto edino pametno?«
»Povej mi, kaj naj storim! Tvoja naloga je misliti, moja ...« Bennicken je z ljubeznijo opazoval svojo stisnjeno pest.
Gisenius se mu je počasi približal. Tesno ob njem se je ustavil. Molče se mu je zazrl v oči.
»Mogoče,« malce se je obotavljal, »mogoče imaš prav. Včasih, seveda samo v skrajni sili, pomaga le brutalna sila ...«
Tovariši	99
»Čisto moje mnenje.«
»Toda te ti ne jnorem in ne smem nasvetovati. Sam moraš priti na tako idejo. Sam moraš ugotoviti, kako bi se lahko mi vsi z enim samim dejanjem osvobodili svojih skrbi.«
»Ti meniš?« .
»Ničesar ne menim! Premisli, prijatelj Bennicken. Včasih rešimo problem presenetljivo hitro. Odgovor na vprašanje, ki se nam je zdelo poprej nerešljivo, pride KOT BI USTRELIL S SAMOKRESOM.«
»Gisenius, mislim, da mi je pravkar nekaj šinilo v glavo.« Bennicken je s težo položil svojo roko na rame spoštovanega prijatelja. »Pusti, da storim. Danes zvečer bom v dobri ,formi1.«
»Ne vem, na kaj namigavaš, dragi prijatelj.«
»Nee?« Bennicken se je zasmejal, da je kar donelo. »Boš že videl. Nasvidenje pozneje.«
Oatopotal je iz sobe.
Gisenius je gledal za njim. Potem je sedel v naslonjač za svojo pisalno mizo. Na listu papirja je pisalo z njegovo roko napisano: Michiel Meiners.
Kot drugi ljudje, kadar so zamišljeni, rišejo možice, tako je Gisenius narisal za imenom Meiners umetno zaokroženi križ.
»Primer Meiners« je gruntal privatni detektiv Tantau, je neposredno pred koncem ... ali vrhom. Odvisno, kako ga motrimo. In da bi ničesar ne izpustil, je Tantau vse še enkrat popisal.
Bila je njegova stara navada, da si je beležil v beležnico o kakem »primeru« kratkobesedne preglede. To je imenoval »urejevanje«.
Se nekaj toplih jesenskih dni jih1 je ostalo za igr° Foto: M. Šparovec
»Samo o dekletovi smrti. Vi veste..'.?«
»Kombiniram, gospod Kronshagen.«
»Poznate akte?«
»Na žalost ne. In na žalost tudi ne go; spoda Lehmgruberja. V Rheine-Bergenu je osumljen kot mprilec voznikov taksijev. To je vse, kar vem.«
»Mislim, da je s tem najin pogovor končan. Po tem, kako se bodo stvari razvijale, si pridržujem pravico do nadaljnjih korakov.«
»Kako naj to razumem?«
»Ker ne vem, kaj nameravajo vaši gospodje, bom predlagal preiskavo o takratnih dogodkih. Nemudoma. In brez kakršnekoli napačne obzirnosti. Kajti: pravica mora končno ostati pravica!«
»Odlično,« je z narejenim patosom vzkliknil Tantau, »kako spontano reagirate, gospod državni tožilec.«
Na večer 2Q. aprila 1960, je Karin Ker-ze spet enkrat obiskala Hirscha v njegovem stanovanju v hotelu »Tri krone«. Stala je in ga gledala. Oblečena je bila v siv, skoraj dražljivo preprost kostim.
»Motiš me,« je z obžalovanjem dejal . Hirsch. »Podoba za bogove si, vendar me motiš. Sprijaznil sem. se, da sem sam. Če človek želi poslušati glasbo, potem ga lahko moti celo dihanje drugega človeka.«
Toda Karin .se ni dala tako hitro premagati. »Včasih mislim, da si nor. Zakaj ne zgrabiš? Nisem nepomembna. In tako nekako — dobra partija! In vleče, me k tebi. Kaj hočeš še več?«
»Karin, očarljivo bitje si. Bil pa bi ti lahko oče!«	s
»Če me poročiš, boš moj mož. In morda bi bili tvoji očetovski občutki po devetih mesecih vseskozi upravičeni! Te res ne mika, da bi poizkusil?«
lovariši	1"*
»Karin, zelo rad te imam. Vendar ne ljubim, kot se naj ljubi žensko. M?' rebiti zato, ker preveč dobro poznam tvoj družino ...«
Karin je previdno stopila dva korak® bliže k njemu. »Izgovor! Tudi moj oče b ne bil ovira — vsaj za večno ne. Ali 5 ga morda bojiš?«
, Hirsch se je skoraj zamišljeno nasmeh' nil. »Položaj tvojega očeta bi lahko h zame posebno mikaven, če bi se ti ho' _ posvetiti. Morebiti bi celo lahko povz'-0 čil, da bi te začel zapeljevati... toda h J da bi te poročil. In ti želiš vendar zakon •'
»Da,« je preprosto odvrnila. »Vem, ^ sem počenjala strašne reči. Nikoli pa ® sem bila pri tem srečna. V bistvu žel' vedno samo eno:, človeka, ki bi ga ljubi-in ki bi mogla živeti z njim.«
»Moža, ki bi ti bil obenem tudi oče! R®g zumem. Kadar sem bil s teboj, sem vselej počutil malo bolj kot oče, kot P moški. Je to hudo?«
Karin je zmajala z glavo. Njene oči ^ gledale žalostno. In nekaj sekund se Je resnici počutila kot nebogljeno dete.
V tem hipu je potrkalo na vrata. ja povabila je vstopila sekretarka č's Wandel. Videti je bila strogo, stvarno^ vendar malce podrejeno.. »Prosim, da ^ oprostite, če vas bom zmotila, gospod t rektor. Toda v pisarni je zopet en policija. Kaj naj storimo?«
»Pridem,« je odvrnil Hirsch. »In vam, da ste mi prišli povedat.«
»Rado storjeno.« Nato je pogl® pfi ' Karin. »Žal mi je, če sem vas zmotila važnem pogovoru.«
hval®
Brez
godrnjanja!
■''urno naj še kdo posku-Sl godrnjati! Stvari so nre-in na pravi poti. Prav zares/ A o...,' kakšno me-a,Jo opč bi sem in tja že prinesli naši {Unije 1 ‘Ujine... To že, ampak eclai mislim na tista po-uembna vprašanja. Na te-nel]e naše' športne dejav-'0sJ‘: delo na šolali, delo d ruši oili, vzgojo kadrov, tmanciran je...
Pa- financiranje! Kom&j e*aj let je tega. ko še ni-*m" vedeli, kod naj vzame-j	denar za vzdrževanje
Portnih naprav, za hr.ana-rnio tekmovalcev, za šol-,	telovadnice itd. Toda
udi za to smo našli rcši-en in takoj napovedali boj ? 0*jačenju po podjetjih, fondom in podobnim ‘Zdravim pojavom. Odtlej
a^e je sfcrb za financira-'le prevzela komuna in — 'zultati niso izostali.
^ a^o ie posameznim ko-fMuani že lani uspelo zbra-i ‘n potrošiti za telesno D'uIJuro reci in piši celo ,ec' kot eno paro na ob-a,,a. Seveda, ne čisto Vendar, o komuni ' ditrta na primer 0:02 di-ar.ta na občana, v komu-Leposavič kar 0,36 di-arja na prebivalca, o ko-jjuni Jabukovnc pa že naivnost astronomsko vsoto ■■1 dinarja na prebivalca! Poudarjam, da vse konut-^ še niso . požete takih .ipehoo. Pa vendar, razvoj P kot na dlani.
Torej, brez godrnjanja!
Malenkost
Menda, bodo za 29. prvič uoeslali.po mirni vodi. Na-dar>iii bodo nekajkrat čof, d ’	• Casomerilci bo-
,0 pogledali na stoperico " novinarji bodo poročali: . ~~ 1 Kranju imajo nov Portni objekt. Barva vode 0eodlično ujema z ostalim l teni prekrasnem zimskem )laz<:nu- Medtem ko so slavnostno prerezali vrvico, je tua°rnik Poudaril, da bo ■ ta športni objekt slu-‘narodu...
C°f, čof. čof... ya so ta objekt gradili e Jet, tega ne bo nihče opisal in da ta objekt tu-• Po petih letih ni povsem

ttov.Tudi to bo treba za-
pf-čof. čof... rju ajii zdaj so ugotovili, fe„ So (namenoma ali ne, žpff ne vem) pozabili v ba-6°c/o n£raditi menjalce za
p "' •
nozaprav — malenkost. ■f,n ~'J- november bodo bacili )0eoano odprli. Napra-da/ o°do mednarodno pla-b0'il° tekmovanje. Prišli tn° Cehi, pa Italijani in n,,- . še kdo ... Pač. za ki i’1 bodo prišli še zidarji. t,hl °do počasi razbili novo o bazenu in morda t>HjD o takem tempu vsta-I' ‘udi menjalce za vodo. kaji!1^ potrebno bi bilo. Pie i v°da se včasih, če c. °}So stoji, tudi usmradi, [df, čof...
h/ "‘da bomo tako čez pet oi0rP(\iiostvovali »resnični< b i’r,'oi zimskega bazena Kranju.
Enajstorica Olimpije se je preteklo nedeljo dobro' odrezala, saj je kot gost v Zagrebu svojila dragoceno točko.
OB PRIPRAVAH NA SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN V JESENIŠKI ŽELEZARNI
Rekreacija — pomembno vprašanje prehoda na 42-nrni delovni teden
Koko čimbolj smotrno, izkoristiti povečan fond prostega f vo? @ Eszdtavo izkoriščanje prostih dni - vzrok za izostanke od dela in s?i£anjs proizvodnje! <® Eo torej dobilo vprašanje oddiha in rekreacije proizvajale2v le tisto neslo, ki
mu pripada? \
PripraVe na skrajšani delovni teden so sprožile plaz novih nalog. Ne samo tehnično organizacijskega značaja, temveč tudi vrsto drugih, med katerimi zavzema pomembno mesto vprašanje, kako najsmotrneje in načrtno izkoristiti povečan fond prostega časa. Namreč, eni nedelji v tednu se je oziroma se bo pridružila še druga »nedelja«. Tako bo po novem kar 40 dodatnih, prostih, dni v letu.
V nekaterih delovnih organizacijah je klasično formulo dneva: 8 + 8 + 8 (osem ur dela, osem ur spanja, osem ur prostega časa) že uspešno zamenjala nova formula: 6 + 8 + 10 (šest ur dela, osem ur spanja, deset ur prostega časa), medtem ko so drugod na dnevnem redu šele priprave na skrajšani delovni teden. In med te poslednje delovne organizacije šteje tudi jeseniška železarna.
O dosedanjih poskusih in ugotovitvah ob prehodu na skrajšani delovni teden ter o vzporednem nastajajočem problemu, kako kar najbolj smotrno izrabiti povečani fond prostega časa, sta nam referent za rekreacijo Viktor Krevsel in predsednik komisije za šport pri sindikatu Aleksander Kotnik povedala naslednje:
Že meseca junija smo pričeli poskusno obratovati v marti-narni s skrajšanim delovnim tednom. Razpored delovnega časa je bil predviden tako, da je imel delavec po šestih dneh osemurnega dela dva prosta dneva. Na ta način je znašala mesečna zaposlitev ljudi v martinarni približno 184 ur, odvisno pač od dolžine meseca in od tega, kako so padli prosti dnevi, na začetku ali na koncu meseca. Da izvedemo poskus obratovanja s skrajšanim delovnim časom najprej prav v martinar-ni, smo se odločili zato, ker so bili delavci tu v zadnjih letih zaradi potrebnega neprekinjenega dela najbolj obremenjeni in ker je imel ta obrat razmeroma visok stalež bolnikov.
Kaj ste si obetali od vsega tega?
Z uvedbo skrajšanega delovnega tedna smo pričakovali naslednje rezultate:
■	Medtem ko so bili delavci po starem načinu obratovanja, skoraj brez prostega dneva, kar je zelo negativno vplivalo na njihovo delovno sposobnost in zdravje, so imeli V skrajšanem delovnem tednu dva prosta dneva. S tem se je seveda povečala možnost za aktiven oddih.
■	Pričakovali smo, da se bo z rednimi prostimi dnevi zmanjšalo število obolenj, ker se bodo delavci po napornem delu v martinarni lahko odpočili. Doslej smo imeli namreč prav v martinarni izredno veliko število bolnikov in številne pojave predčasnega odhajanja v pokoj.
E Dalje smo pričakovali povečano proizvodnjo, boljšo delovno disciplino itd.
So analize po tromeseč-nem poskusu potrdile vaše prognoze?
Pravzaprav ne. Praksa je pokazala, da je bilo na račun prvega delovnega dne po dvodnevnem počitku še več izostankov od dela in primerov površnega ter neodgovornega poslovanja. Tudi proizvodnja jo padla ...
So bili torej vaši račiini nepravilni?
Da in ne. Poglavitno vprašanje je pravzaprav v nezadostnih pripravah. Delavci so “se namreč kar čez noč znašli pred dvema prostima dnevoma v te-, dnu in s tem pred vprašanjem, kako ju preživeti. In ob naših močno pomanjkljivih pogojih in možnostih za osvežitev, za oddih oziroma kolikor toliko koristno rekreacijo, ni težko razumeti, da se je število delavcev, ki so iskali razvedrilo v gostilni, še povečalo. Dejstvo jo namreč, da so imeli v času poskusnega obratovanja neupravičene izostanke celo ljudje, ki so bili vsa prejšnja leta najbolj vestni v izpolnjevanju svojih dolžnosti.
Je upravni odbor železarne uvidel, da bo moral rešiti tudi vprašanje rekreacije svojih proizvajalcev, preden bo prešel na 42-urni delovni teden?
Je, saj v svojem poročilu delavskemu svetu o poskusnem obratovanju v martinarni pravi, da :je prav nezdravo izkoriščanje prostih dni delavcev poglavitni vzrok za številne neutemeljene izostanke z dela in da bo ena osnovnih nalog bodočih priprav na skrajšani delovni teden prav rešitev vprašanja rekreacije.
Dejali ste.r da je trenutno dosegljiv za delavca na Jesenicah samo lokal in seiry ter tja hokejska tekma pod Me-' žakljo?
Bo držalo. Vse preveč smo doslej skrbeli za stroje in mnogo premalo za človeka. To se nam maščuje. Velika večina občinskih sredstev za turizem, za katera bi človek pričakoval, sticije v cenene in dostopne obda so namenjena tudi za inve-jekte za vsakogar, je na primer letos odjadrala v Kranjsko goro, ki jih naši železarji prav gotovo ne bodo deležni. Vsaj tisti ne, ki bi jih bili najbolj potrebni. -.
Kaj nameravate ukreniti? Pričeli smo z gradnjo rekreacijskega centra na Koroški Beli. Tudi o svojem servisu že premišljujemo, kajti nakup drage opreme za večino športov še ne pride v poštev za naše ljudi. Pri vsem tem nas vodi misel, da bo potlej, ko bo vse to gotovo, tudi res dostopno slehernemu človeku, saj ,bo le v tem primeru služilo svojemu • namenu.
A. ULAGA
Uspele športne igre v Kopru
Na pobudo komisije za šport pri občinskem sindikalnem svetu so bile v času od 7. do 27. oktobra v Kopru delavske športne igre. V osmih panogah je nastopilo 15 * sindikalnih podružnic z več kot 350 tekmovalcu. Pri tem je treba posebej pozdraviti udeležbo. nekaterih manjših sindikalnih podružnic, na primer obrtnih delavcev, osemletke iz Šmarij, Avto-moto servisa. Ekonomske šole, Vodne skupnosti itd.
REZULTATI:
Mali nogomet:	(sodelovalo 8
ekip) 1. Avto moto servis, 2. Primorski tisk, 3. iplas.
Odbojka (6 ekip): 1. Slavnik, 2. Tomos, 3. Radio in PTT.
Namizni tenis (4 ekipe): 1. Elek-tro-Gorica - enota Koper, 2. Slavnik, 3. Občinska skupščina.
Lahka atletika (6 ekip): 1. Tomos, 2. Elektro-Gorica - enota Koper, 3. Slavnik.
Mali rokomet (6 ekip): I. Avto moto, servis. 2. Primorski tisk, 3. Tomos, Elektro, PTT.
Sah (7 ekip): 1. Občinska skupščina, 2. Osemletka Šmarje, 3. Elektro, Tomos.
Streljanje (15 ekip): 1. Tomos 723 krogov, 2. Iplas 663 krogov, 3. Občinska skupščina 648 "krogov.
Streljanje - posamezniki: 1. Panič Milenko. Radio 161 krogov. '2. Centrih Alojz. Tomos 156 krogov. 3. Lenarčič Vinko, Vodna skupnost, 155 krogov.
Balinanje (5 ekip): 1. Obrtni delavci, 2. Slavnik, 3. Avto moto servis.
Občinski sindikalni svet bo vsem prvoplasiranim ekipam podelil lepe pokale, drugo in tretje plasirane ekipe pa bodo prejelo diplome.
Lepo število sodelujočih sindikalnih podružnic in delavcev, kot
tudi precejšnje-število gledalcev na tekmah kaže, da bi lahko s pravilnimi prijemi športno življenje tudi v Kopru poživili in razširili med proizvajalci.	-ar-
Dvoboj v počastitev dneva republike
V počastitev dneva republike in 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ ja komisija za rekreacij o pri sindikalni podružnici Železarne v Štorah organizirala dvoboj med ekipami delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode Celje in štorske železarne. Tekmovanje bo zaključeno 27. novembra.	J. M.
posvet o Šolski telesni vzgoji
NAJPREJ PRED LASTNIM PRAGOM.
Da smo pri nas s šolsko telesno vzgojo nezadovoljni, je stara pesem. Krvve so občine, ki ne skrbijo za telovadnice in igrišča, krivi so učitelji, zdravniki, ki ne zaostrujejo problema. Krivi so končno tudi tisk, radio in televizija, ki posvečajo vso pozornost tekočim dogodkom v športu, dajejo priznanja na. levo in desno ter grajajo igralce, ki niso storili vsega za zmago domače enajsterice, razmeroma malo pa poročajo o tistem 'področju, ki je ključnega pomena za telesno kulturo ljudstva — premalo poročajo o bitki za neokrnjeno telesno vzgojo naše šolske mladine.
Če opozarjamo ria aktualnost problema vedno znova, delamo to pač zaradi tega, ker gre za 284,299 mladih ljudi v različnih šolah SR Slovenije, katerim bi morala družba zgotoviti vsaj toliko telesne vzgoje, da bi jim bil zajamčen normalen telesni razvoj in da bi jim bilo omogočeno pravočasno obvladanje najpotrebnejših osnov telesne spretnosti.
Dandanes vemo, da brez zadostne telesne aktivnosti na planem ali v telovadnici ni zdravja — brez zdravja pa ni niti trajnih uspehov v delu niti sreče v življenju; vemo, da se je treba športnih panog naučiti v mladosti, če nam je na tem, da bi nam služile pozneje kot primerna oblika rekreacije; in končno tudi vemo, da so vsa prizadevanja po športni kvaliteti neuspešna, če ni delo zastavljeno pri temeljih, pri mladini. Usmerjanje v športno specializacijo začenja dandanes že med 11. in 12. letom, kar pa predpostavlja večletno sistematično telesno vzgojo vse od prvega razreda osnovne šole naprej.
Ko je bil pred petimi leti v Beogradu prvi jugoslovanski kongres telesne kulture, je predsednik Tito sam opozoril na šolsko telesno vzgojo in šolski šport kot ključno vprašanje naše ljudske telesne kulture.■ »Sole morajo postati osnovni čini-telj v telesnovzgojnem delu z mladino,« je napisal tovariš Tito v svojem pismu kongresu. ^Morajo postati mesto, kjer se oblikuje pravilno gledanje na telesno kulturo s trajnim navadami.« S tem je nakazana tudi naloga šolske telesne vzgoje v odnosu na »trajne navade« v obliki športne rekreacije v mladosti, zrelosti in starosti — skratka v vseh obdobjih življenja.
Glede na to, da pri nas še in še gradijo šole brez telovadnic in da neredko izkoriščajo pičlo odmerjene ure telesne vzgoje za druge predmete — glede na to, da mladina v šolah ne prejema to, do česar bi imela v smislu veljavnih predpisov vso pravico, skratka, da bi premostili zastoj na tako pomembnem pedagoškem področju, sta se Republiški sekretariat za šolstvo in Zveza za telesno kulturo Slovenije odločila, da skličeta širše posvetovanje o temeljnih vprašanjih šolske telesne vzgoje.
V posvetovalnici doma Sindikatov Slovenije smo tako nedavno poslušali obširen referat tov. E. Serpana »O stanju in problemih šolske telesne vzgoje v Sloveniji«, nato je nastopila vrsta diskutantov iz vseh krajev naše republike. »Nekateri učitelji telesne vzgoje so nedisciplinirani pri izvajanju učnega programa,« je izjavil tov. 1 Galič (Ljubljana). Nerazveseljiva ugotovitev, vendar za nas dragocena, kajti pametno je pometati najprej pred lastnim pragom. V nadaljevanju izvajanj je povedal, da se nekateri preveč posvečajo »konjičkar-stvu«, namesto da bi delali po veljavnem učnem načrtu. Po-. sebno slabo je s telesno vzgojo v nižjih razredih, kjer dela uspešno morda le 10 %> učiteljev.
Zdravniki so opozarjali na slabo držo učencev, na ploske noge in na deformacijo hrbtenice, kar je posledica nezadostno razvite muskulature oziroma' pomanjkljive telesne vzgoje. Med drugim so kritizirali nepravilen odnos do slabotnih učencev, ki prosijo za zdravniško oprostitev od šolske telovadbe, namesto da bi jim učitelji posvečali posebno pozornost in jih pridobili za sistematično delo. Nekateri so kritizirali tudi ocenjevanje, pri katerem ne upoštevajo priza» devnosti šibkejših učencev.
Če ni povsod razumevanja za šolsko telesno vzgojo, so temu delno krivi tudi neustrezni prijemi v praksi. »V večji meri bi morali s športom vzgajati, pridobivati bi morali mladino za zdrav način življenja. Napačno je, kakor mislijo nekateri, da gre samo za motorične naloge« (Jeločnik). Družba ni ravnodušna do tega področja, res pa je, da je prepričljivih uspehov premalo. Znani so primeri, ko so nekateri učitelji telesne vzgoje delali tako uspešno, da so postali šolski zdravniki pozorni na razveseljivo stanje pri zdravniških pregledih. »Vsi bi morali delati uspešno, zato je potrebna strokovna pomoč, potrebni so strokovni seminarji zlasti za ‘mlajše učitelje (K. Jug), potrebna je pomoč prosvetnih svetovalcev. Konec koncev je treba priznati, da marsikje ni bistvena ovira za pomoč šolski telesni vzgoji nerazumevanje pristojnih organov, temveč premalo uspešno delo učiteljev. Zato bi morali okrepiti prosvetno-pedago-ško službo, neizkušenim učiteljem bi morali nuditi več pomoči, prizadevne in uspešne bi morali v večji meri nagrajevati, neprizadevnim pa bi morali oskrbeti drugo delovno mesto. Morda je to 1 trda beseda, tem prej, ko gre za prosvetne delavce, ki so razmeroma slabo nagrajeni, vendar sodimo, da je telesna vzgoja mladine tako pomembno področje družbene dejavnosti, da ne smemo trpeti polovičarstva. Rešitev vidimo v uspešnem delu in ustreznem nagrajevanju!
Po končanem posvetu sta spregovorila v imenu sklicateljev tov. Boris Lipužič in tov. Janez Zemljarič.
»Lotili smo se enega najtežjih problemov,- je izjavil tov. Zemljarič. »Nadaljevati moramo z akcijo osveščanja ljudi o mestu in vlogi šolske telesne vzgoje. Organizacijam moramo dopovedati, da ne bo v športu tako želene kvalitete, če ne bo množične osnove. Vsak na svojem področju — prosvetni delavci, šolski zdravniki, občinske zveze za telesno kulturo... vsi bomo morali gledati na telesno vzgojo v šolah. Ko bomo rešili to naloga bomo postavili temelje, na katerih bomo lahko gradili naprej.«
Bil je spet posvet — samo posvet — ki pa je znova opozoril na pereč problem. Vsi disku-tanti — od učiteljev, ki delajo z mladino do vodilnih družbenih delavcev in strokovnjakov — so bili prežeti z težnjo, da bi tudi na področju telesne kulture nudili mlademu pokolenju to, kar mu v duhu veljavnih predpisov pripada.	D. U.
SKLAD ZA TELESNO KULTURO
' Nedavno je bilo na pobudo •okrajne zveze za telesno kulturo Maribor v Ptuju posvetovanje o problemih telesne kulture v ptujski komuni.
Posebno poaornost so posvetili delegati razpravi o financiranju telesne kulture, ustanavljanju novih športnih društev in 'gradnji športnih objektov. Za-
nimiva in zaskrbljujoča je ugotovitev, da je atletika v Ptuju na zelo slabi poti, čeprav je v tem mestu precej srednješolske mladine in ima atletika vse pogoje za uspešen razvoj. Zelo spodbuden pa je na posvetu sprejet' predlog, da bo ustanovljen pri občinski skupščini v Ptuju poseben sklad za financi-
ranje telesne kulture. Ker so omenjenemu posvetovanju prisostvovali tudi vidni funkcionarji občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZK in drugi, lahko z optimizmom pričakujemo, da bo tako rešeno tudi to vprašanje in da bo končno zaživela telesnokulturna dejavnost tudi v ptujski komuni.	—ce
Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« Celje skrajšuje čas gradnje
Stanovanja v šestih mesecih
Montažni blok s 56 stanovanji tipa »Jugomont«
Naj starejši in tudi najtežji problem gradbeništva tiči pač v tem, da se gradbena sezona ne ujema s koledarskim letom, ampak je 4 do 5 mesecev krajša. Posledica tega je — navzven — sezonski značaj dela in proizvodnje, navzno1 ter pa kopica. problemov, ki jih vremenski pogoji postavljajo pred gradbena podjetja in delovne kolektive gradbeništva.
Dostikrat času pripisujemo vrednost zlata. V gradbenem industrijskem podjetju " INGRAD v Celju morda še predobro vfedo, kaj zanje — gradbince pomeni čas. Prepuščeni so mu bili na milost in nemilost; toda storili so tako, da čas zdaj dela zanje!
Skrivnost, če sploh lahko tako rečemo, je preprosta: v podjetju so začeli prefabrici-rati gradbene elemente večje teže in velikosti. V njihovi proizvodni hali, dolgi 90 in široki 20 metrov, že izdelujejo do 1500 kg težke montažne elemente za gradnjo stanovanj. Postopek so osvojili na podlagi licenčne pogodbe z zagrebškim podjetjem Jugomont, vendar zdaj že razvijajo lastno in izpopolnjeno varianto prvotno predvidenih montažnih stanovanj.
Glede na sedanjo zmogljivost obrata gradbenih elementov bi INGRAD lahko zgradil okoli 500 stanovanj na leto. Ob pravočasno pripravljenih investicijskih programih, urejenih in dovolj velikih lokacijah ter dovolj zgodnjih terminskih načrtih gradenj (na vse omenjeno INGRAD lahko vpliva malenkost več kot nič) bi proizvodnjo lahko še povečali. Vendar pa že ob tem obsegu proizvodnje predvidevajo, da bodo samo z montažno gradnjo dosegli okoli milijardo in 500 milijonov dinarjev skupnega dohodka, kar pomeni slabo polovico sedanje realizacije tega podjetja.
Seveda pa velja povedati, da v obratu montažnih elementov ne nameravajo proizvajati zgolj elemente za gradnjo stanovanj. INGRAD t je omenjeni obrat usposobil tudi za to, da bi lahko dobavljal še elemente za gradnjo industrijskih objektov v montažni izvedbi. Taka gradnja seveda terja široko sodelovanje tako z investitorji kot s projektanti,
pri čemer dostikrat ni lahko najti za vse skupnega jezika. Gre pač za nerazščiščene odnose zna relaciji investitor — projektant — izvajalec, ob katerih je vselej v najmanj zavidljivem položaju tisti, ki predlaga nekaj novega, cenejšega in boljšega.
V podjetju INGRAD pričakujejo, da se bodo pravkar omenjene težave postopoma zmanjševale. Vedo namreč, da je vsak začetek težak, čeprav je v njihovem primeru še kar ugoden:	s celjsko tovarno
AERO se namreč že dogovarja za gradnjo novih proizvodnih prostorov v montažni izvedbi. Vzroki, ki so vplivali na tako odločitev tega podjetja, pa so pravzaprav samo trije: hitrejša gradnja, dostopnejša cena 'in izraba »mrtve« gradbene sezone.
S tem pa smo se znašli ob bistveni vsebini in prednostih montažne gradnje: naglej šem poteku del, ceni gradbenih objektov in — neodvisnosti od vremenskih vplivov. O kvaliteti objektov v montažni iz-
vedbi namreč molčimo. Molčimo zato, ker je in ker mora biti enakovredna (če ne celo boljša) kot pri klasični izvedbi, saj se drugače tovrstna gradnja navzlic vsem drugim prednostim ne bi mogla uveljaviti.
Nekaj podrobnosti o pripravi in poteku gradenj: če naj bi z montažnimi elementi pospešili potek del in sploh omogočili kontinuirano gradnjo, jih kaže pripraviti vnaprej, na zalogo. To pomeni, da je mogoče delavce usposobiti tako za proizvodnjo elementov kot za izvajanje montažnih del. Na ta način so delavci polno zaposleni skozi vse leto, večji pa je tudi izkoristek mehanizacije. Isti obseg del je mogoče doseči z manjšim številom zaposlenih; to pa je spet posledica boljše organizacije dela in povečane produktivnosti. Ob možnosti stalne zaposlitve pa je seveda utemeljeno
pričakovanje, da se bo zmanjšala fluktuacija in da bo podjetje lažje urejalo življenjske in delovne pogoje zaposlenih članov kolektiva, saj bo odpadla marsikatera sedanja skrb.
Tako nekako se - te zadeve odražajo v gradbenih podjetjih samih, torej tudi v INGRADU. Za potrošnika oziroma drugega naročnika gradbenih uslug in storitev pa so prednosti montažne gradnje vidne predvsem v tem, da hitreje pride do stanovanja, ki je vanj vložil svoj denar. Temelje je, na primer, mogoče ■ izkopati ob vsakem letnem času, čeprav pozimi in ob slabih vremenskih pogojih nastopajo nekolikanj višji stroški. Toda ko so temelji pripravljeni, sledi praktično »suha« montaža in »mokrih« del skoraj ni. Petdeset stanovanjski blok (INGRAD zdaj gradi prve štiri) je na primer mogoče sestaviti in opremiti z vsem potrebnim v petih do sedmih
mesecih. Izmed »mokrih« del ostaja le omet stopnišč in predsob, torej malenkost v primerjavi s tradicionalnim načinom gradnje, pri katerem se zavlečejo predvsem zaključna gradbena in obrtniška dela. Betonske stene v INGRAD montažnih 'stanovanjih so namreč obložene z iverastimi ploščami, prelepljene pa s tapetami. Tako je videz stanovanja prikupen, elementi, uporabljeni pri gradnji pa prispevajo k temu, da so stanovanja dovolj topla in obenem tudi zvočno dovolj izolirana.
Se nekaj o ceni montažne gradnje: na splošno je montažna gradnja bistveno cenejša v primerjavi s klasično, če je možna na velikih lokacijah in V velikih serijah. Ob prej omenjenih kapacitetah INGRAD, obrata za proizvodnjo montažnih elementov, je zdaj nekako dosežena meja tiste rentabilnosti, ki je za proizvajalca še zanimiva. Zdaj je verjetno razumljivo, zakaj v podjetju INGRAD tako radi pripovedujejo o nujnosti smotrnejše organizacije in priprave vseh vrst montažnih gradenj, pri čemer gradbeno podjetje samo ne more dosti vplivati.
Ce torej pri INGRAD je tako, naj zapišemo še številko: prva stanovanja v montažni gradnji — glede na razmere v našem gradbeništvu — ne bodo draga. Kvadratni meter stanovanjske površine velja 60.800 dinarjev. Ob tem so montažna stanovanja, ki jih gradi INGRAD sicer za dobre tri tisočake pri kvadratnem metru dražja kot v »originalni« izvedbi podjetja Jugomont. Toda zakaj? V Ingradovi varianti montažne gradnje po licenci prej omenjenega podjetja je vključeno centralno ogrevanje; stavba je podkletena in vsako stanovanje ima svoj priključek za skupinsko TV anteno. Vsega tega pri »originalu« (ki je težil k čim večji cenenosti) ni. Nedvomno pa lahko ugotovimo, da je omenjena razlika v ceni pravzaprav malenkostna glede na prednosti, ki jih prinaša. Tudi to pa je seveda rezultat prizadevanj, ki jih v proces montažne stanovanjske in druge gradnje vnašajo organizatorji proizvodnje in delovni kolektiv podjetja INGRAD, CELJE.
Namesto zaključka pa samo še to-le: v gradbenem industrijskem podjetju INGRAD CELJE so prepričani, da se z montažno gradnjo z uspehom postavljajo času po robu. Čas zdaj pravzaprav dela zanje, saj bo »mrtva sezona« izkoriščena za to, da bodo med njo hkrati gradili in še pripravljali zalogo elementov za obdobje gradbene sezone v tradicionalnem smislu. Rezultat njihovih prizadevanj z ar modernizacijo, pospešitev in pocenitev gradnje bo torej predvsem v tem, da bodo v polnem tempu delali vsaj 10, če že ne 11 mesecev v letu in ob manjših naporih, ker bo delo kontinuirano potekalo, da zboljšanih gospodarskih uspehov ob tem niti ne omenjamo.
Montaža nosilcev iz prednapetega betona na objektu jedilnice Tovarne nogavic Polzela
Ta prostor smo odstopili gradbenemu industrijskemu podjetju INGRAD Celje
Slteilatelti
aeiiEiiiM!
[7	2	3	*	5	€	7
6						
9						
to				11	«	
13			li			
	n	IS				
	//					d
«						19
Zo					21	
22				23		
Zh		25	26			
27							
I ŠPORTNE

— Bolje bo, če odsto- j piš od tekmovanja, tvoj | nasprotnik je zjutraj ku- | poval teletino!
Križanka
Vodoravno: 1. na poseben način utrjeno cestišče; 8. uradnik; 9. geometrijski pojem; 10. rimska boginja jeze; 11. podoba; 13. osebni zaimek; 14. ločilo; 15. nadležna žuželka; 16. znano dunajsko zabavišče; 18. kratica tovarne motornih vozil na Primorskem; 20. tuje moško ime;
21.	okrajšava za glasbeni izraz;
22.	veznik; 23. makedonsko kolo; 24. brezboštvo; 27. mesto v severovzhodni Italiji (nekdanja morska luka, ki so jo zasule na-
1 plavine reke Pad).
Navpično: 1. nagib, razlog; 2. zadeve, spori; 3. utežna enota; 4. srbsko moško ime; 5. italijanski predlog; 6. kratica slov. letalskega podjetja; 7. priimek dveh znanih slovenskih baletnih plesalcev in koreografov; 11. obmejne utrdbe starih Rimcev; 12. bajeslovni letalec; 14. tekoča voda z majhno strugo; 15. reka v Sovjetski zvezi; 16. pasja pasma; j.7. okrogel ornament v obliki rože; 19. vonj, duh; 21. vojaški pratež; 23. kratica mednarodne organizacije s sedežem v New Yorku; 25. začetnici imena in priimka našega mladega namiznoteniškega reprezentanta; 26. tuj dvoglasnik.
— V redu, bunker-si- | stem, vendar, kdaj pu | mislite začeti s tekmo? | j
________________________  -—S
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. mameluk, 7 Akita, a, 8. LTH, 9. tor, 11. team, 13. K(idrič) B(oris), 14. ar, 15. Arno, 17. anion, 18. Pariš, 20 opij, 21. tm, 23. se, 24. atol, 26. tla, 28. Ira, 29. Norik, 31. teorija Navpično: 18. postat
Prodajni servis
LJUBLJANA
MARIBOR
Zima je že tu. Pohitite v Modno hišo in si oglejte bogato zalogo tekstila in konfekcije!
A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\V\\\\\Vt\\\^^
Spored RTV Ljubljana za teden od 25. novembra do 1. decembra 1963
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
25.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pol ure za instrumentalne soliste
—	8.35 Peli nam bodo: zenski
vokalni kvartet in Fantje na vasi —	8.55 Za mlade rado-
vedneže — 9.25 sestanek z orkestrom Perez Prade — 10.15 Prizor iz 1. dejanja Ponchlelu-jeve -Gioconde- — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Zabavni orkester Percy Faith — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igra ansambel »Veseli hribovci« — 12.10 Lepe melodije z Zabavnim orkestrom Sammy Kaye in vokalnim solistom Dean Martinom — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem 14.3» Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba
—	15.45 S knjižnega trga —
16.00	Vsak dan za vas — n.05 Glasbena križanka št. 4 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Zvočni mozaik — 13.45 Družba in čas — Dr. Metod Mikuž:	Ob 20-let-
nici II. zasedanja AVNOJ - II.
—	19.00 Obvestila — 19.05 Glas-
bene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — studio Sarajevo — 22.10 Slavko Osterc: Bagatele za klavir —	23.15
Skupni program JRT — studio Ljubljana —	23.05 Literarni
nokturno — 23.15 Plesna glasba
26.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Začetni tečaj angleščine —
7. lekcija — 8.05 Narodne in domače viže — 8.30 Veliki zabavni orkestri — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Uverture in arije Mozartovih oper — 10.15 Popevke in godala — 10.45 Lucijan Marija Škerjanc: Pet klavirskih skladb za eno roko — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 RKU — 12.25 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila — 12.40 Lepe melodije z zabavnim orkestrom Doli van der Linden in vokalno solistko Ello Fitzgerald- — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Isaac Albeniz: Iberia — simfonična suita — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo —
14.35	Narodne pesmi iz raznih pokrajin Slovenije — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Kolektivi — kolektivom — 13.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih krlžpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zbor JLA poje VI. in III. Rukovet Stevana Mokranj-ca — 20.20 Radijska igra.
27.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Tečaj makedonskega jezi-
ka — 7. lekcija — 8.05 Opera in balet —	8.55 Pisani svet
pravljic in zgodb — 9.25 Gias-ab ob delu — 10.15 Ljudski zvoki s švicarskih planin — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra z orkestroma Ray Martin in Morton Gould — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 RKU —	12.25
Slovenske narodne ob spremljavi harmonike pojeta Janez Jeršinovec in Arnold Arčon — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila m zabavna glasba —
13.30	Od Triglava do Ohrida —
14.05	Radijska šola za srednjo
stopnjo —	14.35 Pozdravi za
dan republike — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Dvajset minut s Komornim orkestrom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Friderik Chopin — skladatelj — Četrta oddaja —
17.35	Iz fonoteke radia Koper
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Jugoslovanske partizanske pesmi
—	18.25 Marijan Vodopivec: Jesenski ognji — štirje orkestralni pasteli — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Claude Debussy v dveh komornih zasedbah.
28.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	• Tečaj ruskega jezika —
8.05	Jutranji divertimento — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Venec melodij za 29. november — 10.15 Pihalne godbe za 29. november, dan republike —	10.30 Pet minut
za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje — ll.oo Pozor. nimaš porednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 RKU
—	12.25 Trio Slavka Avsenika,
pojeta Danica Filiplič in France Koren — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30—14.35
Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo Jn pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba
—	15.40 Literarni sprehod —
18.00	Vsak dan za vas — 17.05 Majhni zabavni ansambli —
17.15	Turistična oddaja — 18.00
Poročila — 18.02 Trinajst minut domačih napevov — 18.15 Te-liki zabavni orkestri — 18.40 Med delom in učenjem — 19.00 Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice —	19.30 Radijski x
dnevnik — 20.00 Orkester RTV Ljubljana z novim, popularnim sporedom jugoslovanskih skladateljev — 20.30 Zgodovina in sedanjost — 21.00 Naši koncertni plesi — 21.20 Jugoslovanske narodne pesmi in plesi
—	22.10 Glasbena medigra —
22.15	Skupni program JRT.
29.	novembra
6.00—7.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.05— 6.10 Poročila in dnevni koledar
—	7.15 Delovni kolektivi — delovnim ljudem — 8.00 »Veseli tobogan« — 9.05 Zabavna glasba — 10.00 Z melodijami po Sloveniji — 10.40 Naše gospodarstvo letos in prihodnje leto
—	11.00 Iz jugoslovanske simfonične glasbe — 12.05 Ob vedrih zvokih — 12.35 Z domačimi ansambli v ritmu polke ln valčka — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Lepe melodije igrajo veliki zabavni orkestri — 14.00—16.00 Rezervirano za prenos republiške finalne nogometne tekme za Jugoslovanski pokal — 16.00 Malo
Instrumentov — veliko glasbe — 16.15 Tri dni v Opatiji —
17.05	Todor Skalovski: Baltepe
—	Boris Papandopulo: Kad igra
kolo in Krqto Odak:	Medji-
murska rapsodija — Poje zbor Slovenske filharmonije — 17.25 Pisana paleta — 18.00 Žive vezi
—	18.20 Aram Hačaturjan: Koncert za violino in orkester
—	19.00 Obvestila — 19.05 Zvočne razglednice za praznik —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Jules Massenet: DON KIHOT
—Opera v 5 dejanjih — 22.00 Napoved časa, poročila — 22.10 Zabavna glasba — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
30.	novembra
6.00—7.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar — 7.15 Delovni kolektivi — delovnim ljudem — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.54 Glasbena medigra — 9.05 Matic in Alenka v naši diskoteki —- 9.25 Solistična zabavna glasba 1C.00 Boris Papandopulo: Legende o Titu — 11.00 Obisk v skupščini SRS — 11.20 Arije in drugi odlomki iz jugoslovanskih oper — 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.35 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Kolektivi pozdravljajo — 14.30 Zabavna glasba — 15.05 Premiere in reprize iz makedonske in slovenske glasbe — 16.00 Z zabavno glasbo v dobro voljo — 17.05 Slovenski oktet poje pesmi slovenskih skladateljev — 17.25 S Titom od Ranguna do New Yorka — 17.40 Zabavna glasba — 18.00 Novi posnetki Verdijevega Trubadurja — 18.45 Novo v znanosti — 19 00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zaigrajmo in zapojmo — 20.20 Branko Čopič: Ne jpči, bronasti stražar — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba -24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
1. decembra 6.00—8.00 Dobro jutro!
JUUWi <3)
glasbeni spored) —	6.30
Napotki za turiste — 7.40/.. ^3 Pogovor s poslušalci "" «.36 Mladinska radijska igra ~~ v Iz albuma pesmi za mladij ^
9.05	Naši poslušalci čestital 55 pozdravljajo — I. — l0* P pomnite, tovariši — l0' baleta -labodje jezero-*
Iljiča Čajkovskega — 11,3 50" deljska reportaža — listični instrumenti 23 •glasbe — 12.05 Naši P°sl1^ P' čestitajo in pozdravljajo 9
za&a ^ va* v
— 13.10 Obvestila in glasba 13.30 Za našo ^ . 13.50 Koncert pri vas d°^eK^
14.10 Nekaj melodij "	*
ritmov - 15.05 Plesni rif1 jjtf'
koncertnih odrov — moreška tega tedna — l6j glasbeni avtomat — l7-05 mond orgle — 17.15 ^ ^e' igra — 18.16 Glasba iz ^e6\ji3 nitih oper — 19.00 O / - 19.05 Glasbene razgled*1 ^0
19.30	Radijski dnevnik " ^ Izberite svojo popevko ~~ ga' Pianist iz Texasa -* 2"‘ plešite z nami —
skladatelji iz Ceškosl
24.00	Zadnja poročila i* ček oddaje

16. komuna RADOVLJICA.
KRANJSKA
11. komuna GROSUPLJE
12.	komuna MURSKA SOBOTA '
13.	komuna PTUJ
14.	komuna TREBNJE
15.	komuna METLIKA
Bled, Bohinj, Komna, Jelovica, Mežaklja — vsa ta in še mnoga druga so imena, ki dosti več kot samo zgovorno označujejo RADOVLIJŠKO- KOMUNO. Turizem in izletni št vo, lesna industrija, staro kovaštvo, živinoreja in mlečna proizvodnja — so dejavnosti, ki že od nekdaj predstavljajo temeljno gospodarsko osnovo in hkrati nova načrtovanja tamkajšnjih prebivalcev. S prirodnimi lepotami krajev, za katere so našli izraz naši literarni velikani, tekmuje zlasti v zadnjih letih lepota dela. Delo srečuješ vzdolž vseh radovljiških magistral: starim tradicijam se pridružujejo nove, mozaik dejavnosti je iz leta v leto popolnejši.
Begunje ■— Draga
Industrijski proizvodnji gre vsekakor prvo niesto pri vsakoletnem formiranju narodnega dohodka. Osnovana v tradiciji, saj je bila kovinska industrija že od nekdaj doma pa Gorenjskem in je vseeno, ali unamo v mislih veščine kleparskih * kovačev ali preživelo fužinarstvo v Bohinju, je nagloma nadaljevala svojo razvojno pot po vojni. »Veriga« in »Plamen« sta danes sodobni središči kovinske industrije. Tretje Pa je Tovarna industrijske opreme, Pomemben proizvajalec zahtevnih ferskih instrumentov in elementov avtomatizacije.
K bežnemu razsojanju o kovinski sodi uvodna beseda o lesni industriji- »Elan« — tovarna športnega orodja v Begunjah — je vsekakor pojem doma in v svetu. T/fi.meren delež gre Besno industrijskemu podjetju na Bledu, ki si je s specializirano proizvodnjo montažnih opažev pridobilo ugled med domačimi in tujimi odjemalci. Njeno proizvodnjo narekuje bogastvo okoliških gozdov, pri čemer vclja poudariti'Gozdno gospodarstvo Pa Bledu.
Naštevanje nas privede pred prag tekstilne industrije »Sukno« v Zapu-z-ah. Ob stalni proizvodnji uveljavlja Specializirano proizvodnjo modnega blaga. Mimo trikotažne tovarne »Almira« v Radovljici nas obisk v komuni seznanja še z novo tekstilno Panogo: s Tovarno čipk, vezenin in rokavic na Bledu, ki je eden največ-lih proizvajalcev klekljanih čipk v Jugoslaviji.
Družina »Velike Iskre« ima tudi j7 radovljiški komuni svoja člana: v Bipnici in v Otočah.
V gospodarstvu komune pripada Pomembno mesto kmetijstvu, ki je Po svojih proizvodnih uspehih precej *a industrijo. Podnebne razmere ter struktura zemlje usmerjata gospoda-' ren razvoj kmetijstva v mlečno proizvodnjo, v pitanje živine in v poljedelsko proizvodnjo. Rajonizacija je trenutno izvedljiv velelnik, ki omogoča kmetijskim zadrugam izvedbo obširnega proizvodnega programa.
, Barometer rasti narodnega dohodka je gradbeništvo: številni gospodarski in stanovanjski objekti so
v zadnjih letih v tolikšni meri predrugačili malone vsa večja in manjša naselja v komuni, da popotnik še komaj razbere med novim staro.
Skladno z razvojem drugih /dejavnosti, predvsem pa skladno z vsakdanjimi potrebami občanov, dobiva obrt izrazitejši storitveni značaj, zavoljo potreb pa v mnogih primerih prerašča v proizvodnjo za zadovoljitev potreb večjih industrijskih podjetij. Tako »Kovinoobrt« v Bohinjski Bistrici izdeluje odsesalne naprave za lesno industrijo.
Komuna šteje blizu 27.000 prebivalcev. Njihova naraščajoča kupna moč predstavlja smerni kazalec prometu v trgovini. A ne samo to: posodobi j anj e trgovskih lokalov, gradnja novih prostorov, modernizacija prodaje so potrošnikove zahteve, ki jih trgovina z vztrajnostjo uresničuje.
Naposled je tu turizem, ki kot gospodarska panoga v komuni zavzema odlično mesto. Letošnja sezona je pomenila uspeh glede na število gostov in glede na ustvarjen promet. Dosedanji uspeh pa še ni zaokrožena številka: z žičnico na Vogel, ki bo začela obratovati prihodnje leto, dodajajo gostinsko-turi-stični delavci v Bohinju zdajšnjim trem letnim mesecem sezone še pet polnih mesecev zimskega turizma. Umevno, podaljšana sezona bo spet ugodno vplivala na promet v trgovini, spešila bo razvoj komunalnih dejavnosti. Modernemu hotelu ob zgornji postaji žičnice — 100 postelj in 350 sedežev v restavraciji — bo naslednje leto pridružen nov hotel na Bledu. Stal bo poleg hotela »Jelovica«. Njegova zmogljivost bo 170 ležišč in ustrezna restavracija z banketno dvorano. Naslednje leto bo tudi dograjena depandansa hotela »Toplice« — »Trst« s 95 ležišči. Izdelujejo pa še programe za vrsto turističnih objektov.
Zdravstveni dom v Bohinjski Bistrici, zobni ambulanti v Radovljici in na Bledu, načrtovan nov zdravstveni dom na Bledu pripovedujejo o znatnih sredstvih, ki jih je potrošila komuna za razvoj zdravstva. Z organizacijo ambulant v posamez-
1.	komuna VELENJE
2.	komuna IDRIJA
3.	komuna JESENICE
4.	komuna KRANJ
5.	komuna , KAMNIK
6.	komuna SEŽANA
7.	komuna NOVO MESTO
8.	komuna SEVNICA
9.	komuna LOGATEC
10. komuna NOVA GOBICA
nih gospodarskih organizacijah kot tudi s sodelovanjem radovljiških zdravstvenih delavcev z Zdravstvenim centrom v Kranju, dobiva ■ zdravstvo značaj preventivne dejavnosti.
In na kraju: šolstvo. Značilno gospodarstvo je izoblikovalo značilne strokovne šole. Gostinsko-šolski center na Bledu ne daje strokovno usposobljen kader samo Bledu in Radovljici, nač pa na jde ta kader ^primerno zaposlitev kjerkoli pri nas, v naših turističnih središčih. V' Radovljici je vajenska šolo kovinske in,-, kemične stroke, v Poljčah pa kmetijsko živinorejska šola. Kovinska, in, kemična. za potrebe komune, Kmetijsko živinorejska pa za širšo družbeno skupnost.
Umljivo, vse to dogajanje je plod . samoupravljanja v delovnih organizacijah. Njegova značilnosti j e v nenehnem medsebojnem sodelovanju na vseh področjih, ki zadevajo osebno počutje delovnega človeka in nadaljnji razvoj celotne skupnosti ter njene •materialne osnove. -V tej temeljni značilnosti srečujemo človeka proizvajalca kot vselej aktivnega v delovni organizaciji, v družbeno političnih organizacijah in ne naposled v najvišjem samoupravnem organu komune — v občinski skupščini.
Opis tega. kar je, in tega, kar je v ustvarljivih planih komune Pa-,
dovljica, je le, skromen pregled živ-,. • j vi
■ 11oui n ry in > rilo!o. ■ ■Iz’nmuno' r\ čtmvrilv*ii
1 j en ja in - dela komune; o številnih podrobnostih .pa nam pripovedujejo, posamezne'delpvrte organizacije, posamezni kolektivi.	P
PS’GA
ZGOVORNA
INVESTICIJSKA
DEJAVNOST
KOMUNALNA BANKA v Radovljici posluje • kot podružnica " medobčinske komunalne banke v ^Kranju.
Njena najpomembnejše vloga je v smotrnem kreditiranju gospodarskih organizacij na področju komune. Vsa sredstva za potrošniške kredite daje banka, .ne glede, h a to kdo jih odobrava. Samo v letu 1963 so porasle hranilne vloge za 100 milijonov, potrošniški krediti pa za ICO milijonov.
Porast hranilpih vlog vsekakor dokazuje, da je varčevanje pri prebivalcih komune dokaj, uveljavljeno. Letos bodo dosegle hranilne vloge 390 milijonov dinarjev. O potrebni moči občanov pa lahko govore potrošniški krediti, ki bodo: znašali ob koncu leta približno 470 milijonov dinarjev. Ob tem pa podružnica tudi odobrava in daje kredite za občasna obratna sredstva gospodarskim organizacijam.
Pcšasten spasaerdk fašističnega terorja na Gorenjskem je spomenik padlim talcem v Regrnij-h. Morda besedica premalo pove, saj za njo tiče zloglasni zapori, številni grobovi, malone nepregleden spisek žrtev. Vsekakor pa -je besedica posebno poglavje v zgodovini tamkajšnjih domačinov, ki so s svojo ogorčeno borbo proti okupatorja odšteli svoj krvni davek za svobodo in za življenje, ki je vredno življenja
Investicijskim naložbam v gospodarske panoge, predvsem v razvoj turizma, namenja banka znatna sredstva. Njene investicije še do pol-nuje jo krediti Splošne gospodarske banke in Jugo banke. Takšna investicijska politika je na tem področju in za razvoj nekaterih gospodarskih
panog v radovljiški komuni povsem utemeljena, naiaga pa nadaljnjo skrb Komunalni banki v Radovljici, da še vnaprej z združevanjem razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij pospešuje kreditno jo-slovanje v korist hitrejšega razvoja gospodarstva.
I
I
Radovljica
v ^ ' sj
.
5; J »

«v * JU
1 § J
s?-: ■../•',■•
mm.
.....'J
,'\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\w\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^
!
:
OB PREHODU NA KOMPLEKSNO GOSPODARJE — NJE Z GOZDOVI
Občinski skupščini Jesenice in Radovljica sta v skladu z zakonom o gozdovih pooblastili za gospodarjenje z vsemi gozdovi na njunem območju GOZDNO GOSPODARSTVO BLED. Za celotno gozdno gospodarsko območje so izdelani gozdnogospodarski načrti ne glede na lastništvo. Načrti so potrjeni in občinski skupščini sta zaupali to pomembno nalogo G. G. Bled: Vsi pogoji, ki jih postavlja zakon v strokovnem smislu za prehod na komplekso gospodarjenje, so potemtakem izpolnjeni.
Pred delovno skupnostjo GOZDNO GOSPODARSTVO BLED je postavljena kot izredno pomembna ter odgovorna družbeno-politična naloga podružbljanje gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih. Izvedba te naloge pomeni neodložljiv premik v nadaljnji krepitvi socialističnih sil v tej panogi proizvodnje.
Na tem območju je v državljanski lastnini blizu 23.100 hektarov gozda. Letni prirastek znaša 71.000 kubičnih metrov (bruto!) ali približno 60.000 kubičnih metrov gozdnih sortimentov, od katerih je 40.000 ku-bikov namenjenih blagovni proizvodnji.
V	družbenih gozdovih, ki obsegajo 27.700 ha površine, omogoča ureditveni načrt porast letnega poseka od nekdanjih 60.000 kubičnih metrov na 100.000 m* stoječega lesa ali bližu 90.000 kubičnih metrov izdelanih gozdnih sortimentov.
Namen kompleksnega gospodarjenja pa je ravno dvig proizvodne zmogljivosti gozda z uporabo moderne metode gospodarjenja po načelih sodobne ekonomike.
V	minulih letih je zgradilo podjetje z lastnimi sredstvi čez 140 km gozdnih cest in preko 120 raznih objektov, od bivališč za delavce, gospodarskih poslopij, družinskih stanovanj do upravnih poslopij. Z investiranjem v gozdno mehanizacijo je že ustvarjena močna materialna osnova za nadaljnji razvoj podjetja.
Omenjene naloge seveda zahtevajo rešitev novih problemov, med njimi:
Že nekaj let zapovrstjo vlaga GG znatna sredstva v mehanizacijo gozdne proizvodnje. Vendar pa ne gre zgolj za olajšave pri težkem fizičnem delu gozdnega delavca, za porast njegove storilnosti. Gre namreč za nujnost nadomestitve kvalificirane delovne sile s strojem. Kvalificiranih delavcev primanjkuje! Z možnostjo odhoda“ prekimtrskih dč-lavbev ha sezonsko delo v Avstrijo je Gozdno gospodarstvo izgubilo nekaj zelo prizadevnih skupin sezonskih delavcev. Z razvojem industrije usiha pritok delavcev iz Primorske. Trenutno zaposluje Gozdno gospodarstvo predvsem Bosance, ki so odlični delavdi, vendar pa razen nekaterih niso vešči modernih delovnih metod.
Na prvem jugoslovanskem tekmovanju sekačev-motoristov na Bledu v letošnjem oktobru so se gozdarska podjetja pomerila na tem področju. Vzgojni uspehi kadrov niso izostali: prvo mesto je dosegel Ciril. Beznik, član delovnega kolektiva GG Bled, njegov brat pa sedmo mesto v finalnem tekmovanju.
Tako obsežen program izkoriščanja gozdov vsekakor predpostavlja mehanizacijo fizični sili, saj mehanizacija lahko v popolnosti rešuje dnevne naloge na področju poseke in spravila lesa iz gozda.
Posebno pozornost posveča podjetje nenehnemu izboljševanju življenjskih pogojev delavcev v gozdu. Urejeni so bili delavski centri, v revirje so prodrli televizija, radio in dnevno časopisje. Pretežen del gozdnih delavcev se vozi na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi.' Spreminjajoči se življenjski in delovni pogoji vse bolj izenačujejo gozdnega delavca z industrijskim.
' Letos gradi podjetje na Pokljuki v revirju Mrzli studenec sodoben obrat družbene prehrane. Kuhinja, ki je moderno opremljena, bo oskrbovala vse delavce s hrano, ki jo bo dostavljala koristnikom na delovišče. Dvorana bo kot klubski prostor služila kulturnemu življenju gozdnih delavcev na Pokljuki.
'Navedena problematika zahteva napredek v organizaciji poslovanja. Zategadelj precejšnja zavzetost delovnega kolektiva v razpravi o osnutku statuta. Delovne enote so dale koristne predloge o nadaljnjem razvoju decentralizacije delavskega samoupravljanja, o organizaciji dela v delovnih skupinah, v revirjih, obratih, o delu strokovnih služb in o nalogah samoupravnih organov.
Vsestransko zanimanje in spodbude celotne delovne skupnosti pa predstavljajo jamstvo, da so zagotovljeni pogoji nadaljnjega razvoja podjetja.
PROIZVODNJA
MONTAŽNIH
OPAŽEV
Edinstvenost takšne proizvodnje — montažnih opažev — je že pet let odlika LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA na Bledu. Podjetje šte-
Gozdno gospodarstvo Bled — gozdni delavci pri delu
LIP Bled — moderno urejeno skladišče lesa s transportnimi tiri
je več obratov: »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici, Rečica pri Bledu, »Mojstrana« v Mojstrani in »Podnart« v Podnartu, ki oskrbuje ostale obrate s hlodovino iglavcev iz triglavskega gozdno gospodarskega območja. Skozi polnojarmenike gre letno 80.000 kubičnih metrov hlodovine.
Poudarek v nadaljnjem razvoju podjetja in njegovih obratov je v specializaciji proizvodnje. Ta specializacija ne zadeva samo posamezne obrate, pač pa tudi njihove manjše enote. Tako ima obrat v Bohinjski Bistrici enoto žage in predelave. V prihodnosti se bo ta obrat razvijal v smeri žagarske predčlave, saj je na njegovem območju zadostna količina surovin. Ves žagan les bo obrat, predeloval v končni izdelek — v montažne opaže za potrebe gradbeništva.
Obrat v Rečici ima tudi dve enote: žago in predelavo. Rečica je prirodno žagarsko središče triglavskega gozdno gospodarskega območja, saj teži semkaj dobrih 48 %> letnega poseka in je potemtakem razumljivo načrtovanje podjetja, ki v Rečici uveljavlja zlasti žagarsko dejavnost. Pri tem pa ne zanemarja specializirane proizvodnje vrat.
Tudi obrat v Mojstrani je usposobljen za serijsko izdelavo vrat za posebne namene: za vežna in garažna pročelja. Njihova odlika je v vrsti lesa — macesna — iz katerega so izdelane, saj je ta les na tem področju Gorenjske priznane kvalitete.
Podnartu pripada žagarska dejavnost. V svojem vsakoletnem programu prav nič ne izbira med iglavci in listavci, saj je obe te lesne mase dovolj v njegovi neposredni okolici.
Rekonstrukcija zmanjšuje število žagarskih obratov. Z doseženo delitvijo dela med posameznimi žagami bo dokaj ugodnejši izračun proizvodnih stroškov, vsekakor pa bodo dodobra izkoriščene strojne zmogljivosti.
Delitev dela dodeljuje žagi v Bohinjski Bistrici oskrbovanje lastnih predelovalnih obratov s potrebnimi količinami žaganega lesa raznih kva- »
litet, žaga v Rečici pa je določena za oskrbovanje domačega in tujega trga z zahtevanimi količinami. Ostali dve žagi sta potemtakem namenjeni za zadovoljitev lokalnih potreb ter ža razrbž specialnih sortimentov. Tej razporeditvi vlog posameznih obratov so V načrtovanju prilagojeni osnovni stroji in mehanizacija transporta.
Podjetje je že pet let edini proizvajalec montažnih opažev v Jugoslaviji. Ob rasti zanimanja domačega tržišča je nedvomljivo povpraševanje tujine (Zahodna Nemčija, Švica ...) za tovrstne proizvode. Nji-
hova odlika je na dlani: serijska proizvodnja omogoča pristopno ceno, razni standardni tipi prilagodljivo uporabnost. Vprašanje je le vgrajevanje raznih eksotičnih lesnih elementov v vrata in opaže, za katere kaže precejšnje zanimanje tujina.
Delitev dela in specializacij % v LESNO INDUSTRIJSKEM PODJETJU BLED prekinjata s staro tradicijo mizarstva, s časom, ko je vsak vse izdeloval. Vendar pa ekonomski izračuni za proizvodnjo ter način proizvodnje, kakršno načrtuje podjetje, govore v prid sodobno organizirani industriji; ki ima v osrčju
malone neizmerljive lesne mase za* vidljiv življenjski prostor za nadaljnji razvoj, za nadaljnjo uveljavitev
IZ GRADBENE GRUPE — GRADBENO PODJETJE
Iz gradbene grupe, ki je leta l95jj obnavljala pogorelo Srednjo vas P" Bohinju, je nastalo Slošno gradben® podjetje Bohinj. Podjetje zaposliti nad 100 delavcev ter dosega letno 150 milijonov realizacije.
Z lastnimi, sredstvi je podjeti* nabavilo strojni park, iz svojega Pr' votnega sedeža v Srednji vasi 0a je preselilo v lastno zgradbo v Bohinjski- Bistrici, kjer ima tudi skladišče in lastno mizarsko delavnico-.
Podjetje gradi pomemben objekt v Bohinju: namreč žičnico na Veg® z vsemi pomožnimi objekti. Priče_ je tudi z gradnjo modernega hotel* ob zgornji postaji žičnice. Gradnj je organizacijsko zelo zahtevna. leg tega gradi podjetje v Stari F zini' tri objekte za Zavod za gojite* divjadi »Triglav« na Bledu in še ve® manjših del.
ODLIKI—OBSEG IN KVALITETA DELA
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORENJU« RADOVLJICA J'
lani slavilo 15-letnico obstoja. Podjetje se je v teh letih naglo razvil®’ --■= od nekdanjih 200 milijon0"
dinarjev porasel' letni skupni1 oouv dek na 800 milijonov dinarjev, Prl' hodnje leto se bo še povečal za 40 milijonov." Predvidevanja so ures ničljiva, ker so pogodbe že sklenm
Zaradi težav,, ki So spremil3!® podjetje pri dosedanjem delu, se ^ kolektiv odločil, da bo v bodoče Pre' vzemal le obsežnejša naročila, ma°!!
notranje organizacije dela in s kva liteto še je 'podjetje že uveljavil! predvsem pa s spoštovanjem pog°°; benih rokov. Pri izpolnjevanji^ r°. kov dograditve so imeli večje težav, le v Kranjski gori zavoljo raztres • nosti gradbišč, nedodelanih , načrte^ in zaradi pomanjkanja sezonske o ■ lovne sile, ki jo je bilo tu težje d biti kot rfrumd.	oiihvnoq 4
- Podjetje, gradi-.Rasledn.je-! ym objekte: 5 stanovanjskih blokov E Bledmo&olo^^ja^g^n^ki.^. na Pokljuki (ki ,b»- dograjen do p,y vega leta!), v Lescah gradi proizV®j(1 ni objekt za tovarno »Verigo« " . dom za družbeno življenje delavc^ na Jesenicah stanovanjski blok; L
nekaj, manjših zgradb, v Radovi! trgovsko upravno hišo, postajo Llui stanovanjske bloke m
ske milice,
prostore za tepništvo in . ključa v-", Carstvo, . v . Kropi gradi za_ ,, »Iskre« stanovanjski šestorček,. ;y Naklem pri Kranju dokončuje tra0^ formatorskp postajo. Največje gr® f bišče pa, ima podjetje v Kranju, »P gradi 200 stanovanjskih enot. In 'm posled: podjetje je soudeleženo ™ obnovi Skopja.
Za takšno dejavnost bi podi? potrebovalo 500 delavcev, ima ir je
360. Razumljivo je torej' prizadev a
podjetja, da iž leta v leto izpbpoinLj, je strojni park. Sedaj Imajo naro žlični bager In dvigalo. Z mehan' cijo ne rešuje le pomanjkanja dejane sile, pač pa pridobiva na'~ rLe gradenj ter zmanjšuje gradu stroške.
SGP Gorenje Radovljica — gradilišče v Kranju
\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx..\xxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>


PRIHODNJE
LETO
PLASTIČNE
SMUČI
Proizvodnjo smuči, ki jih v Be-lai« 8h’ v TOVARNI »ELAN« izde-».100.000 parov letno, dosega to |)^alizirano podjetje stopnjo naj-tov	tovarne športnih rekvizi-
ta v svetu. Poleg smuči in športih?? orodja, namenjenega telesni lest:	’• izdehlie »ELAN« še gasilske
. ve in telovadno orodje, opravlja ... tu<li montažna dela v telovadni-»ELAN« je resnično uspel iz-1,t*“ iz lesa njegove neverjetne Prožnosti, odpornosti, za-J^jivosti in prav nič ni pretirana da ima proizvodnja v tej to-^izrazit prizvok delovne virtu-
ja^izvodnja v »ELANU« je v U, lih letih dosegla indeks 300. V lini 3® dosegla 418 milijonov seoi ev v realizaciji, letos bo pre-milijardo in 300 milijonov. Po-llkn010®1 Primerjave številk je to-lovni^i8 * ugotovitvi, da je de-j_™i Kolektiv v tem času porasel za moči: od 400 leta 1958 na Ml* izteku letošnjega leta. V zad-^ Petih letih je potemtakem na-t^J^Proizvodnja na zaposlenega za 'itev” dva ln P°lkrat. Ta ugoto-t*ViwJ*re vsekakor v račun .produk-jJr^i in skrbi za mehanizacijo d0 za organizacijo dela, skrb-Miik ?®*)riPiravo in na kraju za po-ki velja potrebam tržišča m ,5e*lost pestovanja je odvisna v^ tr*iiča, od modnih želja, od ni-
P°trošnje. Pri tem predstavlja
izvvjo-T
?0 dejavnost poseben odstavek: 1 odstotkov proizvodnje »ELAN« lede*1001 Plasira na tržišča Katar’ Amerike, Švice, Francije, Za-ne Nemčije in Skandinavije, p **noliktst sicer specializirane Zv°dnje pa vendarle ne zmanj-v iaaP°r°v podjetja, ki jih vlaga j^^toizvodnjo smuči toot svojega osti i?ega proizvoda- Pred petimi le-bo ,P°djetje izdelalo 30 tisoč, letos 100 tisoč parov smučk. U 7^° s količino je rasla kvalitete ** jo izraža že samb dejstvo, da para smučk porasla v očeh kupca od nekdanjih pet dote na zdajšnjih deset. Smučkam sitj6*8 je pridružilo podjetje kovin-W zdaj pa se ukvarja s proiz-smuči iz plastične mase in že IjL^dnje leto bo domače tržišče ipCf ponudilo ljubiteljem zimskega
fljk ~a Prve poizkusne pare plaistič-‘ smuči.
'i sve*, °3 ®Portne tehnike doma in . naklonjenost vse večjega
Sin, JUdl	^
»rta
tega,
zimskemu športu in *Por4« ° ,°^ežje množičnosti tega It /^a$ti pri nas, so prived-
t>oVn° /ega, da je »ELAN« usta-te ‘‘nštitut športnega orodja, ki h« .v?1 institut pri podjetjih les-$o ^nnustrije v Sloveniji. Vse dtotlej iti fi^^ijetju dokaj neorganizirano iehhiZSternatiČ71° reševali probleme ja, ‘r1®®* razvoja športnega orod-V'se^n čemer so bili zaposleni pred-tofj' strokovnjaki tehničnega sek-. rakšen način reševanja proiz-*^išča Pnn^iemov glede na potrebe kuj) a in. sodobnih zahtev telesne tiita ,r.e nikakor ni ustrezal. Z orga-4 d 1° namenskega instituta pa so it^^^ianje raziskave privedle do V°dst	rezultatov. Tovarna je pod
kov ,v°m in po načrtih strokovnja-Vjjj ln8tituta izdelala moderno telo-kvM° or°dje, na katerem so bila tu jTena tekmovanja v Beogradu, ki *elovn5a. ndeležili najboljši evropski iovQl.j,c*- Orodje je v popolnosti za-5W iii° izvajalce in tuje znane ki °vnjake za orodno telovadbo, 0l, prisostvovali tekmovanju, kriški komite za izvedbo olim-iger je pokazal precejšnjo tfjuj Zanimanja za orodje, kar po-,lr,*"avičenost organizacije in-medsebojno sodelovanje ter tovarne »ELAN«. v	instituta pa ne sega samo
Sl
to{jacOradnicol pač pa na vsa ii . športnega udejstvovanja. Smu-
pod-
takšen zahteven izdelek, inieti vrsto estetskih in meti odlik. Ugotovitve instituta !>btu aar>slcih lastnostih smuči so tre-študiju ter v praktični pre-
U ”■
^Pehi in izkušnje »ELANA« so Vi a njegov nadaljnji razvoj. 'Vi ^njih dveh letih je podjetje izgradnjo proizvodnih ob-^h Čem bilijonov lastnih sredstev, t?*Va1er 3® usmerilo pozornost v Vi J'* ozkih grl v proizvodnji-> Oori '°j|a s™1« bo dfosegla letno ’ (jVedK?arov‘ ^ tem oddelku bodo mehanizacije ter primerne 6 opreme uvedli zahtevam tr-^lovJ^^ezen tehnološki postopek.
kolektiv predvideva, da bo SSa » 8 ** koncu sedemletnega ^ilij^ucsegla dve milijardi in 300 *Č4jTn°v, pri čemer bo izvoz pk> Nče-2® 100 odstotkov, potrebe do-^j^® trga pa bodo povsem zado-
Povečanje v izvoza v prihodnje
V* J^ARNA »PLAMEN« v Kro-ul:1'1!« razne vijake od M 2 do trgovinski kvaliteti in kvali-
Takole bo izgledala Tovarna športnega orodja »ELAN« po končani rekonstrukciji
tetne vijake do 100 kg na kvadratni milimeter. Strokovni izrazi vsekakor potrjujejo izredno širok asortiment vijakov za potrebe raznih industrijskih dejavnosti kot tudi za potrebe široke potrošnje.
Podjetje je bilo v razdobju 1959— 1963 do tal rekonstruirano. Njegbva zmogljivost je znatno porasla ter njegove zdajšnje zmogljivosti dovoljujejo d/os ego skupnega dohodka v višini štirih milijard ob primernem povečanju števila zaposlenih. Proizvodni uspeh podjetja pa je v preješ-nji meri odvisen od povpraševanja na tržišču. Večja naročila trgovskih podjetij sb podjetju vsekakor dobrodošla, saj na osnovi le-teh lažje planira proizvodnjo.
Ob domačem tržišču »PLAMEN« uveljavlja svoje proizvode tudi v tujini. Letošnji začetek uveljavljanja v tujini je tarnaj uvod v namene podjetja, ki bo že v prihodnjem letu močno povečalo plan izvoza. Izvoz pa seveda zahteva delovno disciplino, premišljeno organizacijo dela in z njima večjo produktivnost in obsežnejšo proizvodnjo, kar sodi med vsakdanja prizadevanja delovnega kolektiva.
PRI
znamenitih
KROPARSKIH
KOVAČIH
Stalna izložba v Kropi seznanja z vrsto izdelkov, ki so jih izdelali in jih izdelujejo kovači-umetniki. Z dvema dejavnostima — z graver-stvom ter s kovaštvom — predstavlja podjetje »UK O« v Kropi znaten delež pri oblikovanju narodnega dohodka, obenem pa so njegovi proizvodi znano folklorno blago, ki slovi daleč v svetu. Lestenci, svetilke, pepelniki, mreže za stopnišča, balkonske ograje, so predmeti z Izrazitim osebnim pečatom kovača, ki jih je izdelal; delavce v graverskem oddelku pa odlikuje izrazita natančnost v izdelavi raznih kalupov in Stanc.
Podjetje »Dom« je eden izmed največjih odjemalcev izdelkov kro-parskih kovačev ter hkrati posrednik njihovega blaga tujim kupcem.
OD VERIŽIC DO TEŽKIH SIDRNIH VERIG
Iz majhne delniške družbe iz leta 1922 je TOVARNA VERIG v Lescah prerasla v eno največjih podjetij v radovljiški občini. Njena osnovna dejavnost so verige: od najmanjših za široko potrošnjo do verig za industrijo in rudarstvo ter do najtežjih sidrnih verig za prekooceanske ladje. To proizvodnjo tovarna dopolnjuje še s proizvodnjo vijakov, zakovic, matic in raznih kovaških odkovkov ter opremo za pomorstvo.
Po svojem razvojnem programu bo dosegla VERIGA leta 1970 povečanje fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z letošnjim uspehom za 95 odstotkov, število zaposlenih za 18 odstotkov in skupni dbihodek za 105 odstotkov. Sedemletni plan predvideva v podjetju za okoli milijardo 300 milijonov investicij: z vlaganjem sredstev v avtomatizirane mehanizme, za dosego boljše organizacije dela, modernejših tehno-1 oških postopkov, z izkoristkom rezerv predvideva kolektiv 67-odstot-no povečanje produktivnosti na zaposlenega.
Načrtovanja podjetja v času uresničevanja sedemletnega plana govore o indeksu 150 v izvozu glede na zdajšnji izvoz, realizacija na domačem trgu pa bo večja za 80 odstotkov. S stalnim večanjem asortimenta izdelkov podjetje upošteva želje in zahteve domačega ter tujega odjemalca, pri čemer daje prednost serijski proizvodnji. Za primer: s porastom avtomobilske industrije
Elan Begunje — montaža jeklenih robnikov za smuči
• •	•	jg
"
Elektronski stroj za ugotavljanje kvalitete smuči. S tem nenavadnim aparatom ugotavljajo strokovnjaki obremenitev odnosno napetosti v smučeh ter sploh obnašanje materiala med vožnjo. Takšne meritve dajo koristne rezultate za laboratorijske raziskave in seveda za nadaljnje izpopolnjevanje konstrukcije smuči. Lahko poudarimo, da so te raziskave edinstven primer . v svetovni proizvodnji smuči
uvršča VERIGA v redno serijsko proizvodnjo popolnoma nove tipe snežnih verig raznih oblik in kvalitet.
Sploh zavzema proizvodnja verig opazno mesto v načrtovanju delovnega kolektiva. Specializacija v tej proizvodnji ne predstavlja samo nadaljevanja večdesetletne tradicije, ampak tudi približevanje najvišji
stopnji kvalitete. Naraščanje proizvodnje zahteva poglobljeno skrb za strokovno usposobljen kader. Štipendiranje, organizacija strokovnih tečajev, usposabljanje na delovnem mestu, seminarji — so vsekakor dejavnost, ki odreja ob investicijah v stroje znatne investicije v človeka, v nivo njegove strokovne usposobljenosti-
»ISKRA« IN NJENA DVA OBRATA
Pred štirimi leti je tovarna »ISKRA« preuredila nekdanjo tovarno ur v Lipnici pri Kropi v svoj obrat za proizvodnjo specialnih mehanizmov. Danes izdelujejo v tem obratu urne mehanizme, šte-vilčnike za električne števce, števce za telefonske centrale, stikalne ure, časovne števce in električne stenske ure. Proizvodnja dosega pol milijarde v skupnem dohodku, z uvedbo nekaterih novih proizvodov pa se bo že v prihodnjem letu približala 700 milijonom. V obratu bodo pričeli z izdelavo dvotarifnih številčnikov, petmestnega števca pogovorov za telefonske centralp in kuhinjskih ur. Za nemoten potek tako razširjene proizvodnje bo dograjena nova hala za montažo in skladišče za surovino in polizdelke.
Podjetje kot obrat »ISKRE« proizvaja skladno z načrtovanji celotne »ISKRE«, z načrtovanji ostalih »ISKRINIH« obratov. Obenem pa se Lipnica uveljavlja s svojimi proizvodi v tujini: tako v Indiji z indijskim številčnikom »Jaipur« ter v Italiji z električnimi stenskimi urami.
Drugi obrat »ISKRE« v radovljiški komuni je nekdanja tekstilna tovarna v Otočah, danes poznana Tovarna električnih in merilnih instrumentov — »ISKRA« OTOČE. Pomen te tovarne je proizvodnja preciznih električnih merilnih instrumentov. 861 milijonov dinarjev je letošnja realizacija tovarne, z osvojitvijo nove proizvodnje pa bo tovarna presegla milijardo, bržkone že v prihodnjem letu.
Tudi ta obrat »ISKRE« — sicer samostojna enota, kot so pravzaprav vsi »ISKRINI« obrati — je nepogrešljiv proizvajalec v proizvodnem kolesju. Njegovo delo je odvisno od dela drugih in delo v drugih obratih je odvisno od proizvodnih uspehov v obratu Otoče. Pri tem pa je obrat samostojni sodelavec »ISKRINEGA« prodajnega servisa, ki mu omogoča izvoz ter z njim uveljavljanje na tujih tržiščih.
ZMANJŠANJE
UVOZA
Z OSVOJITVIJO NOVIH
PROIZVODOV
KEMIČNA TOVARNA v Podnartu predstavlja člen v verigi naše kemične industrije. S specializirata proizvodnjo raznih kemikalij in premazov za zaščito kovin, kemikalij, ki so osnova pri raznih kemičnih analizah, materialov za galvanizira-nje ter raznih lužin podjetje ugodno vpliva na zmanjševanje uvbza.
Letošnji plan proizvodnje je za dobro polovico večji od lanskega in plan za prihodnje leto je za 13 odstotkov večji od letošnjega. Skladno z navedenimi odstotki se giblje vsakoletna realizacija: lani je podjetje doseglo v skupnem dohodku 656 milijonov, letos 890, prihodnje leto bo podjetje približalo svoj skupni dohodek milijardi. Naglo gibanje proizvodnje omogoča podjetju prehod od dosedanje laboratorijske proizvodnje v industrijsko. Osniovo za ta prehod pa ne predstavlja samo izpopolnjena oprema, pač pa v precejšnji meri kvalifikacijski sestav stočlanskega delovnega kolektiva, saj je med vsemi delavci 10 inženirjev.

Tovarna verig Lesce — težke sidrne verige za največje prekooceanske ladje pred preizkušnjo
na, 500-tonskem preizkuševalnem stroju
^V«V\\\\>V\V\\VV\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^
1
15-KRATNO POVEČANJE PROIZVODNJE V DESETIH LETIH
Tovarna Industrijske opreme
»TIO« LESCE je združevala v svoji dejavnosti 1952. leta, ko je bilo ustanovljeno uslužnostno podjetje za izvrševanje raznih uslug, tako ključavničarsko, elektromehanično, mizarsko in pleskarsko obrt.
ftrvi korak na področju avtomatizacije je bil storjen leta 1955, ko je podjetje odkupilo dokumentacijo za proizvodnjo hidravličnega regulatorja tipa »Askania«. Že prvo leto so izdelali 35 takih regulatorjev za potrebe železarn.
Na osnovi takšnega razvoja se je podjetje preimenovalo v »TI O«, v tovarno industrijske opreme. Začelo je z osvajanjem proizvodnje novih tipov regulatorjev, merilcev za vodni pritisk po principu Venturi bimetalnih in kapilarnih termometrov in oljnih črpalk na zobčanike. Čeprav je bila proizvodnja še vedno na obrtniški osnovi, se je podjetje razvilo v velikega proizvajalca merskih instrumentov in elementov avtomatizacije.
V razdobju od leta 1960 do letos je podjetje izpopolnjevalo predvsem tehnično službo. Formirali so samostojni konstrukcijski oddelek in projektivni biro. Z izpremenjeno organizacijo dela . si je podjetje omogočilo prehod od obrtniške k polserij-ski proizvodnji. Ob sodelovanju »Askanie« je podjetje začelo projektirati za velike objekte, ki so potrebovali najsodobnejšo opremo za merjenje in regulacijo (veliki parni kotli), razne stroje, ki uporabljajo kombinirano gorivo in razne vrste peči za potrebe črne in barvne metalurgije.
Leta 1961 je podjetje dobilo od švicarskega podjetja »Sunter« licenco za proizvajanje termostatov za gospodinjstva in industrijo. V zadetku so jih v podjetju samo montirali, zdaj jih še tudi izdelujejo.
Povečevanje bruto produkta nazorno kaže na razvoj podjetja: v 10 letih se je 15-krat povečal.
LETNO 20 TON
KLEKLJANIH
ClPK
TIO Lesce — obrat za izdelavo termostatov
TOVARNA ClPK, VEZENIN IN ROKAVIC »VEZENINE« BLED
sodi s proizvodnjo strojno klekljanih čipk med največje tovrstne proizvajalce pri nas. Letno izdela približno 20 ton tega žlahtnega blaga, .kar je enako trem milijonom 500 tisočim metrpm. Poleg čipk izdeluje »VEZENINA« strojno vezene vezenine — od tod njeno ime —■ katerih letna proizvodnja pa dosega 25 ton. V zadnjem času je podjetje osvojilo še proizvodnjo ženskih rokavic. Letna'zmogljivost: 200.000 parov. S tem je proizvodnjo iz leta 1962. — 230 milijonov dinarjev v realizaciji — več kot podvojila, saj ho njen delovni kolektiv dosegel ob koncu le« tošnjega leta že pol milijarde dinarjev.
Podjetje jg kot edinstveni proizvajalec med večjimi tovarnami v Evropi. V svoji proizvodnji ohranja folklorne elemente, ki jih domiselno prilagaja strojnemu vezenju in klek-Ijanju.	i
Edinstvenost proizvodnje . pa še ne pomeni njeno sodobnost. Strojni park v podjetju je že malce ostarel in je njegov ekonomski izkoristek minimalen. Prav zato načrtuje kolektiv s svojim sedemletnim planom temeljito rekonstrukcijo mehanizmov, obnovitev ter dopolnitev strojnih zmogljivosti. Za vse to je podjetje vložilo nad 350 milijonov dinarjev . Vložena sredstva pa bodo
predstavljala za delovni kolektiv ob ugodnejših delovnih pogojih ter boljši strojni opremi leta 1970 nad milijardo in pol dinarjev realizacije! V tem razdobju se bo povečalo število zaposlenih od zdajšnjih 170 na 300, hkrati pa bo izpremenjen tudi kvalifikacijski sestav delovnih moči.
Strokovna usposobljenost je odločna zahteva proizvodnje, ki zavzema elitnejšo mesto v naši tekstilni industriji. Strokovnost pa zadeva ob potrebo uvedbe novih služb, predvsem izpopolnjenega oddelka za izrisa vanj e vzorcev in poizkusnih laboratorijev.

Vezenine in čipke so modni proizvod. Trgovska mreža je lahko dober posrednik tega blaga med proizvodnjo in potrošnjo, vendar pa so njene analize potrošne moči prepogosto oslonjene na diagram prodaje neprimerno manj kvalitetnih proizvodov iz prodaje. Umevno, plastika, preprosti izdelki, dostikrat neokusno blago rado predrami okus nepoučenega kupca. Pri tem kvalitetno blago ostaja, potrošnikov okus pa je čestokrat opeharjen.
Napori podjetja »VEZENINA« pa vsekakor govore v prid staremu pregovoru: »Nimam denarja, da kupujem poceni!« Podjetje se trudi za kvaliteto, pri tem pa ohranja stari nevarljiv okus potrošnje, ki je vselej dajala prednost domačemu- blagu, pristnosti domače Vezenine.
Kupna moč prebivalcev je danes že takšna, da omogoča trgovini donosno posredniško funkcijo med potrošnjo in proizvajalcem tudi v primerih tistih nevsakdanjih dobrin, ki jih človek kupuje dvakrat ali trikrat v življenju. Ravno zavoljo naraščajoče kupne moči potrošnikov pa je upravičeno pričakovanje delovnega kolektiva v »VEZENINI«, da bo svoje proizvode zlahka in s priznanjem ter seveda s pomočjo trgovine nudil domačim in tujim kupcem.
HITRO PRILA-GO JE VANJE ZAHTEVNOSTI TRŽIŠČA
Loden in hubertus sta sicer znana proizvoda TEKSTILNE TOVARNE »S .U KNO« v Zapužah,: vendar pa daje tovarniška proizvodnja vse večji poudarek takšni notranji or-
ganizaciji dela in strokovni, usposobljenosti'delovnih moči, da njena proizvodnja glede na asortiment izdelkov ustreza zahtevnosti tržišča, modnemu okusu potrošnikov.
VEZENINE Bled — vezilni avtomat v IL obratu
trošnikov okus je tisti, ki se oblikuje ob tem zunanjem izgledu.
V Begunjah- dograjuje skupno z delovnim kolektivom podjetja »Elan« kolektiv »SUKNA« stanovanjsko poslopje v okviru skupne stanovanjske zadruge. Primer sodelovanja dveh kolektivov pri reševanju stanovanjskih problemov je omembe vreden, saj kaže na domiselno sodelovanje dveh podjetij pri oblikovanju družbenega standarda članov dveh delovnih kolektivov, ki so domačini kraja v neposredni bližini obeh tovarn.
OR 10-LETNICI PREDILNICE V BEGUNJAH
Med predilnice izrazito mlajšega datuma pri nas lahko Uvrstimo PREDILNICO v Begunjah. Svojih 29 milijonov dinarjev, ki jih letno ustvarja komaj 11-članski delovni kolektiv, je delovni rezultat starih in prenovljenih strojev -.nekdanje kranjske »Zimopreje«. Prvotno je PREDILNICA proizvajala prejo, zdaj pa zavoljo povpraševanja in potreb domače konfekcijske industrije znatno povečuje proizvodnjo krojaškega platna. Ta! > počasi spreminja svoj značaj predilnice v tkalnico.
»OKOVJE« KAMNA GORICA
OKOVJE Kamna gorica izdeluje pohištveno in stavbeno okovje, izdelke iž plastičnih mas ter izvršuje galvaniziran j e. Letna proizvodnja dosega nad 100 milijonov skupnega dohodka. V . galvanskem, oddelku bo podjetje prevzelo večja dela za »Plamen«, »Verigo«, »TIO« in »Elan«.
Letos bo tovarna s svojim obratom v Jurjeviči pri Ribnici dosegla milijardo dinarjev v skupnem dohodku. 'Vrednost izvoza bo dosegla 60.000 dolarjev, lahko bi celo več, če rie bi imelo podjetje težav zaradi nepravočasne dostave surovin. Podjetje sicer izvaža v Avstrijo, kot posredni: izvoznik — »SUKNO« je namreč stalen dobavitelj domači konfekcijski industriji — pa v Sovjetsko zvezo. Letošnje priprave za nemotenost proizvodnje v prihodnjem letu pa utemeljujejo namero tovarne, da približa svoj neposredni izvoz 100.000 dolarjem, s čimer bo podjetje lahko krilo dobro tretjino sredstev za uvoz surovin in - pomožnega materiala.
Hkrati pa predstavlja letoštije razsojanje o sedemletnem planu ponoven poudarek skrbi za strokovno usposobljene kadre, ki jih ka zdaj še primanjkuje. Ne le 20 pred leti nabavljenih' avtomatskih ■ st.atev, pač
pa predvsem . rekonstrukcija kotlarne ih še bolj apreture zahteva hitrejše formiranje strokovnega nivoja zaposlenih. Tu velja dobršen poudarek strokovnemu delu v apreturi, ki ni odvisna samo od primernih mehanizmov, energije in kemikalij, pač . pa predvsem od, .veščine zaposlenih delavcev. Od apreture pa je odvisen končni izgled blaga in po-
OD storitveni
DO '
industrijske
DEJAVNOSTI
Alpska modna industrija Ra^i Ijica — TRIKOTAŽNA TO
)V>'
»ALMIRA« je uveljavljen
v*
.vajalec domiselnih pletenin, o pa §c ukvarja tudi z barvanjem- ( ne ter . s storitvami za ; posam6 obiskovalce, naročnike.
-.Obenem pa je. »ALMIRA«
dobavljala domači potrošnji nožA.
ce iz' Sintetičnih vlaken. ProizV°° je podjetje opustilo; v. korist ia zivnejše proizvodnje vrhnjih,-nin, za katere je pri nas dom3 tudi v, tujini veliko ..pavpraševa V ta namen je prilagodilo tako m inovane koton-stroje proizvodnji P -tenin, med katerimi ,bodo zavzem opazno mesto otroške pletenine- 1(, Proizvodni plan je predvidel^, tošnji skupni dohodek 725 miiU® , dinarjev v vseh treh obratih: va Novi. Gorici in Les ^
. dovljici,
Kljub zmaj sani
proizvodnji
reKorisLiuKcije v obratu
plan presežen in se bo približal^
lijardi dinarjev bruto dohodka. bo .letos izročila »Almira« trZ1 -
-189,000 kosov raznih .pletenin, 7® obarvane volne za potrebe US0':, in manjših pletilskih podjetij, L,j bližno 70 ton izdelkov pa bo pO8 »ALMIRA« med svojo storitveno javnost.	. j
Ob domačem tržišču postal8
...... u„14	p
k
30S nC <•
podjetje vse bolj zanimivo tuje rr,
praševanje. Amerika, Sovjetska z^, za, Italija, Češka so dosedanji ,j, jemalci. V podjetju izražajo Pr®„) Čanje, da bodo krog odjemalce'^ ,
tujih tržiščih še razširili, saj .dosledno izvedeno specializacijo Yf, izvodnje zlahka dosegli, iskano * liteto ob manjših proizvodnih s-» ških. To prepričanje še dopol®Lj namen zamenjave ročnih strojev z motornimi v obratu V j Gorica in v obratu' Radovlji08'^ zamenjavo bo podjetje pridobil0;^ produktivnosti, kar bo --spodh3™ vplivalo na formiranje osebnU' > hodkov skladno s povečano nost.jp večje konkurenčne sp°s
nosti v tujini,
.AiiibDe -.rofinob
o :* »ELITA«-f+-»imnšUosiit™nsfee Sli
-jaštver Bled :j.e m.ajhnp/:podj-eijRj'i
ma niti primernih delovnih pz°f j! , rov, vendar pa si prizadeva, njegova usluga čim kvalitetne)5 - ,
MOŠKO IN DAMSKO KROJAŠTVO RADOVLJICA
p'
krojaštvo j
kvalificira’’
Moško in damsko
dovljica zaposluje 7	_____ ,,
delavcev, 4 vajenke in 1 priučen0> ,viljd; Podjetje ustvarja letno 1« ji lij ono v .dinarjev prometa. .povpraševanje po, uslugah precO’^-bi. se. podjetje lahko razširilo,, .p zavoljo r
dar pa. so slabe. možnosti manjkanja delovne sile.
OBRTNIŠKO PODJETJE > »KREDA« BLED
Obrtniško podjetje
Bled je majhno obrtniško P0.^' ki pa predstavlja za kemično 1 je sirijo pomembno b(azo.
namreč surovina za izdelavo barv, kitov, gume in plasti čnm^ 'f
Rudo kopljejo v Srednji ftado»1ed, meljejo, sušijo in prevažajo na ^ Letna proizvodnja znaša Pri. .jgT 2.500 ton. Podjetje dobavlja svoJ izvod vsem večjim kemičnim., nam v Jugoslaviji.
MOČNO POV-' PRAŠEVANJE, PO SERVISNI** .uslugah .
SS*V»:
»E L E K T R O« RADIO s*’-tV«:
BLED opravlja servisne 5 iodd' - in & m
montira nove stanovanjske ■*- fSi sirijske instalacije,- 'popravlj^^k
in TV sprejemnike, montira Sp'rgV)j'
ne in neonske napise
elektromotorje. 1952. leta, k° J^gio podjetje ustanovljeno, je d'°-jM.
skupnem fUg.p/1
■jev v skupne,- ,e.r rednošt proizvd^ pod
milijone dinarjev
ku;. letošnja vre
znaša 50 milijonov uu»*r, odi11- -jetje je v zadnjih letih strojni park' in kupilo p „vis^ sredstvo za. izvrševanje s -uslug. Največji'problem, lektiv, je pomanjkanje Dosedanje^kapacitete so-premajhne, saj je "tovrstnih uslugah blem bo podjetje v
%1S€:
Almira Radovljica — krožni avtomatski pletilni stroj
bo podjetje v bližnji pr* df sti rešilo,.. saj M.
novih
rov.
^p^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\^^^^
»RTAVSKA ENOTNOST — št. 46-47 - 26. novembra 1963	_________________J____________________________ ~


——*'l




• *

.... ...—------------>
dlje
sprejme obiskovalca Ra-s tradicionalno gostoljub-
DEŽELA KRANJSKA Ni VIA LEPŠ GA KRAJA . ..
v y*rz doktorja Franceta Prešerna tolikšni meri označuje lepote Ble-v ’,aa je odveč vsaka beseda. Se g/v mnoge pesnitve tega velikega Din? 80 sPomenik temu gorenjske-“ kotu vse tja do Bohinja. Popot-naffi rad v zagati, če bi moral Dih 0rna sestaviti vrstni red mikav-jn m bolj mikavnih krajev v ra-^ vljiški komuni; še celo zgodovinar , ne stresel iz rokava znamenite in X znamenite posebnosti.
*oh za^nemo z naštevanjem ob 5aU *t,omune» nas preseneti Podvin, ^odobljena graščina francoskih iznkll^ev’ ki danes služi oddihu in je	Poleti so v Podvinu gost-
ji turistično razpoloženi obiskovalci, tv**?' pa se v sobanah graščine -° številni seminarji, delovni nkn pogovori. Malce dlje od ^°uvina J°vljica
v, °-..Ne *6 hotel »Grajski dvor« {J^lišču mesta, pač pa tudi doma-1) *.z razpoložljivimi tujskimi so-ioK'1 tekmujejo leto za letom v pričanju novih gostov. Potlej je tu z„ °Čev hajer«. Morda je to naj-ri^utmejši dokaz prizadevanja tu-UrJČ?ega društva, ki ga je zgradilo, ^uuo in uveljavilo, lint !edu vel3a posebna pozornost. staJ?11 m manjša gostišča, kopališče, vlar‘ grad s svojim muzejem, pri-otok s poslednjimi arheolo-fies 1 'zkopaninami — je nekaj stal-5tvga’ kar tamkajšnje turistično dru-Sin? Vsako leto dopolnjuje z mno-Prireditvami, med njimi takš-tovn’ ki sodijo v evropsko in sve-» j? raven. Karakteristični številki ed> ki kažeta na število obi-druVamov, sta lahko značilni tudi za La ge turistične kraje v komuni. Že	* je bilo na Bledu zabele-
lOgjk 243.716 nočitev (tujih nočitev letos jih bo predvidoma ^ •UOO (tujih 151.000!). Nočitve seve-s8j n*s° merilo splošnega prometa, Bi Je Pa Bledu sleherni dan v sezo-val'epo število enodnevnih obisko-V(*:ev’ ki se radi zadrže ob njego-^lezeru.
tia tod nas vodijo različna pota: ^kljuko, kjer si poletni in zim-L	®P°rt podajata roki, po tesni
Bohinjke v Bohinj, kjer do-ljv,juje verigo hotelov vrsta de-?«h domov oddiha, v^r^smletna programiranja napoto ”tej° mnoge nove gradnje, znat-ih r.^?yetanje hotelskih zmogljivosti
restBvracijskih sedežev, hkrati pa
ln tistih vsakdanjih stcr-iBt..1 morajo biti na voljo dobre-Vt>?°utju obiskovalca. Leta 1970 l50»i®d dosegel v nočitvah številko l*tos • pri ^omer bo v primerjavi z ^jih^0-sezono Podvojeno število
sezono nočitev.
SEM TER TJA PO RADOVLJIŠKI KOMUNI
ti^tališčem v Bmikih, z elektri-Voznice ter ž dograditvijo ceste bodo postale radov-^ika komuna ter njene turistične iC,Vnosti dostopnejša vse večjemu * v bi jih in domačih obiskoval-, °muna, njena turistična dru-j. ln gostinsko-turistični delavci ^io ^na^° sezone: trenutno razgri-•Hogv delovne programe, ki jih bodo •ko* uresničiti v-zadovoljstvo obi-Nist ev’ gostov in v lastno zado-c Dom°’ sai predstavlja njihovo de-v B^^mbno gospodarsko dejav" it
VZGOJA „ MLADIH
gostinskih
delavcev
H6&8i
.h^ogi
?tese».P KRIM vselej
obiskovalci
Bleda so v prijetno
eSen x	“» vselej prijetno
Hi"ečeni nad mladim strežnim NivL!?1' Hotel Krim namreč ni v Pomenu besede, ampak QO-
Vja 1 Šolski center, ki Prepotreben kader za go-\ , 0 Bleda in daljne okolice. Le-V t«V °beh letnikih šole 200 učenca « °retični pouk jim nudi vajenci v na Bledu, praktičnega pa ^rim in drugi hoteli.
vlaganje
V SREDSTEV
»; povečanje ^ogljivosti
!<&«t -JELOVICA« je že začel -ni° novega komfortnega ho-170 ležišči ter s sodotino I z k. ®nh restavracijo z 250 sedeži
Aii^etno dvorano v neposredni !» lor 'arega poslopja. Na terasi bo za 350 sedežev. Hotel bo
Letališče v Lescah pri Bledu
Bled
1964. Investicije v objekt, ki je prva gradnja za • potrebe komercialnega gostinstva po vojni na Bledu, znašajo 440 milijonov dinarjev.
GRAND HOTEL TOPLICE gradi depandanso »TRST« kjer bodo pridobili 95 ležišč. Novi del hotela bo A kategorije. V sedanjem hotelu pa gradi novo moderno kuhinjo, povečuje restavracijo in urejuje avto-park. V termalnem kopališču bo podjetje uredilo sanitarije. V organizaciji hotela bo urejena še trgovina, ki bo prodajala vse potrošniške predmete.
V HOTELU »PARK« je bila letošnja turistična sezona zelo uspešna, saj je bil predvideni dohodek za leto 1963 konec septembra presežen za 21 odstotkov. Z velikim optimizmom pričakuje delovni kolektiv, da bo tudi zimska sezona takšna, zato se že zdaj skrbno pripravlja. Javljajo se posamezni potovalni
uradi, predvsem nemški, vendar pa hotel ni povsem prepričan, če bo rekonstrukcija, ki jo izvaja, končana do pričetka zimske sezone, to, j e do 15. decembra. V zimski sezoni bo namreč odprt nov del hotela, s čimer bo Bled pridobil v zimski sezoni 108 postelj.
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA v
Radovljici oskrbuje s kruhom in pecivom prebivalce Radovljice in okoliških vasi. -V sezoni napeče dnevno približno 1100 kg kruha, 1500 žemelj in 1500 kosov peciva.
PLANINSKO DRUŠTVO BLED ima 450 članov, 100 mladincev in 350 pionirjev. Pri društvu dela mladinski, gospodarski in markacijski odsek. Mladinski odsek prireja izlete, pohode ih taborenja. Markacijski odsek vsako leto obnovi letne in zimske markacije. Največ dela ima gospodarski odsek, ki vodi poslovanje planinskih postojank: Planinski dom Murka na Bledu, planinsko kočo v Lipanci in letno postojanko na Straži.
HOTEL »TRIGLAV« BLED je
zabeležil letošnjo turistično sezono kot zelo uspešno tako glede ustvarjenega prometa kot glede nočnin. Do konca septembra je bilo 11.388 nočnin domačih gostov in 5730 tujih. Prometa pa je bilo do konca septembra za več kot 30 milijonov dinarjev. Podjetje je letošnje leto prenovilo sobe in depandanso Evropo. Potrebne pa bi bile še obsežnejše adaptacije, o čemer razmišlja kolektiv, saj je hotel eden najstarejših na Bledu.
HOTEL »GRAJSKI DVOR« v
Radovljici je edini hotel v Radovljici, zato njegove kapacitete v glavni turistični sezoni že zdavnaj ne zadoščajo več. Načrti za prenovitev in povečanje kapacitet so izdelani. Poleg tega je v izdelavi podjetja tudi načrt za restavracijo in novi bencinski črpalki v Radovljici.
NOVA ŽIČNICA NA VOGEL bo prinesla hotelom v Bohinju v zimski sezoni dovolj prometa, saj sc* nekateri že zdaj zasedeni. Pri žičnici bodo organizirali izposojevalnico in popravljalnico smuči ter reševalno službo. Preskrbljeno bo tudi za redno pluženje ceste in vzdrževanje parkirnega prostora pri spodnji postaji žičnice.
HOTEL POD VOGLOM BOHINJ
se prav tako kot ostali hoteli pripravlja na zimsko sezono. Ima že precej rezervacij. Odkar je bilo v njegovi neposredni bližini zgrajeno še eno poslopje, razpolaga skupno z 110 ležišči. Prihodnjo pomlad name-
rava med obema stavbama zgraditi pokrito verando.
HOTEL »JEZERO« BOHINJ
oskrbuje tudi hotel Bellevue. Skupna kapaciteta je 110 ležišč. Ker je v obeh hotelih centralna kurjava, se tudi tu lahko skrbno pripravljajo na zimsko sezono.
ŠPORT HOTEL POKLJUKA ima
za letošnjo zimsko sezono vsa ležišča zasedena. Zmogljivosti hotela, ki razpolaga s 125 ležišči ,so premajhne in bodo morali goste pošiljati v počitniške domove.
GOSTINSKO PODJETJE »ČRNA PRST« BOHINJSKA BISTRICA je edino gostinsko podjetje v Bohinjski Bistrici. Njegove kapacitete so premajhne. V gradnji je nov hotel s kapaciteto 70 ležišč, restavracijo in kavarno. Želja kolektiva je, da bi ob Savi uredili camping prostor, kjer bi odprli bife. Podjetje oskrbuje še gostišče v Nomenju.
HOTEL »ZLATOROG« BOHINJ je bil zgrajen leta 1903 kot planinska postojanka Slovenskega planinskega društva. Po osvoboditvi ga je odkupil Komite za turizem in gostinstvo Slovenije, zdaj pa je samostojno podjetje. Leta 1958 je bil dograjen' restavracijski prostor 140 sedeži in pokrito teraso s 60 sedeži. V zimi 1960/61 so napeljali centralno kurjavo in toplo vodo v vse sobe, obnovili pohištvo in nakupili posteljnino. Z julijem. 1961 je podjetje odprlo depandanso s 60 ležišči, kjer je v sobah topla in mrzla voda, prhe in centralna kurjava. Zajtrkovalnica, ki je čez dan dnev-ni prostor, se zvečer spremeni v aperitiv-bar za hotelske goste. V prizemlju so lepo urejena ležišča s centralno kurjavo, toplo ter hladno vodo in prhami. Sedaj gradi podjetje ob zgornji postaji žičnice na Vogel moderen hotel s 100 posteljami in 350 restavracijskimi sedeži ter 2 lesenjači s- 60 posteljami in 140 restavracijskimi sedeži.
*
V zadnjih letih je potrošnja kruha in peciva na Bledu močno narasla. Tako speče PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BLED v glavni turistični sezoni 3000 kg kruha in 8000 kosov peciva dnevno. To zahteva od kolektiva velik napor, posebno zato, ker je pekarna zastarela in pečejo
kruh na obrtniški način. V bližnji prihodnosti bo te težave zamenjala predvidena gradnja nove moderne pekarne v Lescah.
GOSTINSKO PODJETJE »TURIST« LESCE je edino gostinsko podjetje v Lescah, ki nudi svojim gostom prenočišča. Gostišče je na ugodnem kraju (poleg avtobusne in železniške postaje!), zato je predvsem v glavni turistični sezoni vedno zasedeno. Gostje pa ga radi obiskujejo zaradi dobre domače kuhinje. Gostišče ima svoje obrate v
Podnartu, Kropi in Kamni gorici.
*
PODVIN — PRILAGOJEN DVEMA NAMENOMA
DOM V PODVINU je bil prenovljen ter opremljen s sodobno hotelsko opremo pred letom dni. Namenjen rekreaciji delovnega človeka, saj je nastal na iniciativo tedanjega okrajnega sindikalnega sveta Kranj, je v nesezonskem času spremenil svojo turistično podobo v izobraževalno središče ne le Gorenjske, pač pa Slovenije. Že v prvi sezoni je bilo v Podvinu organiziranih 140 seminarjev, ki se jih je udeležilo 3200 slušateljev. V načrtu je gradnja novih učilnic v poslopju poleg hotelske zgradbe. V poletnem času pa je Podvin prijetno bivališče tujim in domačim gostom.
SODOBEN
NAČIN
ZDRAVLJENJA V BEGUNJSKI BOLNIŠNICI
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
v Begunjah je ustanovljena kot podružnica bolnišnice Polje pri Ljubljani, namenjena za oskrbovanje kroničnih pacientov. Lani je bolniš-
tsoninj

Predvidoma do konca leta
Krosa
niča postala samostojna, letos meseca maja je bil odprt nov sprejemni oddelek. Ta je za uspešno zdravljenje posebnega pomena, ker pacientom ni treba čakati na sprejem v bolnišnico.
V	celoti predvidevajo zdravstveni delavci bolnišnice v Begunjah prihodnje leto v sprejemnem in kroničnem oddelku 90-odstotno zasedbo pri 245 posteljah ali v tem letu 81.760 oskrbnih dni. Predvsem želi povečati menjavanje bolnikov v kroničnem oddelku, saj z novim načinom zdravljenja dosega tudi pri kroničnih bolnikih čedalje več odpustov.
Načini zdravljenja so sodobni. Poleg tega, da pri zdravljenju uporabljajo nova zdravila, uveljavljajo predvsem zdravljenje z raznimi načini rekreacije, delovne terapije, s kulturnim in športnim udejstvovanjem ter s skupinskimi in osebnimi razgovori z zdravnikom-psihiatrom.
Letos je bilo v delovni terapiji ' zaposlenih približno 45 odstotkov bolnikov od 1 do 4 ure dnevno. Bolniki so delali v parku, vrtu, ekonomiji, na oddelkih, pri ženskih ročnih delih, v šivalnici, likalnici itd. Sami so pomagali preadaptirati prostore za mizarsko in kovinsko delavnico.
V	bolnišnici vlada med pacienti in zdravstvenim osebjem prisrčno vzdušje. Tudi to je namreč z& uspešno zdravljenje duševno bolnih zelo pomembno Akoholičarje zdravijo na isti način, le da je zanje grupni pogovor še večjega pomena.
			
i
WWWIWMWa(
«NNNN«


Ižc.v
PREDVSEM KVALITETA PROIZVODOV
GORENJSKA TOVARNA ČOKOLADE LESCE PRI BLEDU bo
prihodnje leto slavila 40-letnioo obstoja- Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1924 pod drugim imenom, vseskozi pa je slovelo po prvovrstni čokoladi. Kvaliteta čokolade je danes edinstvena, zato kljub nasičenosti trga s tovrstnimi proizvodi drugih sorodnih podjetij podjetje rflti v mrtvi sezoni nima večjih zalog. Poleg raznih vret čokolade izdeluje podjetje tudi mase za slaščičarske proizvode in kako v prahu.
Podjetje je že povečalo proizvodnjo samo med leti 1960 in 1963 za 185 ?/e. Predvideva še nadaljnja povečanja za kar pa ne zadošča niti Strojni park niti delovni prostori in ima v programu večjo rekonstrukcijo.
OB IZVIRIH PITNE VODE
Preskrba prebivalstva z vodo je v turističnih krajih izrednega pomena. Ni torej naključje, da ima blejski vodovod že staro zgodovino: prvi vodovod v vaseh Gorje, Višelnica, Pol-šiea, Podhom, Bled, Koritno, Ribno, Selo in Bodešče so pričeli graditi leta 1912. Leto kasneje je voda že pritekla na Bled in v Gorje ter bližnje vasi, kasneje pa so bila dela zaradi prve svetovne vojne prekinjena. Ker vodovod ni bil oskrbovan, je brezhibno služil svojemu namenu le kakšnih 10 let S temeljito rekonstrukcijo vodovodnega omrežia pa je pričelo šele zdajšnje KOMUNALNO PODJETJE »VODOVOD« BLED. Rekonstruiralo je vodovod od zajetja pod Redovno do blejskega zajetja. V načrtu je še rekonstrukcija ostalega omrežja na Bledu in gradnja vodovoda .v Selu ter v Ribnem, za kar bo potrošeno .150 milijonov investicij.
ZDRUŽENE KMETIJSKE ZADRUGE LAHKO URESNIČIJO NAČRT RAZVOJA KMETIJSTVA V ZGORNJI GORENJSKI
Posebna komisija pri Društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov v Radovljici je izdelala perspektivni program razvoja kmetijstva zgornje Gorenjske. Komisija je bila mnenja, da področje Radovljice in Bleda predstavlja v smeri mlečne proizvodnje, proizvodnje pitane živine in predstavlja enoto v oblikovanju družbene kmetijske proizvodnje, ki naj bi se razvijala v smeri mlečne proizvodnje, proizvodnje pitane živine in poljedelstva. V končni fazi naj bi obrat v Poljčah pri Begunjah zredil letno 600 glav in obrat Bled 400 glav mlečne proizvodnje živine, obrat Breg pri Žirovnici 1400 glav pitane živine, obrat Rakovnik 300 glav plemenske živine in obrat Brezje 500 glav pitane živine. Tako bi letno proizvedli 3,500.000 litrov mleka, 554 ton mesa, 87 ton mlade plemenske živine in 64 ton telet.
Nova združena zadruga planira tudi povečanje sadovnjakov. Skupna površina sadnega drevja in jagodičevja lahko doseže 103 ha, kjer bi v polni rodnosti pridelali 740 ton kvalitetnega sadja in 130 ton črnega ribeza.
Za uspešno izvedbo teh nalog pa So potrebne investicije: za proizvodne objekte 42 milijonov dinarjev, za zemljišča 191 milijonov, za stroje in opremo 270 milijonov, za živino 80 milijonov, za nove nasade 200 milijonov in za kadre 11 milijonov dinarjev.
Proizvodnja v kooperaciji s kmeti v obratnih predelih pa bi nadalje lahko dala 800 ton govedi za zakol, 244 ton prašičev in 1,800.000 litrov mleka ter druge kmetijske proizvode. Skupno z lastno proizvodnjo bi tako ustvarili precejšnje tržne viške
vsaj v pretežnem krili potrebe tržišča s kmetijskimi pridelki v radovljiški in jeseniški komuni.
Osnova za tako obsežen razvoj kmetijstva je zdajšnje stanje, ko so na tem področju že naslednje zmogljivosti: 500 glav mlečne proizvodne živine, 100-glavski hlev plemenske Živine in plantažni nas=d sadja na Resju nad Podvinom, ki obsega 33 hektarov;
Kmetijska zadruga Jelovica daje na trg 700.000 litrov mleka letno ter 100 ton mesa in pitancev. Zadruge na tem področju pa prispevajo tržišču še 600 ton kvalitetnega jedilnega krompirja..
Za uresničenje tega obsežnega programa bo treba izvesti vrsto Ukrepov, med njimi združitev nekaterih zadrug v močnejšo gospodarsko enoto. Prvi korak sta že Storili Kmetijski zadrugi Jesenice in »Jelovica« v Radovljici, ki se bosta združili s 1. januarjem 1964.
Tovarna čokolade Lesce — mešalec čokoladne mase
karne proizvajati sirov standardnih velikosti, kar je posebno važno pri izvozu. V novi mlekarni bodo lahko proizvajali sir boljše kvalitete, standardne velikosti, zmanjšali pa bodo tudi proizvodne stroške. V neposredni bližini mlekarne bodo zgradili hleve, kjer bodo z odvišno sirotko letno vzredili 1000 bekonov za izvoz.
Klasično planšarstvo v bohinjskih planinah izumira. Mlajši rod si zaradi boljših pogojev poišče delo v industriji. Zadruga namerava zaradi tega urediti večje površine za intenzivno , pašništvo na bližnjih, lahko dostopnih planinah, kjer bi redili predvsem krave-mlekarice. V višjih planinah pa bo lahko ostajala manj zahtevna jalova živina.
GORENJSKA
OPEKARNA
GORENJSKA OPEKARNA Dvorska vas je bila lani priključena SGP »Gorenjcu«, letos pa se je osamosvojila. Opekama je trenutno v rekonstrukciji. Ureja sušilnico za umetno sušenje in glinokop, ki ga bo mehanizirala. Izboljšala bo predvsem kvaliteto proizvodov ter pričela s proizvodnjo nekaterih vrst lahke opeke, s čimer bo prihranila znatna sredstva pri gorivu in transportu. Prihodnjo pomlad bo Opekarna pričela redno obratovati. Program zatrjuje letno proizvodnjo 4 milijone opečnih enot.
VODNA
SKUPNOST
»VODOVOD«
VODNA SKUPNOST .VODOVOD*
Radovljica dobavlja vodo približno 11.000 prebivalcem enaindvajsetih vasi. Oskrbuje 60 km cevovodov, 4 velika in 2 manjša zajetja s skupno zmogljivostjo 70 litrov vode v sekundi. »VODOVOD« je v rekonstrukciji že od leta 1953. V ta namen
Poljče pri Begunjah — Kmetijska šola, v bližini so hlevi KZ Radovljica
Črni ribez
PRINAŠA
DEVIZE
KMETIJSKA ZADRUGA BLED
je bila ustanovljena leta 1948. Leta 1961 se je združila z zadrugami v Ribnem, Gorjah in Bohinjski Beli. V letih 1960 in 1961 se je zadruga ukvarjala že z gozdarsko dejavnostjo, ki jo je v skladu z odločitvijo občinske skupščine v začetku letošnjega leta prepustila Gozdnemu gospodarstvu Bled. To je bistveno vplivalo na zmanjšanje prometa in je zadrugo napotilo, da je poglobila delo v drugih panogah.
Najbolj perspektivna pagnoga kmetijstva na območju Bleda je gojenje oziroma predelovanje črnega ribeza. Področje Gorij je med najboljšimi nepozebnimi področji v Sloveniji. Lega je sončna, zemlja primerna in je zaradi tega ribez vitaminsko zelo bogat. Po predvidevanjih bo zadruga na tem območju do leta 1970 nasadila najmanj 60 ha črnega ribeza, ki bo v polni rodnosti dal od 250 do 300 ton kvalitetnega pridelka. Letošnjo jesen bo zasajenih skupno 30 hektarov nasadov, ki bodo v polni' rodnosti čez 4 leta. Ves letošnji pridelek (37 ton!) so prodali Slovenija-sadju, ki ga je zlahka izvozilo. Ze v prihodnjem letu kaže račun, da bo zadruga pridelala od 80 do 90 ton pridelka..
Zadruga ima 4 ha lastnih nasadov, sicer je v smotrni kooperaciji z lastniki nasadov. Število kooperantov se naglo veča: že letos je bilo' vseh kooperantov 75.
Prihodnost zadruge ni le v gojenju črnega ribeza, pač pa tudi v na-
predni živinoreji ih pridelovanju krme. Ker z dosedanjo cikasto pasmo goveje živine ne moremo dosegati takih rezultatov kot od specializiranih intenzivnih pasem, smo se odločili za pretapljanje te živine s simentalsko pasmo. Tako bomo prišli do živine z večjimi proizvodnimi zmogljivostmi, ki bo poleg tega iskana na domačih in tujih tržiščih?
Zadruga je v zadnjih dveh letih z lastnimi sredstvi odkupila 50 ha obdelovalnih zemljišč. To so zemljišča v skupnem kompleksu, kar omogoča primerno strojno obdelavo. V prihodnosti namerava pridobiti še 50 ha nižinskih zemljišč v okolici 'Bleda. S po vrtninami, ki jih bo pridelala na teh zemljiščih, bo zadruSB krila preskrbo prebivalstva Blede, nekaj pridelka pa bo nudila drugim tržiščem v sosednjih komunah.
NOVA SIRARNA V SREDNJI VASI PRI BOHINJU
Bohinjske planine nudijo naravne pogoje za razvoj planšarstva ter glede na to kmetijsko proizvodnjo v kooperaciji. Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas odkupi od kmetijskih proizvajalcev približno 50% mleka za konsum: letno 1,200.000 do 1,300.000 litrov. Poleg tega pridelajo letno približno 90 ton raznih sirov — ementalca in trapista. Izdelke prodajajo v lastnih .prodajalnah in v dveh poslovalnicah v Ljubljani. Zadruga namerava v bližnji prihodnosti zgraditi novo mlekarno. Trenutno predelujejo mleko v vaških mlekarnah, kjer je tehnološki postopek zastarel in proizvodnja preveč razdrobljena. Obenem pa ne morejo te mle-
je bilo doslej investiranih 120 milijonov dinarjev.
LETNO TISOČ TON MESA
V Radovljici je bilo leta 1961 zgrajeno poslopje klavnice in predelovalnice ž urejenimi upravnimi prostori. Obrati so bili zgrajeni za potrebe bivšega področja občine Radovljica. Nič čudnega torej, da je bila zmogljivost klavnice, ko je tamkajšnje podjetje prevzelo v oskrbo tudi območje Bleda, odločno nezadovoljiva. Delovnemu kolektivu MESARSKEGA PODJETJA je le z ve-
likimi napori uspelo zadovoljiti P°? praševanje, zlasti v turistični sez0\t pri čemer je podjetje dva in polkr® preseglo predvideni promet. To V0" večanje vodi do letošnje proizvodni' ki bo dosegla 1.000 ton mesa in J _ ton mesnih izdelkov. Ob oskrbi d°' mače potrošnje je podjetje tudi W°“ žilo okoli 100 ton mesa v tujin01 predvsem v Italijo.
Letošnje gospodarjenje je osno'' za namero podjetja, ki bo ob mod®r' nizaciji starih še odprlo nekaj novi mesnic. 2e v prihodnjem letu bo Pr®' uredilo mesnico na Bledu, novo P bo podjetje odprlo v trgovski hiši Radovljici.
KLAVNICA IN MESARIJA
hinjska Bistrica predstavlja zdruz® no mesarsko podjetje s 100 milij0^ letne realizacije. Zdajšnje kapacit® klavnice ne zadoščajo, zato jo P°a' jetje obnavlja in modernizira. lektiv namreč presoja v korist P? trebe povečane zmogljivosti klavh' ce kot proizvodnje za pravočasn ter redno oskrbo prodajnih enot P0" jetja v Srednji vasi in v Bohinj56, Bistrici.
TAPETNIŠTVO
RADOVLJICA
TAPETNIŠTVO RADOVLJI^
opravlja vse vrste tapetniških ’ sedlarskih del ter je največje po* _ tje te stroke na Gorenjskem. ZaP°' slu j e 17 delavcev, ki ustvarijo lPtd 115 milijonov. Delajo predvsem P naročilu, in to največ opremo za tele. Tako so letos opremili hotel Kuparih pri Dubrovniku.	j
Podjetje namerava v prihodno6 razširiti svojo dejavnost na vrsto o , vih proizvodov, ki jih na trgu za z® še primanjkuje. V ta namen zaposlili nekaj novih delovnih in povečali brutto produkt na ^ milijonov dinarjev letno.
Doslej je imelo podjetje velik®1 žave zaradi slabih delovnih in sk)5 diščnih prostorov. Vendar se ® predvidoma že v letošnjem letu * lilo v nove prostore.
»SOBOPLESK«
BLED
»SOBOPLESK« BLED je pO*5 tje z uslužnostno dejavnostjo, ,
bjc c. uaiuiiiusuiu uc j a vnosu jv, ,
ustvarja letno 14 milijonov dinari' brutto produkta. Usluge opravk predvsem za področje Bleda, n ja, Jesenic in to predvsem za P°" jetja.
KOVINSKA DELAVNICA BLED
KOVINSKA DELAVNICA
izvršuje splošna, strojno ključa'?..
čarska, kleparska in vodovodno stalacijska dela, predvsem v stavbah .Usluge opravlja v vseh'k;, jih kraiih Goreniske. Letos bo P0,:!
jetje sodelovalo Blejskega jezera.
tudi pri san®
SPLOŠNO
MIZARSTVO
RADOVLJICA
SPLOSNO MIZARSTVO R®d$ ljica. Podjetje je bilo ustanov!)6^ leta 1947 iz obrtniške delavnic® i, izdelovanje stolov. Takrat je j. tri zaposlene. Danes zaposluje Pjj jetje v specializirani proizvodni' , delavcev in dosega letno 20 nov dinarjev brutto produkta. luje predvsem opremo za zdrav* ne domove.
SALON »NADA« BEGUNJE RADOVLJICA
■M’
SALON ima dva lokala: v ,e:0 dovljici in Begunjah, prihodnje tje pa bo odprl lokal v Kropi. F°d^se<’ si prizadeva, da so usluge v krbz obratih kvalitetne. To dosega * 6 0 jo za strokovno raven zaposleOin'fj/ so redni obiskovalci tečajev v i <, redbi Kozmetične industrije
Gorjuše — pašniki
MLAVSKA ENOTNOST*— S.. «-4, - a	'-------------------------------------------------------------------------

^\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WWV\\\\\\\\\V\X»N\\V\\\VV\\\\\\\\VV\\\\\\\\VVO\\\\\\\V\\\\\V<W^^

I ■'*" p
TRGOVSKO PODJETJE »ŠPECERIJA« Bled nudi v petindvajse-
- Jk» lT
»KOVINO-
OBRT«
BOHINJSKA
BISTRICA
PROIZVAJALEC
ODSESALNIH
NAPRAV
Odsesalne naprave izdelujemo doma, brez tujih strokovnjakov.
Pred nekaj leti so te naprave izdelovala inozemska podjetja po svojih strokovnjakih.
Kovinoobrt v Boh. Bistrici izdeluje te naprave od leta 1956. in sicer od začetka v koprodukciji inozemskih strokovnjakov. Od leta 1958. dalje pa je izdelalo že večje število število teh naprav samostojno po vsej Sloveniji, kvalitetno v zadovoljstvo naročnikov, ter so se s tem Prihranili precejšnji izdatki deviz.
Ta kolektiv izdeluje poleg teh haprav še razne prenosne sušilnice, odsesalnfe komore za brizganje z laki in grelne naprave.
Ker je naročil veliko, je možnost dejavnost razširiti, vendar je to v sedanjih prostorih nemogoče. Zaradi tega kolektiv razmišlja o razširitvi delovnih prostorov, izboljšanju strojnega parka, tako da bi prešli na delno serijsko izdelavo teh naprav.	. »
PRED VELIKIMI NALOGAMI
PRED VELIKIMI NALOGAMI
Vzporedno z razvojem turizma in z naglo naraščajočim prometom rastejo v občini potrebe po hitrejšem reševanju komunalnih problemov. V ta namen so bila v letošnjem letu v Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Bledu ustanovljena samostojna komunalna podjetja.
KOMUNALNO PODJETJE v Radovljici je trenutno v pomoč občinski skupščini pri reševahju komunalnih problemov, vendar pa že išče Poti, da bi pričelo poslovati popolnoma samostojno in neodvisno od občinskega proračuna. Letos je bilo po Predračunu občinske skupščine določeno za komunalna dela 25 milijonov dinarjev. Že sedaj je bila ta vsota presežena za 50%. Da bi krili sredstva, ki jih podjetje potrebuje za komunalna in vzdrževalna dela, je občinska skupščina dodelila KOMU-
je zelo bogat in računajo, da ga bodo lahko izkoriščali 100 let. Obnoviti nameravajo tudi kamnolom ob potoku Piračici, kjer so že pred vojno kopali grohe in tuf e (zeleni, kamen) za • - gradnjo stopnic, vratnih in okenskih okvirov ter podstavkov; za oblogo sten in teraco ploščice. Kamnoseška Podjetja se za ta naravni kgmen že sodaj zanimajo. Tufe uporabljajo tudi kot dodatek pri proizvodnji cementa. Radovljiška kotlina je zelo, oogata raznih drobnih peskov, ki so ■ zelo iskani. Te so namreč v obrobju kotline odlagali ledeniki. Sedaj išče-1° primerna eksploatacijska mesta, ki ne bi kvarila estetskega izgleda radovljiške panorame.
V sklopu podjetja dela servisna mizarska delavnica, ki izdeluje predvsem stavbeno pohištvo.
Pred podjetjem so v prihodnosti Velike naloge. Potrebno ho obnoviti skoro vse mostove v Radovljici in okoliških vaseh, ker so zelo istroše-di- Podjetje pa bo moralo nabaviti mdi potrebna osnovna sredstva, Predvsem razne stroje, če bo hotelo z minimalnimi stroški dosti opraviti.
Ni še dolgo tega, kar je bivši finančno samostojni zavod KOMUNALA postal samostojno KOMUNALNO PODJETJE BLED, in vendar se že kažejo uspehi samostojnega gospodarjenja. V kratkem času so v podjetju postavili samoupravne °rgane, formirali ekonomske enote in dvedli delitev deja po ekonomskih er>otah. Zaradi urejene delitve osebnega dohodka tudi finančni rezultati niso izostali.
Podjetje ima široko dejavnost: Vzdržuje in gradi komunalne objek-:e- kanalizacijo, vodovodno omrežje, lavno razsvetljavo, ulice, ceste, par-
in nasade, pokopališča, parkirne Prostore, tržnice in kopališča, izvrže usluge javne snage in potrebne dsluge:	posebna gradbena grupa
°Pravlja mizarske, tesarske, zidar-sko, pečarske, soboslikarske in pleskarske storitve, skrbi za vzdrževali6 žičnic, za kopanje v jezeru ter ^Posojanje in prevažanje s čolni.
, \°djetje ustvarja z gradbenimi in g°rtniškimi storitvami ter s kopali-čem lastna sredstva, tako da njego-a dejavnost ni v celoti odvisna od j^dstev občine. Letos je planiralo f^jetje 110 milijonov prometa, od -	35 milijonov iz občinskega pro-
J*čuna, 65 milijonov pa naj bi ustva-j 0 samo. Že do konca 3. tromesečja "e Podjetje preseglo plan za 10% na | J*čun izvrševanja obrtniških in ko-^Vhalnih uslug. Predvidevanja ka-j lo, da bo do konca leta plan prese-eh za 35 do 40 odstotkov.
h Komunalno podjetje BOHINJSKA BISTRICA je lani zgradijo vodovod v Bistrici in ga priklju-v*o na omrežje. Ustanovilo je lastno °dovodno inštalatersko delavnico,
Kovinoobrt Bohinjska Bistrica — Industrijska podjetja, lesne, usnjarske in tekstilne stroke so imela velike težave z odsesavanjem raznih odpadkov in prahu, ki so ga povzročali obdelovalni stroji. Na sliki: velike odsesalne naprave v Tovarni pohištva Nova Gorica, ki izsesavajo prah in drobne lesne ostapke
ki bo kmalu pričela delati. Ima pa že organizirano mizarsko in kolarsko delavnico, ki delata za potrebe podjetja, kolarska opravlja hkrati storitve za potrebe prebivalcev. V razvoju je pleskarska delavnica, ki ima sedaj le dva pleskarja, vendar jo namerava podjetje razširiti, ker so potrebe po tovrstnih uslugah precejšnje. Za razna popravila u=ia podjetje gradbeno grupo, ki jo sestavljajo zidarji, tesarji in sezonski delavci. Z vsemi temi delavnicami krije znaten del sredstev za vzdrževanje komunalnih naprav.
»ŠPECERIJA«
BLED
čini zastareli. Podjetje skuša z razpoložljivimi sredstvi modernizirati prodajalne in graditi tudi nove samopostrežnice. Tako bo odprta nova prodajalna v Zapužah in velika samopostrežna trgovina v Radovljici. V tej trgovini bo potrošnikom na voljo sodobno embalirano blago po enakih cenah kot v klasičnih trgovinah. Poleg ostalega blaga bo v zalogi tudi pakirano sveže meso, vsteklemčeno mleko, hlajene pijače, Zelenjava iri; sadje. V sklopu samopostrežnice bo tudi bife, ki bo zaradi neposredne bližine avtobusne postaje velikega pomena za potujoče goste. Samopostrežba trgovina bo zaradi neprekinjenega delovnega časa prispevala tudi k turističnemu prometu v sezoni. Po otvoritvi tega lokala bo podjetje stare lokale v Radovljici adaptiralo in specializiralo. V prihodnjem letu namerava podjetje preurediti sedanjo trgovino v »Gradu« na Bledu v samopostrežno trgovino.
TRGOVSKO
PODJETJE
»ŽELEZNINA«
TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« Radovljica dosega s svojimi poslovalnicami v Radovljici in na Bledu 500 milijonov dinarjev letnega prometa. Njegov kolektiv šteje 23 članov.
Pred dvema letoma je podjetje zgradilo tri lokale, upravne prostore in prepotrebna skladišča. Skoraj pa je postala očitna potreba po ponovni razširitvi prodajnega omrežja. Predvsem bi moralo podjetje zgraditi lokal na Bledu, ker zdajšnji ob 10 milijonih prometa več ne ustreza. Podjetje je sicer specializiralo prodajalne v Radovljici, zgraditi pa bo moralo še lokal za prodajo električnih aparatov in instalacijske opreme.
Podjetje si prizadeva, da bi imelo vselej na zalogi raznovrstno blago, vendar pa ima pri tem prizadevanju dostikrat nepredvidene težave. Predvsem primanjkuje raznih vrst gradbenega materiala, premoga,, televizorjev ...
TRGOVSKO
PODJETJE
»KOLONIALE«
TRGOVSKO PODJETJE »KOLONIALE« ima na območju komune 14 poslovalnic, med temi je 11 stalnih in tri sezonske. Podjetje je predvseiti specializirana trgovina s prehrambenim blagom, s svojim po-
Žlčnica na Bledu, ki jo upravlja Komunalno podjetje Bled
slovanjem pa nudi v gotovih enotah tudi gostinsko dejavnost. •
Podjetje vlaga precejšnja sredstva v razširitev lastne trgovske dejavnosti ter v modernizacijo lokalov. Tako je namenilo v letu 1963 ca. 25 milijonov dinarjev novih investicij za izgradnjo »Delikatese« na
Bledp. V Bohinjski Beli bo združilo dve stari poslovalnici v eno sodobno trgovsko enoto. V Zgornjih Gorjah pri Bledu je odstopilo trgovski lokal »Mesarskemu podjetju« v Radovljici, v katerem se je uredila sodo on a mesnica, katero so potrošniki tega območja željno pričakovali. Obenem
Grad Podvin — hotel in restavracija — izobraževalni center v Sloveniji
načrtuje izgradnjo nove trgovske hiše v Zagoričah. V tej bo posredovalo potrošnji vse proizvode živilske industrije, hkrati pa naj bi bila v tej zgradbi še skladišča, poslovni prostori in eventualno servisna pralnica, ki je Bled doslej še nima.
Sezonsko trgovino v campingu v Zaiti, ki je v minuli sezoni uspešno poslovala, bo podjetje razširilo, njeno prodajno sposobnost pa bo opremilo z majhnim restavracijskim prostorom, kjer bo trgovina lahko nudila še bogatejši asortiment toplih jedil. V bodoči sezoni bo »KOLONIALE«. organiziralo v Zakl še menjalno službo.
TRGOVSKO
PODEJTJE
»SAVICA«
TRGOVSKO PODJETJE »SAVICA« v Bohinjski Bistrici predstavlja na področju komune 19 poslovalnic, ki beležijo letno 440 milijonov dinarjev prometa. To so prodajalne raznih namembnosti: špecerijske, za železnino, tekstil, galanterijo,- obutev, gospodinjske potrebščine. Mednje sodi specializirana prodajalna — bencinska črpalka.
Z dograditvijo žičnice na Vogel bo promet trgovine v bohinjskem kotu vsekakor porasel. Zategadelj namerava podjetje zgraditi nekatere nove trgovske lokale, trgovinsko omrežje pa do kraja modernizirati. Zdaj gradi v Stari Fužini novo poslopje za trgovino s špecerijskim blagom - in gospodinjskimi potrebščinami. V tem poslopju bo tudi mesnica.
TRGOVSKO PODJETJE »MURKA« LESCE
TRGOVSKO PODJETJE »MURKA« LESCE — si je postavilo poglavitni - cilj: nuditi potrošniku vse, kar potrebuje t. j, špecerijsko in manufakturno 'blago, konfekcijo, perilo, gospodinjske potrebščine — električne stroje, TV in radio aparate, mopede, kolesa, gradbeni material, pohištvo itd.
V	sklopu podjetja MURKA posluje-. a poslovalnic, stfemi pa za , tem, da v bližnji prihodnosti uredi j v Lescah.-pravo - blaepVhice, v kateri bi pdtMšniki" ^dObil^-Vse, kar | potrebujejo za svoje 'domove. Od te zamisli podjetje ni tako daleč, saj ima v isti stavbi že prodajalne špecerije, manufakture, prodajalno razne tehnične opreme, ob njej pa veliko skladišče pohištva. Razen tega pa nameravajo preurediti še nekaj prostorov v prvem nadstropju, da bi lahko razširili izbiro tekstila in konfekcije, predvsem pa se dobro založili s pohištvenim blagom, zavesami in preprogami.
V	tekočem letu je presenetil visok promet v sezonskih prodajalnah na Bledu, katere poslujejo v sklopu poslovalnice TEKSTIL. Dobra izbira ni pritegnila samo tujih turistov, pač pa tudi domače kupce iz oddaljenih krajev. Tudi parfumerija na Bledu jč sezonskega značaja, vendar je zanimivo, da je v mrtvi sezoni ne zapre. ampak jo dobro založijo z najrazličnejšo volno. S tako zamenjavo so poskusili preteklo leto in je več kot uspela.
Prodajalna , Kropa je primerna tamkajšnjim potrebam prebivalstva in se je domačini prav radi poslužujejo, kar pričajo dobri poslovni uspehi.
Poleg prodajalne manufakture v Radovljici bo MURKA v naslednjem letu odprla še novo blagovnico, ki je nujno potrebna tako za prebivalstvo Radovljice, kakor za okoličane.
V	MURKI bodo naslednje leto praznovali desetletnico obstoja. Menijo, da je od začetnih 60 milijonov dinarjev na leto do sedanjih- 300 milijonov kar dober obračun, kar jim je seveda vredno priznati.
Srečanje z delom in življenjem v radovljiški komuni nikakor ni popolno. Tu je še vrsta delovnih organizacij, ki vsakodnevno oblikujejo osebni in družbeni standard domačinov. Tu sta »Kompas« in »Izletnik«, potovalni agenciji, ki sta odločujočega pomena za nadaljnji razvoj turizma v tem delu Gorenjske. Tu je vrsta uslužnostnih dejavnosti od bencinske črpalke »Petrol« do »Avto servisa« Bled, katerih dejavnost je za splošen razvoj enakega pomena, kot je dejavnost ostalih gospodarskih organizacij v Lahko bi še zadržali še y trgovini s tekstilom in konfekcijo »Kokra« na Bledu, v trgovini z električnim materialom »Jugotehnika«, v trgovskih lokalih »Peko«, »Borovo«, številnih poslo-’ valnicah ljubljanske Tobačne tovarne, vendar pa nam prostor tega ne dopušča. Vsekakor pa velja v tem kratkem epilogu poudarek tudi omenjenim celicam gospodarske delavnosti, ki z vsemi ostalimi oblikujejo narodni dohodek komune.
' X' >X>XXXXNXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXX>
I

SAP Ljubljana spada med odročnih krajih, da se vklju-največja avtoprometna pod- čujejo v proizvodnjo, ki je vir jetja. v državi. V prizadeva- njihovih osebnih dohodkov, nju, da bi bili člani tega dokaj šolski mladini pa obisk pouka, velikega kolektiva (1700 čla-	V	času turistične	Sezone,
nov!) bolje obveščeni o važ- , nekako od 15. maja do 15. okto-nejših sklepih in drugih po- bra, obratujejo nekatere turi-slovnih dogodkih, izdaja pod- stične proge tudi večkrat jetjfe svoje Glasilo kolektiva, dnevno. Zveze z avtobusi so V potniškem prometu obra- zelo primerne ttidi za izlete, tujejo avtobusi na več kot sto- oddih in rekreacijo, desetih progah: dve medna- Posebna turistična atrakcija rodni progi z Avstrijo in It a- j9 žičnica na Krvavec. Podli jo, 15 medrepubliških, 38 na jetje sprejema tudi naročila Gorenjsko, 24 na Štajersko, 21 za posebne Vožnje izven vozna Primorsko in 10 na Dolenj- nega reda. sko.	Na delavskih in šolskih pro-
Te proge uporabljajo razni	gah	veljajo	določeni	popusti
potniki.;, delavci, šolska mladi- pri vozovnicah. Razen na teh na ter turisti. Delavskih prog imajo delavci in šolska mladi-je sedemnajst in osem je šol- na popust z mesečnimi vozov-skih. SAP je z raznimi pod- nicami tudi na drugih rednih jetji sklenil pogodbe za pre- progah. Teh potnikov je okoli voz njihovih delavcev v razne	1500	dnevno,
obrate in z občinami za pre-	Za	tovorni	promet-ima podvoz šolarjev.	jetje večje število Vozil raznih
S tem posreduje kolesje nosilnosti. Med posebnosti v SAP zveze med domom in de- tej stroki sodijo hladilniki za lovnim mestom ter omogoča prevoz hitro pokvarljivega tudi tistim, ki stanujejo v bolj blaga, vozila za »super« težke
VELETRGOVINA
PROJEKTIRAMO:
■	vse vrste parne, toplo in vročevodne .centralne
■	kurjave, komfortne in industrijske klimatske
■	naprave ter prezračevanje, vodovodne in plinske E instalacije
IZVAJAMO INSTALACIJE:
E centralne kurjave tople in hladne vode — plina E — klimatskih in prezračevalnih naprav — sta"
E beno kleparska dela
PROIZVAJAMO:
E izdelke za montažo, izdelke za birotehniko
MARIBOR, JURČIČEVA ULICA 5/U
se priporoča svojim cenjenim odjemalcem z bogatim asortimanom prehrambenega blaga. Prodajno službo vrši po vsej Jugoslaviji preko zastopništva v Beogradu in Zagrebu ter preko trgovskih potnikov.
Podjetje KOLONIALE Maribor nudi bogato izbiro blaga tudi v svojih lastnih 65 poslovalnicah, od teh v 5 samopostrežnih trgovinah.
Dostavo blaga vršimo s 40 lastnimi kamioni.
Prehrambene artikle parkiramo v lastni avtomatski ' ______ ■	parketimici.
---------------------- Prepričajte se o solidni postrežbi, zmernih cenah in bogati
izbiri.
Vsem delovnim ljudem Jugoslavije želi ob prazniku republike še veliko delovnih uspehov in se priporoča
KOLEKTIV K0L0NIALE MARIBOR
MONTAŽNO PODJETJE
MARIBOR, MELJSKI DOL 1
Za pramik .republike' čestitamo vsem odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom, ter se priporočamo
ČESTITAJO
„nnfrril t ' _ ‘ REPUBLIKE-
KOLEKTIVI
. ..

ELEKTRARNA MOSTE - ŽIROVNICA
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
UNIVERSAL
PARNE PEKARNE
slaščičarna
Z OBRATI:
HE Moste — Završnica HE Savica, Bohinj HE Kranjska gora
čestita ob prazniku vsem potrošnikom električne energije
JESENICE NA GORENJSKEM
Jesenice na Gorenjskerp

SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA
SLADKI VRH I	pošta Šentilj, telefon: Maribor 38-94
NUDI VSEM SVOJIM CENJENIM KUPCEM:
e ovojni superior papir e šrenc papir
•	zaporni papir za opekarne
•	TS-papir za tekstilne tuljke
•	klobučni papir
>	• toaletni papir
•	surovi strešni karton
•	izolacijski karton
Novi papirni stroj, stari rekonstruirani papirni stroji in dolgoletna tradicija se jamstvo za solidno kvaliteto in postrežbo.
. Vsem podjetjem za odkup odpadnega materiala pa se priporoča za dobave papirnih -.- odpadkov in odpadnih krp.
PODJETJE ZA VISOKE GRADNJE
»STAVBAR«
MARIBOR, KLAVNIŠKA 13
S KONSTRUKCIJSKIM ODDELKOM, MIZARSKO IN KOVINSKO DELAVNICO TER AVTOPARKOM
IZVRŠUJEMO VSA GRADBENA DELA V STANOVANJSKI IZGRADNJI,
S SODOBNIMI ELEMENTI
Za strokovno in splošno izobrazbo, razvedrilo in zabavo
ISKRA ozki kino
lLJlvlviL projektor KO-6
KVALITETEN TON — TEHNIČNA IZPOPOLNJENOST PREPROSTO UPRAVLJANJE
PROJEKTOR IN OJAČEVALEC V ENEM KOVČKU OKUSNA ZUNANJOST
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov ISKRA KRANJ
i4iAm'tiam'mmiikmmamm*nAV»tnr»m
-ir


»smeaeigEireiiiiaeeiieeeeieeaeeieeaeEeBPeieeeBaBiiiiieaeaeeaaeieeieeeaeieeeiieaeeiie ■■■■■■■■■■■■EaeieeeiieaeBBeaiifceeeeiieeBeiaeeaeEeeeeseeEseEEieieeeeBeeeeeeeeeeeeieei
ht	■: • -X.
-■ 'f,i '	<l'f - .'-r
.-V	S,:-	--	'
v	»3-
• -• ■’f <tiri; .'-S n?_>'** flj-.V:
"	v:--	#v-\.
PODJETJE ZA INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE
"F E H M O €* RAD MU E
MARIBOR
r #

ir
;&S	3 !: v -"
r rt-


TOVARNA UMETNIH BRUSOV
;:..t • ••	-
MARIBOR - TR2ASKA CESTA 60
TOVARNA DUŠIKA RUSI Ruše - Slovenila

Kranj

Kmetijska zadruga
CELJE
VELETRGOVINA
TANIN
MARIBOR, Jurčičeve 8/U
•	kemikalije
•	plini
•	plastika •
•	usnje
■ • delovna zaščita
•	drogerija — kozmetika
se priporoča in Čestita
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
Podjetje za zastopanje inozemskih tvrdk
1 - :
1 .

HERMES
LJUBLJANA, TITOVA CESTA 25
s svojimi predstavništvi:'
• V BEOGRADU, Ulica ProleterSkih brigada 26 O V ZAGREBU, Draškovičeva 33 -« V SPLITU. Ssveznička obala br. 3 ® V SKOPJU, Ulica IV br. 21'
in finomehaničninii delavnicami:
e v MARIBORU. Slovenska ulice 13 ® V BEOGRADU, Gunduličev Veaac 53 b
jk/	-ar..-—.m«
-I*-	-'3	..O	-	c.,-..	‘	.J -i ..•*«;•■ i W< -x;.
v: A &l nudi :	.	..
. sredstva, za varstvo rastlin pred najrazličnejšimi boleznimi in škodljivci — sredstva za uničevanje vseh vrst golazni v gospodinjstvu Ih gospodarstvu — sredstva proti hišni gobi ln inpregnacijo' lesa In tekstila, tirneže, terpentine, mineralna maziva, kolofonljo, voske itd.	: i
Potrošnikom je na razpolago brezplačno tehnična služba!
Tovarna PINUS čestita vsem svojim poslovnim prijateljem za DAN . REPUBLIKE, ter želi o!r.:u delovnih, uspehov:	. ..._
PINUS — tovarna kemičnih izdelkov RACE PRI MARIBORU
IZVAJA IN PROJEKTIRA V INŽENIRSKO TEHNIČNO STROKO SPADAJOČA GRADBENA DELA, KI JIH OPRAVLJA SEDAJ V MARIBORU, SLADKEM VRHU, RAVNAH, V OŽBALTU OB DRAVI, V ZAGREBU, .
NA HE SENJ, V ROVINJU IN V SIRIJI	T •	3.
KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM za praznik Republike 29. november! -
Čestita vsem svojim odjemalcem
k DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU
,\v‘v	.-v-.ii,
'	
SLOG
OBRTNO PODJETJE ZA NOTRANJO OPREMO
Maribor, črtomirova ulica 8
Priporočamo svoje kvalitetne izdelke za notranjo opremo stanovanj in hotelov
TOVARNA KONSTRUKCIJ, STROJNIH NAPRAV, POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA
M ETALNA'
MARIBOR
PROJEKTIRA
IZDELUJE
montira .
INDUSTRIJSKO OPREMO VISOKE GRADNJE MOSTOVE
DVIGALA IN TRANSPORTNE NAPRAVE
HIDROMEHANICNO OPREMO CEVOVODE .
REZERVOARJE —
CISTERNE
C HLADILNE NAPRAVE e LADIJSKE POKROVE IN OPREMO
B STROJE ZA ZASC.IT6 RASTLIN
ENGINEERNEG BIRO METALNE PREVZEMA PROJEKTIRANJE, IZDELAVO, DOBAVO IN MONTAŽO TER PUSCA V OBRATOVANJE INDUSTRIJSKA POSTROJENJA VSEH VRST -IN SISTEMOV ZA PROIZVODNJO SUROVEGA ŽELEZA IN JEKLA. DOBAVLJA TUDI
kompletne koksarne.
OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE VAM ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV METALNE	X. . ". r
Tovarna volnenih odej
Škofja vas pri Celju
proizvaja in nudii najkvalitetnejše posteljne volnene odeje v različnih barvah in desenih
CELJE
Gozdno gospodarstvo
Z GOZDNIMI OBRATI:
Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Slovenska Bistrica in Oplotnica .	,	. - '	.
OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV in >
OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV
ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP. samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, urejuje lovišče na Pohorju, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem,
v. •	jvi■»*.	. 1	“('V-:.. / ' V
PROIZVAJA:
L BLEKTROMETALURSKE PROIZVODE: ferokrom ■ suraffine ferokrom carbure šilikokrom
• Z. ELEKTROKEMIČNE PROIZVODE: kalcijev karbid .......
karborund
elektrckorund
elektromagnezit 3. UMETNA GNOJILA: kalcijev tilnamid mešana gnojila — nitrotedkel mlete fosfate
t. komprimiraNb plin*:
kisik
eeetilen — disaouapitn dušik
zrak ,	- - ■ -. :
Brzojavi naslov: AZOT MARIBOR Telefon: 80-108
Teleprinter r 03-312	/	. . .	■ :	t
Železniška postaja: Ruše — Industrijski tir
M a ribor
SAVA
TOVARNA
GUMIJEVIH
IZDELKOV
Trgovsko podjetje na veliko - na malo
TEHNO-
MERCATOR
ELEKTHOMATERIAL — STEKLO — BARVE
«
/
JEKLO
BELT
Projektivno
TOVARNA KOVANIH IZDELKOV
BELOKRANJSKA 2ELfcZOUVARNA IN STROJNA TOVARNA
podjetje
Izdeluj e: vse vrste sekir, krampov, cepinov in tesel kakor tudi drugo kovano orodje in odkovke.
Črnomelj
KRANJ
Zaščitni znak »JEKLO-RUSE« jamči za dobro kvaliteto
S SVOJIMI OBRATI: »HIDROMONTA2A« Maribor
Tovarna
in s pl o SNA
Obrat električnih stikalnih naprav in aparatov MARIBOR — Košaki
MONTAŽA
»HIMO« — Maribor
»TOBI« — Bistrica pri Mariboru
HIMO« — Lendava
Ob prazniku republike čestitamo vsem potrošnikom, odjemalcem in vsem poslovnim prijateljem
MARIBOR
KOMUNALNI ZAVOD
OPREM A LES
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
TOVARNA POHIŠTVA
NOVO MESTO

ČESTNT&TO 1
REPUBLIKE
. WMŠ Mm 1 —
\	^ w ** rr. r tt t
! KG-LEKTIVI : .ZA PRAZNIK
►__.T *____________
Gostinsko podjetje ASTORIJA Maribor
MARIBOR
MEHANIČNA TKALNICA SVILENIH IZDELKOV, BARVARNA, APRETURA IN TISKARNA
OBRTNO PODJETJE
OBČINSKO
SODIŠČE
E L M E T
PTUJ
STROJNO KOVINSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA - VIZMARJE 170
KOPER
Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov i° miz, salonskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva
zahtevajte katalog In cenik podjetja
PODJETJE
ZA NIZKE GRADNJE
Ob prazniku ustanovitve nove Jugoslavije in 20. obletnice, čestitamo odjemalcem in delovnim ljudem za državni praznik 29. november ter priporočamo svoje kvalitetne proizvode!
MARIBOR, STRMA ULICA 8
TOVARNA
LESNA INDUSTRIJA, PIVKA
LESNA INDUSTRIJA »JAVOR«, PIVKA
roizvaja tudi kvalitetno priznane vezane t panel plošče
Kot specializirano podjetje izvršujemo vse vrste rekonstrukcij kakor novogradnje sodobnih cestišč v izvedbi tlaka, asfalta in betona.
MARIBOR
•	plemenite in slepe furnirje
•	lepljene sedeže in naslone
•	lesno ambalažo
•	žagan mehki in trdi les
Razen tega izvršujemo vse vrste kanalizacij.
ZAVOD
ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
KRAJEVNA SKUPNOST PLAVŽ
ZAVOD
ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
JESENICE na Gorenjskem
JESENICE na Gorenjskem
JESENICE na Gorenjskem
Sejemski program
Mariborske livarne
MEDNARODNI, MEDKRAJEVNI IN MESTNI POTNIŠKI PROMET,
IZLETE PO DOMOVINI IN V INOZEMSTVO, REMONT
MOTORNIH VOZIL V/'' NUDI
TOVARNA KOVINSKE OPREME
RIMAT
Avtobusni promet
MARIBOR, Tržaška cesta 41
,i«. e '".ui	- ■<
Okrajni
sindikalni
svet
INTEREUROPA
‘Z v-	’	r. -
...	. ..	■	^ -	-	- •	• * v
■--■'ret'H, k W
KOPER

MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT

Ob dnevu republike čas tata j o vsemi svojim odjemalcem in dobaviteljem kolektivi ekonomskih enot
TIKI
ELEKTROSTROJNO PODJETJE
LJUBLJANA, Aleševčevu ulica
se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki
kolektiv EE mlinov kolektiv EE pekarn, ; . kolektiv EE trgovine -kolektiv EE uprave in pomožnih obpatov ?
silil
s
KOLE K TU VI
' KTiT U d jj i' is. n
immm
Cestno podjetje
Maribor Studenci
OBRTNO PODJETJE
KLEPOVOD
MARIBOR - Tržaška c. 100 (Tabor)
Sokolska Ulica 42/a >
■( ■
čestita ob prazniku republike vsem članom delovnega kolektiva, poslovnimr prijateljem in prebivalcem mariborskega okraja	v .
splošno kleparstvo, vodovodna instalacija in centralna kurjava
Priporočamo se z našimi kvalitetnimi uslugami
SPLOŠNO GRADBENO PODJE^Jfr
. r. Z I D A ‘R
KOČEVJE
ISTRA BENZ
MESNA INDUSTRIJA ZALOG
KOPER
OBRAT - KOPER
Občinski sindikalni svet Maribor Center
Okrajni
sindikalni
Občinski
/
sindikalni svet
•>r* on

Mari bor
KAMNIK
S pridobitvijo najmodernejšega avtomatskega stroja za izdelovanje lepenke smo podvojili proizvodnjo in izboljšali kvaliteto!
IZDELUJEMO V. POLJUBNIH FORMATIH:
•	sivo strojno lepenko
•	sivo ročno lepenko
•	rjavo ročno lepenko
•	lepenko za kovčke
•	cerolit lepenko za mape in
•	specialne lepenke po posebnem dogovoru
Komunalna banka.
Občinski
MARIBOR
OROŽNOVA 2 IN EKSPOZITURI
sindikalni svet
Mestna *ramlnica maribor - . trg svobode 6 ter
Lenart v slovenskih goricah‘kakor tudi podružnica za kmetijstvo Maribor, Jurčičeva s
čestitajo ob prazniku 29. november
komunalna banka in ekspozituri sprejemajo hranilne vloge in otvarjajo žiro račune privatnim osebam hranilne vloge se obrestujejo po 5 % do 6 % letno Tajnost hranilnih vlog je zajamčena Za obveznosti iz hranilnih vlog jamči federacija
Tovarna lesovine in lepenke Ceršak
j). ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH
RIBNICA
- ’ !

I
OBČINSKA SKUPŠČINA
Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski odbor ZROP Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZVVI
in vse ostale množične organizacije
PIRAN
:

. L VA



.it

,vv; .......	. -	,..
»Colom
tovarna barv in lakov MEDVODE
ŽELEZARNA' JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM
SATURNUS
KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA, EMBALAŽA, AVTOOPREMA
LJUBLJANA
OB ŽELEZNICI 16
>+++++*+***