1ene vesti 
starejši moški: l. Franc Miklavčič, Kranjsko GD 
2. Franc Ivančič, GD Postojna 
3. Smiljan Smodiš, GD Celje 
Ekipno zmago so med Il ekipami kar malo prese-
netljivo dosegli člani Koroškega GD, pred domačini, 
GD Bled in ekipo GD Postojna. 
Tako kot pri izvedbi tekmovanja so se gostitelji 
izkazali tudi pri razglasitvi rezultatov, poskrbeli so za 
vse lačne in žejne, poleg medalj in pokalov so najboljši 
dobili še domiselne praktične nagrade, naše dame pa 
velike šopke. Vsi, ki jim je ostalo še kaj energije, so 
lahko to sproščati ob zvokih žive glasbe še dolgo v 
noč. 
IFSA v Beogradu 27. 3.-2. 4. 2001 
V okviru sodelovanja med študenti gozdarstva, je 
potekal sestanek predstavnika IFSA (Klemen Bizjak, 
Commision for Extemal Relations) s predstavniki štu-
dentov Šumarske fakultete v Beogradu. Namen je bil 
predstavitev delovanja, organiziranosti IFSA ter vzpo-
stavitev kontaktov za ponovno sodelovanje študentov 
iz Srbije mednarodno, predvsem pa bilateralno- s Slo-
venijo. 
Tako študentje kot tudi dekan fakultete, prof. dr. 
Milan Nešic, in prodekan, Steva Dožic, so izrazili željo 
po tesnejšem in konkretnem sodelovanju, kakršno je 
nekoč že obstajalo. 
DŠG je pozitivno ocenilo možnosti sodelovanja, 
zato je predsednik DŠG ob tej priložnosti povabil pred-
stavnike študentov lesarstva in gozdarstva na delovni 
obisk v Slovenijo, od 17. do 21. 4. 2001. 
Primerjava naših programov in literature z njiho-
vimi je pokazala, da so si programi še zmeraj dokaj 
podobni, zato smo pripravili spisek literature, ki bi jo 
lahko dodatno uporabljali tudi naši študentje. Zanimiva 
je zaradi kakovosti ter cene (ta z našimi ni primer-
ljiva). 
Taka srečanja, kot je bilo to na Pokljuki, lahko tudi 
v najbolj nemogočih razmerah pritegnejo sto in več 
smučark in smučarjev iz gozdarskih vrst. Prav pa bi 
bilo, da bi tako prireditev s svojim obiskom podprli še 
predstavniki našega gozdarstva: MKGP, ZGS in ZGD. 
Najbrž bi jih lepo sprejeli. 
V imenu vseh udeležencev se še enkrat zahvaljujem 
vsem iz GD Bled za odlično organizacijo tekmovanja. 
Prav tako pa hvala vsem, ki so jim pri tem tako ali 
drugače pomagali. 
Na ZGD že nestrpno pričakujemo ponudbe za orga-
nizacijo jubilejnega 1 O. tekmovanja. 
Janez Konečnik 
Obisk pri dekanu Šumarske fakultete v Beogradu 
Vse zainteresirane, podjetja in posameznike vabimo, 
da vse informacije o tem poiščejo na naši spletni 
strani www.drustvo-dsg.si (ali stari naslov 
www2.ames/ guest/jvizja) ali direktno preko e-maila 
klemen.bizjak@kiss.uni-lj.si. 
Klemen Bizjak 
Mednarodno odmevne revije za gozdarstvo in njihov dejavnik vpliva 
UVOD 
Objavljanje rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela 
v tujih, mednarodno odmevnih znanstvenih serijskih pub-
likacijah postaja sestavni del vsakega znanstvenorazisko-
164 
valnega dela. Je namreč eden od pogojev Ministrstva za 
znanost, šolstvo in šport za pridobitev raziskovalnih pro-
jektov. Tudi na univerzi je objava v mednarodno odmevni 
reviji eden od pogojev za habilitacije pedagogov. 
GozdV 59 (2001) 3 
DOLOČANJE DEJAVNIKOV VPLIVA 
Ameriški inštitut za znanstveno informiranje ISI 
vsako leto znova določi vrednost dejavnika vpliva prek 
4.000 revijam, uvrščen im v zbirko SCJ Journal Citati on 
Report (JCR). Pregled izdela na osnovi odmevnosti 
člankov, objavljenih v izbranih revijah, za vsako leto 
posebej. 
Odmevnost objave in analiza odmevnosti zamakneta 
letnico veljavnosti dejavnika vpliva od koledarskega 
leta za leto in pol nazaj. Zato je v letu 2001 veljaven 
dejavnik vpliva tisti iz leta 1999, kije hkrati najnovejši. 
Množica revij je urejena po različno obsežnih tematskih 
skupinah. Za vrednotenje uspešnosti raziskovalnega 
dela delavcev univerze je za vsako tematsko skupino 
pomembna mediana vrednost dejavnikov vpliva v sku-
pino vključenih revij , število dodeljenih točk za posa-
mezno objavo pa je odvisno od ranga uvrstitve revije 
znotraj tematske skupine. Za potrebe pridobitve pro-
jektov MŠZŠ se uspešnost objave izračuna po znani 
formuli 2 + 3 IF/X, pri čemer je X mediana vrednost 
dejavnika vpliva za posamezno tematsko skupino. 
V letu 2001 je IZUM, Inštitut znanstvenih infor-
macij iz Maribora, zbirko SCI-JCR vključil v sistem 
COBISS in s tem vsem zainteresiranim omogočil eno-
staven dostop do infonnacije o potencialnem viru 
objave. Dosegljiva je v segmentu specializirane baze 
podatkov, kjer so med drugimi zbirkami na razpolago 
tudi zbirke z vrednostmi dejavnikov vpliva za posa-
mezno leto od 1994 naprej. Vrednost dejavnika vpl iva 
se s tega mesta avtomatsko vključuje v segment biblio-
grafija raziskovalcev znotraj COBISS-a, letnica objave 
je vodilo za izpis vrednosti dejavnika vpliva in za izra-
čun pripadajočih točk. 
PREGLED MEDNARODNO ODMEVNIH REVIJ S 
PODROČJJ GOZDARSTVA 
Na pobudo raziskovalcev Gozdarskega inštituta Slo-
venije in pedagogov Oddelka za gozdarstvo in obnov-
lj ive gozdne vire na BF v INDOK službi Gozdarske 
knjižnice vsako leto izdelamo pregled mednarodno 
odmevnih revij s področij gozdarstva in vrednost njiho-
vih dejavnikov vpliva. S tem jim želimo olajšati izbiro 
ustrezne revije kot potencialnega vira njihove objave. 
Tematska skupina za gozdarstvo vklj učuje 29 revij, 
navedene so v preglednici l. 
Trenutno veljavna mediana vrednost dejavnika 
vpliva za gozdarstvo je 0,658 in je višja od doslej vel-
javne. Večini revij je vrednost dejavnika vpliva porasla, 
vodilnima dvema za 0,3 in 0,5 točke. 
GozdV 59 (2001) 3 
Kn~iže..:T~ 
Preglednica 1 V zbirko SCI vključene revije s področij 
gozdarstva in njihov dejavnik vpliva (lF) za leto 1999, veljaven 
v letu 200 1 
Naslov revije Dejavnik vpliva 
(IF)1999 
l. Tree Physiolozy 2,042 
2. Journal of Vegetation Science 1,957 
3. Agricultural and Forest Meteorolozy 1 466 
4. Plant Ecolozy 1,339 
5. Trees- Structure and Function 1,278 
6. Canadian Journal of Forest Research 1,058 
7. Forest Science 1 034 
8. Holzforschung 0,995 
9. Forest Ecolozy and Management o 962 
10. Natural Areas Journal 0,736 
Il. Journal of Forestry 0,735 
12. lawa Journal 0,722 
13. Forestry Chronicle 0,687 
14. Annales des Sciences Forestieres 0,681 
15. European Journal of Forest Patholozy 0,658 
16. Biomass and Bioenergy 0,615 
17. Scandinavian Journal of Forest Research 0,573 
18. Wood and Fiber Science 0,550 
19. Silvae Genetica 0,5 13 
20. New Forests 0,506 
21. Agroforestry Systems 0,500 
22. Forestry 0,493 
23. Forstwissenschaftliches Centralblatt o 410 
24. Wood Science and Technology 0,373 
25. Forest Products Journal 0.336 
26. Allgemeine Forst- und Jagdzeitung 0",324 
27. International Journal ofWildland Fire 0,264 
28. Al Applications 0,171 
29. Anna Is of Forest Science o 000 
(V1r: SCI Journal C1tatiOn Reports 1999, COB!SS) 
Na vrhu lestvice ni sprememb, še vedno gre priznanje 
v gozdarstvu za prvo in najbolj odmevno revijo reviji 
Tree Physiology z visoko vrednostjo dejavnika vpliva. 
Za 20 revij opažamo povečanje vrednosti dejav-
nika vpliva v primerjavi s prej veljavnimi vrednostmi, 
sedmim revijam se je vrednost dejavnika vpliva zni-
žala, med njimi tudi tretje uvrščeni reviji Agricultural 
and Forest Meteorology. V tematsko skupino gozdar-
stvo so se vključile tri nove revije (Wood and Fiber 
Science, New Forests in Anna Is of forest Science, žal 
vse tri v knjižnici nedostopne in zato nam nepoznane). 
Izpodrini le so revije USDA - Research Paper, Illahee, 
Wood Science and Technology in Vegetatio. Slednja je 
dosegljiva tudi v naši knj ižnici in je ena redkih revij s 
področja fitocenologije, zato predstavlja njen odbod z 
liste pomembnih in mednarodno odmevnih gozdarskih 
revij veliko izgubo. 
Zadnja ocenitev mednarodno odmevnih revij, katere 
rezultate predstavljamo v tem zapisu, izkazuje veliko 
dinamiko spreminjanja vrednosti dejavnika vpliva. Štiri 
165 
Prc~ lcdn~e" 2· Revije, dosegljive v Gozdarski knjižnici, in njihov 
dejavnik vpliva (IF) za leto 1999, veljaven v letu 2001 
Naslov revije Dejavnik vpliva 
(IF)I999 
l. Alll(emeine Forst- und Jagdzeirung 0,324 
2. Am bio 0,929 
3. Annales des Sciences Forestieres 0,681 
4. Anzeiger fiir Schadlingskunde 0,174 
5. Canadian Journal of Botany 1,039 
6. Canadian Journal of Forest Research 1,058 
7. Conservation Biology 3.24 
8. Ecology 3,573 
9. Ecological Applications 2,784 
1 O. European Journal of Forest Pathology 0,658 
11. Forest Ecology and Management 0,962 
12. Forest Science 1,034 
13. Forstwissenschaftliches Centralblatt 0410 
14. International Journal of Geographical 
Information Systems 0,940 
15. Journal of Ecology 2 510 
16. Journal of Foreslry o 735 
17. Journal of Vegetation Science 1,957 
18. Journal ofWildlife Management 1,346 
19. Wildlife Monographs 4,444 
20. Landscape Ecology 1,396 
21. Landscape and Urban Planning 0,340 
22. Mycological Research 1,158 
23. Mycorrhiza 1,09 
24. Molecular Ecology 3,442 
25. New Phytologist 2,156 
26. New Scientist 0.635 
27. Scandinavian J. ofF orest Research 0,573 
28. Scientific American 1,7 11 
29. Silvae genetica 0,513 
30. Tree Physiology 2,042 
31. Trees - Structure and Function 1,278 
32. Trends in Ecology and Evolution 7,62 1 
33. Zeitschrift fiir Jagdwissenschaf\ 0,250 
34. Annals of Forest Science 0,000 
(Vtr: SCl Journal Cttatton Reports 1999, COBISS) 
revije so uvrščene občutno višje kot v predhodnji oce-
nitvi. Najbolj je vrednost porasla reviji Forest Science, 
ki se je s 24. mesta prebila na zavidlj ivo 7. mesto. Velik 
premik so v svoji kakovosti dosegle tudi revije Journal 
ofForestry (dvig za 10 mest), Forestry Chronicle (dvig 
za 9 mest) in Biomass and Bioenergy (dvig za Il mest). 
Slednja je ob predzadnji ocenitvi zdrsnila po lestvici 
za 7 mest Posledično so tri revije občutno zdrsnile 
po lestvici, revija Forestry za 14 mest, revija Wood 
Science and Technology za 13 mest in revija Al Appli-
cations za 11 mest 
Reviji Silvae Genetica in Allgemeine Forst- und 
Jagdzeitung sta ohranili isti rang, kot sta ga imeli pred 
166 
letom, obema paje porastla vrednost dejavnika vpliva. 
Obe sta zanimivi kot potencialen vir publiciranja za 
naše raziskovalce in sta dosegljivi v naši knjižnici. 
Dinamiko spreminjanja vrednosti revije lepo prika-
zuje tudi revija European Journal of Forest Pathology, 
ki je bila ob predzadnji ocen itvi uvrščena pet mest višje 
kot do tedaj, zadnja ocenitvi pa jo ponovno uvršča šest 
mest nižje. Ali njena kakovosti dejansko tako zelo niha, 
se lahko prepričamo tudi sami v naši knjižnici. 
V GOZDARSKI KNJIŽNICI DOSEGLJIVE REVIJE 
IN NJIHOV DEJAVNIK VPLIVA 
V gozdarstvu so prisotne tudi vsebine drugih znan-
stvenih disciplin, ki so v zbirki SCI - JCR razvrščene 
v druge tematske skupine. Za vse v naši knj ižnici dose-
gljive tuje revije smo izdelali pregled njihovih dejavni-
kov vpliva. Te revije so predstavljene v preglednici 2. 
Od 315 revij, kijih prejemamo v naši knjižnici, je 
tujih 228. Med njimi izstopa 80 tehtnih in mednarodno 
odmevnih revij. Samo 33 od teh je dovolj kakovostnih 
za uvrstitev na lestvice z dejavniki vpliva. 14 od njih 
se uvršča na gozdarsko lestvico, nekaj med njimi je 
uvrščenih v tematsko skupino ekologija, druge v kme-
tijstvo, rastlinske vede in druge. 
Pomembne revije iz naše knjižnice, kot so Wildlife 
Biology, Plant Talk, Forest Genetics, Forest Genetic 
Resources, Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, 
Centralblatt fur das gesamte Forstwesen, Conservation 
Biology, Global Biodiversity, Journal of Forest Econo-
mics, Journal of Forest Engineering, Canadian Journal 
of Remote Sensing, presenetljivo niso uspele prodreti 
med najbolj odmevne. Nekatere so še sveže, objave v 
njih premalo tehtne in zato manj odmevne, druge izha-
jajo v nemškem jeziku, kar zagotovo manjša odmev-
nost objav in s tem otežkoča uvrstitev na omenjeno 
lestvico. Dejstvo pa je, da je lestvica dovzetna za spre-
membe in da imajo tudi omenjene revije možnost uvr-
stiti se nanjo. 
Viri 
KOLER-POVH, T., 1999. Dejavnik vpliva pri revijah s področij 
gozdarstva in vrednotenje rezultatov raziskovalnega dela po 
merilih Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Univerze v 
Ljubljani.- Gozd V, let. 57, št. 9, 412-415. 
---,Science Citation Index- Journal Citati on Report 1999. Dose-
gljivo prek sistema COBISS, segment Specializirane baze 
podatkov, URL naslov:http://www.izum.si 
Teja Koler-Povh 
GozdV 59 (2001 ) 3