Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo 9. oktobra 1932 Štev. 232 a Cena 2 Din * m* Mana V ^^^ m ^^^m ^ 10.349 za m ^^M Praga-Dunaj 84.797 ^v AHmiv uprava: jeva 6, telefon 2993 nočna 2996, 2994 in M9I ——— Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Naročnina mesečno '23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Jredništvo je v Kopitarjevi al.6/111 Telefoni oredništva: dnevna služba 2*5» Osvežimo spomine (K obletnici koroškega plebiscita.) »Hvala Bogu za obletnice,« je zapisal nekoč angleški publicist Garvvin, >kajti sicer bi popolnoma pozabili na največje dogodke naše zgodovine.« Koroški plebiscit, akoravno tako tragičen po svojih okolnostih, v katerih se je izvršil, kakor po svojem izidu, spada med velike datume naše slovenske in jugoslovanske zgodovine, katerih obletnice nam morajo biti svete, da se spomnimo svojih zgodovinskih grehov in da obnovimo sklepe, da jih v bodočnosti .ne bomo več ponavljali. Zgodovina nain je enkrat šla na roke. To se pri nas Slovencih dogaja dokaj redko, toda 1910 in 1020 je bila z nami. Po dolgih desetletjih čakanja, dela, trpljenja in nad se je Slovencem nudila prilika, da zberejo brate onkraj Karavank, da zaokrožijo svojo kulturno enoto po zamislih koroških velikanov Matije Majarja Zilskega in Einspielerja. 2e smo zadihali za kratko dobo časa v skupnem svobodnem zanosu, Slovenci tu in Slovenci onstran Karavank, že smo vihali rokave, da gremo skupun na delo za naš skupen rod in skupen dom, toda naenkrat nas je obdala loma hudourja in ko so se dvignili oblaki, so zopet štrleli visoko in nepremagljivo med njimi in med nami skalnati grebeni Karavank, katere smo mislili podreti za vedno. Od takrat je minilo polnih 12 let. Ti sivi vrhovi na našem severu sc niso ponižali, nasprotno, zdi se nam, da so zrasli še višje proti nebu, kajti vedno večje jc število onih Slovencev, ki svojih bratov oustran pe pogrešajo več v svojem domu. Tako razgrinja čas, ta najhujši nasprotnik lepih čuvstev, svoj paj-Čolna pozabljivosti nad nami vsemi, stare ljubezni ugašajo, nove se pojavljajo, in brez prevelikih notranjih žrtev, tako se zdi, bi bilo mogoče danes izbrisati iz spomina vse, kar nas je svoje dni vezalo na koroške Slo.onee. Prav lahko, ako bi ne bilo teh jubilejev, teh obletnic, ki nas pretresejo in ki razgibljejo vso šaro interesov in konjunktur, katero je nanosilo vsakdanje življenje v naša srra ter ponovuo razpalijo vsa ruvstva. ki ao na« svoje dni bodrila k velikim dejanjem. Ob teh obletnicah na.-postaja sram, en dan. dva, potem pa pride zopet čas in razpenja svoj pajčolan... Ali ni res tako? Mi ni lo resnična podoba »stališča, ki gn zavzemamo do koroških Slovencev*? ; Prav bi bilo, uko bi iz teh obletnic potegu il i 'par koristnih naukov. Na umu sta na m dva. ki nam oba odkrivata nekatere značilne poteze nu*«ca narodnega značaja. Ako se preselimo nazaj v dobo pred koroškim plebiscitom, bomo opazili, du nas je takrat obdajal optimizem, ki ni bil več čednost, ampak naravnost nepremišljenost. Koroška bo naša, tako je takrat šlo od meje do meje! Kako pa naj bo ludi drugače? Posebni vluki so vozili rodoljube na koroške tabore iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije. In lam so drug drugega navduševali in prepričevali, da je plebiscit že zagotovljen'. Vsako še tako rahlo opozorilo, da je poleg širokih gest potrebno ludi podrobno delo in malenkostna priprava, je utonilo v morju optimizma in dobre volje. Med tem pa je nasprotnik delal nn tih^m in previdno. Vedel je, da je v«aka duša svet zase iu da je treba pridobiti vsako na svoj način. Vedel je osobito, da človek drugače misli, kadar je doma. trezen, pre-vdaren in skeptičen, drugače pa nn innnifesta-riinh. kadar ga potegne s seboj razpoloženje mas rli gn hipno upijnni lepa beseda ali pa ubrana pesem. S smejočimi obrazi smo čakili. takrat, in srca so nam prekipevala optimističnih čuvstev. Nato je prišel poraz. Nato je prišlo ponedeljkovo razpoloženje po prekrokani noči. ko nikdo ne ve, kako je prišlo do vsega tega in od česa ga prav za prav boli glava. S strmečtmi očmi smo pogledali proti severu, kjer se razprostira siva stena Karavank. In ker smo dobrega srca. nas je zagrizlo, prav iskreno nas je zabolelo in v tej boli smo prisegli: ne pozabimo vas! To jo bila doba do plebiscita. Nato je napočila druga, ki nosi pečat največjega pesimizma. Ko smo se prepričali, kako nehvaležno ie bil poplačan naš optimizem — ne naše delo — potem smo se skrili pod odejo pesimizma, črnogledi, nezaupni, resigni-rani. Kaj se bomo borili za koroške Slovence, ko liiS ne pomaga! In šli smo iskat v mednarodne pogodbe, ua mednarodne konference, v strategična in diplomatska razmotrivanja razlogov, s katerimi bi sami sebe prepričali, da je vsako delo za reševanje koroških Slovencev brezplodno, potrata truda in časa. In če se kdo danes usodi iu plašno dvigne svoj glas, češ, da še ni vse izgubljeno za onega, ki hoče, da mednarodne pogodbe tie zavirajo zgodovine, ampak samo registrirajo logiko zgodovinskih dogodkov, da bo takoj potlačil naš slovenski pesimizem. Vse naše delovanje- za koroške Slovence Irpi pod leni neznosnim pesimizmom, ki je pomoril že dokaj lepili iuicijativ in podavil mnogo koristnih načrtov. Kaj, onemogočil je naravnost vsako podrobnostno sodelovanje od naše strani pri kulturni obrambi naših koroških bratov! Zato ker ie rodil brezbrižnost! Ta nas slovenski optimizem pred velikimi dogodki in la naš pesimizem v neprilikah sta nam pokvarila že mnogo lepih priložnosti — in to ne »atno v pogledu koroškega vprašanja — zato, ker nam eden in drugi jeniljeta voljo do sistematičnega, vztrajnega, neoklevajočega in smotemega dela za dosego cilja, ki smo ga spoznali za dobrega. Zato Irdimo, da bi bilo v interesu našega dela •la splošno in posebej še v interesu naše skrbi za koroške Slovence, ako bi se ob priliki obletnice žalostnega dogodka v naši zgodovini nekoliko osvobodili teh polez našega narodnega značaja ter pustili, da zavlada optimizem, kadar stojimo pred težkimi, skoroda neizpeljivimi deli, in dn nas vodi skeptična previdnost, kadar izgleda, da ie vse naokrog nns dobra Ozadje romunske krize Romunski „hmet" ima 20 miljard Din zemljiškega dolga - Ni verjetno, da bo kralj sprejel demisijo Belgrad, A okt. (telel.) Vajda Vojevod, ki je šele pred kratkem prevzel predsedstvo romunske vlade, se je moral podati v kraljevo palačo ter vrniti najvišjemu gospodarju zemlje mandat predsednika vlade. Listi so raztrobili po vsem svetu — brez dvoma je Titu-lesco sam sodeloval pri tej propagandi — da je vladna kriza bila neizbežna zaradi Titulescove de-misije, toda kdorkoli živi v bližini Romunije, bo vedel, da so te govorice prazne. Usodo Romunije danes ne odločuje U ali ona osebno«!, romunska država je danes t rokah drugih sil, ki se ta «ta-tiste ne. brigajo. Bivši predoeduik vlade Jorga se je moral taks rekoč sramotno umaknili tem silam. Vajda Vojevod jim bo sledil in tako bodo drugi nasledniki, dokler se v Romuniji a* bo izvršil oni moralni preporod, ki je la obstanek vsake države neobhodno potreben. Država nima denarja, a banke, industrija in kmet ga stalno in vedno bolj hrupno od nje zahtevajo. Politične stranke vpijejo od vseh strani. Kako naj uatreže katerakoli vlada wm zahtevam. posebno ako so vmešajo še ino?.ens «• li/-ve in Zveza narodov ter po4ilit>jn -v ie m- min« in svoje moralne pridige. Saj je »ine lini Natrija naravnost izgnala ii predrtdmkove palač-profesorja Jorgo in Zvrta narodov je puslala čelo finančnih strokovnjakov, ki »<■ začeli neuiilo»luo brskali po vseh arhivih ter se »ploh obnašali koi paše. ako »inem« verjeti pisanju romun»kili listov. Danes jo inozemstvo zopet zahtevalo, naj »e spremeni zakon o razdolžitvi kmeta. Iu Vajda Vo- jevod mora občutiti zaradi tega grenkobe ministrovanja. Danes je vsa Bukarešta preplavljena z rdečimi in modrimi plakati, s katerimi se poziva narod, naj nažene inozemske eksperte, ki bi radi uničili romunske finance. Seveda je treha te plakate in to pozive brati po romunsko. Kaj pravijo? Prvi takon o rudoliitvi kmeta je namreč predvidel. da se kratkomalo črta polovica vseh kmebkih temljiskih dolgov, druga polovira pa da se z malenkostnimi obrestmi plača v 30 letih. Ta zakon je Romune naravnost navdušil. Takoj se je velikansko »levilo Romunov kar čet no« spremenilo v kmet« ter drvelo r poljedelsko ministrstvo prijavljat svoje dolgove. Ugledni meščani. Iiaukirji in drugi bogataši, ki so si napravili dolgove po barih, pri špekulacijah in pri kockanju, »o .o naenkrat spomnili, da imajo nekje ua deieli malo lelno hi-iro in vrtiček. Takoj so prenesli ves »roj dole na lo ubogo bajto in na la ubogi vrtiček ter vsoto prijavili za brisanje. Tit>ti pa, ki niso imeli ničesar na deieli, so si takoj izposodili denarja iu -o sli kupiti kak jeziček zemlje, da bi mu nato |,aat«vorili ve« moj dolg. Tretji co nalašč delali 'tule*.ve. da bi jih potem država brisala. Na la na-• >n ie bilo v krnil cm rasn prijavljenih .1 milijone in pol >iadolieai|i kmetov« s skupnim dolgom 50 loiliiard lejvv uii »krnelo 20 milijard dinarjev. Iko pomislimo, il* ima Romunija samo 18 mili •uov prebivalcev in da maša njen proračun 12 milijard lejev, poleni se mora človek naravnost i »inejati tej komediji o raidolirvanju kmeta. Zalo je pa ladi razumljivo, da so se Romuni zrov ultirali proti inozemskim finančnim ekspertom. ki predlagajo, naj se la prekrasni zakon n razdolžitvi spremeni. Tako blizu je bila le sreča, sedaj so jo pa odgnali eksperti. Dol i njimi! Ven z njimi! In namesto ck«pertuv je Vajda Vojevod nesel svojo deniisijsko pismo v kraljevo palačo. Ni verjetno, da bi zaenkrat kralj sprejel de-misijsko prošnjo, ker bi ne našel nobenega državnika, ki bj mogel brez pomoči ZN rešiti Romunijo. Iz tega se sklepa, da bo Romunija pač moraU žrtvovati - ruzdolžitev kmetov« in še nadalje tole rirati inozemske eksperte . Bukareit, S okt. i. \ ladna kriza je zaenkrat i rešena. Ministrski predsednik Vajda Vojvod je pri-| šel davi iz Komune v Bukarešt. Čeprav se vlada ! vzdržuje v.-akih izjav, -<> v političnih krogih go-; vori, da kralj ni sprejel demiiije Vajde Vojvod« I in ga profil, da še nadalje vodi vladne posle. Kralj I je dal ministrskemu predsedniku najdalekoaežnej-ša pioblastila tako na finančnem kakor tudi na zunanjepolitičnem polju. Istotako pa je dal avoj pristanek za začasno ustavitev |H>gajanj z Zvezo narodov. Vajda Vojvod bo skušal izvršiti finančno sanacijo na temelju priporočila finančnega odbora Zveze narodov. Vajda Vojvod upa, da bo do tedaj /. lastnimi močmi toliko saniral romunske finance, da bodo obstojali izgledi za ublažitev pogojev fin. odboru. Kralj ludi odohravu Tilulrsrovo demisijo kot londonskega poslanika, ki je do sedaj le ai sprejel. To bo seveda pomenilo močno okrepitev notranjepolitične pozicije Vajde Vojvoda.. JVe hodite v Belgijo Obvestilo belgijskega poslanstva Belgrad. h. oktobra. AA. Naše poslaništvo v Belgiji jo poskilo tole obvestilo: Na tahleva pravosodnega ministra, da bodo policijsko oblasti brci edloga in r podrobnostih poučen« • bivanja iaoicmrvT, ki «o na nereden način in bret dovoljenja pripotovali ▼ Belgijo, »o dobile občin«ke uprave stroge odredbe, da takoj dsiencjo, kako je • takimi inozrmri, in da jih na oajkrajfti način spravijo rez inejo. Ker nekateri naši delavci kljub odloku z dar 13. decembra IM0 od rasa do časa vendarle odpotujejo v Belgijo, meneč, da bodo Indi brez doto- Proti zadrževanju gotovine Tezavriranje gotovine (zodrž*vanje in skrivanje) povzroča zastoj ua denarnem trgu. Zato »c v zadnjem času množijo zahteve interesentov, dn se napravi temu skrivanju konec. Kakor čujemo, dobiva ta misel realno obliko. V svrho vzdrževanja denarnega trga naj bi se izvršil pregled vseh dinarskih bankovcev. Ob tej priliki naj se vaem tistim, ki skrivajo doma brezplodno več. denarja, kakor ga najnujnejše potrebujejo za tekoče posl<>. odtegne primeren odstotek v izmeri do 20?i. Od odtegljaju naj bi bil izvzet oni denar, ki ga imajo denarni zavodi v svojih blagajnah. S takim ukrepom bi v najkrajšem času dosegli popolno likvidnost na denarnem trgu e posledico, da bodo den. zavodi lahko zopet neomejeno izplačevali hranilne vloge, poleg lega pa tudi primerno znižali obrestno mero in bodo celo prišli v položaj nudili nujno potrebne in varne kredite. S tem bo odstranjena najhujša ostrina gospodarske krize, dana pa bo tudi možnost za hitrejši povratek boljše konjuukture. Ta nafrt torej ne predvideva premoženjske oddaje, še manj seveda zaplembe hranilnih vlog. Nasprotno naj se zadržani denar zopet vrne naravni njegovi vlogi in predvsem naj se ščiti oni, ki drži svoj denar v denarnem zavodu in s tem koristi splošnosti. Novi razoroiitveni načrti Pariz, 8. okt. tg. »Petit Parisien« poroča, da jc novi francoski načrt o varnosti in razorožitvi golov ler da ga jc samo še treba predložiti narodnemu obrambnemu svetu in polem ministrskemu svetu. Koroško vprašanje bo postavljeno pred mednarodni forum, kadar bomo mi hoteli, koroško vprašanje bo zopet oživelo, kadar se borno vanj zarili kot črvi in ga ne bomo izpustili. Prevalili bomo mirovne pogodbe, porušili diplomatske predsodke, samo če bomo hoteli in vztrajali. Apelirali smo že na vse mogoče instance za narodne manjšine, apelirali smo na avstrijsko vlado, da naj dii koroškim Slovencem iste pravice, isle privilegije in kulturne udobnosti, kot jih širokogrudno daje Nemcem naša država, »oda bilo je zaman. Zalo bo treba opustiti politiko širokih gest, razprašiti naše stare spomine, se napiti poguma in se spraviti nn podrobnostno delo, pri katerem bo po svoje sodeloval vsak Slovenec z isto nezrušljivo voljo do uspeha. Mi moramo naskočiti Karavanke in ne stati pred njimi s prekrižanimi rokami. Saj bi bil zločin, če bi dovolili, da se nam odtrga ta bistven del našega narodnega telesu, brez katerega mi nikdar 110 bomo celota. V kolikor je bilo pred plebiscitom preveč pogrošnega optimizma, ga je sedaj pre- 1 malo. Dal Bog, da ga nam vrne dvanajsta oblelnica I dnevi", ko smo se ločili od koroških Slovenccvl • OGIASE Ijenja tam dobili službo in se lahko nastanili, kakor se je lo dogajalo prejšnja leta, k* je bilo veliko povpraševanje po delavcih, sc s leni olive-■rajn. da jim I* pod nobenim pogojem ne bo ver mopore in da bi samo vrgli na rento denar za ' voinjo. V sedanjem času r Belgiji ni dela niti za ilnmafr delavce. in česar sledi, da je položaj ta- ! jega delavstva dostikrat več kakor obupen. Knn- ] zalat sam pa jim ne ho mogel pomagali pri po- j vralku domov, ker v te uamenc nima ua razpolago I nikakib sredstev. Balkanske igre Atene. oktobra. A A. Tukajšnji listi sini-patično pozdravljajo prihod loniuiLskrga, turškega. bolgarskega in jugoslovanskega moštva, ki sc udeleže balkanskih iger. katere se začno jutri na atenskem stadionu. Listi podčrtavnjo pomen teli r-|M>rtnih tekem, ki ImhIo mnogo pripomogle k /Nižanju med balkanskimi narodi. za jubilejno izdajo »Slovenca« (dne 16. oktobra) bomo sicer sprejemali še ilo prihodnjega či lrtkn zvečer, vendar bo pa najbolje po-strožen oni, ki nam pošlje cenj. naročilo takoj! Ne zamudite te najbolj ugodne prilike* Naši spori z Bolgarijo Sofija, 8. okt. A A. Bolgarska brzojavna agen cija poroča: Jugoslovanski odpravnik poslov je izročil zunanjemu ministrstvu spomenico, ki našteva več primerov kršitve reda na meji. Glede na enega teh primerov zahteva spomenica, da se skliče ua sejo mešana bolgarsko-jiigoslovanska komisija, da ta primer prouči, kakor to določajo odredbe bol garsko-jugoslovnnske konvencije. Jaz bi si tudi želela kaj takšnega! • „Saj nI nov, samo oprala sem si gc, da je kakor nov!" • Opran je samo? Ni mogoče! • „Vidite, jaz si tudi ns morem omisliti veliko novega. Zato perem vse svoje reči z Luxom 'n vse je kakor novo, če perem i>j ion Odgovor nasilnežev Mehikanska vlada hoče z ognjem in mečem iztrebiti katoliško Cerkev - Tako krutega preganjanja ne pomni novejša zgodovma - Zaman vsa nasihtva Mehikanski vlastodržci s„ na papeževa okroi-eieo »Acerlia aiiiniK, v kateri je sv. oče, kakor jo dolžnost vrhovnega pastirja katoličanov, protestiral zoper protiecrkvene postave, s katerimi hočejo v Mehiki »k bol.iševi.škem načinu onemogočiti katoliško bogoslužje, odgovorili popolnoma na svoj na-t in. Z motivacijo, da papež s svojo okrožnico ščuva prebivalstvo k uepokornosti proti državnim postavam. so izgnali njegovega nuncija iz države, ne da hi hil ta ni; tu odgovoril drugače kakor z dostojanstvenim molkom. V državi Veracruz, kjer so nu krmilu najbolj zagrizeni Iramasoui, pa so sklenili, da se vsi katoliški duhovniki oropajo svojih državljanskih pravic in da se nemudoma zapleni vse cerkveno premoženje. \ mehiški zvezni državi sami, ki je direktno pod upravo osrednje vlade, pa Je skupina vlednih poslancev zahtevala od predsednika, da se postavi pod obtožbo nadškof lliaz, ker edini od 25 duhovnikov, ki tam z vladnim dovoljenjem vršijo svojo službo, ui prosil vlade za avto-rizarijo. da sme škofovati! S temi koraki ie mehikanska vlada učividno dokazala, de noče verskega miru. ampak da premišljeno po načrtu izziva l»oj s Cerkvijo dn skrajnosti. Zakaj razlogi, s katerimi vladni komunike pred svetom opravičuje izgon nuncija, so brez dejanske podlage. Papeževa enciklika sirer odločno obsoja proticcrkvcne postave režima, ker ne žalijo . oktobru 1931, jc Narodna banko izvršila do konca februarja t. I. pretisk svojih bankovcev po 1000 Din z okroglo rozeto. Zdaj pa so se pojavili v prometu ponarejeni tisočaki s falzifieirano rozeto. Opis falzificlrunc rozeto jo tnle: Fal/ifikat so bistveno razlikuje od originala v v.sukoin pogledu. Fnlzlficirann ro.zcta nitmi tiste ostrine, ki jo ima prava. Vse črte so neenakomerne in nn več k rti jih debelejše, posebno belo. Bele. črke Narodna banka kraljevine Jugoslavije!« v krogu okoli glave Knragjorgja so mnogo debelejše, kakor pri pravi rozeti in popolnoma ploske. Pri iprflvi rozeti so te črke tolike in malo izbočene, tako da se vdolbina čuti ua hrbtni struni. Na koncu besede Jugoslavije« v omenjenem napisu je ponarejevalec, ko jc popravljal kliše črke i« v poslednjem zlogu, pretvoril v črko »n«, tu ko dii se nu mestu »Jugoslavije« bere f Jugosla v nje«. To je eden izmed lisiilt znnkov'. ki najprej omogočijo spoznanje fnlzi-fikaiu. Ci ka »J« v isti besedi nu spodiljetlt tlelu ni po\ita nego ravna. Vodoravne belo člke. ki lifeltajajo če/, sliko K a rog jorgjii, so na lulzifikutii debelejše ill so iste debeline kakor modre črte. medtem ko so pri pravi rozeti bele črte zelo line, modre »KI • debelejše : i ji i i, zaradi^ lC&at j' Starši! tudi siltietu im originalu izrazita in jasna, na lal/.lfikutu pa slaba in nejasna. Beln zunanja črta okoli kroga, na katerem je napis »Narodna banka kraljevine Jugoslavijo«. je na falzifikalu prav tako debelejša, omu-ino n t do te črte pa nekoliko nižji nego napravi rozeti. Čipkasti žarki so brez detajlov in nejasni ter z neenakomernimi črtami brez ostrosti in značilnih zlomljenih obrisov, kakor nu pravi rozeti. Odtenki barv so le približni in.se razlikujejo od barv prave ro/.ctc. Zaključek: Glavni znaki zn spozna n jo falzifikntov rozeto so: J. V prvi vrsti ilii p i s - jugu« In v li je-. /. zelo debelimi črkami. 2. Netočnost črt nn risbi. 3. Nejasni obrusi ko ragjorgjeve slike, in 4. Pomanjkanje rcliel« pri črkah nn licu bankovca in vdolbine tui hrbtu. Italijanska razorožitev Rim, 8. okt. ž. Pripravljalni tečaji za sprejem k vojakom, ki so sd vršili po vsej Italiji, niso dali pričakovanih rezultatov v pogledu vpisa mladeni-čev, ki so dolžni, da se v te tečaje vpišejo. Zalo je Mussollni izdal naredbo, da so vsi mladeniči, ki so rojeni v 1. 1012—1014 prijavijo v te tečaje. Ce ne bodo tega storili, bodo oblasti nastopile proti njihovim staršem ter jih kaznovale po zaJtonu od j 20. decembra 1931, reči, da so mehikunski nasilneži v tem oziru čelu prekosili svoje viorniko v rdečem Krcnilu, ki so pač duhovnike oropali državljanskih pravic, kakor iih imajo drugi, niso pa še prišli na idejo, da hi njihovo število postavno kontingentirali. Vse te krivične odredbe in nadaljnja vladna nasilju, ki brez dvoma čakajo katoliško cerkev v Mehiki, pa ne bodo doseglo svojega namena, zakaj mehiško katoliško ljudstvo je danes po prestanem preganjanju poti Callesom še veliko bolj zavedno in pripravljeno na trpljenje iu žrtve kakor pred štirimi leti, ko je isti predsednik Purtes (Sil, ki danes podpisuje neronske odredbe proti Cerkvi, sum prosil papeža, naj bi se sklenil inodus vivendi, da bi se dežela po strašni notranji borbi strank zopet /.edinih«. Portfs (Sil svoje današnje preorienta-eije no bo mogel pred kulturnim svetom opravičiti « tem. češ da modus vivendi ni v ničemer spremenil ustave iz leta 1017, ki da jo sedaj mehikanska \lada enostavno izvaja. Modus vivendi je pomenil Seiitleniansko obljubo republike, da bo določila ustave, kolikor se tičejo Cerkve, izvajala v dobrohotnem smislu v sporazumu s cerkveno hierarhijo. Kršitev gentlomanskega dogovora meče na moralo mehikanskih vlastoilržccv kaj čudno luč in jo še veliko bolj kompromitira v očeh poštenih in kulturnih ljudi, kakor bi jo kompromitiralo odkrito in brezobzirno preganjanje. Mehiški katoličani pa se bodo v svoji borbi lahko čutili okrepljene po sočustvovanju vsega katoliškega sveta in po moralni podpori vsega mističnega slovesa Kristusovega. Potila laž kot sredstvo v borbi zoper Cerkev (da papež poziva mehikanski narod k uporu!) ne ho imela faželjenega ličinka, četudi jo izvrstni fra-masonski tisk Evrope (med njimi seveda tudi Klo-vrnski narod«) ponavlja. Bo dna ... Nevvvork. s. oktobra, tg. Izgon papeškega nuncija iz Mehike je bil snmo začetek zu telo vrsto vladnih odredb proti katoliški cerkvi. V provinci Veracruz so ukinili vsem katoliškim duhovnikom mehiško državljanstvo in konlisci-rnli \se cerkveno Imetje, katero hočejo porabiti zn javne, socialne vzgojne zavode in stične institute. Razen lega grozi duhovnikom \suk čas takojšnja deportacija. Protestantske cerkve pa se te odredbe ne tičejo. Se«a vlade Belgrad. 8. okt. AA. Danes od 11.80 do 15,30 se je vršila seja ministrskega svetu pod predsed-ništvom predsednika vlado dr. Mihum Srskiča. Osebne vesii Belgrad, 8. ktobrn. I. Napredovali so; za računskega uradniku 7. položaj ne skupine pri dravskem poštnem ravnateljstvu Josip Pogačnik,-pri pošti v Ljubljani \ 7. položaj no skupino Franc De.ržaj, pri pošti v Ljubljani II.. Za poštnega uradnika T. položajiie skupine Zorko kain-bič in Rafael TrunVpuš, pri pošti 'Maribor H„ zo poštnega uradnika 7. položujiio skupine Ivan Blausteiner in na pošti v škofji I.oki za poštnega uradnika 7. položaj ne skupine Gabri jel' Ma-nišič. Vipokojen je ing. Vlatevž Knlenič. višji svetnik dravske poštne direkcije \ Ljubljani. Novi pravoslavni škofje Belgrad, 8. 'okt. 1. Danes je dokončal svoje delo sv. arhierejski sabOr, Jti je zasedal v $remski'h Karlovcili preko meseca dni. Na današnji'seji jc bil izvoljen dosedanji niški Škot Dositej za metropoli ta za novo ustanovljeno zagrebško iiadškofijo. Za vikarja škofa s sedežem v'Belgradu je ' izvoljen arhimandrit Vicencije Vujič. Za vikarja škofa s sedežem v Sremskih Karlovcili je postavljen dr. Tihoinir Radovanovič, dosedanji tajnik sv; .sinoda. Za predsednika velikega 'cerkvenega sodišča je bil izvoljen melropolit črnogorski dr. Gavrilo Dužič. Za nove člane sv. sinoda sla ti lit imenovana nit izpraznjena mesta metropolita skopski Josip in Zla-tovsko-strumiški dr. Benjamin, lako da Sestavljala sv. sinod razen škofov Josipa in dr. Benfarnimi' Se škof gornjekarlovški Maksimilijan In zvorniško-tuzlanski Nektarij. Za glavnega tajnika sv. sinoda je imenovan arhimaiidri! Viticfertcije Ptodanov. Bolgrad, 8. okt. AA. Po sporočilu, ki ga je dobilo ministrstvo za trgovino in industrijo, se bo od 5. do 19. aprila 198:5 vršil v Bruslju mednarodni trgovinski sejem. Danes ob 10 dopoldne na občni »bor društvi »Šola in dum« v dvorano Delavske, zbornico! Dr, Pernar aretiran Zagreb, 8, okt. A A. Policijska uprava v Zagrebu jo izdala tale komunike: Policijska uprava v Ziigrchu votli preiskavo proti osebam, ki so razmislilo iu delilo letak« protidržavue ia prevratno vsebine, tiskane v inozemstvu. Kot krivci so bili v Zagrebu aretirani: Pahian Plazinič, Paske Kaliter-lia. Oba iz Splita, Mato Dujmovie, Ivan Pasarič, Pc-tar Paiičič, Jure Košutič in Gjuro Kompfelja. Vsi imenovani so krivdo priznali. V ztezi s tem je hil 5. t. m. aretiran tudi dr. Ivan Pernar, odvetnik v Zagrebu, od katerega so imenovani dobili letake, da jih raidclc. Preiskava se nadaljuje. Kongres pravnikov Dubrovnik, 8. okt. t .Današnje zasedanje pravniškega kongresa je ponovno otvoril dr. Ivo 1'oli-teo, ki jo uvodoma pozdravil delegacijo belgrajske občine, katera je zaradi zakasnitve dospela šele danes na kongres. Ko so bilo prečitane pozdravne brzojavke, so kongresu predložile posamezne sekcije svoje resolucije. Prva sekcija je izdelala in predložila sledeče resolucije: Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije jo mnenja, naj se ne vnaša v novi civilni zakonik ustanova rednega ustni enega testamenta za slučaj, ko jo bilo testatorju vsled izrednih dogodkov nemogoče izraziti svojo poslednja voljo v po zakonu predpisani obliki; dopustno pa je, izjaviti pismeno poslednjo voljo pred dvema sposobnima pričama. Nato je bila prečitana resolucija druge sekcije, ki se glasi: Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije je mnenja, da sodnokazen« skega postopku v pogledu preiskovalnega sodnika za sedlij ni treba menjati. Vse nedostatke vrzeli sedanjega zakonu je treba najpreje točno registrirati. Ko bo pa prišlo do nivelizacije, se bo morala vsekakor povečati garancija za neodvisnost preiskovalnih sodnikov. Da bi se pa preiskovalni sodniki čim bolj usposobili, priporoča druga sekcija, da se naj radi tega na vseh naših juridičnih fakultetah vpelje poseben predmet kriminalogijo s kritni« n.ilfstlko. 1 stota ko je priporočljivo, da ostanejo pre« iskovulni sodniki, ki so se s svojo izobrazbo posebno usposobili za ta položaj, po več let na svojili mestih. Vloga preiskovalnega sodniku v postopku po zakonu o tisku naj so čimpreje izenači z vloga preiskovalnega sodnika v sodnokfizenskeni postopku. Kongres pravnikov, pa posebno naglasa, da jo policijska oblast v sodnokaZenskem postopku samo pomožni organ preiskovalnega sodnika in nič drugega. Nato je prečital dr. Štefan Knezova1 resolucijo tretje sekcije, ki govori o hipoteki na pomorsko brodovje. Resolucija te sekcije naglasa nujno potrebo, dn se čimprej izdela in sprejme nov pomorski trgovinski zakonik, ki pa ne sme biti samo del splošnega trgovinskega zakonika, ampak mora obsegali ves materijal pomorskega trgovinskega prava. Za Knežcvičem je poročal bivši finančni minister dr. Slojadinovič o resoluciji Čelrle sekcije, ki sn nanaša na trošarino. V tej resoluciji se zahtpvo, naj,-se trošarina na sladkor ne znižn, ker l)i sa^s znižanjem te trošarine znižale tudi cene sladkorju, s čemer pa bi 'imeli škodo zopet le kmetje, bi so I>etajo s pridelavo sladkorna pese. V pogledu trošarino ua alkohol smatra kongres, da bi bilo nujno potrebno, da bi se sedaj obstoječi tozadevni zakonski predpisi čimprej podvrgli temeljiti reviziji. S tem je bil današnji dnevni red izčrpan in je bita nato izvoljena nova uprava. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Ivo 1'ollteo, zn prvega pod. predsednika dr. Milan Stojadinovič, za drugega podpredsednika dr. Rudolf Sajovie. v odbor pa so bili. izvoljeni dr. Dragoljub Arangielovlč, Milutin Petrovič, Momčilo Jankovič, dr. Ui.ja Pržič, dr. Josip šilovič, dr. Junij Andrnssy, dr. Nedko Katičič, dr. Metod Dolenc, dr. Janko Žirovnik, dr. Hinko Lu-eovnik, dr. Anton Peric, dr. Matija Vidojevič, dr. Ignac Pavla s. Aleksander Andrijevič, dr. Milan Si« mič iu dr. Nikola Dragovič. Kongres je sklenil, du se bo vršil prihodnji pravniški kongres v Zagrebu. Volna v Južni Ameriki Lapu/. 8. oktobra. :\A. Generalni štab po-ročn, dn je prišlo do prve zračne bitke, odkar traja vojna « Paragvajem. Paragvajska letala so hotela ohsuti z bombami bollvijsko utrdbo Arce. pa so jih bolivijsku letalo pognala v beg. London. 8. oktobra. AA. Reuter poroča i/. Asunciona po neki brezžični brzojavki iz La-pa-zn, ki so jo Iu prestregli, da je prišlo v Bolivij? do revolucije. Vest do sedaj še ui potrjena. Belgrad. 8. oktobra. 1. Danes dopoldne jc bila seja ožjega upravnega odbor« Gluvnc zadružne zveze, ki je proučevala poročila, ki jiit 1)0 predložil odbor v odobritev glavni skupščini dne I", oktobra. Nato .je ra/.motrivula načrt zakona o centralni zadružni blagajni. Berlin, 8. oldobra. Ig. Nemški odgovor na angleško povabilo na londonsko p red konferenco o razorožitv enetn vprašanju, ki ga jo vlada včeraj izročila angleškemu poslaniku \ Berlinu, se sklicuje najprvo na zaupni pakt, ki jc bil sklenjen v zvezi /, jozunsko konferenco in v katerem se priporoča, tla bi se začeli ofieielni razgovori o primerni iit pošteni rešitvi ra/oro-žit\enega vprašanja. Nemška vlada je pripravljena k vsakemu takemu javnemu rn/.govoru. Kot izhodišče za razgovore v Londonu smntrn končno izjavo v lozanski pogodbi, v kateri so države, ki so se udeležile loznnske konference, ugotovile, dn je treba urediti tudi druga vprašanju. pri četuer se je nedvoumno predvsem omenjalo tudi razorožitveho vprašanje, češ, dn jo trobit ustvarili nov red, du se omogoči vrnitev in povečanje zaupanja med narodi v medsebojnem duhu poravnave, sodelovanju In pravičnosti. Po innon,ju nemške vlade, ima biti taka ureditev vodilna misel /a razgOvor, katerega predlagajo Angleži v Londonu, Nasprotno pa bi razgovori nu temelju fru.ljcoske in angleške note o*.I II. in 18. septembra bili malo primerili za ureditev lega vprašanja. Nemški tulgovol' se v svojili izvujnnjili izogiba vsakemu pesimizmu, češ, če bi bile navedene lo/onske formiilu-cijo temelj londonskih razgovorov, jo Jx> nemškem mnenju popolnoma lahko priti do poziliv-jlPKja rezultat«. Kur «(i tiče tenniiui to. ia. - • staii&k, so je sporočilo angleškemu poslaniku, i tla lii nemška vlada Iz'raznih tehulčnili razlogov j bila za nekoliko poznejši termin kot jc 11. oktober, katerega predlogu angleška vlada. London, 8. okt. ž. Pripravljenost nemške vlade, da sodeluje na londonski konferenci, je povzročila v tukajšnjih političnih krogih zelo ugoden vtis. Kljub temu pa vlada precejšen pesimizem in -mislijo,'da konference sploh ne bo. V poučenih diplomatskih krogih zatrjujejo, tla se je MaeDonald odločil zu odgodilev konference le radi tega, tla ito bi dal Herriotu prilike, da odbije sodelovanje v imenu Francije. Vendar pa se ttikaj položaj presoja mirno, ker je Norman Dawes ob .priliki svojega zadnjega obiska v Londoitu izrazil upanje, da jo Francija pripravljena, tla mirno razpravlja o nemških zahtevah pO enakopravnosti v oboroževanju.. Francija Je edino proli lenitl, da se ta pogajanja vršijo v Londonu, v Ženevi pa je llerriot pripravljen, da razpravlja o vseli vojaško-političnih vprašanjih. Dunftjskn vremenska napoved: V Severnih Alpah se bo vreme poslabšalo, temperatura pa zelo /višala. V južnih Alpah večinoma oblačno, deževno iu toplo. Zagrebška vremenska napoved: Možne so Že lokalne nevililc, ve ml a f pn so bo p0(%,nsl liugibnlo It zjasni Ivi. TtMupernlura bo mijbrže nekoliko rta- Kmet v Ljubljani Ljubljana, 8. oktobra. Znašla sva se v pekarni, kjer sem kupoval kruli iu kamor je prišel tudi on. Srednje trden kmet, v prijazni vasi blizu Ljubljani na dolenjski strani je njegova domačija. Pred pekarno jc stal njegov voziček, s katerim se je pripeljal. Spustila sva se v razgovor in moj znance / dežele mi jc pripovedoval med drugim tudi tole: »Čudite 60, kaj ne, da sem prišel kupit kruli v pekarno, namesto da bi po stari navadi kadar pridem v mesto, sodel v gostilni moško za mizo. naročil golaž in pivo ter pošteno zajtrkoval. listi časi so minili, sedaj bom kur na vozu zajtrkoval. Nekaj mesa imam s seboj, žal mi je, du nisem tudi kruha vzel s seboj, dandanes je Škoda vsakega dinarja, ki ga človek izda in ga pusti v mestu.« »Bo že tako, suj res zlepa ne vidiš kmeta dandanes v gostilni in marsikateri gostilničar, ki je bil navezan le nu podeželske goste, sedaj premišljuje ali ne bi pustil obrata, saj so mu izostali skoraj vsi gostje.« »Tudi v Ljubljano bi me ne bilo. da ni bilo sile. Ravno sredi dela mi je nevarno zbolela žena, pa mi jc domači zdravnik svetoval, naj jo takoj z avtomobilom prepeljem v bolnišnico, ker je nevarno — slepič se ji je vnel in operacija jc nujno potrebna, k je naj vzamem denar za avtomobil? Moral bi prodati vsaj enem pre-šiča. da bi kril stroške, če bi sploh mogel prodati prešiča. Pa sem zupregel voziček naložil ženo na blazine iu jo zavil ter jo odpeljal v Ljubljano. Bolj počasi je šlo res. mislim pa da sem jo pripeljal še o pravem času.« »No vaša hiša je šc trdna in ni vam šc-silc, ne!« »Lačni res nismo pri nas nikoli iu tudi sedaj nismo. Suša nam je sicer škodila vendar pa nam je še ostalo toliko ,da bo za doni in tudi za prodaj bo nekaj samo, če bo šlo v denar niuguri tudi po sedanjih cenah. Ampak za obleko bo letos trda. Niti dolga ne morem narediti. tudi če bi ga hotel. Zaklali bomo letos enega prešiča več. da bo za dom. ampak strgani bomo. Sedaj je prišla še ta nesreča z ženo. Prodati bom moral vsaj enega vola, da bom plačal bolnišnico. Pravijo, da je sedaj bolnišnica zelo dra ga?« »Res w podražili tarife iu vi jih boste Že morali plačati, ker plačate precej davka.« Vam v mestu je za bolezen lažje, saj ste skoraj vsi zavarovani, ki imate službe. Kmet mora pa vse plačati. Ko sem se peljal po železnici — po važnih ooravkih, sem bil v tistem oddelku jaz edini .ki sem imel celo vožnjo. Vsi drugi — bili so i z mesta — so imeli ali polovične ali četrtinske, neka ženska jc imela celo režijsko. Kmet res nima nobenih olajšav nikjer. Potem ni čudno, če celo iaz .ki nisem bil nikoli v stiski, včasih nimam dinarja pri hiši. Pridejo otroci in me prosijo za razne zvezke in knjige, kakor zahtevajo v šoli .jaz pa jim moram obrniti vse žepe, da se. sami prepričajo, kako sem suh. Bo kdaj bolje za kmeta?« »Ne veni vam povedati. V mestu tudi ni denarja ,saj če kmet ne more nič prodati ali pa smešno poceni, tudi meščan ne more nič prodati in zopet nič kupiti od kmeta. To je kakor knea ki sama sebi rep grize.« »Kadar Iki kmet prodal po dostojni ceni, Ivo kupčija v mestu oživela. Trgovec ne bo čakal več na pragu in vabil ,jm le z malim uspehom. Samo hitro naj pride ta čas, denar mora krožiti od kmeta do meščana in zopet nazaj. Tako jc bilo včasih in tudi sedaj mora že enkrat priti ta čas.« »Da bi lc bilo! Pa kmalu!« Banovinska cesta Begunje-Sv. Vid Begunje, 6. okt. Dne 19. pr. m. se je vršila kolavdaeija bano-cinsko ceste Begunje—Sv. Vid, ki jc bila s tem izročena v upravo okr. cestnega odbora logaškega. S tem je izvršena stoletna želja, ki je bila glede prometnih zvez skrajno zanemarjena. Sv. Vid (848 metrov) leži na razvodju ljubljanskega barja in cerkniške kotline, je tudi zelo lepa izletniška točka za turiste iz Ljubljane, ki prihajajo skozi iški Vint-gar. Od Sv. Vida imajo sedaj najlepšo zvezo Čez Begunje—Cerknico (izlet na Cerkniško jezero) na postajo Rakek, odnosno tudi cez Bloke v loško dolino ali čez Grahovo v Cerlcnico. Ti kraji so zelo romantični in vabljivi. Nova cesta je torej poleg Gospodarskega tudi turistovskega pomena. OSras ------ - * Ukaz za zgradbo to pomembne ceste je podpisal bivši ban g. inž. Serncc dne. 3. dec. 1929, odlok za prispevni sklad pa dno 25. marca 1030. Naj mu bo na tem mestu še enkrat izrečena iskrena zahvala. Z gradbo ceste se je pričelo meseca aprila 1930 iu končalo oktobra 1931. Cesla. dolga 12.440 m, je s tehniškega stališča zares krasno tlelo in dela čast vodstvu gradbe gg. inž. Jos. Porenti in tehniku Vene Vrhovcu. Gradbeni stroški znašajo skupno 4,160.974.40 Din, ki se krijejo sledeče: 1. Dohodki režijskega odbora 2. Prispevki v breme držav, budžeta za leto 1930-1931 . . . 3. Prispevek dravske banovine 4. Prispevki okr. cest. odbora logaškega (Cerknica)..... 5. Občina Sv. Vid 12.5% . . G. Občina Begunje 7.5% . . Din 2.458.13 Din OOO.OOO,— Din 1,782.258.13 Din 1,425.800.51 Din 222.782.27 Din 133.009.36 Skupaj Din 4,166.974.40 K temu je prišteti še približno 120.000 Din, ki se imajo še izplačati za odkup sveta. To velepomembno delo je torej sedaj končano. Iskrena želja našega okraja je, da se napravi še zveza te ceste od Ilribljanove žage mimo Sv. Trojice na Ravnik (Bloke). Tozadevna preddela, načrti itd. so izgotovljena. Ta del ceste, dolg 6.5 km, bo tvoril zvezo s cestnim omrežjem proti Velikim Laščam in Ribnici. Merodajne faktorje opozarjamo na važnost le ceste in jih prosimo, da pripomorejo k čimprejšnji zgradbi te ceste. Kolavdacijska komisija Vlom v občinsko blagajno Zagorje, 7. oktobra. V noči na petek so neznani vlomilci prišli do nlagajne v občinski pisarni občine Zagorje ob Savi. S posebno pripravo so izvrtali steno »Werllieim« blagajne, v kateri se je nahajalo 18.000 Din občinskega denarja, katerega so seveda odnesli. Ker se zunaj liiše prav nič ne pozna, odkod naj bi prišli vlomilci, so sodi, da so se dali zakleniti v notranjost hiše in eo ponoči izvršili svoj posel. Nato so obiskali še Sokolski dom, kjer sc nahaja kuhinja Kola jugoslovanskih sester za revno rudarsko deco. Prehodili so jedilno shrambo, glasbeno sobo in še nekaj drugih prostorov. Odšli so pri zadnjih vratih, kjer .so tudi prišli. Škoda v Sokolskem domu še ni ugotovljena, vendar ni velika. Občina pa je zoper ilome zavarovana in bo škoda krita z zavarovalnino. Zanimivo je tudi to, da za slorilci zaenkrat še ii sledu. Delavčeva smrt pri dela Jesenice, 7 oktobra. 56-letni tovarniški delavec Matevž Le bar, zaposlen v žični valjarni, je prišel na nočno delo, kakor navadno. Ohranjal je svoje delo, ne da bi se pritoževal zaradi kakih slabosti. Okrog pol dveh zjutraj pa jc rekel tovarišu, naj mesto njega potegne par žarečeh batov iz peči, on pa da se bo malo odpočil. Komaj pa je sedel, so ga obšle slabosti in v nekaj trenutkih je izdihnil. Došli tovarniški zdravnik je mogel konštatirati le smrt, vsled kapi. Lebar je bil splošno priljubjen pri tovariših in vsakdo ga je spoštoval, kdor ga je poznal. Pri KID je bil zaposlen okolu 35 let. V l»etek pa so ga ob obilnem spremstvu ponesli na pokopališče na Koroško Belo. — Mir in nokoi njegovi duši. svojcem naše sožalje. Kulturni jubilej na Jesenicah Jesenice, 6. oktobra. Krekovo prosvetno društvo je priredilo v sredo jako zanimiv Prosvetni večer s pestrim sporedom. Med drugim je predsednik društva tudi omenil, dn je letos poteklo 35 let, odkar je društvo pričelo z gledališkimi predstavami, seveda takrat še v skromnih prostorih gostilne »Pri Markotuc na Savi. Kronist pa je navedel vse bivše predsednike, nekatere odbornike in igralce, ki so v takratnih časih vzpodbujali k dramskim prireditvam. Iz malega početka se je razvilo društvo z raznimi odseki: pevskim, godbenim, dramskim itd., da lahko rečemo, da je. bilo Katol. delavsko prosvetno društvo, kakor se je prej imenovalo današnje Krekovo prosvetno društvo, matica vseh današnjih jeseniških prosvetnih društev, bodisi godbenih, pevskih ali drugih. Skromen je bil ta večer, a po svoji pomembnosti 35-Ietnice, bi se bil lahko vršil na naj-slovesnejši način. Drama »Božji človek*-, ki je preteklo nedeljo zapocela tekočo dramsko sezono, so danes v nedeljo ob 8 zvečer ponovi. Športni odsek Krekovega prosvetnega društva »Borec« ima v torek zvečer svoj redni občni zbor. Dolžnost članstva je, da se zbora v polnem številu udeleži. Na Jesenicah je »Slovenec« skoraj v sleherni hiši, mnogo pa jih jo tudi, ki list kupijo »proti. Zato so Jeseničani upravičeno čakali, kdaj bo nad Jesenice prifrfotal »SlovenČev aeroplan« ter delil nakaznice za enomesečno brezplačno naročnino. Iz poročila, kje in kako se je urednik vozil z letalom, smo šele izvedeli, da se je moral aeroplan Jesenic izogniti. Najbrže zato. da bi se v zraku ne zadušil od tDvarniakeffa dima Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamen ...dobi ga pa lahko vsak! Večina zobnih bolezni izvira iz nevarnega zobnega kamna. Potuhnjeno se tišči za zobmi, jih omaje... in večkrat čisto uniči. Odpravite ga s tem, da zoba redno čistite s Sargovim Kalodontom. Pri nas ja Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinovoleatpoDru.Braunlichu. On odpravi polagoma in zanesljivo zobni kamen in ne pusti, da bi so napravil nov... zobe pa ohrani močne in zdrave 1 VtALO D S M j- Proti zobnemu kamnu Pet mesecev in pet dni Kaj smo izvedeli v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 5. oktobra. Mnogim uašim ljubim gostom, letošnjim, lanskim in vsakoletnim gostom, s.no dolžni, da jim povemo, kako je bilo letos z zdraviliško sezono v Rogaški Slatini. Prašali smo več merodajnib čini-teljev. kako so bili z letošnjo sezono zadovoljni; vsak natn je 6 svojega stališča odgovoril tako, da si moremo ustvariti precej jasno sliko o zdraviliškem pokrelu ua Slatini v preteklih petih mesecih. Kopališčni zdravnik jo dejal: Obiskov v zdravilišču je bilo že še toliko kakor lani; obiskov pri zdravniku, pri tem in onem, pa je bilo mnogo manj ko lani.v — Lekarnar je potožil: >Pri meni so steklenice polne, drugod so denarnice prazne. Žal, da se ne more narediti zamena.« — Kopališčni strežnik in strežnica sta vam vsak čas uslužljivo stopila nasproti: »Takoj bo pripravljeno! Saj letos nismo v laki stiski kakor pred leti, ko so morali gostje pri pomanjkanju sob kar v kopalnih kabinah iskati prenočišča. — Restavrater na Slatini je skomizgnil z rameni, ali ni hotel ali ni vedel povedati, kako se mu je restavracija obnesla; le toliko je rekel: »Kaj pa hočemo v takih časih? Naš rekord je že davno dosežen.« — Brivski mojster jo zdihoval: »Letos niti stroškov ne bom kril. Brivska obrt bo prišla polagoma popolnoma navzdol.:: — Tudi tra-fikantinja se ni mogla pohvaliti: »Ljudje kupujejo večinoma dopisnice. Seveda, zanje je to najceneje, zame pa najmanj izdatno.« — Krojaški mojster je stal ob delavnici z rokami v žepu: >Letos sem imel ves čas enega samega pomočnika, pa še ta ni imel kaj dela.'- Tako gre tožba za tožbo in druga je drugi podobna. Morebiti se je umetnikom, ki so letos nastopili na Slatini, godilo bolje? Tako hudo se jim pač ni godilo kakor ameriškemu sestradanemu kiparju M. Piobertu Panu, o katerem je nedavno pisal pisatelj Luis Adamič. Vendar so tudi umetniki pri vseh svojih nastopih čutili in videli krizo, ki je sedela tu iu tam v praznih sloleh v dvorani. »Zavoljo prijateljev sem nastopil,« se je ljubeznivo tolažil operni pevec Šimenc, >eicer bi bil koncert odpovedal.« Kapelnik opernega orkestra, Anton Neftat, se je kljub vedno prijaznemu in veselemu obrazu vendarle izdal, da mu je tesno pri srcu, da glasbeni koncerti niso bolj obiskani: >Kakšno muziko vendar hočejo ti gostje?!« — Plesni mojster Plečnik se je poslovi! z elegantnim poklonom in še enkrat zatrdil: i>Kakor sem vam že rekel: mladine ni bilo. Premalo je bilo letoviških atrakcij.« — Najdalj in najbolje je še vzdržal zdraviliški ton-film. Tridesetega septembra se je lepo priporočil z zadnjo predstavo. Bilo jc obilo smeha. Wer zuletzt lacht, laclit ambesten. Vendar smo imeli tudi sicer ob sezoni nekaj prav veselih in slovesnih trenutkov. In veselih obrazov 1 Fotograf PelikaD nam jih je nekaj prav j>o-srečcuo zajel. Tako na pr. takrat, ko smo se pripravljali in praznovali dvestoletnico slatinskega zdravilišča. Kdo more in sme reci, da se vse te priprave v dekliških in drugih nastopih niso vršile dostojno v vsakem oziru, primerno in vredno pomembnega slavja in vsega številnega obiska odličnih gostov? Prav zavoljo svojega resnega in plemenitega značaja nam bo ta dvestoleiinca ostala v najlepšem spominu. Ker smo že v Slomškovih spominskih dnevih, povemo še lo, da smo pri proslavi slatinekih vrelcev mislili tudi nanj, ko smo peli: »Slomšek, sol slovenskih koč, pil iz njih je mir in moč.« Praktično veselje je dvestoletnica prinesla vsem zdraviliškim uslužbencem, ker jim je zdraviliška uprava na predlog ravnatelja Ditricha in na privolitev bana dr. Marušiča izplačala vsakemu pripadajočo dnevnico, čeprav je bil: 15. avgust: kol praznik dela prost dan. še druga vesela stran, ki se tiče prav slatinskih vrelcev, bodi nazadnje, pa ne kakor najzadnja, omenjena! Zdravilna svežost in moč slatinskih vrelcev se je prav letos ob dvestoletnici naglašala od vsakovrstnih strokovnih in drugih odličnih oseb in strani. To je prav letos privedlo na Slatino mnogo visokih in imenitnih gostov; med njimi šestero škofov in petero ministrov poleg drugih veljavnih delavcev naše države. Temu slovesu primerno je PRIDITE VSI prijateljice in prijatelji dobre kave na BREZPLAČNO P0SKUŠNJ0 KAVE HAG na linejie zrnate lave brez koleina v ponedeljek dne 10. I. meseca ! VIKTOR Š0BER. Sv. jakoba trg 5 vzrastel obseg razpošiljanja slatinske zdravilne vode. Odprli so se novi gospodarski trgi. kamor se je v številnih zabojih in v 70 vagonih v zadnjih mesecih izvažala mineralna voda Rogaške Slatine. Veseli smo tega slovesa in dviga ne le iz gospodarskega, marveč tudi iz. >oeia!uega, človekoljubnega vidika. Naposled je le duh. ki krepi in bogati telo. Na Slatino pada jesen iu vrtnar Zore bo skorej pred njo iz zdraviliškega parka umaknil vse rastline, ki so trajnejšega pomena. Le pred Madono v Stritarjevem domu še stojita in cvetita dva oleandra; tako bosta stala in cvetela vsaj Se do 11. oktobra, do prve obletnice, odkar je bila postavljena in blagoslovljena la spominska soha tudi v Slomškov spomin. Hrvatski kipar Frangeš si je v avgustu kip ogledal in dejal: Prav je. da tudi takp reči stoje ob Slatini!« V. T. Lončarji so se združili Lončarska produktivna zadruga v Komendi Komenda. Po večletnem pričakovanju imamo sedaj lončarji svojo težko pričakovano zadrugo. Cilj, ki si ga je postavila oblast je. da poživi in izboljša v tukajšnjem kraju lončarstvo. V ta namen je zdaj ustano- Lončarska peč in delavnica vila lončarsko produktivno zadrugo, katera ima najmodernejšo peč, delavnico in potrebne praktične stroje, tako da je .sedaj vse pripravljeno za čimbolj praktičen in najmodernejši obrat. Zadruga je že začela s svojim obratom. Zadruga opozarja vse trgovce, prodajalce lončenih in keramičnih izdelkov in vse vrtnarje, da se pri naroČilih obrnejo naravnost na »Lončarsko produktivno zadrugo, Komenda«, katera jim bo sedaj voliko lažje, kakor je mogel prej posameznik, dobavila čimprej najboljše blago ]*> zmerni tovarniški ceni. Zadruga opozarja vse c. vrtnarje, da v bližajoči jesensko-zimski sezoni pri svojih naročilih cvetličnih lonccv in vseh potrebnih »vaz« za cvetice naslovijo svoja naročila na »Lončarsko produktivno zadrugo v Komendi . Z dobrini blagom, nizkimi cenami in solidno postrežbo si hočemo pridobiti zaupanje. Vso javnost in vse, ki se kakorkoli zanimajo za nas in našo novo ustanovljeno zadrugo, vabimo, da nas pridejo na dan otvoritve zadružnega poslopja sami obiskat v našo lepo Komendo. Kdaj. bomo objavili v časopisih. Kalto se godi Dolenjcem Št. Vid pri Stični, 6. okt Tudi pri nas je v ponedeljek 3. oktobra padala toča. iPosebno močna je bila po onih krajih, kjer so vinogradi. Zlasti čagošče in Debeli hrib sta hudo prizadeta. Trgatev bo letos pičla. Deževje že od ponedeljka naprej traja. Travniki so marsikje že pod vodo. Repa po njivah, ki radi suše kar ni mogla uspevati, se bo še nekoliko popravila. Ker je bilo pa malo krompirja in pese. bo za prašiče kmalu zmanjkalo krme. Še sedaj plačujejo prekupci prašiče pršutnike samo po 5 Din za 1 kg. Ljudje prodajajo, ker sicer nimajo za kaj drugega dobiti denarja. Pa dolgo ne bo to trajalo. Prašičev je malo. V neki va6i, ki šteje 43 številk, imajo samo 17 prašičev. Ker so imeli tako nizko ceno, niso hoteli mladičev za rejo nakupiti. Sedaj pa še za dom ne bodo mogli klati. Prašiči špeharji se bodo gotovo zelo podražili. Saj prašičja mast v trgovini že sedaj velja I5 Din 1 kg. Preteklo nedeljo je v našem Katoliškem prosvetnem domu predaval g. prof. Mlakar o svoje* potovanju na Vezuv in Etno. Predavanje je bilo zelo poučno in zanimivo. Skioplično slike so vse n ITfirnn nnlnnnil- ----1 IVI. . ............ i»ojasniiR. uuoi.uvu uiui. sv jnjaiusatci zeio hvaležni. „Poslužila se bova ugodne prilike tudi v slavnostni številki „S/ovenčeve" 60 letnice", (dne 16. oktobra) je pisala med drugim dne 26. septembra ugledna tvrdka 5rman O Arhar v Št. Vidu nad L/. In Vaša cenj. tvrdka? Samo par dni je še časa za oddajo oglasnih naročil z« Jubilejno številko „SLOVENCA" Čimpreje, tem lažje ustrežemo Vašim željam! Ljubljana Eno leto v boju proti jetiki Ljubljana, 8. okt. Leto dni jo od tega, ko se je osnoval v Ljubljani na pobudo Osrednje protituberkuloine lige s pomočjo OlIZD. ljubljanske in viške občino dispanzer, ki je z enoletnim socialnohigienskim delom jasno dokazal, kako nujno potrebna je bila la institucija v Ljubljani. Dispanzer Osrednje proiitu-berkulozne lige je po smotrenem načrtu začel temeljit boj proti jetiki; jetičnim bolnikom, zlasti pa revnim je omogočil strokovno zdravljenje, hkrati pa jim uredil ua higienski način življenje na domu. Glavno delo dispanzerja je bila seveda izsleditev odprtih jetičnikov, ki so svoji okolici, tovarišem pri delu. družbi, zlasti pa svojim družinam v mnogih slučajih vir — okuženja. Pomagati takim bolnikom iu varovati družbo pred okuzenj-.-m je bila brez dvoma najtežja naloga dispanzerja, zlasti zalo. ker se je dispanzer moral boriti s tolikimi težkočumi. Vzroki, da hodi med nami toliko odprtih jetičnikov, so zlasti v času sedanje krize zelo številni. Slabe gmotne razmere so največji pospeševalec jetike. Revščina prisili delavca, ki je bolan, da dela iu si tako zasluži vsaj kruh, zaradi revščine mora stanovali z družino v nezdravem stanovanju, ki je premajhno, da bi bilo mogoče izpeljati zadostno izolacijo zdravih od bolnika. Silno se pozna tudi pomanjkanje izobrazbe v higienskem življenju. Tako si mnogi nakopljejo bolezen, jo zanemarijo in pridejo k zdravniku šele tedaj, ko je pre-kasno. In vendar je danes jelika ozdravljiva, le v pravem času mora začeli bolnik boj proti njej. Ker je pa vpruv la bolezen tako zahrbtna, da se bolnik često prav dobro počuti in hodi še naprej na delo, okrog sebe pa trosi kali bolezni, ki jih družba, v kateri živi. raznaša. Ivo ga morda po dolgotrajnem bolehauju vrže bolezen na posteljo, je zaradi njega bolnih morda . 1 mnogo njegovih znancev, zlasti otrok. f'e tudi ti v pravem času ne začno boja proti skritemu sovražniku, tedaj mu čez leta slede na isto brezupno pot. Vodja dispanzerja, dr. Prodan, bi i/, svojih drobnih zapiskov vedel povedati vprav strahotne dogodke i/, življenja nesrečnikov, ki jim je vtisnila ta bolezen svoj pečat. Koliko težav ima z bolniki, katere je kljub pomanjkanju primernih zavodov, spravil v kak zavod, kjer so izolirani, tako da s svojo boleznijo ne ogrožajo več okolice. Pa kaj pomaga vse to. l;o se nekateri bolniki ne morejo vživeti v novi način življenja in celo zbeže nazaj k svoji družini, katere bodo okuževali še naprej. Prav zaradi tega je mnogo ljudskošolske mladine že v prvih letih inficirane. in človeka postane groza, če pomisli, da je del te mladine že zastrupljen. Da je bilo delo dispanzerja po enoletnem obstoju velik uspeh in pomemben poskus varovanja družbe pred najbolj splošno in najbolj nevarno boleznijo. dokazuje pregled dela. Lani v oktobru mesecu se je ustanovil dispanzer Osrednje, protituber- kulozne lige in po enem letu ga je obiskalo žo 105(3 oseb. Vseh zdravniških preiskav je bilo 1151, rentgenoloških preiskav pa 1130. Poleg tega je bilo v dispanzerju preiskanih 140 izmečkov in izvršenih 7-12 bioloških reakcij, ki naj bi pokazale, če so bolniki tuberkulozni. Dispanzer je izvršil 259 preiskav krvi in tako z vsemi temi preiskavami dobil sledeče rezultate: od 140 preiskanih izmečkov je bilo 55 izmečkov od Jetičnikov, od 742 bioloških reakcij je pokazalo 400 reakcij tuberkulozno infekcijo. V dispanzerju se je zdravilo 109 oseb, zdravnikom pa je poslal dispanzer 108 bolnikov. V celoletnem delovanju je pri 1656 obiskovalcih bilo v dispanzerju na pregledu le 156 zdravih ljudi. Vsi drugi pa so bili bolni, med temi je bilo 74 z odprto pljučno tuberkuloz'.), 258 z zaprto, torej takih, ki kljub temu, da so bolni, ne okužujejo svoje okolice in 19 sumljivih. Pri 27 bobi i k ili je bila ugotovljena tuberkuloza kosti in sklepov, pri 340 tuberkuloza žlez, pri 5 kožna tuberkuloza in pri (I še tuberkulozna obolenja drugih organov. 150 bolnikov, ki so prišli v dispanzer, je imelo bolezni lietuberbuloznega značaja. Dispanzer pa ni skrbel za bolnike, ki so prihajali na preglede, ampak tudi za take, ki so ležali doma. Vodja dispanzerja je kljub ogromnemu delu obiskal vsaj vsak teden enkrat nekatere bolnike, ki niso mogli v dispanzer. Največje delo pa je opravila seveda njegova pomočnica, zaščitna sestra, ki je napravila v pretočenem letu 532 obiskov po raznih stanovanjih, kjer je pregledala zdravstvene razmeri« in uredila bolnikom in njihovim družinam način življenja. V 170 stanovanjih je našla nevzdržne razmere in le 87 stanovanj je bilo primernih. Jasen dokaz, da je tuberkuloza socialna bolezen. Dispanzer se tudi ni bal velikih stroškov, da bi pomagal bolnikom. Brez odškodnine je posodil mnogo pljuvalnikov, desinfekcijskih sredstev in razdal mnogo zdravil. Siromašnim in najbolj potrebnim jo razdelil 1160 litrov mleka, 403 kg kruha, drugih živil za 500 Din in za 3800 Din bio-uilekii. Poleti je poslal 57 slabotnih otrok, ki žive v slabih razmerah, 1111 kolonijo, kjer so se otroci dobro popravili. Ta kolonija je stala dispanzer 36.000 Din. (>. polaga dispanzer največjo skrb na zdravstveno stanje otrok, je to razumljivo. Suj je mladina bodočnost naroda in če bo že mladina okužena, potem ne moremo pričakovati izboljšanja zdravstvenih razmer pri nas. Ker preti nevarnost vsakemu, je prav, da se včlani pri protituberku-lozni ligi vsak, ki ljubi svoje zdravje. Nerazumljivo nam je tudi, kako je mogoče, da ni pristopila k organiziranemu boju proti jeliki moščanska občina, dasi prav iz nje prihaja v dispanzer največ bolnikov. Prepričani smo, da bo drugo leto dispanzer dosegel še vse lepše uspehe. Upajmo, da mu bodo nn razpolago tudi za to nujna potrebna najskrom-nejšo sredstva. Krekov večer v Unionu i To sepa prileže! Dobrim srcem ljubljanskega mesta f Spet se obračamo na občlnsloo z nujno prošnjo za naše ubožce. To pot prosimo zanje obleke. Vsi, kateri imajo kaj obrabljene ali odvišne obleke, gotovo še niso vse oddali, pa bi bila u dragoceno pomoč ubožcem, ki jim napoveduje tako nezažcljcnl obisk bližajoča se zima. Zato prosimo ose dobrotnike in prijatelje, naj izbero in pripravijo zanje take obleke, da bodo v to pooblaščeni župnijski pobiralci lahko prišli ponjo. Pobirati pa bodo pričeli že z jutrišnjim dnem. Vsak kos obleke (obuvala) je dobro došel. Prisrčno se zanj zahvaljujemo že v naprej in poskrbeli bomo, da prejmejo, ta milodar prosilci, ki so res vredni in potrebni podpore. Obvestita in pošiljke obleke sprejema ludi pisarna Karitativne zveze (Marijanišče, Poljanska cesta 28). Karitafivna zveza. Kaj bo danes ? Drama: Itoksi . Izven. Znižane cene.. Opera: Fra Diavolo . Izven. Znižane cene. »šišensko prosvetno društvo«: drama Mrak t 3 dej. Ob 20.' Prosvela Sv. Krištoi: ob pol 8 igra »Zaklad*. Nekaj lepega! Kino Kodeljevo: T?n že zopet bolje«. Ob pol 4. pol 6 in 8. K A.T no .TT TRI ? Drama: Marij . Red D. Opera: Zftprto. Kino Kodeljevo: TV. že zopet bolje . Ob H. Kočiii) služI)« imata lekarni: danes: dr. Piccoli, Dunajska 0. 0 in mr. Bakarčič; jutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. !€>€>% Vaših želja zmoremo zadovoljili z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo 111 nudimo : datnske obleke volnene od Din 36'— dalje M N plašče > » » 85'— » moške obleke Stol > > 54'— » » > sukno > 114'— » » > kamgarni » 128-— » suknje double » » 78'— » » » sukno črno» > 115'— » Baržuni, barhonti, flanele, pliši itd. po engro cenah Specialna trgovina Novak - Ljubljana bongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi* 0 25 letnica Šentpeterske prosvctc. Agilno in zelo zaslužilo .Šentpetersko prosvetno društvo : proslavi danes teden v nedeljo 16. oktobra, 25 letnico svojega obstoja. Slovesna proslava bo v Rokodelskem domu. Na predvečer, v soboto, bo uprizorjena na Rokodelskem odru ljudska igra pisatelja Janeza •talna Bratje . V nedeljo dopoldne bo v .sv. Petra cerkvi sv. maša za vse člane. Cerkveni govor bo imel g. urednik iu stolni vikar Jože Košiček; po sv. maši pa bo v društveni dvorani slavnostni občni zbor. Zvečer pa bo v Rokodelskem domu družabni večer društva. Na večeru bodo na sporedu mnoge zanimive in zabavne točke. Pričakovati je. da bo naše občinstvo v polnim umevanjem počastilo in so udeležilo prireditev ob priliki tega redkega in lepega jubileja. 0 Pomočniški zbor Združenja trgovcev je na svoji zadnji seji sklenil pozvati vse trgovske pomočnike v Ljubljani, naj redno plačujejo predpisano članarino, ki znaša letno 21 dinarjev. Pomočniški zbor je ustanovil fond za podpiranje brezposelnih članov in je izplačal v zadnjih mesecih nad 7000 Din. Člani, ki neredno plačujejo članarino ali je nočejo plačali, le zavirajo plemenito delo Pomočniškega zbora in onemogočajo podpiranje svojih brezposelnih tovarišev. Odbor Pomočniškega zbora je sklenil tudi na svoji zadnji seji, da bo odslej odklonil podporo vsem onim članom, ki niso za časa službovanja plačevali predpisane doklade. V lastnem interesu članov je tedaj, da ne odklonijo plačila malenkostne doklade ter si na ta način zavarujejo pravico do brezposelne podpore v primeru brezposelnosti. © 1'rmniMiadiii koncert v Zvezdi bo ob lepem vremenu priredila godba 40 pj). Triglavskega v Zvezdi od 11 do 12 dopoldne. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. © Gostilna nn Rožniku vabi na mošt in pečen ice. © Pntnparce, obleke, trenehoat najceneje A. Presker. Sv. Petra cesta 14 Ob 15 letnici smrti Ijani (Kongresni trg). — Dr. Sušnikovi »Akademski poklir; so izšli pred kratkim v drugi spopolnjeni izdaji. Izredni uspeh dovolj priča, kako jo bilo to delo potrebno in da je po svoj kakovosti ros prvovrslno. Ne bo koristilo samo mladini in vzgojiteljem, temveč pride prav slehernemu izobražencu. - Kljub li-ini vezavi in umetniški opremi je cena ca. 100 strani obsegajoči knjigi še vodno jo 10 Din (po pošli dinarjev več). Naroča se pri SKA Starešinstvu v Ljubliani, Miklošičeva 7. — Ali ste že obnovili naročnino na »Slovenca«? Ako ne, storite to nemudoma, ker ste sicer v nevarnosti, tla ne bi prišli v pošte v pri žrebanju za »Slov.« jubilejne nagrade. — Še je čas, da si zagotovite udeležbo pri žrebanju za »Slov.« jubilejne nagrade. Treba le, da takoj naročite vsakdanjo izdajo Slovenca« in potem točno naprej plačujete naročnino. S točnim plačevanjem si zagotovite tudi pravico do podpore za slučaj smrtne nezgode. — Opozorilo! Se vedno poskušajo nekateri zavarovati bolnike brez njih vednosti. Prijavijo jih kot zdrave in ponaredijo podpise. Opozarjamo ,da v ugotovljenih takih slučajih ne bomo izplačevali posinrtnin, špekulante pa bomo objavili v časopisju, ker upamo na ta način odpraviti to grdo razvado. V »pravih« smrtnih slučajih posinrtnine takoj izplačujemo. Zavarujte sebe in svoje domače v korist svojcev! Zavarovana oseba se mora na ponudbi lastnoročno podpisati. Vzajemna zavarovalnica, oddelek »KARITAS«, Ljubljana. — Listnica uredništva: Prijatelju iz Zagorja: Noben dopis ne more biti objavljen poprej, preden ga dobimo s pošte. Koliko časa pa to traja, to ni odvisno od urednikov, ampak menda od vremena. Najslajši kotiček najdeš v slaščičarni P e t r i č e lc — Slovenska revija za fotografe amaterje. Z oktobrom sino dobili prvo številko »Foto-ajna-terja«, mesečnika z foto in kino umetnost. Revija je tako po obsegu, kakor opremi zasnovana s precejšnjim pogumom. Dvajset strani teksta, mod temi na štirih straneh na posebnem papirju 6 krasnih slik je za začetek mnogo. Uvodni članek govori, zakaj smo dobili lastno revijo in kako l)o skušala doseči svoj namen. Članek prof. Siča je v resnici dobra beseda nrladim amaterjem. Recept za drobno /nikasti izenačevalui razvijalec bo dobrodošel zlasti takim, ki včasih od kamere zahtevajo tudi kaj več. Razgledi po filmskem svetu vodijo bralca mimo najvažnejših aktualnosti in kotiček za vprašanja bo našel najbrž mnogo vpraševolcev. Prepričani smo, da bo revija uspevala, saj imamo Slovenci že lepo število fotografov amaterjev. K pogumu v današnjih časih ustvarjati slovensko fotografsko revijo, prav iz srca čestitamo drogistu Gre-goriču. — Opozarjamo na oglas »ILFE«. Drogerija Hafner, Spodnja šiška. Zelo okusno, vedn suele in ceneno! Zendviči, hors d'oeuvri, južlne, vino. pivo, likerji, slaSCice itd. Aranžmaji za čajanke, godovanjn in domaČe zabave. Automatični buffet R10 Šelenburgova 4. Tel. 28-63 — Posode nimate. Centralna vinarna Vam nudi vino v svoji posodi najugodneje. — Specialist zn očesne in ušesne bolezni dr. Dereani ordiniru zopet redno. — Kogresni trg št. 14. — Svojim biagopokojnim hodete postavili nagrobni spomenik zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj-solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljnbljana. Telefon 27-87. — Za jesenska oblačila najboljše in najccnejše blago v specialni trgovini Novak na Kongresnem trgu. — Urbas Marija nasl. Ljubljana, Komenskega ul. 16, najfinejše kranjske klobase na drobno in debelo. — Telef. 2865.' — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josei« vode. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij-ikih trgovinah. 40 kokoši podavtjenih Grosuplje, 7. okt. Take vrste senzacije, kakršna je bila ta, menda Se ni bilo pri nas. Danes so povsod govorili o štiridesetih mrtvih — namreč kokoših, ki jim je zavila vrat v naši vasi takšna ali drugačna »lisica«. Ponekod jih je kar po deset do sedemnajst zadavila in odnesla. Ta »lisica- se je spravila nad kokoši že zgodaj zvečer — že ob sedmih, pa jo kljub temu niso mogli zasačiti. Kam je odnašala kokoši? Prostora ni imela posebno določenega in je pustila kokoš, kjer se ji je pač zdelo. Ali je kokoš zakopala ali jo je pa pustila v kakem grmu. Tako se je izvršil lak »pogreb' tudi na pokopališču: zjutraj so namreč videli na nekem grobu perje, ki je molelo iz zemlje. Sprva so mislili, da je perot kake po-stovke, toda stvar je bila preveč sumljiva. Ne bodi len je nekdo potegnil za perot in glej — celo kokoš je potegnil iz groba. Tako so dobili na mnogih krajih zakopane kokoši, od katerih so se videli na površju razni deli: eni glava, drugi noga, zopet drugi perje itd. Nekatere so bile zakopane ludi na gnojiščih, druge zopet kje drugje. Sedaj nastane vprašanje, kdo je vse to delal. Da bi bila res lisica, je skoraj nemogoče verjeti. Če bi bila, bi kokoši romale v gozd in jih ne bi sredi vasi zakopavala. Misel, da bi to delal človek, je skoraj izključena. Ne veni, zakaj bi kokoši davil in jih zakopaval, ker to mu ne bi nič koristilo. Pač pa bo skoraj gotovo to, da jih je podavil in jih nakopal pes volčje pasme. To potrjuje dejstvo, da ■a prihajajo iz obmejnih krajev vesti, da se dovo-jujejo avstrijskim dvolastnikom v naših krajih vinotoči. To bi bilo treba na vsak način preprečiti, da se na ta način prisilijo, da vsaj svoje lastno vino izvozne iz drZuVOk Dopisna trnovska šola v LfuDlfanl PRflŽflKOVfl 8-1. začenja zavoljo želja Številnih uovopriglaSencev z novimi rednimi dopisnimi teCali 12. ohfobra 11. Poučuje: Knjigovodstvo, korespodenco, nemščino, francoščino, stenografijo itd. itd. Vse informacije brezplačno. Uradne ure : Vsak delavnik 8—12 in 2—6 Vsako nedeljo in praznik od 10—11 Vital Vodušek: Nedeljske misli Matej 18, 23—35: Takrat je povedal Jezus svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je hotel napravili ralun s svojimi hlapci. In ko je pričel računili, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisol talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, njegovo ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je predenj padel in ga prosil: ,Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.' Usmilil se je gospod tega hlapca, ga oprostil in mu dolg odpustil. Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga zgrabil ter davil, govoreč: ,Plačaj, kar si dolžan!' Njegov sohlapec pa je predenj padel in ga prosil: ,Potrpi z menoj in vse ti povrnem!' Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler ne bi poplačal dolga.., Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ,Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali. nisi bil tudi ti dolžan, usmiliti se svojega solilapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil'(" In razsrdil se jc njegov gospod in ga izročil mučiteljem, dokler ne bi poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če is srca ne odpustite vsak svojemu bratu.* To priliko prav za prav šele danes razumemo; tako velikih dolgov včasih nismo bili vajeni. 60 mi' lijonov! Morda je bil dolg, bolj verjetno poneverba. Čisto sodobno. Samo rešitev je različna: danes odpuščajo, odpisujejo, če izterjati ne morejo; gospod pa je odpustil, ker je bil dober. To so po leze nebeškega Očeta. Sprememba prizora, Tisti, ki je prej prosil, zdaj terja. Prej je klečal, zdaj davi. Pa ne gre niti za 100 dinarjev. Zadnja slika: veliki zadolienec spet pred gospodom. Gospod je odpuščal, oprošče-nec divjal. Konec! »Ti si bil dolžan usmiliti se Ljubezen piše dolžnosti, piše zakone. Kazen j« trda in nenavadna iz Jezusovih ust: mučenje. Kakor je sodil srednji vek. Jezus sam je postavil kakor v silueti v ozadje svojega Očeta. Ne gre za podrobno enakost; le za glavne obrise in poteze iz prilike. Ta je pa tudi za nas čisto sodobna. Vso zemljo tlači bridka človeška zadolženost; nad njo pa se razpenja v svetlem loku božja ljubezen. Opravičujoča, odpuščajoča. Svet naravnost blazno žali Boga. Svet ne dela samo, kakor bi ne bilo Boga; svet se poslavlja proti Bogu in ga mori in ubija. Božji red je spačen v krivico in sovraštvo. To ni samo 60 milijonov. Vsak posameznik je bolj zadolžen. A svetli čudež: božja ljubezen lajša in briše vso to zadolženost, da ji ni treba terjati in pogubljali. To zmore le neskončna ljubezen Boga. Človek pa je slabši od živali. Ne vrača niti one ljubezni, ki bi jo bil dolžan. Niti koščka ljubezni, niti sence odpuščanja. Ljudje hi samo lam še odpuščali, kjer ni dolga. Izgubili so merilo o vrednotah; a vendar so sredi majhnega sveta veliki samo ljubeči ljudje. In nekateri sc zde celo verni. A ludi lo zna samo človek: zdaj klečati pred Bogom, hip pozneje daviti prosečega. Gospodarska zadeva, kajne? Proč z ljubeznijo. Vse do zadnje pičice. Do dinarja. Radi reda, radi pravice in ne vem kaj še vse. Nič radi Boga. Nič zato, ker smo vsi zadolženi in so medsebojni dolgovi srca in denarja tako neskončno majhni proti božjim. Poganski svet še ne zna tako delali; tako znajo kristjani, katoličani. V resnici je tako: človek tišči kakor skopuh sto dinarjev svojega uboštva v rokah, pa pozablja na strašni dolg pred Bogom. In nekoč se vendar mora uresničiti: Bog bo pričel terjali, zahtevati; potem mučili. Jezus je to dobesedno napovedal. Strašna vizija. To ni sred,nji vek. To je večni vek pogubljenja. Slovenjgradec Smrtna kosa. Umrla je gdč. Ema Goli, teta daleč okrog znanega tukajšnjega hotelirja g. Karla Gol-la. Pokojnica qe dosegla visoko starost 89 let ter je bila ves čas svojega življenja čila in zdrava. Umrla je nagle smrti in nepričakovano, saj je še na dan smrti dopoldne hodila okrog, popoldne ipa, ko so ji prinesli obed, so jo že; našli mrtvo na postelji. Pogreb blage po-I kojnice je bil v četrtek popoldne ob številni udeležbi v rodbinsko grobnico na mestno pokopališče. Naj počiva v miru. Svojcem pa naše sožalje. Vandalizem. Nekateri ponočnjaki menda niso drugače zdravi, če v svoji razposajenosti ne povzročijo komržekoli kake škode. Prebivalci stranskih ulic se vedno pritožujejo, da so jiin ponoeni zlikovci napravili to ali ono škodo. Pred par večeri so poštnemu uradniku g. Sii-meju z oken njegove vile ob Kolodvorski poti pobrali 7 lončkov z dragimi tropičnimi cvetlicami in jih zmetali na bližnji kup grušča zadaj za vilo. Čebelar g. Iv. Kavs sc pritožuje, da so mu zlikovci ponoči zamašili odprtine na tSefoel-nih panjih, drugemu so potrgali mladike na jabolčnih sadikah, enemu pa zopet polomili lepe oleandre. Vandalstvo,' ki se je zadnje čase raz-paslo, bo t robu ugnati. Osebno vest. Gdč. Katarina Butilo, poštna uradnica na tuk. pošti, je na lastno prošnjo premeščena na pošto v Celje. Prvi sneg. V teku zadnjih deževnih dni je sneg prvikrat v letošnji jeseni precej izdatno zapadel na vrhovih Uršlje gore in pobelil Veli-ko Kopo. Smučarski klub je imel pretekle dni svoj redni občni zbor. na katerem jc bil izvoljen po večini stari odbor /, g. K. Gabronom na čelu in bile določene smernice za zimo. Spori ILIRIJA : MARIBOR Igrišče Ilirije ob fj.V). P red tek mu: pokalni filiale Ilirija i nn. ; Mariiior j uu, Končno so dospeli ŠLAGERjl RADIO SEZONE Pone srečen z. octn nad starim upokojencem Grosuplje, 7. oktobra. V neposredni bližini Grosuplja je Stranska ws, v kateri živi že precej priletni žel. upokojenec Goršič Franc, s svojo ženo Ivano, ki že dolgo časa boleha. Zelo težko hodi in tudi ni sposobna za nikako delo, ker ima eno roko pokvarjeno. Pri njima je tudi njun mladoletni sin Alojzij. Pravzaprav pa je le bolj malo doma, ker je navadno po svetu. Goršič je priden in vkljub svoji starosti zelo delaven človek, ki je kolikor mogoče skrbel za svojo družino. Ponoči od četrtka na petek, ko je po trudapolnem delu legel k počitku, ga je nenadoma začelo nekaj dušiti. V tem trenutku se je zbudil. Soba, katere okna in vrata so bila zaprta, je bila polna dima, pod posteljo pa je gorel ogenj. Sredi sobe je ležala sekira. Mož, ki je bil že precej omamljen od strupenih plinov, je še prišel do vrat, skozi katere se je hotel rešiti na prosto, toda vrata so bila zaklenjena. Poslednjič zbere svoje moči in v zadnjem trenotku se mu je posrečilo, da je razbil vrata in se tako otel gotove smrti. Ogenj pa so še pravočasno pogasili. Naklep se je ponesrečil. Orožniki so zaslišali ženo Ivano, ki je osumljena. Več bo pokazala preiskava. Nevihta s požarom Grosuplje, 8. oktobra. Že ves teden imamo hude nalive, enkrat tudi s točo, ki pa ni napravila posebne škode. Tudi bliska se in grmi pošteno. Tako je nastala tudi danes zjutraj kmalu po polnoči huda nevihta. Dež je lil kakor bi ga iz škafa ulival, zraven pa se je neprestano bliskalo in grmelo. Dasi ni bilo slišati treska, je vkljub temu začelo goreti okrog poldveh zjutraj pri pos. Janezu Štruklju, po domače pri »Ulčarju«. Pogorel mu je kozolec dvojnik, v katerem je bilo precej krme. Takoj so prihiteli domači gasilci. Ker je vse mokro, ni bilo večje nevarnosti in so ogenj polagoma udušili. Zavarovalnina je menda dovolj visoka. Zagorje Celje Naša obrtna šola je menda prejela naredbo od višje oblasti, da se pouk ne sme vršiti ob nedeljah, O naredbi se je na seji baje že sklepalo, in baje nič sklenilo. Naši mojstri so namreč prezaposleni in se jim kriza nič ne pozna in zato morajo porabljati nedeljsko dopoldne za šolo, Se-reda velika večina vajencev celo zimo ne more k sv. maši. Prezaposlenost naših obrtnikov pa je razumeti tako, da vsi od kraja tožijo, da ni in ni prometa ali »kšefta«, — Bomo videli kaj bo! — V petek ponoči je umrla ga. Javoršek, žena pre-mogarja iz Kisovca oziroma Podkraja. Gospa je žrtev materinstva. Iskreno sožalje! Trhovim Igro s petjem »Za pravdo in srce ponovijo danes popoldne v Društvenem domu. Rudnik zopet kupuje les od naših okoličanov. Pač pa bolj izbira, les mora biti suh in na konceh gladko odžagan, Na take malenkosti se prej ni gledalo. Prej je kmet posekal les, ga naložil in odpeljal k rudniku ter prejel denar. Vse to se ;e izvršilo v enem dnevu. Po novih predpisih gre pa vsa stvar bolj počasi in z zamudo. OZNANILO! ~ Vsem svojim cenj. odjemalcem vljudno spo-roSam, da sem se preselil s svojo čevljarsko obrtjo v hišo g. Šoštariča ter se za nadaljnjo naklonjenost vljudno priporočam. Rovšnik Ivan. Mudi se. Prebivalcem onstran Save je vedno težje radi zaprtega mostu pri kolodvoru. Nad 50 delavcev prihaja vsak dan čez na delo, precej otrok pa v šolo. Pri narasli vodi pa je nevarno s čolnom se voziti, včasih celo nemogoče. Tudi predrag je, enkratni prevoz en dinar, in to tudi za šolarje, ob nedeljah pa celo dva dinarja. Zraven pa še dostikrat precejšna zamuda časa, ker se čolnarju ne ljubi samo enega prevažati in čaka, da se jih več nabere. Prebivalci onstran Save prosijo prizadele činitelje, da pospešijo zadevo z mostom in ga popravijo. Dolma Lendava Novo leto. Židi so praznovali te dni svoje novo leto. Trgovine so bile zaprte. V Dolnji Lendavi in Murski Soboti so bili zbrani vsi Židi iz celega Prekmurja. Zdravstveni dom. Vse je pričakovalo, da bo že letos otvorjen Zdravstveni dom v Dolnji Lendavi. Ko je prišla stavba pod streho, pa so prenehali z vsem delom. Kaj je temu vzrok? Propagandni polet »Slovenca«. Vsi naročniki smo pričakovati, da bo »Slovenec« priletel tudi k nam z letaki. Pa nas je pustil na cedilu, kar vsi naročniki močno obžalujejo. »Slovence., I«, oo-vei nam. zakaj te ni bilo k nami 0 Danes popoldne ob pol 4 ponovi Gledališka družina KPD Molierovo komedijo »Skopuhe. Med odmori igra društveni orkester pod spretnim vodstvom g. dirigenta Zvonka Lenar-dona. Naj nihče ne zamudi te prilike in sd ogleda predstavo. 0 Društveni sestanek rednih članov KPD se bo vršil v ponedeljek ob 8 zvečer v fantovski sobi v Domu. Sestanek za vse člane obvezen. 0 Zborovanje učiteljskega društva za celjski in vranski okraj se je vršilo v soboto 8. t. m. ob polnoštevilni udeležbi članstva. 0 Umrla je včeraj zjutraj na svojem stanovanju v Gosposki ulici št. 19 po kratkem in mukapolticui trpljenju 71 letna zasebnica, žena vpokojonega višjega jetniškega paznika, vzorna krščanska mati ga. Antonija Med ve.še k. Pogreb blage pokojuice bo v ponedeljek ob pol popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Ohranimo dobri in vzorni krščanski materi lep spomin, preostalim po naše iskreno sožalje. & Dar Vincencijevi konferenci. Gg. tiskar-narjn brata Hode sta podarila tukajšnji Vincencijevi konferenci kot šopek na očetov grob 100 Din, za kar se jima odbor najlepše zahvaljuje in želi. da bi našla več posnemalcev. 0 Absolventi državnih trgovskih šol v Celju ima jo danes zborovanje, ki bo obenem usta-novni občni zbor njihovega društva. Zborovanje se vrši ob 8.30 dopoldne \ hotelu Evropa. Občni zbor je združen s skupnim popoldanskim izletom k restavraciji Stegu za Zagradom. Pripravljalni odbor vabi vse absolvente in absolventi-lijo, da se občnega zbora sigurno udeleže, ker le z geslom v Slogi jo moč . bomo ka j dosegli. 0 Redni letni občni zbor Glasbene Matice v Celju se bo vršil v četrtek, dne 20. t. m. ob 8 zvečer v učilnici Glasbene Matice v T. nadstr. & Nabiralna akcija bo v torek. Mislimo, da ga ni človeka, ki bi bil prezrl članke, ki ho jih zadnje dni prinašali časopisi <> pomožni akciji za brezposelne reveže v Cel ju in okolici. Gotovo je vsakemu znano, kaj hoče in česa si želi nabiralna akcija od celjskega prebivalstva. Nadejamo se, da so vsi pripravili skromna darila, za katera so bili naprošeni. Želje nabiralnega odbora so prav skromne. Ne zahtevamo od ljudi liikukih nemogočih žrtev. Glavno je, da seje vsak voljan odzvati našemu pozivu, in misli-> mo. da bodo vsi to breZ obotavljanja tudi storili. Bliža se mogoče huda zima. ki bo mogoče stotine in stotine naših someščanov postavila pred obupno dejstvo, da jim jo življenje skoraj onemogočeno. Zato je dolžnost nas vseli, da tem trpečim vsa j nekoliko olajšamo bedo in pomanjkanje. V torek It. t. m bodo prišli nabiralci. Pobiralo se l>o v mestu med 10 in 12. a v okolici med 14 in 16 uro s posebnim avtom, ki bo nosil napis in oznanil pribori v vsaki ulici s trobent-nimi signali. Zato pripravite skromna darila, ker v torek pridemo! — Nabiralni odbor. 0 Sestanek društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino, podružnica Celje, se bo vršil v torek, dne 11. t. ni. ob pol 8 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma z dnevnim redom: l. Razprava o obrtniškem zavarovanju. 2. Konkurenca in šušmarstvo in 3. Raznoterosti. 0 I/.nred celjskega okrožnega kot poravnalnega sodišča. V pora vinilnem postopanju so nahaja Mantel Karel, slaščičarski mojster v Celju. 0 Ustanovni občni zbor zadruge državnih uslužbencev za nabavo kredita se bo vršil v soboto, dne 22. oktobra t. I. ob 20 v restavracijskih prostorih Narodnega domu. 0 Gledališka družina KPD v Celju ima v torek, dne II. oktobra t. I. ob 8 zvečer v garderobi sestanek radi razdelitve vlog za Bedo«. Pridite vsi. 0 Današnji šport. Danes se vršita dve nogometni tekmi in sicer obe pri Skalni kleti. Prva nogometna tekma bo ob 9 dopoldne med SK Atletik iu SK Laško. Druga pa se vrši ob 3 popoldne med SK Olimp in SK šošlanj. Obe nogometni tekmi sla prvenstveni. 0 Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. 0 Gasilno društvo v Celju naznanja, da ima tedensko službo od nedelje 9. t. ni. do vštete sobote 13. t. m. prvi vod pod vodstvom g. Berne. 0 Slovenščina na lepakih. Na celjskih reklamnih deskah so nalepljeni lepaki nabiralne akci je. Do tu vse v redu, pač bi pa najodločneje protestirali proti mrcvarenju naše lepe govorice. Posebno gorostasen je besedni red, pa tudi ločila niso našla pravega mesta. Kdor piše taike lepake, naj se najprej nauči pravilne slovenščine. Novo mesto V spomin 15 letnice smrti Janeza Ev. Kreka se bere na pobudo Prosvetnega društva v Novem mestu v kapiteljski cerkvi v ponedeljek, 10. t. m. ob pol 7 sv. maša. Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo od 11—12 v mali dvorani. Vhod iz Križati jske ulice. »Pri kapelici«, je naslov ljudski igri s petjem p. Kaziinirja Zakrajška, ki se predvaja danes zvečer v dvorani Prosvetnega doma. Igra je polna lepih ljudskih prizorov, včasih veselih, včasih žalostnih, včasih šaljivih. Ukradeni levi. Verski list »Križ« poroča, da so iz umetno izdelanih klopi pred glavnini oltarjem, ki so stare že 166 let, izginili 3 levi, ki so bili lepo izdelani, so imeli umetniško vrednost ter so bili pritrjeni na konec klopi. Le eden, ki sta ga zob časa in črv močno poškodovala, je še ostal. Znaki Prosvetne zveze se dobe pri tajnici Prosvetnega društva v pisarni g. dr. česnika. Šmasršin pri Kranja Prosvetno društvo je v nedeljo 2. oktobra zvečer otvorilo sezono z igro Razbojniki. Za navaden podeželski oder je ta igra precej težka, pa je slo prav dobro. Obisk je bil zadovoljiv, čeprav se je vršila istočasno še neka druga prireditev za brezposelne... Danes, 9. oktobra pop., ob 4 je ponovitev igre Razbojniki. Pridite zlasti okolicam, ne bo Vam žal. — Ponovitve igre bi na tem mestu no omenjali, če bi se ne bila zgodila neljuba -pomota« in bi se ne bili prelepili naši letaki z nekimi drugimi in lo celo na oglasni deski I rosvetnega društva na Stari šoli. Razume se, da se je ta »pomota« vsaj na oglasni deski popravila. Prihodnjo nedeljo, 16. okt., popoldne ob 3 pa bo v Sniartinskem domu zanimivo predavanje s slikami. Predaval bo g. V. Zor, tajnik Prosvetne zveze iz Ljubljane. Vstopnina samo 2 Din. Vabimo! Naš nogometni klub »Zvezda« se je posku-ail z »Radoljčani«, pa so bili naši itcisenu, ' Svežo, čisio polt in bele, mehke roke dobile z redno vporabo NIVEACREME Obraz in roke dobe svežo, negovano poli, če jih nadrgnete in na lahko masirale redno zvečer in predno se podasie na proslo z Nivea-creme. Nivea-creme nadomešča poiom euceriia maščobo kože, ki se je iz§u» bila in hrani ier jača na la način tkivo, aklivira delovanje celic, lako da poslane koža zopel či sta, mehka, gladka in inladoslno sveža. Jugosl. P. BEIERSDOBF S CO. d.s.o.j.. MARIBOl? Gregorčičeva ul. 24 arszKTrtj Ptui Tedensko službo požarne hrambe od '». <|o 16. t. m. ima drugi vod, druga desetina iu sicei četovodja Franc Breznik in desetnik Ignacij Vauda. Reševalno službo pa imajo: šofer Henrik Oniulee in desetnik Ivuii Mere; od moštva: Ferdo Menili iu Jože Kmetec. Z voza pod kolo je padel 12 letni viničarski sin i/. Podlelinika Mnrtinek Kranjc in sicer, ko so vozili krompir iz. njive. Revčku je popolilo-ma zmečkalo desno roko. Hudo ranjenegu fantka so prepeljali v splošno bolnišnico. Fantovska bitka pred sodiščem. Začetkom julija t. I. je bil v vasi kukovu, občimi Saku-šuk. velik fantovski pretep, ki je imel za posledico, dn je obležalo pet fantov ranjenih. Ker je večina prizadetih mladoletnikov, so le-ti iz kazenskega postopanja bili izločeni iu so se dne 6. t. m, pred tuk. sodišičeuf zagovarjali le štirje. Obsojeni so bili: zakonca Jožef in Marija Meglic iz Kukave. vsak na mesec strogega zapora. Ena oseba je bila oproščena. Dol pri Ljubljani Slomškova proslava. Kot zavedni Slovenci ne moremo iu ne smemo prezreti zaslužnega moža, ki že 70 let počiva v grobu — Antona Martina Slomška. Oddolžiti se mu hočemo vsaj deloma s primerno proslavo, ki se vrši v nedeljo 16. oktobra ob pol 4 popoldne v prosvetnem domu s pestrim spo-''edoni: Govor, deklamacije, Slomškove pesmi in skioptične slike. Simbol proslavo bo vzlrajnostni tek naših fantov, ki bodo pred proslavo tekli skozi Dol—Podgoro-Kleče in nazaj v Dol. Prijatelji Slomškove ideie, vljudno vabljeni! Ig Naše prosvetno društvo se pripravlja na otvoritev gledališke sezone. V nedeljo 16. oktobra popoldne ob 3 nastopi z ljudsko igro v treh dejanjih »Rožmarin«. Lepa je vsebina igre, prepletena s petjem, vzeta iz svetovne vojne. Pisatelj igre je v uvodu zapisal namen igre z besedami: »Vsem našim padlim za spomin, Slovenkam mladim v opomin!« Zato vabljeni vsi, posebno še moški, ki so okusili vojno gorje. Tudi društveni pevski zbor nastopi pred igro. Tudi si je društvo nabavilo za oder in dvorano novo luč, močno za 300 sveč tako, da bo tudi razsvetljava popolnoma zadovoljila občinstvo. Igro ponovi društvo v nedeljo 23. oktobra zvečer ob pol 8. Knjižnica je odprta sedaj ob nedeljah in praznikih po kosilu do popoldanske službe božje! Večeri se daljšajo zato pa v knjižnico po lepo slovensko knjigo, da bodo ti večeri poučni in prijetni! Za Vse svete se pripravlja moški zbor, da zapoje vsem pokojnim naše fare v spomin v cerkvi, ob vojnem spomeniku in na pokopališču. Kriza se pozna tudi na Igu. Vsako soboto zakolje eden doma živino: Ižanci imamo dobro meso in poceni kmetje pa za živino vsaj nekaj dobijo. Ali ni to pametno in za kmeta zelo koristno! »Kmet, pomagaj si sami« Koroška Bela Delavec, ki ga je nesrečno zasulo pri kopanju jam za polaganje vodovodnih cevi na Javorniku, je po hudih bolečinah umrl v ljubljanski bolnišnici. Bi! je oženjen in doma iz gorjanskega kota. Vzrok te nesreče bo najbrže ta, da se premalo pazi na varnostna znamenja, ki so postavljena — zlasti avtomobilisti večkrat kar drvijo mimo takih znamenj. Po dolgem času so nekateri prenapeti zlikovci zopet pokazali »svojo kulturo«, ko so pobalinsko pokvarili velik gol z mrežo za igranje »volebala na Kresu, Tudi deska za knjižico KPD je bila nekomu na poti, da jo je sirovo odstrani! z zunanje stene društvene dvorane, morda zato, ker je društvena knjižnica res najboljša v našem kraju. Kdor ie to storil, naj ve, da »nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito« in da postava še kaznuje poškodbe na tuji lastnini. Danes zvečer ob pol 20 se ponovi komedija »Beneški trojčki«, ki je zadnjo nedeljo nudila vsem veliko užitka. Redni sestanki za fantovski odsek bodo odslej vedno ob sredah ob pol 20, za dekliški odsek pa v torkih ob pol 20, da ne bo pomote radi spremembe. Ne pozabite priti! Na osnovni šoli se je pričel redni pouk, ki se radi naprave nove kanalizacije in vodovoda ni mogel vršiti v celotnem obsegu cel september. Radi večjega števila učencev se je napravil nov razred. Ruše Solze teko. Zadnji čas smrt nemilo kosi v naših vrstah. V Rušah je umrla po dolgi mučni bolezni posestnica ga. Barbara Miluiš iz spoštovane Žvaj-gerjeve dobine na Smolniku. Pogreb je vodil njen nečak g. Alojzij Pajtler, kaplan v Ctrkovcah pri Ptuju, ki se je od pokojnice tudi jioslovil ob odprtem grobu v svojem imenu in v imenu sorodnikov in žalujočih. — Četrtek zvečer pa je nepričakovano zaspal na Lobnici Anton Robič, dobro znani lovec in tesar. V soboto je bil Se na pogrebu ge. Mikušove, v nedeljo je vzel še puško in šel za gospodarja na lov, pa se moral vrniti domov radi slabosti, včeraj so zagrebli še njega. To ni šala. Nekaj pobalinov si je izmislilo novo zabavo: polagali so na železniške tračnice kamenje in se potem zabavali, ko se je vlak zibal in skakal čez ovire. Toda dobili so zasluženo plačilo. Neka| drugega si je izmislil neznan mož: vlegel s«- je na postaji pred železniški stroj. Seveda so ga drugi takoj potegnili na varno. Zahvala. Mlkuševa družina se vdano zahvaljuje vsem. ki so v tako obilnem številu spremili nično •krbno uiaier in eospodinjo h grobu Skoiia Loka Športna tekma med klubi Zarja iz Skofie Loke in Korotanom iz Kranja bo danes ob pol 10 na športnem igrišču ob poti v Staro Loko. Vabimo. Francoski krožek je imel svoj letni občni zbor v petek. Iz poročil jc bilo razvidno, da sta se v preteklem letu vodila dva tečaja,' da jc bilo več predavanj, v katerih so govorniki tolmačili Irancosko literaturo in francosko življenje. K delu za prihodnje leto, moram predvsem omeniti, da so sklenili, urediti za naše mesto francosko čitalnico, kjer bodo na razpolago francoski časopisi in knjige. Svoj lokal bo verjetno imela v gasilskem domu. Tudi tečaji bodo kot v preteklem letu, ukovina bo 20—30 Din mesečno za osebo. Članarina je določena 3 Din. Vse prijatelje Francije vljudno vabilo, da pristopijo h krožku. Za kroniko. Kot kronisti moramo zapisati dejstvo, da je oblast znižala mestnemu organistu plačo za 400 Din. Kaj je_ to? Na Loki sta dva gospodarja dobila grozilno pismo, da bo njihova hiša gorela, Orožni-štvo naj vsekakor preišče, odkod te grožnje in čemu! SreJnih najdite^v srečke s Slovenčevega aeroplana je bilo ludi pri nas več. Naj vsi takoj javijo svoj naslov na Slovenca. Sosiro pod LjubSjano 1 ako slovesno pa res nismo še nikoli začeli v našem Prosvetnem domu z zimsko dram. sezono kakor bomo v nedeljo, 16. oktobra ob 3 popoldne. Naš navdušeni pevec in organist Poljančkov ata« g- Gašperšič bo ta dan prvikrat pripeljal na oder 53 članov novega pevskega zbora. Tele pesmice, so pa rekli, da bodo zapeli: Mogki zbor: 1. Narodna himna, 2. Foerster: V hribih se dela dan, 3. Sal-tner: Na planine. — Ženski zbor: 4. Ipavec: Pre-dica, 5. Bajuk: Žalost, — Mešani zbor: 6. Zdravica, 7. Nedved: Nazaj v planinski raj. Izredna požrtvovalnost pevk in pevcev za ta nastop že v naprej zasluž;i naše občudovanje in pohvalo. Pridite se prepričal! Za tem bomo pa še pokazati Golarjevi »Dve nevesti« v 3 dej. Da bodo gledavci prav zadovoljni, nič ne dvomimo, ker smo jim v preteklem letu pokazali še težja dramatska dela: Divji lovec, Črna žena, Martin Krpan, Župan Stil -mondski, Gospa ministrica, Pri belem konjičku. Novo preslikana gledališka dvorana in nova sce-nerija bosta prijetno razpoloženje le še povečali. Sicer pa v teku leta tudi nismo počivali Dekliški krožek je imel redne mesečne sestanke in tedensko športne vaje, fantje pa še bolj pogosto. Tudi dva izleta smo napravili: enega pe.s na Janče, drugega pa na Vrata pod severno Trigl. steno (46 članov in članic). Pri štafeti Jesenice—Maribor jih je sodelovalo 16. Zelo pomnožena knjižnica je prav dobro obiskana. Denarnega gospodarstva pa ni treba omenjati, smo čisto zadovoljni, da krijemo, želje po »profitu« nismo imeli še nikoli v svojem programu. — Vse dobro misleče vabimo v bodoče k sodelovanju, ker imamo poleg vsega izobraževalnega dela namen ohraniti v življenja in v dejanju naše slaro domače geslo: Svojih dedov vero sveto, čuvala bo Sostro vneto! i Stolna prosveta v Ljubljani ima redni občni zbor v nedeljo 23. oktobra ob 5. popoldne v Jugoslovanski tiskarni. — V nedeljo dne 10. oktoijra 1 priredi prosveta poldnevni izlet na šmarno goro. Odhod z električno ob pol 12 popoldne izpred kavarne »Evropa« (-Figovca-). Prijatelji, somišljeniki, dobrodošli! Za vse smučarje zelo zanimiva in koristna predavanja priredi Turistovski klub .Skala v veliki i dvorani hotela »Union v dneh 18. in 19. oktobra i vsakokrat ob 20. Opozarjamo na tozadevne objave. ki bodo -iledile prihodnji teden. * Radovljica. Radi pogreba vzornega člana Via« : dota K o mana bo predstava Slehernika v Ljudskem domu namesto ob pol 4 ob pol 5. Homec. V nedeljo 9. oktobra ob 3 popoldne i priredi prosvetno društvo na Homcu proslavo v ! spomin 70-letnice smrti A. M. Slomška in 15-1 etri ice smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Na sporedu je govor. ! petje, deklamacije. Po proslavi se vrši redni občni I zbor prosvetnega društva na Homcu. Na dnevnem ; redu je |>oročilo odbornikov in preglednikov, volitev in slučajnosti. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, <). oktobra: ROKSI. Izven. Zni/juia i cene. Ponedeljek, 10. oktobra: MARIJ. Red I) Torek, 11. oktobra: Zaprto. Sreda, 12. oktobra: ZLOČIN IN KAZEN OPERA Začetek ob 20 Nedelja, <). oktobra: FRA D1AVOLO. Izuii Znižane cene. Ponedeljek, 10. oktobra: Zaprto. Torek, 11. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red A M A RIBORS KO G LE DA LISCE: Nedelja, 9. oktobra ob 20: DVE NEVESTI« Ponedeljek. 10. oklobra ob 20: KONCERT Rupel Rus-Dr. Svaril . CEI/J.SK O G L K I) ALIŠČB: Sreda, 12. oktobra, ob 20: ZA NARODOV BLAGOR. Gostovanje Narodnega gledališč« v M»- rj luiru Naš lesni trg Poslednji meseci našega lesnega Irga niso kazali samo običajnega nevzdramnega, temveč tudi silno enolične spanje prekinjeno le semintja s kakšno nade vzbujajočo novico, kakršne vedno ostanejo neizpolnjena želja. Malo bolj smo se predramili, čeprav krmežljavi, ko se je pojavila novica o bosanskih lesovih, ki pa je takoj utihnila, tako da je* marsikdo upal, da se je šlo samo za amerikansko raco . .. Pred dobrim tednom smo se pa pošteno predramili. Italijani so nam servirali pravo senzacijo, vaj začetka smo novico tako občutili. Senzacija se je izprevrgla v jadikovanje, iz. tega pa je nastala vsesplošna zmešnjava in kombinacije za kako detektivsko povest. Kako da bodo cene rastle ... kako bodo sedaj Italijani primorani, račune ločno plačevali... itd. Eno je jasno: odredbe glede uvoza našega blaga v Italijo, katere je uveljavila slednja, so povzročile na našem že itak revnem trgu pravo paniko, posebno med slabše fundiranimi izvozniki. Po omenjenih odredbah je treba priložiti vsaki pošiljki dokumente, oziroma podatke, o katerih je /Slovenec že pred dnevi pisal. Vendar si ljudje niso znali prav pomagati, tako da je morala italijanska carinska poslovalnica v Prestranku poslati lep kup brzojavk našim odpošiljateljein. — Kakor se sliši, so naši veletrgovci in industrijalci na podlagi teh naredb stornirali skoraj vse zaključke z Italijo, saj pomenijo pravo višjo silo. Težje je manjšim izvoznikom. Ti so postavljeni pred izbero, da, ali nehajo z izvozom blaga in se gmotno do konca uničijo — večina jih živi iz rok v usta — ali pa, da še bolj nategnejo jermen okrog pasu. V zvezi z gornjimi naredbami se je pojavila govorica, da bodo cene lesu poskočile, češ, italijanska skladišča so prazna, pa bodo Italijani za respiro med zapadlostjo računa in plačila radi kaj primaknili, da le dobe blago, ki ga rabijo. Mislim, da se oni, ki tako mislijo, motijo, kajti Italija ima sličen j)osto|>ek. kot ga je sedaj napram nam uveljavila, z Avstrijo že dve leti. Avstrija se je temu že prilagodila, pa mislim, da bi bilo vsako povišanje cen koristno le Avstriji sami. Pomisliti moramo namreč, da nam Avstrija na italijanskem trgu konkurira. — Drugi zopet se vdajajo nadam, da to stanje ne more dolgo trajati. Bojim se. da so tu li te nade varljive, čeprav ni verjetno, da ostane to stanje nedogleden čas. Počakati moramo pač na zaključke konference, ki to zadevo razpravlja. Podati sliko, ki naj bi služila obenem za merilo razvoja v najbližji bodočnosti, je spričo tega incidenta nemogoče. Baš zadnji čas je kazalo vse nekam na bolje, vsaj kar se izvoza tiče. Povpraševanja so močno narastla, čeprav so komisije vedno težje. Vendar se v splošnem dobi pri nas vseh vrst blaga, kar omogoča izvedbo naročil. K poživitvi izvoza je prijiomogla precej tudi okolnost, da so v poslednjem času prodaje za gotovino skoraj popolnoma prenehale, radi česar je v veliki meri popustilo ono odvratno tekmovanje med najmanjšimi in velikimi izvozniki, zaenkrat, žal na škodo prvih. Naš kmet namreč krvavo potrebuje denar, zato prodaja za vsako ceno, toda le proti gotovini. V kolikor pa kreditira, slori lo raje napram domačinu, kot napram tujcu. Tržišče meh k' ga lesa se giblje v znamenju stalnih cen, tako za rezani, kot za tesani les. Pred omenjenimi odredbami je bilo povpraševanje živahno, pa tudi odpreme n;so zaostajale z oziram na ugodnejši nakup dinarja, sedaj pa je vse zastalo, ne simo iz. omenjenega razloga, temveč tudi, ker naš trgovec ne dobi pri hranilnici, in banki, pa tudi privatno, nobenega kredita. Trdemu lesu prede slaba. Bukovina v hlodih ne gre, rezana pa ima tako smešno ceno, da je dvomljivo, če pokrije stroške režije in prevoza. Z I nje čase opažamo tudi, da se Italijani raje poslužujejo slavonske bukovine ra !i lepše strukture in pa. ker je tudi slavonski bukovini cena precej padla, v kolikor prihaja iz. manjših produkcij. Izvoz hrastovine (frizov), od katerega >1110 .-i precej obetali, je skoraj popolnoma prenehal. Cene so nizke (za prvo- in drugovrstno blago cca Lit 300 do 320 za kub. meter franko vagon meja Postojna), za drug rezan les, ki bi šel preko meje, pa naš hrast ne pride v peštev. — Izvoz jesena, oreha, lipe itd. je malenkosten. Oglejmo se še naokrog: v Slavoniji spe. Žage večinoma mirujejo, ali jja delajo s skrajno omejeno kapaciteto. Nekaj gre, kot že zgoraj omenjeno, bukovine, toda večinoma parjene. — Res lepa hrastovimi gre še v Belgijo in Anglijo, oslalo pa menda vse doma ostane. Po mostnicab so pričela prihajali povpraševanja šele v zadnjem času. pa ne v veliki meri. Mostnice j>otrebujejo Italijani za popravilo vagonov. Italijanske tvornice in popravljalnice vagonov so letos ostale brez naročil in jim je italijanska vlada pomagala trenutno s tem. da jim je dala v delo Iritisoč »carelte da battaglioner, to je vojaških dvokolnic! ■— Radi teh neprilik so ostale tudi zadnje licitacije v Slavoniji brez vsakega uspeha, čeprav ceno vedno nižajo. Veleindustrija pa v renah izrezanega blaga ne popusti. Rajše ima j>ol-na skladišča in ustavljen obrat. Nič boljše ni stanje v Bosni. V mnogih krajih je bila lesna industrija za že itak na pomanjkanje vajenega Bosanca edini vir dohodkov, pa še ta je sedaj po večini usahnil. Baje pa so v načrtu velika dela in je predvsem jiotrebno, dn jim slovenski lesni trgovci in industrijci posvete vso pažnjo, sicer jim grozi konkurenca iz lastne države. Kot povedano, je tudi Italija stopila v krog onih držav, ki so omejile prosti denarni promet z. nami. 7, ozimni na počasnejši prihod plačil iz Italije - ki je še vedno naš najvplivnejši konzument — je naš lesni trgovec postavljen v zelo mučen položaj. Bati se je namreč, če se razmere ne spremene v kratkem, da za dogleden čas ne bo v stanu plačevati obresti od že izposojenega kapitala, kaj šele, da bi odplačeval kapital sam. lmajoč to nevarnost v vidu, so zahtevali lesni trgovci na zadnji seji lesnih trgovcev in producentov za dravsko banovino odlog plačil, odnosno moratorij tudi zase. Želeti bi bilo tedaj, da se s strani merodajnih faktorjev pospeši, odnosno regulira izvoz tega, za nas tako dragocenega blaga. Br. Indeks cen v septembra Danes je objavila Narodna banka podatke o cenah v veletrgovini v mesecu septembru 1932. Iz pregleda je razvidno, da je skupni indeks cen popustil za 0.8 točke v primeri z avgustom. Ta padec cen je pripisovati nižjim cenam rastlinskih proizvodov, saj so padle v septembru cene koruze, ječmena, vina, posebno pa suhih sliv, saj je prišlo v slivah na trg novo blago j>o zelo nizkih cenah. Nasprotno pa so se popravile cene živalskih proizvodov, tako so narasle posebno cene jajc, nadalje govejih in ovčjih kož. prašičev, istočasno pa so popustile cene ovac, jagnjenih kož in nekaterih vrst prašičev. Zaradi padca cen bencinu je padel indeks mlniralnih proizvodov. Naraščajo pa cene industrijskih proizvodov. Med njimi so narasle cene za podplatno usnje, boks, špirit in tekslilije, popustile pa so cene opeke in otrobov. Skupno kaže indeks naslednjo sliko; avg. 1932. sept. 1932 <>4.0 57.7 53.« 50.8 77.3 74.8 03.4 04.0 ii:.'.(i t >1.8 00.5 «8.3 57.0 50.3 razvidno, da so začele uvoznih proizvodov, kar za-ko bil iz-av- rastl. sept. 1931 70.4 70.0 74.2 71.« 00.9 70.7 proizvodi žival, proizvodi miner, proizvodi industrij, proizv. skupni indeks uvozni proizvodi izvozni proizvodi Iz tega pregleda je vedno bolj naraščati cene ji- v zvezi z deviznim položajem. Prvikrat smo beležili dvig cen uvoznih proizvodov v marcu, so narasle od 04.4 na «5.8 točke, Se večji je dvig v aprilu na «8.2, kasneje pa je nastopilo boljšunje in so do julija cene padle na «0.1. v gustu pa je nastopi) ponoven dvig. in s'c • «0.1 na «0.5, ki se je nadaljeval v septembra (>K.3 in s tem presegel stanje v aprilu t. I. drugi strani pa nam kaže padec indeks cen voznih proizvodov, da se cene kmetijskih proizvodov še niso stabilizirale. Osredn a zadružna b1ao posebnem ključu. Blagajna bi nadalje dobila od priv. agrarne banke nekatere fonde, kot n. pr. za pospeševanje zadružništva itd. Iz. čistega donosa bi se moralo dali vsako leto 6% obresti za vplačila Agrarne banke in zadrug. V oslaleni bi bil ustroj blagajne podoben ostalim državnim denarnim institucijam in bi imela tudi ] enake privilegije kot te. "Glavna zadružna zveza pa je odklonila ta predlog, ker hoče zadružništvo samo vos liti piko institucijo. Pač pa predlaga ustanovitev Centrale denarnih zavodov, katera bi imela nalogo kontrolirati ves kreditni sistem, nadalje revidirati poslovanje denarnih zavodov, dajati posojila za sanacijo itd. Zlasti hi bila potrebna centrala za enotno ureditev obrestne mere in za vloge in kredite po pokrajinah. * Zasedanje komisije za pridobnino. V sredo prihodnjega tedna se začne zasedanje komisij za odmero pridobnin, ki bodo poslovale na podlagi sedanjih napovedi. Opozarjamo vse interesente, Loma Doone Roman iz Exmoora 43 »Ce je res tako, potem me nič na svetu ne more pripravili ob dobro voljo,< sem odvrnil nadvse toplo, toda v oči si ji nisem upal pogledati. »Stopiva s tega odprtega prostora,« je dejala nato trepetajoč; zadnji čas me slrožje opazujejo. In stražijo. Pojdi z menoj v senčnato votlino, John. Povedla me je v svojo dolbino, ki sem jo že nekje opisal. Že spomladi je bilo lepo tam, a kaj šele sedaj jioletil Toda jaz nisem videl in čutil nič drugega ko zalo mladenko poleg sebe, ki je zardela povešala oči pred menoj. Moč moje ljubezni, ki je bila zanjo nekaj novega in nepoznanega, jo je popolnoma prevzela. Brez besede in ceJo brez premišljanja se je vdala sladkogrenkemu čuvstvu. Prepustil sem jo čisto sami sebi in nisem izpregovorjl niti besede, zavedal sem se pa, da mi prinese njen prvi jasni pagled bodisi življenje ali smrt. Naposled je Ix>rna polagoma dvignila svoj pogled in v njenem dvomeče vprašujočem očesu sem opazil biserno roso. Ali me ljubiš, dušica? som jo vprašal kratko. drugega nisem mogel spraviti z jezika. Da prav rada te imam.- je odvrnila mrmrajo in obrnila oči od mene. Pri tem si je nalašč spustila lase preko čela, da ne bi opazil njenega izraza. Toda, ali me ljubiš, Lorna, Lorna; ali me Ljubiš bolj ko vse na svetu?« »Ne, lo ne. Ne vem, čemu naj bi le?« >Res, tudi sam ne vem lega, samo upal sem. da me ljubiš, Lorna. Ljubi me, kakor te ljubim jaz, ali Da soloh nikakor ne.« \HSKE »'ste za +^U3ŠANJ£ ▼ so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih. toda zelo učinkovitih praškov in ekstraktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče ua človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Slatinske tablete za hujanje odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljivi način vse, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku. vratu, trebuhu, stegnih, bokih trebušni mreni, črevah, ledvicah itd. Abnormalna težina telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku Težina Vašega telesa se zmanjša tekom 1 leta za 8 do 14 kg. Slatinske tablete za huManfe dobite v vseh lekarnah, in sicer doza s 100 table'ami za Din 46-—, z 200 tabletami za Din 74'—; kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca: Lekarna lir. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg: Kjer vsa drusa sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. da bo razglas glede posameznih strok, kdaj pridejo na vrsto, nabit na magistratu, da se bodo vedeli ravnati. Konkurz je razglašen o imovini tvrdk R. in Z. Pajk, izdelovanje in prodaja vseh vrst moškega perila, ovratnikov in samoveznic v Celju, Vodnikova ulica 11, prvi zbor upnikov 15. oktobra, oglasiti se je do 1«. novembra, ugotovitveni narok 3. decembra 1932. — Odpravljen je konkurz o Imovini Franka Arpada, trgovca z želez.nino v Ptuju (vsa masa razdeljena). Poravnalna postopanja: Bračko Josip, trgovec v Mariboru, Zrinjski trg 0, narok za sklepanju jioniviiiive 10. novembra, oglasili se je do 5. novembra, nudi 40%: mag. pharm. Fedor Gradišnik, lekarna pri Sv. Križu v Celju, Kralja Petra cesta, in Gradišnik Štefanija, roka: 14. in 9. novembra, nudi 50%; Kosmač Srvit, neprot. trgovec v l.učah ob Savinji, roka: 14. in 9. novembra, nudi 50%; Anton Schuster, prot. trgovec v Ljubljani, Mestni trg 25, roka: 17. in 11. novembra; Zupane Karel, a prot. trgovec v Lokah 270, Trbovlje, roka: 15. in 10. novembra, nudi 40%. Zborovanje mesarjev v Mariboru. Združenja j mesarjev iz naše banovine zborujejo 12. in 13. t. | m. v Mariboru. Prvi dan se začne zborovanje ob 1!) pri Zamorcu, dnevni red je naslednji: 1. poročilo predsednika. Akcijskega odbora mesarskih zadrug g. Jakoba Dimnika. 2. Klanje po kmetih (Mrežar Alojzij). 3. Vprašanje prostih stojnic (Brezočnik Roman), 4. Naši grehi (llohnjec Fran), 5. Razgovor o ustanovitvi zveze združenja mesarjev (Žan Ivo), «. Vzgoja mesarskega naraščaja (FieiOer). 7 .Poročila zastopnikov združenj: Celje. Kranj, Kamnik. Novo mesto in Litija. Udclvicci naj se prijavijo pri zadrugi do 9. oktobra. Tečaj za obdelovanje lesa na mizarskih strojih priredi v Vižmarjih pri št. Vidu kr. banska uprava po referatu za pospeševanje obrti v času od 17. oktobra do 3. novembra t. I. od 18 do HO zvečer v strojni delavnici tovarne pohištva g. Andreja Kregarja. Predaval bo g. Ivan Kregar, absolvent strokovne šole za lesne obrti v Stuttgarlu. Pokazal bo vse načine uporabe mizarskih strojev, seznanil udeležence z najmodernejšimi metodami in tehničnimi izpopolnitvami pri obdelovanju lesa in jih obenem ludi opozoril na nevarnosti pri delu. Prijave naj se pošljejo do 15. oktobra kr. banski upravi, referat za pospeševanje obrti. Ljubljana, Stari trg 34-1. ali pa Zadrugi lesnih slrok v SI. Vidu nad Ljubljano. Tečaj je brezplačen. Poljski izvoz valjanega železa v Jugoslavijo. V prvih S mesecih t. j. je znašal izvoz valjanega Železa >z Poljske v našo državo 10.443 ton v skupni vrednosti 4.67 milj. zlatov (lani v istem času 3365 Ton za 1.67 milj. zlatov). nadalje je letos Poljska izvozila k nam 3879 ton železniškega materiala za 2.24 milj. zlatov (lani v istem času 15 ton za 9000 zlatov). Poleg tega je Se znašal poljski izvoz tračnic 5547 Ion za 1.8 milj. zlatov. Med odjemalci izdelkov poljske železne in jeklarske industrije je Jugoslavija prišla že na drugo mesto, takoj za 60vjeti, ki kupijo največ. Borza Denar Dne 8. oktobra., Ta teden je znašal na ljubljanski borzi devizni promet 1.513 milj. Din v primeri z 0.466, 0.543. 1.163 in 0.526 milj. Din v prejšnjih tednih. V začetku lega tedna je bil« zvišana bonifikacija po Narodni banki od 12 na 15% (3. oktobra). Nadalje je bila bonifikacija uvedena tudi v kliringih s Češkoslovaško in Švico. Kliriug z Avstrijo je sedaj naša država odpovedala in bo presežek 10—12 milj. šilingov izravnan. ( urili. Pariz 20.32625. London 17.89, Nevv York 518, Bruselj 71.975, Milan 2(1.48, Madrid 42.30, Amsterdam 208.425, Berlin 123.10, Stockholm 92, Oslo 90.25. Kopenhagen (»3, Sofija H.73. Praga 15.34, Atene 3.11, Carigrad 2.1«, Bukarešta 3.07, llelsing-tors 7.ON. Živina Mariborski sejem. Na svinjski sojeni 7. oktobra je bilo pripeljanih 168 svinj, cene so bila sledeč:': Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50 HO Din, 71/9 tednov stari «0—120 Din. 3—1 mesece start 100—250 Din. 5—7 mesecev stari 300 do 850 Din. H—10 mesecev stari 400-150 Din. eno leto stari «00 !-:oo Din. 1 kg žive I. že 8.25 -7 11 iii. 1 kg mrtve leže !>—10 Din. — Predanih jo bilo 112 svinj. • „, .11 Hmelj Zalcc. 8. oktobra. Pri čvrstem položaju traja živahno povpraševanje dalje. Kilogram se plačuje po 16—22 Din. dočim dobi prvovrstno izbrano blago tudi 23 Din za kilogram. Do zaključkov pride le redko, ker so pičle. Se preoslnle zaloge letošnjega pridelka v zelo čvrstih rokah. Žater. 8. oktobra, tg. Nakupovanje hmelja se ie nadaljevalo v mestih in na deželi zelo živahno in ol) čvrstih cenah. Dočim so se Se včeraj po-|K)ldne dosegle najvišje cene za hmelj po 9*10. 930 in 9b0 Kč. se je danes dosegla za izbrano. blago najvišja cena 1000 Kč. Ob današnjem zaključku je notiral letošnji žalski hmelj 680—1000 Kč. NOrnherg. H. oktobra, tg. Pr neljnnih je bilo 100 bal hmelja. p:odnnih pa 20. Cene so v splošnem ostale nespremenjene in bile zelo čvrste. Tendenca mirna. »John. zelo te ljubim in le ne bi rada žnlo-stila. Saj si mi najboljši, najpogumnejši in naj-odkritosrčnejši človek na svetu — zelo rada te imam — in malone sleherni dan mislim nale. »To mi nikakor ne zadostuje, Lorna. Jaz. ne mislim nate samo sleherni dan, temveč slednji trenotek brez presledka. Zate bi zapustil svojo domačijo in vse. kar mi je dragega na svetu: da, svoje življenje bi bil pripravljen žrtvovali zale. Reci, da me tudi li tako ljubiš. »O, tega pa ne, nik tkor ne,' me je zavrnila Lorna. Zelo rada le imam in še rajši bi le iinela, če ne bi tako divje govoril. Prav riida te vidim, kadar prideš semkaj, ko da bi bolel zavzeti vso našo dolino in se meriti celo s Karver-jem Doonom, kakor da bi I i bila lo prava malenkost. Toda po čem naj sklepam, da me tudi ti tako ljubiš? Saj mi cela dva meseca nisi dal na dogovorjeno znamenje nikakršnega odgovora! Če me imaš res lako rad, čemu si me hladnokrvno prepustil drugim, da počenjajo z menoj, kar hočejo? »Kar hočejo! Oh, Lorna, pa te menda niso prisilili vzeli Karverja? »Ne, John, ne boj se; slrah me je pogledali te takega. »Povej, povej, ali se nisi poročila s Karverjem Doonom? Hitro I Čemu me tako mučiš. »Seveda se nisem poročila. Pri nas nismo tako neučakljivi, kakor si ti, John. Saj mi je šele sedemnajst let — potemtakem Se ni misliti na možitev. Toda prisiliti so me hoteli, naj bi dala Kar-verju obljubo, naj bi se vpričo svojega deda slovesno zaročila z njim. Po vsem videzu so se nečesa ba.li, zato se jim je tako mudilo. Pri nas živi ' namreč neki mladec z imenom Charlevvorth Do-1 one. ali kakor ga po domače kličemo »Karli , ži- vahen. vitek dečko prijetne zunanjosti in lepega vedenja. Moj stric, svetnik Doone, je bil mnenja, dn me la fant preveč prijazno gleda in prihaja i prepogosto k hiši mojega deda, zato so se ga hoteli na ta način iznebiti.« Tu je Lorna tako zardela, da sem se pričel bati zanjo. »To naj kar lepo opusti,« sem dejal jezno, sicer ga bom zadegal čez streho, Lorna.*: »Toda. John, ti si hujši od samega Karverja! Mislila sem, da si bolj usmiljenega srca. Dobro torej: hoteli so izsilili od mene obljubo, in In celo v obliki slovesne zaroke, da se bom poročila s svojim najstarejšim nečakom, zloglasnim Karverjem, ki ima dvakrat več let od mene, torej zdaj že preko pet in trideset. Zato sem 1i dala z onim črnim prtom znak, John. Zatrjevali so mi, da zahteva In blaginja vse naše rodbine in moja laslna sreča. Jaz pa nisem hotela o tem nič slišali, četudi je bil svetnik nadvse zgovoren iu me je moj ded prosil, da naj zadevo dobro preudarna, in se je Knrver od srca sladko smehljal. Svetnik Doone je celo zahteval, naj bi me k lemu prisilili, toda moj ded ni dopuslil lega. Zato so odložili lo skrajno nasilje na poznejši čas, ko jim sir Kil so r ne bi bil več napoti. Posihnial so mi zelo utesnili osebm svobodo in me neprestano opazujejo in zasledujejo. Če mi ne bi pomagala mala Gwenny Knrfax s svojo pretkanostjo in čuječnostjo, ne bi mogla se-dajle niti v leni zaklonišču varno govorili s teboj. Ta deklica mi je edina ulelia in nada, ko nimam okoli seb^ drugega ko sovražnike.« Pogledala me je lako žalostno in očitajoče, da sem se moral na vso moč podvizali, pojasnili ji svojo navidezno malomarnost. Ko sem se opravičil zaradi dolge odsotnosti, sem ji pokazal krasni Cenjenemu občinstvu se pr poroča saditev r robov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke m nizke vrtnice različnih vrst. kakor tudi lavorje in druge rastline Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-Liuhljana. Telefon 27-8» Cvetličarna Sv Peira c. 33. Telefon 2fi-51 Velika z.aioga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin -opkov. vencev in različnih aranžmajev. prstan z velikim salirjem v bisernem okvirju, ki sem ji ga prinesel iz Londona. Tedaj so se ji udrle solze in stisnila se je tesno k meni nalik ovci k bleketajočemu janjčku v staji. Toda kmalu je zopet prišla k sebi, na kar sem ji dvignil dražeslno, belo levico in preden je mogla izpregovorili, sem ji nataknil krasni prstan na ljubki prst. »O ti zvijačnež! je vzkliknila Lorna iu uprla oči vame, še bolj zirrdela ko tedaj, ko mi je pripovedovala o Karliju. »Menila sem, da si preneroden, da bi znal storili kaj takega. Ni čuda, da znaš tako dobro loviti ribe.« »Ali sem res ujel lo krasno ribico? O da ml ne bi bilo treba vse življenje zaman hodili s trnkom za njo!« »Niti prvo, n i I f drugo, John! Ujel me nisi. čeprav te imam zelo rada. Toda izogibaj se tega kraja, potem te bom še rajši imela. Zaman bode pa hodili s trnki za menoj — vsi drugi.« Z objokanimi očini si jo napol s smehom, napol z žalostjo snela prstan s prsta in ga ponudila nazaj meni. Videč pri tem moj polrli obraz, ga je še trikrat poljubila in mi ga nato vrnila z besedami: John, za zdaj še ne smem sprejeti prstana, ker hi te utegnila varati. Ohrani mi ga za pozneje, ko te bom lahko ljubila, kakor želiš in zaslužiš. Nemara bi se kedaj kesal, da si ljubil tako nesrečo ico, pa bi bilo prepozno.« Spričo njenega tožečega odgovora nisem mr gel storili drugega, iego da sem ji posul roko s gel storiti drugega, nego da sem ji posul roko s .vse zaklade svela. Ona me je pa tako ljubeznivo gledala s svojimi svetlimi očmi, nad katerim *o ji podrhtevale črne mehke trepalnice, da ji nisem mogel dlje gledati v zardela lica, temveč sem se obvladan od njene čudovile lepote okrenil stran. LEPOTE NASE ZEMLJE Baško jezero Ob dvanajsti obletnici koroškega plebiscita Sredi slovenskega Gornjega Roža gleda mirno, milo in pokojno proti sinjemu nebu Baško jezero, tako lepo in ljubko, kakor da bi ga bil ustvaril Vsemogočni tedaj, ko je bil njegov obraz en sam sladek nasmeh, poln nebeške krasote in rajske di-vote. Jezerski, sinjemodri valovi, skozi katere se ozira radovedno in plaho v novi. sedaj tako nemirni svet, kakor lepo oko nedolžnega in neizku-ešnega otroka ali dekleta, se uspavaje zibljejo okoli nizkih bregov okroglega jezerskega otoka in se zlivajo z rahlim, tajinstvenim šelestenjem njegovih starih bukev, črnih borov, jelk in smrek v melo-dijoz.no, milo slovensko koroško pesem. Ta pesem se glasi iu doni daleč — v okolico tja do Beljaka ob Dravi, preko nje do Vrbskega jezera in pred vrata nepoinirljivega Celovca noč in dan, kakor da bi nič ne vedela o neprikladnem lirušču in trušču, ki ga čuješ vsako leto ob spominu na 10. oktober I. 1920 zdaj tu zdaj tam kaj neprijetno po dolini od jezera pa doli do Pliberka v Podjuni. Kajti pokrajina, sredi katere spi Baško jezero, preko in mimo borovih gozdov tja do Podgrada, do št. Jakoba in do skromnega doma Miklove Zale na Le-iah, je klasična zemlja narodne poezije in obenem zibeljka najlepše narodne pesmi koroških Slovencev ter hrani še žive spomine na Napoleonovo jugoslovansko Ilirijo. Saj je ona, segajoča čez Dravo do Vrbskega jezera do slavne Logevasi, pri plebiscitu kot edina dala večino glasov za Jugoslavijo. Mladi kaplan Gregor Maternik* je okoli 1. 1855. iz St. Jakoba tod mimo skoz gozd in gmajno hodil obiskovat na dom svoje starše v bližnje Bače in njegovo pesem, sedaj po vsei uaši državi znano, tudi Se danes, nekoliko pritajeno, čujeS na otoku Baškega jezera, pod vaško lipo v srednjih vaseh, v Bačah, v Ločah, na Brdu, na Brnici, v Dobrovljah, na Ledinah, pa povsod na slovenskem Koroškem, kjer \e živi in tli ogenj ljubezni do slovenskega rodu, n*em: »Tam za gmajnico,** tam črez izaro .. .< Lepe, vijugaste steze, prave koroške -»stezice«, rodijo v gozdnem hludu iu zrcalu jezerskih valov tem in tja, da ti ni treba vprašati: »Kje so tiste itezice?« Kmalu te popeljejo mimo ličnega pobožnega znamenja do prijaznega hotela na planem je-t.rskem bregu, z lepim zelenim senčnatim vrtom, • »EinspielerjU so se prvotno pisali »Mater-niki«. Prevod je izvršil nekdo v matrikah župnije v Svečah s tem, da je prečrtal be-edo »Maternik« in napisal nad njo nemško »F.inspieler«; to je videl rajni proiesor L Scheinig, doma iz Rorovelj. •• Tako se glasi prvotno besedilo pesmi, ki jo Je zložit in uglasbil kaplan Gregor Maternik. s solnčnatim kopališčem in pristaniščem za čolne. Tu ni nobenega prahu in ropota, ker daleč naokoli ni nobenega industrijskega podjetja. Samo gozd in zopet gozd, in sicer borov gozd, ki širi najprijet-nejši vonj in polni prsi in pljuča z najučinkovitejšim zdravilom. Gornje in Spodnje Borovlje ali Borlje imajo po njem ime. Sanjava, zamišljena se ti zdi slika, ki jo imaš pred seboj, da se sam zamisliš v svoje sanje in čudne čase, ki so šli tod mimo in še vise nad pokrajino. Po ko dvigneš svoj pogled kvišku, štrle pred teboj visoko proti nebu na jugu skalnata Jepa (2143 m), na zapadu za Beljakom Dobrač (2166 m), »Rigi« vse Koroške, na severu pa podolgovati, Pohorju podobni hrbet Grlice (1909 m), tudi Osojščica imenovana, koje vzpe-njača »Kanzelbahn« v Jugoslaviji, tudi na Pohorju, še vedno nima mlajše sestrice. Tam na levi strani jezera, otoku nasproti, široke, bele lise v temno-zelenem borovju razodevajo, da se tu poizgublja v jezeru več hudournikov. Eden izined njih se imenuje po borovju Borovnica. Najdrobnejši in najčistejši pesek, morskemu podobnega, prinaša Borovnica z razdrtega pobočja strme Jope in ga odlaga na dolgem in širokem produ tik pred jezerom in nad njim, da se moreš, ko si se skopal v hladnih jezerskih valovih, solnčiti ob borovem gozdu kakor na morski obali, opazujoč veselo igranje jezerskih rib in ribic. Soluce se za tirolskimi gorami nagiba k zatonu. Njegovi zadnji žarki žare izza podolgovatih Do-bracevih obronkov mimo mirne stare slovenske cerkve ob narodni meji gori - na skalnate vrhove strme Jepe in Jepice. Tam gori nastane čarobno ža-renje iu lomljeuje solnčne svetlobe; spodaj že lega na borovje na otoku in jezeru večerni hlad in prvi mrak. Z duhtečih travnikov med BaČami in Ločami čuješ domačo, slovensko pastirsko pesem. Zibajoč se v čolnu po jezerskih vodah okoli otoka, občuduješ to prekrasno idilo, njen čarobni žar in vse se ti zdi ena sama velika uganka, kakor je ena sama velika uganka sijajna preteklost žalostmi sedanjost in Se vedno negotova bodočnost naših bratov in ses-tra, ki bivajo v tej blesteči deželi. S hotelskega vrta slišiš otroke iz Beljaka peti nemške pesmi; s hribčka pa, za katerim leže Loče, čuješ domač glas, slovensko pesem, milo, ubrano, mehko, nekam otožno. Ko postaneš pozoren in položiš vesla na čoln, da te pljuskanje valov ne moti, so ie odpeli skoraj celo pesem, slovenski fantje iz Loč; le zadnjo kitico ie ujnmeš: »Hiša očina, ljuba mamira. oh, ko bi najdov še kdaj oba t Al ne najdem več svojih staršev, jaz le koj otožen grem domov.' Dr. Franc Miiič. Koroška pota Pogled na Celovec. Prvi petelini eo se oglašali, ko sem zapu-ičal Kranjsko goro. Ko sem na Blekovi sedel na obmejni kamen, do se odpočijem, so ravno prvi prameni sončnih žarkov prodrli tenko meglo, ki je ležala nad Dravo in nad jezeri. Zilja se je pa že vedra in jasna kopala v 1h>ž-jem jntru. Samo njena stražarja Dobrač in Ojsternik sta se še otepala zadnjih zaupanih meglic. Kakor zamaknjen sem strmel v dolino, zadtvljen nad toliko lepoto. Mir in božji blagoslov je ležal nad Korotanom ... Pri Sv. Lenartu pri sedmerih studencih sc je oglasil zvon. Planine pod nami so oživele. Ubral sem najbližjo pot navzdol in kmalu sem stopil iz gozda na pašnike. Na Pridovu ob vrelcu, kjer se je naliralo čez noč polno korito hladne vode. so se zJbrali v prijateljski strpnosti teleta in krave, voli in voliČki, tudi ovce in 2 kobili sto bili vmes. Čakati sem moral, da so se lepo zvrstili. Ostalo je vode tudi za me. koroškega popotnika. Kar nič se mi ni mudilo. Vlegel sem se v senco in se zamaknil v dolino, v vso to krasoto pod seboj. Leta že zahajam na Koroško, vedno peš čez Karavanke. Ni ga skoro prehoda, ki bi mi ne bil znan. A tako, kakor to jutro, me ni bilo prevzelo še nikdar... Ne z Golice, ne' s Stola in ne s Kepe se mi Koroška ni zdela tako lepa, kakor to jutro s spodnjeziljskih planin. Meda je bila zginila. Baško jezero se je pokojno kopalo med temnimi gozdovi in njegova gladina se je liki žamet prelivala iz zelene v temno modro barvo. Z otoka k bregu se je vlekla bela lisa za motornim čolnom, ki je hitel po prve kopalce. Bele cestc so razpredene vsepovsod, v vsako še tako zakrito vasico najdejo svojo pot. Z vseh strani se kakor gosta pajčevina stekajo preko slokili mostov proti Beljaku. Pod strmo Dobračevo steno si utira Zilja v drznili vijugali svojo pot '< Dravi, Z Dobračeve pleše se ozira cerkvica iv. Marije — slovenska cerkev ji pravijo — •gori po Zilji in doli po Dravi«. Po senčni jioti med stoletnimi jelkami in j m reka ni i, da jih dva komaj obsežeta. sem v dobri pol uri ' dosegel Jernejevčevo kmetijo, kjer so mi za staro mizo, ki nosi še letnico iz Napoleonovih časov, postregli z maslom in medom. Neusmiljeno jc pripekalo sonce, ko sem (topil iz gozda in obstal pri cerkvici na polju med Sv. Lenartom in Brnci. Žanjice na polju v beseda, ki je proipovedovala samo ljubezen in mir, ikkI temi oboki se je razlegala in rastla. A prišlo je vse drugače. Meška, to nežno pesniško dušo, so mučili in pregnali, v najhujši zimi so ga odtrgali od ovčic, ki jim je bil več kot pastir. Oropali so ga za vse; odnesel je samo to, kar je imel na sobi. In zdaj se razlega z leče tuja beseda. Sedanji župnik, Mcškov naslednik, ne razume jezika svojih faranov. Karani ne razumejo njegovih molitev, otroci v šoli ne njegovih razlag katekizma . .. Cerkev je skoro prazna: 6 ženic in 2 staru očanca, to jc vse. Zenica v zadnji klopi bere iz velikega inolitvenika. Molitveni* je slovenski, črke velike in debele, da bi jih skoro otipal. Vedno niže in niže ji kloni glava, redki sivi lasje ji silijo izpod črne rute... Moram hiteti. Kar |k» bljižnici jo mahnem po gozdu čez Dobrave. Pot iz Sv. Marije na Zilji v Bače, to je molitev. Tod je hodil Meško, to je pot, ki jo tako lepo opieuje v svojih spominih. Tu je križ sredi gozda, tu je lopo /.klano znamenje na gričku nad Bačami, tam, kjer se steza odcepi od ceste. In tam na levi za gozdičkom je jezero. Bače so še vse pokojne. Domačini so že davno na pol ju, a letoviščar j i. ki jih je tod precejšno število, so še pri zamiku. Vstopim v skoroda prazen avtobus. ^ leto-ztščarji so vstopili z menoj. Dunajčanje --židje. kmalu zavozimo tik pod «kulnuto steno Kepe, ki jo koroški domačini imenujejo |epo; V Ločah in v Dobju vstopajo letovišča rji, in pri Borovcu je avtobus skoro že poln. Čudno od Bač do tu nismo čuli slovenske besede, dasi smo se vozili po krajih, ki slove po svoji zavednosti, saj jc vendar tričetrtinc upravičencev glasovalo za Jugoslavijo. Kje so ostali li Slovenci? Glej tam na polju pisane rute in preko rut bele iti rjave slamnike! Glej tam na njivah zagorele može ki kosijo m žanjicim' visoko strniško deteljo, v enakomernem ritmu sc pri-pogibajo močne postave. Ob * do 4 zjutraj eo vstnli; zuto je pa že skoro polovica njive požeta in živina v ogradi je že sita. Preko polj iti gozdov se razlega mila slovenska beseda, napol ziljsko. napol rožnnsko narečje! K nam. tujcem, v avtobus ne sega. Motor brni neumorno. Cujeni samo sosedo, ki razlaga svojemu dečku, malemu Diinajčanu: Schau, ninter diesem Berg ist sehon Sernien.« (Glej, /a to-le poro jc že Srbija.) Bogvc. kakšne misli se pode |>o glavi malega Germana. Svoje Ic|h- velike oči je uprl v široko steno Kepe in zasanjal... Blizu gostilne »Pri Borovcu« (»Gasthof zum Vorouz« stoji napisano na pročelju!) vstopi starejša kmetica. Bleda je, oči ji gledajo trudno. Dasi so še tri mesta v avtobusu prazna, obstoji spredaj pri vratih in nekam v strahu l>ozdra\i: Guten Morgen! Nerodno ji jc. dn jc padla med tako »gosfiodo«. Povabim jo, naj vendar prisede. Dolgo okleva, a naposled sile vsede prav nn rob klopi. Počasi se ji le razveže jezik in postane zaupljiva. O. gd s«, pa iz »Slnvijc« (koroški izrnz /n Jugoslavijo). Tudi ona je bila prej skoro vsako leto vsaj enkrat na Brezjah, /daj jc pa starn in bolehnn. Pelje »e v Podgrod k zdravniku. Pa naj povem v »Slaviji«. da mi Koroško ne smejo |ioznbiti. — škoda, že stojimo pred veliko F rankovo trgovino v Podgradu. in ženic« izstopi. Rdečica io je oblila. kakor dn bi jo bilo sram. da jc bila toli predrzna. AH pn je ponosna, dn jc tujcu le izlila toli zadržano, v srcu |>okopano misel in prošnjo?... Tudi drugi |>otiiiki izstopijo. Vstopijo pn trije kmetje v težkih rjavih volnenih oblekah, lik za njimi neki župnik, ki se je bil pripeljal s kolcsljem do avtobusa. Pozdravijo nemško, a se takoj v sedejo in živahno pomenkujejo slovensko naprej. Rožnni so, temperamentni. Govorijo s povdnrkom in mnogo gestikulirajo. V Celovcc gredo. Četrtek je. semanjidan v dan pri »I ♦irokokrajnih belih slamnikih so mi na moje vprašanje v mehkem pojočem narečju povedale. da je to cerkvica očakn-trpina sv. Jobn. Stara gotska cerkev z odprto vežo pod zvonikom. kakor jo imajo skoro vse koroške podeželske cerkvice. (Korošci imenujejo te veže »lope«), — V teh krajih še nisem jnšdil. Zatekel sem se torej k Badjurovi knjižici »Izleti po Karavankah«, ki mi je nasvctoval, naj se radi kosila z.menim z Merteljcvo mamo v bližnjih Zmotičnli. Badiura je svetoval prav. V prijetni slovenski družbi so ure prehitro minule. Hitel sem na Brnico in komaj še ujel avtobus, ki me je potegnil v Beljak. Navadil sem sc žc bil na inenki zvok s|kxIiijeziljskepa slovenskega narečja; nemške besede še liisem bil ta dan čul. Prav čudno me je dirnilo. ko so potniki avtobusa govorili samo nemško. Bili so večinoma Bcljačani. ki so se vračali z izletov. Po krasto cesti se bližamo Beljaku. Par kilometrov pred Beljakom je cesta žc asfaltirana. Je to glavne cesta, ki vodi iz Avstrije v Italijo, iz. Beljak na Trbiž. Pri avtobusni postaji, ki leži sredi mesta blizu mestne župnijske cerkvc, nas pozdravi mladenič v rjavi srajci z hitlerjevskim znakom na rokavu — po fnšistovsko, 7. dvignjr-no desnico. Prodaja hitlerjevske časopise: veliki formati z velikimi rdečimi naslovi o Hitlerjevih uspehih pri zadnjih volitvah v Nemčiji. Po kratkem sprehodu po mestu, ki kar mrgoli tujcev,a proti večeru kar na mah utihni}, se vsedem v kavarno. Publika več kot malomeščanska. a cene prav velemestne in serijske. Tudi večerja je razmeroma za 50 do 80 odstotkov dražja, kakor v naših mestih. Prenočišča kljub seziji niso draga, vsaj ne dražja kakor v 1 ;i:l l;.mi. Zjutraj navsezgodaj sem že zopet na avtobusni postaji in študiram vozne rede. V Celovec setn namenjen. Izbira je res težavna, ko obstojajo mod Beljakom in Celovcem vsaj 4 avtobusne linije. Odločim se za tzv. rožansko linijo, ki pn vozi iz Bač, a ne iz Beljaka. Stražnik lili pove, da jc do Bač kvečjemu poldrugo uro hoda, in v lopem hladnem jutru jo mahnem peš mirno lepe predmestne cerkve Sv. Križa čez novi most v idilično vosico Marijo na Zilji. Zenice hitijo v cerkev. Ker je še zgodaj, se jim pridružim. Visoko obokana stara cerkev nas objame v jutranjem hladu. Tu jc župnikoval naš Meško, s te stare lecc je donela njrjrova Celovcu in urailni dan pri »Društvu«. (Mišljeno je gospodarsko in politično društvo za koroške Slovence v Celovcu!) Ostanej«! v živem pomen-ku med vso vožnjo: drugi potniki /nnjc ne eksistirojo. — Dunajski deček poleg mene jih venomer gleda; — najlvolj se pa menda čudi. da govorim tudi jaz z njimi v (njem jeziku in da jih razumem. Naglo brzi avtobus [m ozki cesti po Rožu. ! Nizke, n čedne hiše tonejo v gostih sadovnjakih ali pa plezajo nn pobočja k belini cerkvicam. Polja so lmgntn in skrbno obdelana. l-e tam, kjer so hudourniki nanesli iz|>od Karavank proda in peska, tam sc menjajo borovi gozdički s pašniki. Drava jc čisto blizu. Včasih se zn hip zasveti skozi veje. Ce bi ne deloval motor, bi čuli njeno šumenje, šele pred Svečami so oddaljimo zopet od Dravo. Tu jc preživel svoja mlada leta Andrej F.inspieler. prebudite!j koroških Slovencev in mogoče največji politik, ki smo ga imeli Slovenci v prejšnjem stoletju. Pod gradom in cerkvijo v Bistrici v Rožu zavije cesta v globokem jarku na jug, kakor dn bi hotela ob potoku navzgor splezati v Karavanke. Tu so velike železarne Krnnj-ke indn- Gnsp* Sveta. atrijske družbe. Pred sto leti je bilo t stranskih dolinicah v Karavankah v««- polno življenja: železarne so bile v Grpičah. v Podrožčici, pod Ljubeljem iu v Železni Kaplji. Zdaj je to živ. ljenje zamrlo in zadnji dve (»odjetji, železarna v Bistrici in jeklarnu v Borovljah borita težak boj za obstanek. — Pod Žingarico se vije cesta skozi Podsjnjovns in Se nt Jan ž, da se za Svetno-vesjo |Mižciic preko Drave k Iliimberškeui gradu. Prijazne so tc vasice |km1 Žingarico. In zavedne! I In so tod prc|vojena s krvjo naših junakov in skoro sleherna hiša čuva kak skomin izza Ivojcv pred H—14 leti. Tu blizu je bil ranjen in od Nemcev ujet naš mučenik, koroški junnk poročnik Janko K ranic, ki so ga Nemci ujetega trpinčili do smrti. V bližnji Paplji j>* župnikoval dekan Limpl. ki so ga nemčurji v temni noči izvabili in nujvndli, ko je nesel /ad-njo tolažl»o bolniku. Iz teh težkih misli nas predrami šoM.n de-ca. Avtobus se je ustavil, da prevzame nove potnike. Okoli avtobusa se zbira šolska decn, ki je pritekla iz vasi. dečki in dcklice živahnih oči in zagorelih obrazov. l>o*oiioj»i in goloirlovi. V blagodoncčem rožan.skem dialektu * prerekajo in dražijo. Jozej kriče lov žeja, llan/cj pa Mihija in Mojcijo. Nikjer na Slovenskem ni tako toplih in lepih imen. kakor jih najdete med Korošci. Ko i/stopajo in vstopajo potniki, pn d<»bijo prej tako razigrani in lepi obrazi n« k tuj. oduren izraz. Kakor v zboru /adoni iz ust rožanske slovenske dece tuj poz«irav: GrUw Golt! — Kakor jc ta nemški pozdrav lep, če gu tujce *ligniijamo proti llumberku in Žihpoljatn. Preko Drave |Htzdnivljn sveta Lucija Znln — roke? Kajpada lug razjeda vsako kožo, nekaterim bolj, drugim manj, ker nimamo vsi enake kože z enako občutnostjo do raznih škodljivosti. Kako naj se občutna koža zavaruje zoper razjedanje? Najbolje je rabiti gumaste rokavice za gospodinjstvo pri pranju, kar pa je drago, ker se rokavice pri takem delu km.-ilu izrabijo. Morda bi kazalo pred takšnim delom vso kožo dr rokah i jih pulite sproti, kar mi dokazuje, da jih ni veliko. Jaz bi jih puščal v miru, skrbel bi ui primerno in neprebrano nego las in lusišča (krtačenje * mi »ti potrebno, uspešno in najmanj kvarno) in — čakal. Morda se sivenje ustavi če ne, dobite čer. nekaj let, melirano glavo, kar vas napravi zanimivo, in nekaj let kasneje bo pa vaša glavica snežno bela, kar je |>o mojem okusu kar lepo! Ali razoglava aH pokrila, to je zadeva navade ali mode, ne higiene. A. S. — Lj. Vrtoglavo*! pri človeku s sedmimi križi ni nenavaden pojav, saj so dogaja celo mladim ljudem z zdravim srcem in Uljem, da se jim zvrti v glavi, ako sp prenaglo dvignejo pokonci. Pri postarnem človeku jo pa vse žilje kolikor toliko okorelo in se ne krči ali iiri tako hitro, kakor zahteva izpreim -njena potreba. zato spada vrtoglavost med hln?odali tis«ih let, ki so po izreku sv. pisma — podarjena, če pa komu v teh letih >s!li vsa vročina v glavo,< bi kazalo to zadevo bolj natančno pregledati tn morda poleg drugih ukrepov tudi puščati malo krvi. A. E. — I.j. Knuvitijr iz zlate žile jc najbolj pogostno krvavenje iz črevesa. Če je bila izrečena ta razpoznava (diagnoza) brez preiskave, je zgolj domneva. Svetujem vnm. dn se daste Čim prej preiskati in ugotovitj, odkod tista krvavenja. A. K. — H. Rjave pege po obratu so vam oetale. dn»i je poteklo ie 0 mesecev po porodu? Dogaja se včasih, da se dr£e še ves čas dojenja in potem izginejo same po sebi. Če hočete pospešiti njih izginjenje, skrbite za redno iztrebljenje iu omejite oziroma opustite za kaj časa vso mesno hrano in jajca. Isti: (inojno vnetje v čelni duplini se vam navzlic dolgotrajnosti vtegtie še izboljšati. Svetujem vam daljše bivanje na morju (na kakšnem otoku) ali pa, če vam je zaradi službe nemogoče, uživajte večkrat kakšno jodovo zdravilo v majhnih količinah iu sicer po štirih tednih uživanja spet nehajte ž njim za prav toliko časa. Isti: Zaradi rastlinske prehrane ni treba nikomur oslabeti. Uiiva naj poleg zelenjav in sadja tudi sočivje, vse žitne proizvode in rastlinske tolšče, ki jih je vendar na izbiro! Tudi sladkor in med menda nista škodljiva. Ako je bila rastlinska hrana naročena, dvomim, da bi bilo prepovedano tudi mleko in mlečni izdelki, ker so mlečne beljakovine drugače sestavljene kakor beljakovine, ki sestavljajo živalsko telo, zato je mleko pri brezmesni prehrani vobče dopustno. Sicer pa poizvejte tam, kjer je bila takšna prebrana naročena. P. 1. — S. Krčeviti napadi. jiodobni božjast-lim. nu se vašemu dečku že domala porazgubili, njegovo razvojno stanje je v duševnem in telesnem pogledu zadovoljivo, vas pa obhaja žalost. Jaz bi se na vašem mestu rajše veselil in se držal samo enega in istega zdravnika, zlasti, ker je po vašem zatrdMu otroku znatno pomagal. Gotovo je dragocen njegov nasvet, da zdravite otroka čim manj z zdravili, pač pa mu preskrbite primerno otroško hrano, primerno duševno zaposlitev in pustile ga, da se na prostem raz?iblje po mili volji z delom ali igranjem. Tiste vrste napadi se v k snejših razvojnih letih običajno porazgube popolnoma. vzrok jim je kakšna okvara na možganih rnvoHo raznovrstnih bolezni aU poškodb (tudi med porodom). Trojica. Spolna razboljenost. ki vas tare vse tri, je iivčno-duševnn motnja, ki se tem prej porazgubi, čini manj se kdo ž njo ukvarja, Čiui manj se kdo opazuje, čim manj se kilo zmeni za dejanske ulj domišljene znake slabotnosti ali rnz-drniljivosti. Mladostna zabloda je največkrat vzrok vsem raznoHkim motnjam te vrste, a ne toliko po svojih telesnih učinkih, kolikor zavoljo duševne zbeganosti. Zato je prvo in poglavitno vodilo, dn tak človek, ki resno hoče ozdraveti, »vrže plašč pozabe čez preteklost, ki se kot taka ne da več premeuMi. Kar je bilo, bodi zares pozabljeno in ne več upoštevano. Drugo ln nič manj važno vodilo bodi resno poklicno delo in dovolj gibanja na prostem v obliki dela ali športa. Tretje bodi utrjevanje z vodo. Kajpada se ne da doseči popoln in trajen uspeh tako hitro, zlasti ne pri splošno slabotnem telesnem ustroju, zato treba več mesecev ali let. Kdor sam ue zmore takšne samovzgojA,' poišči si izkušenega zdravnika, ki naj pomaga čez kakšne ovire s podrobnimi nasveti. Vsakdo je toliko zdrav, kolikor res sam hoče biti. To velja na sploh in prav posebej zn takšne bolehnosti. Z. S. — L. Nič iz znanega razloga. Pravni nasveti Odstop od zaroke in pravica do odškodnine. | D. P. Č. Sorodnicn je bila dve leti zaročena >n ie mnogo potrošila /a pripravo bale. Po dveh ' letih pvedati sosedu, da vpliva od svojega zemljišča na njegovo z odločno vodo, dimom, plini, scjico in podobno, smo napisali nu tem mestu v nedeljo 25. septembra t. 1. pod naslovom: Betonska škarpa oh mejil PrečitajteI Vaš slučaj je podoben. Nakup šivalnega stroja. J. V. K. Let« t0>0 ste «r s trgovskim potnikom dogovorili, da kupite šivalni stroj. Na račun stroja ste mu dali nlngo vredno 250 Din. Sedat pa stroja nc rabite. Vprašate, če morete polnika prisiliti, da va;n blago plača? — Plačilo blaga morete zahtevati, ako se kupna pogodba sporazumno stornira. Čud no, da vnm prodajnlcc tako dolgo ni dobavil stroja. Vsekakor morete vi vstrajnti na izpolnitvi pogodbe in zahtevati povračilo škode, ako se vnm stroj protipogodbeno ni tako dolgo dobavil ali po morete določiti primeren rok za naknadno izpolnitev in izjaviti, da v slučaju neizpolnitve pogodbo v tem roku. odstopite. V tem slučaju imate tudi pravico do plačila na rnčun danega blagu. Legalizirano pooblastilo Anterikanrev. T. J. Z. Umrla sestra Vam je zapustila malo posestvo, dvema bratoma v Ameriki pa je volila po 2000 Din, ki ste jih Vi imeli izplačati. Z brati ste prišli v prepir, kpr nisle mogli takoj plačati volilo. Izročila sta Vas odvetniku, ki Vas je opominjal na plačilo, nato tožil, pri naroku ste priznali tožbeni zahtevek n je bila izdana priznalna sodba. Vprašate, Če ste colžni iztoženo vsoto plačati zastopniku Vaših bratov, čeprav nima legaliziranega pooblastila? — Če fe'e bili mnenja, da zastopnik Vaših bratov ni imel formalno veljavnega pooblastila, bi morali to ugovarjati pri naroku in bi moralo sodišče takrat rešiti vprašanje, ali je od bratov podpisano j>oobla-stilo veljavno ali ne. Ker tega niste ugovarjali pri naroku ter je bila izdana priznalna sodba, ste dolžni iztoževani znesek a stroški vred plačati zastopniku bratov. — Čim plačate volilo, imate pravico zahtevati od bratov izbrisno pobotnico za izbris vknjiženega volila. Če ne morete počakati, da prideta brata iz Amerike domov, mora bratov zastopnik za podpis izbrisne pobotnice imeti legalizirano pooblastilo. Brata morata podpisati pooblastilo v Ameriki pred notarjem, ki s svojim pečatom in podpisom potrdi istovetnost njunih podpisov. To pooblastilo morata brata poslati jugoslovanskemu konzulatu v Ameriki, ki potrdi, da je na pooblastilu podpisani ameriški notar upravičen za to poslovanje. Le s takim pooblastilom je bratov zastopnik upravičen veljavno podpisati izbrisne pobotnice. Priposestvovnnje. Sosed spravlja drva iz svojega gozda po Vaši riži, kljub temu, da ima po svojem svetu napravljeno pot, da lahko vozi. Vprašate, če lahko sosedu prepoveste uporabo riže. — če sosed uporablja Vašo rižo za spravljanje drv več kot 30 let, potem si je to pravico priposestvoval in mu je ne morete več braniti. Oprostitev službe v kadru. A. S. S. Letos ste bili potrjeni. Preživljali morate mater, ki je radi bolezni in starosti nesposobna za delo, in 23 let slaro sestro. Vprašate, če bi mogli doseči oprostitev službe v kadru. — Po zakonu so oproščeni službe v kadru edini hranilci družin, v katerih ni nobenega za delo sposobnega družinskega člana in ki se vzdržujejo izključno od osebnega dela in zaslužka reki-utovega ter plačujejo na leto manj ko 120 Din neposrednega davka. V Vašem slučaju bi bilo mogoče doseči oprostitev, ako bi bila poleg matere tudi sestra nesposobna za delo in pridobivanje, kar pa se mora ugotoviti pri speeijelnem zdravniškem pregiedu. Prošnjo bi bilo vložiti na komando vojaškega okrožja najbolje potom županstva. Prošnja in priloge morajo biti po predpisih kolekovane. Če je sestra sposobna za delo, ne boste oproščeni, čeprav nima dela in ničesar ne zasluži. Ara. J. P. N. Ara se da ob sklepanju pogodbe* če se ni kaj posebnega dogovorilo, zgolj kot znak sklepa pogodbe ali kot zavarovanje za izpolnitev pogodbe. Ako se pogodba po krivdi ene stranke ne izpolni, smo nekriva stranka sprejeto aro obdržati ali dvojni znesek are, ki jo je dala, nazaj terjati. V Vašem slučaju, v katerem se pogodba ni izpolnila, ker niste mogli radi splošue gospodarske krize doseči izplačila vloge v hranilnici in ker radi tega niste mogli plačati kupnine za hišo, ki jo je nato prodajalec prodal drugemu kupcu, bo težko govoriti o krivdi ene ali druge stranke, da se pogodba ni izpolnila. Ako je bil dogovorjen čas, do katerega mora prodajalec čakati na kupnino, pa se tega iti držal, ampak je hišo predčasno prodal drugemu, morete terjati dvojni znesek are. Ako se pa z vrnitvijo dvojnega zneska are ne zadovoljite, morete zahtevati, ker izpolnitev pogodbo ni več mogoča, odškodnino. Drugače pa jo, če za izpolnitev ni bil dogovorjen noben čas. V tem slučaju se smo iz|Milnitev zahtevati takoj, to je brez potrebnega odloga. Ako v takem slučaju kupec zakrivi, da se pogodba ne izpolni, ker ne plača kupnine, sme prodajalec pridržati aro. Če kupec zato ni plačal kupnine pravočasno, ker ima denar v hranilnici, ki ga mu radi krize ne more izplačati, po našem j naziranju ni on zakrivil, da s« pogodbu ni izpolnila, nego se je Izpolnitev radi golega slučaja onemogočita, osobito, ako je prodajalec letošnjo pomlad ob priliki sklepanja kupčije vedel, da ima kupec kup- i nino se naloženo v hranilnici. V tem slučaju ara ne zapade in jo ima prodajalec vrniti. Če bi pa bilo ' v slučaju pravde ludi sodišče takega nnziranja, ne moremo veleti. tiospodarske letave. A. V. M. Razumemo Vaše težave, ko imate terjatve pri ljudeh, pa jih radi zakona o »ščiti kmetov ne morete iztirjati. Vi pa morate svoje obveznosti izpolnjevati. Prosite navodila, kako se rešiti teh težkoč. — Ne kaže drugega. kakor potrpeti. Proti zakonu pač ne morete ničesar. Poskusile se pobotati z Vašimi upniki, ki bodo vendar toliko uvidevni, da bodo s svojimi terjatvami j>očaktli. ko vidijo, da ne morete priti do denarja. Tolaži naj Vas pač zavest, da niste edini v lakih neprilikah. Glede posojila se obrnite na kakšen denarni zavnd, najbolje pač v domačem kraju, kjer poznajo Vaše razmere. Skupni vodovad. J. D. S sosedom ste zgradili skupni vodovod. Sedaj bi pa Vaš sin. ki si je zgradil novo hišo, rad napeljal vanjo vodo iz toga vodovoda. s čemer Vi soglašate. Ali je za to treba tudi sosedovega privoljenja? — Ako je vodovod Vaša in sosedova skupna last. tedaj nihče od obeh ne sme izvršiti na skupnem vodovodu nobene iz- Ing. R. Lah: Kmetijski nasveti Pripravimo klet za trgatev Bliža se trgatev, ki obeta v večini naših vinogradov zadovoljiv pridelek, zato se mora vinogradnik na njo primerno pripraviti. Glavno skrb mora obrniti na klet, ki naj dostojno sprejme žlahtni grozdni sok, kot plačilo za njegov celoletni trud. Snaga in čistoča je geslo. ki ga je upoštevati povsod tam, kjer je opraviti z vinsko kapljico; torej ne samo pri vinski posodi, ampak ludi v hramu. Zal da je pri nas še mnogo kleti in zidanic v takem stanju, da ne odgovarjajo načelom modernega kletarstva. Njih lastniki premalo pazijo na snago in ni čuda, če se vina, sama na sebi dobra, čez nekaj mesecev pokvarijo in radi tega ne morejo najti kupca. Da se klet ohrani v dobrem stanju, ni treba niti mnogo stroškov, niti izgube časa, ampak le malo dobre volje, nekaj smisla za snago in nekaj pridnosti. Sedaj pred trgatvijo je najprimernejši čas za temeljito čiščenje vinskih hramov. Odstraniti je vso pajčevino, na kateri se nabira prah, izmesti stene in strop, očistiti temeljito tla in spraviti ven vso nepotrebno šaro. ki ovira delo v. hramu ali pa zna celo škoditi vinu. Priporočljivo je tudi razkužiti stene in strop z belenjein z navadno trtno škropilnico z apneno vodo, kateri je primešati 3% modre galice. S tem se uničijo plesen in marsikatere bolezenske klice, ki kvarijo vino. Ko smo tako očistili in razkužili hram, obrnimo našo pozornost vinski posodi. Vino ni samo proizvod trte, ampak tudi posode, v kateri ga napravimo, zrejamo in hranimo. Zdrava, čista posoda napravi dobro vino, medtem ko ga slaba kvari. Pregledati moramo vse, kar rabimo ob trgatvi, in ugotoviti, če ni kaj pokvarjenega. Zdravo posodo zadosiuje temeljito oprati s čisto vodo, da odstranimo prah in drugo nesnago, ter jo nekoliko osušiti. Seveda mora biti tako napita, da ne pušča. Mnogokrat pa ostanejo sodi slabo spravljeni ter dobe duh po plesnobi ali po ocetni kislini. Če tako posodo le površno operetno in vlijemo vanjo vinski mošt, ni čudno, da dobi »duh po sodu«. Potem se pa vprašujemo, kako se je moglo vino pokvariti. Vsa vinska posoda, v prvi vrsti sodi, mora torej še pred trgatvijo biti popolnoma brez pogreška. Umestno je, da navedemo tu, kako se slaba vinska poseda da popraviti. Vseli pogrS-š-kov seveda ne bomo tu navajali, ampak samo glavna dva, ki sta v kmečkih kleteh najbolj razširjena: plesen in vinski cik. če se plesen ni že preveč zagrizla v les, zadostuje sod temeljito oprati s 3% raztopino žveplene kisline, ki uniči vso plesen. Sod se nato izplahne s čisto vodo. Za primer, da je sod zelo plesni v, tedaj moramo pač sodu izbili dno in ga v notranjosti dobro ostrgati ali ga ožgati, da izgubi ves neprijetni pogrešek. Nato ga je dobro iz-miti z vročo raztopino sode (5%) in potem večkrat preplakniti s čisto vodo. Ciknsla posoda je vinu zeio nevarna, ker se v njem kmalu razmnože glivico ocelne kisline ln potem vse vino >eikno<. Cikasta posoda se popravi s tem, da se jo temeljito in premembe brez soglasja drugega. Zato se sporaz-umite s sosedom. Uganjkarji pa nismo. H. I. L. Dva državna upokojenca ala v privatni službi Oba imata enako plačo in sicer večjo kot je pokojnina. Eden plača od plače manjši davek kot od pokojnine, drugi pa plača od pokojnine manjši davek, kakor od plače. Kaleri plačuje pravilni davek? - če ne navedete niti višine plače, niti višine davka, Vam nihče ne moro povedati, če davek z ozirom na plačo odgovarja zakonitim predpisom. Kuluk in davek. A. P. L. Obveznost ljudskega dela (kuluka) zadene izključno le osebe, ki plačujejo katerikoli direktni davek, med katere spada tudi uslužbeuski davek, če niso te obveznosti po zakonu oproščene. Ako mislite, da so Va« neupravičeno uvrstili v seznam zavezancev ljudskega dela, ste se morali pritožiti v roku 15 dui od due razglasitve seznama. — Vprašujete dalje, če sle dolžni plačevati uslužbenski davek, čeprav nimate plače, ampak z ženo stanujete pri njenih starših, kjer delate, vendar ne za plačo, ampak živite, kakor ena družina. — Kakor je razumeti vsebino Vašega pripovedovanja, opravljate pri ženinih starših neko dejo, torej uesamostalno delo. Po zakonu je pa zavezan uslužbenskemu davku vsak dohodek :z ' nesamostalnega dela ali poklica. Vseeno je, ali ,«a službeni prejemki izplačujejo v gotovini ali v naravi, kar se najbrž smatra pri Vas. Proti sklepu davčnega odbora, s katerim se Vam je odmeril uslužbenski davek, se imate pravico pritožiti v 30 dneh od dne vročitve sklepa. Pritožbo je vložiti pismeno ali pa jo morete dati pri davčni upravi na zapisnik. Če ste začasno oproščeni zgradarine na tiovo hišo, kuluka niste oproščeni. Dopust. F. K. Lj. Odgovorili smo v nedeljo 25. septembra. ltreidumoviner. V. T. F. Rojeni ste v I. (sedaj Italija), pristojni pa ste v občino Ž. Bili ste 40 let nepretrgoma v tujini in ste se po vojni zopet vrnili. Sedaj Vam pa niti občina 2. niti rojstna občina ne prizna doniovinstva. Vložili ste radi rešitve tega vprašanja prošnjo na okrajuo načelstvo, ki jo pa Vašo prošnjo zavrnilo, češ, da ste italijanski državljan. Kaj storiti? — Proti odloku oki. načelstva bi se bili lahko pritožili na bansko upravo, ako ste mnenja, da odlok ni pravilen. Če ;'e pa ta odlok postal pravomočen, Vam pač ne bo drugega kazalo, kakor zaprositi zu naše državljanstvo. Če prošnje ne znate sestaviti, je najbolje, da se obrnete na kakšnega odvetnika ali pa jo lahko daste na zapisnik pri županstvu ali okrajnem na-Čelstvu. Hrast ua meji. O. M. Na Vaši zemlji tik ob meji je atal hrast. Radi večletnega polzetija in poniževanja zemlje se je pa hrasi toliko prestavil, da že par let stoji ravno na meji, tako da je polovica dpbla na Vašem, polovica pa na sosedovem. Sosed si sedaj hrast lasti in ga je ie enkrat okle-stil, čeprav je bil opozorjen, da je hrasi Vaš. Vprašate, kako soseda prisiliti, da pusti hrast pri miru. — Lastnina drevesa se določa po deblu in je last tistega, na Čigar zemljišču stoji deblo. Drevo, ki stoji na meji, je skupna last obeh mcja:ev. zato sosedu ne boste mogli vzeti aolaaininske pravic« hrasta. večkrat opere z vročo vodo, v kateri smo raz-topili 5% sode. Sod treba tako prevračati, da ga ta raztopina povsod zmoči tn uniči ocotn® glivice. Najbolje pustiti tekočino par dni sodu, ki ga parkrat na dan prekotalimo. Totem operemo sod z enoodstotno raztopino žveplene kisline, ki ga še temeljito razkuži. Sledi nato šo ponovno izplnkovanje s čisto Vodo. Večkrat imajo sodi >vonj po puslem« ali po lesu. Take sode operemo s 3% raztopino žveplene kisline in nato večkrat s čisto vodo. Tako postane sod dober za vino. To so najpogostejši pogreški našega kmečkega kleiarstva. So pa tudi druge pomanjkljivosti, ki škodujejo vinu. Večino njih je mogoče odstraniti z vročo sodovo razlopino ali s 3—5 odstotno raztopino žveplene kisline, ki odvzamejo skoraj vsak neprijeten vonj. če je ta tako močan, da ga z enkratnim omivanjem ne odstranimo, poskusimo drugič in po potrebi se tretjič. Nikdar pa ne lahkomiselno vlili vina v sode, ki nimajo popolnoma čistega vonja, ker si s tem lahko pokvarimo ves pridelek. Ker pa ob trgatvi nimamo časa baviti se z večkrat zamudno pripravo posode, naj vsak vinogradnik že sedaj za to poskrbi. Očistiti pa mora ne samo klet in vinsko posodo, ampak ' tudi vse orodje in drugo pripravo, ki služi ob trgatvi. Največja čistoča v kleti je glavna tajnost umnega kletarstva. Kmetijska vprašanja Prcprcčcnje gnitja grozdja na trti. I. P. K. Po zadnjem dežju Vam je začelo grozdje v vinogradu piti in ne voste, kako bi preprečili nadaljuje gnitje. — V južnih vinorodnih pokrajinah se to večkrat pojavlja, zato so našli tudi sredstvo, o katerem se hvalijo, da doseže popolnoma svoj namen- to je podkajevanje grozdja z žveplom. Ko vleče rahel vetrič po vinogradu, zažgo na enem koncu nekoliko žvepla in ves žvepleni dim, ki je težak, po. tegne skozi trte in grozdje ter uniči na njem p!es-nobne glivice. Gnitje se ustavi. Pri zažiganju žvepla treba paziti, da ne gori preblizu trt, ker jim tam osmodi listje. Če ni mogoče čakati na vetrič tedaj zažgo nekateri žveplo v kositrasti posodi b dolgim ročajem in gredo s tem skozi brajde ,pr podkadijo grozdje z žveplenim dimom. To učinkuje se bolje, le to delo je sitno, ker duši žvepleni dim delavca. Ojpitanje prašičev z domačimi krmili. R. M L, Radi bi čim hitreje opitali svoje prašiče s krmili, ki jih pridelate doma: s krompirjem, koruzo, peso, deteljo; ne veste pa, kako bi postopali, da dosežeta čim ugodnejši uspeh. Izmed navedenih krmil sta detelja in pesa bolj prikladna za rastoče in plemenske živali, za pitanje pa krompir in koruza, č« pokladate svojim prašičem sedaj deteljo in peso, tedaj jih je polagoma privaditi na krompir, ki ga je krmiti kuhanega ali pa še bolje preparjenega v brzoparilniku, nikar pa ue surovega. Pesa se da vedno surova, ne kuhana. Deteljo je najbolje zrezali na slamoreznici in jo tako zrezano zmešati z zmečkanim krompirjem in z, nekoliko otrobmi. Mno-zino krompirja je od dne do dne zvišati, detelje pa zmanjšati. Polagoma je dodajati tej mešanici koruzne moke, ki je za končno opitanje pač najučinkovitejša. Po kakih treh do štirih tednih je z deteljo popolnoma prenehati, zato pa zvišati množino koruzne moke, zmanjšati pa količino krompirja. Končno boste zadnje tedne pokladali samo koruzno moko; lahko ji pa primešate še nekoliko ječmenove moke, ki da okusno slanino. Pesa se da cela po ona do dve na dan in glavo, da jo prašiči grizejo in dobe bolji tek. Tako boste v kratkem času z. domačimi pridelki opitali svoje prašiče. ZENA IN DOM Maria Piper: Trdo življenje japonske žene Japonska hiša in njena okolica je zelo hrupna. Mir v japonski hiši je nekaj iluzornega. Na resno čitanje ne moreš niti misliti, dokler igrajo sosedni radiji in dokler prihaja s ceste tisti neprestani hrušč in trušč in pa oglušujoči vik in krik ljudi, ki stoje na voglih v neprestanih pomenkih. Gospodinja mora svojemu domov »lošleinu soprogu streči s suženjsko pozornostjo, dasi jo je dnevno delo oropalo vse svežosti, ki bj jo rabila u živahno, vedro konverzacijo, ob kateri naj bi mož pozabil svoje poslovne skrbi. Kljub temu, da njen gladki obrazek dela vtis ljubkosti in miline, vendar velikokrat ne čuti resnične toplote in ne kaže sočutja in male fraze in zgovorne pavze brez dvoma iadajejo možu, da razpoloženje njegove žene ni tako kakor bi moralo biti. S tem, da mu poroča o svojih otrocih, gospodinjskih dolžnostih in izdatkih in svojih sosedih, je navadna poročena žena izčrpala vso snov svoje konverzacije. Njen soprog ji pa ne prinaša zanimivih novic, ker je v splošnem mnenja, da je za razumevanje poslov dovolj inteligenten samo mož. Strahoviti boj za obstanek, ki je vsled evropskega tekmovanja še bolj napet, je silno breme za Japonca in zato mu po končanem dnevnem delu ne preostaja potrpežljivosti in duševne energije, da bi zabaval svojo družino in se zanimal za njene zadeve. Nova generacija bo ob tem propadla in poginila. Otroci tekajo iz sobe v sobo. in če se pri tem Se tako hrupno obnašajo, jih nihče ne zadržuje in mati jim celo sledi. V papirne stene vrtajo luknje in potem kukajo skoznje z verande. Vsako besedo, ki jo odrasli govore, slišijo tudi otroci. V japonski hiši z njenimi papirnimi stenami sploh ne poznajo tajnosti in vsakemu pogovoru lahko vsak sosed prisluškuje. V Evropi pošiljamo otroke spat ob zanje primerni uri; na Japonskem pa se >bočanu«, najstarejšemu sinu ne sme nič ukazati. Sploh pa je otrokom dovoljeno, da so toliko časa pokonci, dokler se za počitek ne odločijo sami. Japonska žena živi samo za svojega moža. Svoje lastne osebne želje in ideje mora podrediti njegovemu napredovanju in blagostanju in streči mu mora oeebno. Ko pride mož domov, ga pozdravi in skrbi za njegovo obleko, ki jo je pustil na slanini preprogi in mu prinese hrane na nizki mizici, mu ponudi to in ono in pobere vse, karkoli leži na tleh. Ce nima služkinje, dela ves ljubi dan, to se pravi, da mora biti neprestano na svojih kolenih. Tako se ji razvijejo močne, elastične kolenske mi-Sice, in evropske žene zrejo ljubosumno na dražest, ^ katero so Japonke zmožne klečati, se dvigati in obdritati svojo vitko postavo. Ko pa pride večer, trudna, izdelana gospodinja seveda nima humorja, s katerim bi razvedrila svojega moža. Njena večna skrb za svoje otroke, neizogibno argumentiranje s svojo taščo ali svojimi sosedi, ki jih ne sme nikoli razžaliti, to so dolžnosti, ki ji dajejo polno opravka. Za počitek ji ne ostane niti trenutek, in njeno delo nikoli ui opravljeno. Zato pa japonsko gospodinjstvo tudi gre gladko kakor po nitki, in vse to je uspeh neizmernega žrtvovanja časa in dela. Tipična japonska žena mora podrediti svoje želje željam svojega možu in svoje tašče in se mora brezpogojno prilagoditi njihovim šalam. Prav tako se ji godi z njenim najstarejšim sinom, bo-čanom. Njega mora mati vselej kratkomalo vljudno vprašati, kaj želi. Pa tudi njene hčere nimajo veliko sočutja in razumevanja za usodo svoje matere, ki gotovo ni zavidanja vredna. Tega so pa matere deloma tudi same krive, ker še vedno učijo svoje hčere o Konfucijevem idealu, o krepostni ženskosti. Nov časi so mlade ljudi vsekako zanesli v nov življenjski tempo. * Cim manj more nuditi trudna žena svojemu možu in čim več neudobnosti in hrupa in zmede je v hiši, tem manj seveda ljubi mož svoj dom. Zato pa išče s hitrim korakom in lahkim srcem zabavišča, najpogosteje čajarne, kjer ga zabavajo pozno v noč gejše in natakarice z nepristno, prisiljeno živahnostjo. Ako žena Japoncu ne rodi otrok, mu je dovoljeno, dn kakšnega adoptira. Ce pa ima svoje otroke, lahko enega »Ida. Konfucij je učil, naj ubogi žrtvujejo svoje otroke in jih dajo adoptirati po premožnejših družinah, ki nimajo otrok. Danes se pa za ta sveti nauk Japonci kaj malo zmenijo. Ce je edini otrok bogatih staršev deklica, dobi >goSija<, to se pravi, da ji starši zbero soproga, ki ga takoj tudi adoptirajo za sina, zalo da ostane premoženje v rodbini, in dn gre ves posel naprej pod istim imenom. Kljub temu, da dajejo sinu kot nositelju rodbinskega imena prednost pred hčerko, revne družine vendar više cenijo hčerko, ker je vir denarja. Oče jo namreč pogodbeno odda za več let in za določeni znesek podjetju za gejše, v javno hišo ali pa v kakšno tvomico. V prvih dveh slučajih je višma zneska odvisna od lepote deklice. Ta čedni posel, pri katerem ima država svoj delež s tem. da pobira takso ob vsaki transakciji, dela adoptacijo plodonosno za očeta, zlasti, če je inteligenten in spreten za take reči. Ti tako zvani očetje lahko zvajajo svoje hčere, kamorkoli se jim zljubi, ne da bi se postava v to vmešavala, oziroma ščitila dekleta. Nedavno Se nobena hči na Japonskem ni uživala samostojne eksistence, namreč take, ki bi jo ščitila pred žalostno, žene nevredno usodo. Vendar se pa tudi tam obrača na bolje, odkar si krči feministični pokret vedno bolj in bolj svoja pota za pravice žensk«. T. K. Lepota i n zdravje Zajedavci Zajedavci, črni in tudi beli, nastanejo, če bo znojnice zamaše s tolščo in prahom. Nekateri zajedavci ostanejo beli, ker so pod kožo in prah ne more do njih. Z naslednjim lokalnim postopanjem se začasno iznebiš te nakaze: Obraz temeljito umij s toplo vodo in milom. Dobro namili in pusti milnico nekaj časa na obrazu. To omehča zajedavce. Potem splah-ni s toplo vodo, Obriši in iztisni belo snov iz zajedavcev. Nato prizadeta mesta namaži z naslednjo antiseptično zmesjo: 7.5 g rožne vode, 38.7 g cinkovega sulfata, 8.75 g olja sladkih mandljev. To vtiraj v kožo, dokler se ne posuši. Slednjič namaži obraz s tekočino, ki krči, da se znojnice zapro. Da se pa zajedavcev iznebiš trajno, je treba, da jim greš do korenine. Zajedavci se tvorijo, ker je koža lena. Zato je potrebno, da jo pobujaš. Trepljajoča masaža je sijajno sredstvo za ta smoter, ker krepi obrazne mišice. Poleg masaže je priporočljivo naslednje postopanje: Vsalc dan si obraz najprej temeljito očisti s čistilnim oljem, ki prodre globoko v znojnice. Obriši olje z obraza in si ga umij s toplo vodo in milom. Dobro si ga namili in pusti milnico nekaj minut na obrazu. Potem splah-ni kožo najprej k toplo, potem pa še z mrzlo vodo. Nazadnje si ga namaži z naslednjo kožno toniko: 3.75 g rožne vode, 3.75 g kolonske vode, 19.35 g oinkovega sulfata. T. D. Onduiacija in zdravje Splošno je znano, da je pretiravanje v kozmetiki in ostalih vejah ženskega olepšava-nja škodljivo za zdravje. Tako je nedavno docent na pariškem vseučilišču, Teil, podal dokaze, da je trajna onduiacija po večini škodljiva zdravju. Ako vrši ondulacijo izučen frizer in sicer pri zdravih ljudeh, potem ni drugih posledic kot glavobol in trudnost. Pri bolnih osebah pa nasprotno deluje onduiacija slabo in je nikakor ne moremo priporočati osebam, ki nagibajo k tuberkulozi, epileptiki in še posebej starim damam, ki čutijo arteriosklerozo, zakaj povečanje temperature in električni tok izzivata kri v glavo, radi česar so v nevarnosti možgani. Novi klobuki Za jesen in zimo prinaša moda zelo majhne klobuke. Široki okrajci, ki so bili poleti v modi, so popolnoma izginili. Oblike so zopet čisto majhne, najsi bo že turban ali kakor turban zvita klobučevina ali žametna čepica. Ce ima taka modna tvorba sploh okraje c, potem je tako majhen in raven, kakor je Važno zborovanje Mednarodna katoliška ženska zveza je zborovala v Luzernu od 26. septembra do 2. .oktobra, kjer so prišla na dnevni red predvsem vprašanja o vzgoji mladine na podlagi encikli-ke papeža Pija XI. S posebnim zanimanjem so obravnavale te plemenite žene o družini; razposlale so namreč pred kongresom vprašanje o ženi, materi in gospodinji in tu so te posamezne odgovore preštudirale. Prav tako so imele anketo o materi na kmetih. Dalje o šolski vzgoji, ki mora biti verska; zlasti se je tu poudarjalo o koedukaciji šole ln doma. Predavanja so obsegala tudi vprašanje tvornic, kakšne razmere vladajo po raznih tvornicah, posebej, kaj mora prestati žena-delavka. Še so sledila predavanja o spolni vzgoji, o ženi v javnem življenju, o higijeni in etiki. — Morda je le žena tista, ki bo preorala dušo današnjega sveta in ji dala novo rast, rast v lepo in božje. Suho vlaganje sadežev Marsikatera gospodinja ima z vkuhava-njem paradižnikov slabe izkušnje. Sploh je vkuliavanje zelo zamudno in kočljivo delo, posebno za gospodinjo, ki ni imela strokovnega pouka v gospodinjstvu. Vsem neprilikam se izognemo, če vložimo paradižnike enostavno v žaganje. Pripravimo si primerno velik zaboj, potresemo na dno za prst na debelo suhega žaganja in vložimo plast paradižnikov tako, da se drug drugega ne dotikajo. Nato zasuje-mo z žaganjem, vložimo novo vrsto paradižnikov, zopet zasujemo z žaganjem; tako nadaljujemo, dokler ni zaboj poln. Tudi povrhu potresemo z žaganjem. Tako se drže paradižniki sveži več mesecev. Vlagati pa moramo samo popolnoma zdrave in neranjene sadeže, ki še niso popolnoma dozoreli; dozore v žaganju. Lešnike in orehe ohranimo več mesecev popolnoma sveže, tako da moremo jedrce olupiti, ako jih vložimo (v lupini seveda) v sol, ki jih mora popolnoma obdajati in pokrivati, j Sadeže moramo obrati, predno popolnoma i dozore. bil pri poletnih canoticrjih. A krajevci so, kakor rečeno redki, tem več pa je čepic. Cepiče ki imajo zvit in sesukan krajec. Za hladne dneve so posebno dražestne čepice s krznenimi krajci, še pripravnejše pa so nove majhne čepice iz samega krzna. V ta namen uporabljajo na kratko ostrižene kože, ki so tako mehko in tenko ustrojene, da je moči ravnati z njimi povsem kakor s tkanino. Te čepice se neverjetno podajo, posebno če jih izpopolnjuje majhna kožuhovinasta ovratnica ali muf. Takoj za krznom prihaja žamet, ki se prilega obrazu kakor noben drug material in mu je za to zimo zagotovljeno eno prvih mest. Povsodi je videti dražestne žametne klobučke, ki dopolnjujejo žametne obleke in žametne plašče. Novi slog teh malih čepic pa pride prav do veljave šele tedaj, če so na glavi v pravilni legi. Ne nosijo se več na izumetničen način postrani prek enega ušesa, marveč ravno. Da, to ni nikaka pomota, marveč se nosi zimski klobuk ravno na temenu in je potisnjen nekoliko na čelo. Da se to še bolj poudari, se nahaja vse okrasje spredaj, tik nad čeloin. Videti je ploske motive iz barvanih peres, majhne žametne pentlje in razne okraske in strassa, galalita in kovin. Veliko se uporablja zopet prosto padajoče velo. Prilega se obrazu dokaj lepše nego mala čelna vela prejšnje sezije. In še enkrat — tako poudarjajo pariška modna poročila — zimski klobuki se nosijo ravno in imajo okrasje nad čelom. To bo gotovo všeč vsem tistim, ki se počutijo dobro le v obleki naravnega, neizumetničenega sloga. Kobho žena velja 7 Neki mož je izračunal, koliko velja delo ženske, ki je v zakonu. Seveda pridejo tu v poštev le dobre in varčne žene. Pa računar je bil dokaj darežljiv do žen. Rekel je, da velja delo žene v zakonu preko 70 Din dnevno. Ce vzamemo, da živi žena z možem okrog 25 let, bi veljalo njeno delo (po tem računu) okrog 670 000 Din, a poleg tega prihrani možu okrog 450.000 Din. Kajpada je to samo modrovanje, ker je dobro znano, da znajo nekatere ženske samo razsipati, a dobre in varčne žene prinašajo možu z ljubeznijo toliko bogastva, da se število sploh ne da izraziti. Moda in avtorsko pravo To vprašanje, dasiravno je prvi hip čudno in neverjetno, živi v Parizu. Pariški moderni ateljeji so namreč sklenili, da bodo dali svoje originalne kreacije ženskih oblačil in razne nove modele v zaščito proti posnemanju. Na originalne modele toalet bodo vdelali neizbrisen pečat že na tkanini v tvornici. Temu sklepu se je pridružilo veliko število modnih salonov in so se obvezali, da bodo kupovali modne kreacije le z vtisnjenimi pečati. Na ribjem trgu Jedilnik za oktober (Krekova meSČansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek. 10. bktohra. Kosilo: Jeterni vložki v juhL Goveji zrezki, okisane kolerabe in zabeljen krompir. Cesarski kipnik. — Večerja : Široki rezanci in solata. Torek, 11. oktobra. Kosilo: Jajčna kaša v juhi. Pljučna pečenka v omaki, pečen krompir in praženo zelje. Cešpljevi cmoki. — Večerja: Krompirjev golaž in solata. Sreda, 12. oktobra. Kosilo: Sadje. Karfi-jolna juha z rižem. Parjene bržole, pražen riž in zabeljena karfijola. Piškotne rezine. — Večerja: Krompirjevi rezanci in solata. Četrtek, 13. oktobra. Kosilo: Močnati vložki v juhi. Govedina, posiljeno zelje, pražen krompir. Jabolčni štrukelj. — Večerja: Zdrobov pečen jak in jabolčna vkuha. Petek, 14. oktobra. Kosilo : Francoska juha. Polenovka, špinača z jajčnim kruhom. Zdrobov kipnik. Sadje. — Večerja: Krompir s presnim maslom. Pečena jabolka. Sobota, 15. oktobra. Kosilo: Meseni zavitki v juhi. Telečja pečenka, pečen krompir in paradiž- Večerja: nikova omaka. Dinja s sladkorjem. Gobovi zrezki in solata. Nedelja, 16. oktobra. Kosilo: Piškotni pon-vičnik v juhi. Sočna pečenka v smetanovi omaki, ocvrta karfijola, pretlačen krompir. Kavni jež. — Večerja: Pečena raca, jabolčna in češpljeva vkuha. Naročaje .Slovenca*! Moda leta 1950 Jfianne Lanoin, ki je ustvarila že mnogoštevilne duhovite modele in je imenovana pesnica mode, pravi, da je moda poezije; pa kakor se za poezijo ne da povedati, kakšna bo čez 20 let, tako je tudi za modo težko kaj povedati. Mnoge mode so prišle in znova šle. Tako bo šlo tudi naprej. Le eno je gotovo: Kar je zares lepo, se bo izpopolnilo in ostalo, a kar je neokusno, bo izginilo. — A Madelaine Vionet, ki je tudi poznana v modnem svetu, pa pravi, da se bo moda vse bolj in bolj demokratizira-la. Cez 20 let ne bo ženi moda le zato, da bi si gojila ž njo svežost in lepoto, marveč bo postala dolžnost, ki se sama po sebi razume. MODNE NOVOSTI Volna se v današnjih dneh vedno bolj uveljavlja, pa ne le za dnevne obieue, marveč tudi za večerne. Za te je zlasti fina kašmirska volna. Naša prva slika nam kaže dnevno obleko iz rdečega volnenega blaga. Okrašena je s svilo, ki je rdeče-belo progasta. Za večerno obleke je najbolj pripravna črna barva. Obleka na sliki nam kaže sestavo crepe-georgette in čipk in je zelo elegantna; nosijo jo žene vseli starosti. Dolgi rokav je moderen, a vendar preprost. Kriio kaže novo linijo: ob bokih se prilega, pod koleni pa se široko razpre. Za sončne jesenske dni je posebno prikladna obleka iz beige jersey-ja, ki ima živ ovratnik. Majhen klobuček, ki je potisnjen globoko na desno oko, izpopolnjuje to lepo oblačilo. Postaven je jesenski plažč iz temno-rdeče-ga volnenega blaga s kravato tz perzijanca. Kravata je ob koncu belo obrobljena, kar je posebno srčkano. Gornji del rokava je iz bla-i ga, spodnji ozki dei pa iz perzijanca, DELAVSKI VESTNIK Kolektivni človek Odgovor, ki ga stavi boljševizem na vprašanje, kaj je človek, bi se mogel po njegovo na splošno takole tolmačiti: človek je in mora biti to, kar še preostane, če mu odvzamemo osebnost, zanikamo njegovo bit in iztrgamo njegov jaz: zakaj le na ta način (da se izbriše iz njega vse njegovo bistveno) more postati uporabljiv objekt političnega, gospodarskega in kulturnega sistema (vprav boljševističnega). V slučaju, da bi človeška bit docela propadla, preostane v osnovi le še človek kot >slučaj nature«. Biti človek — je del pri-rodoelovja, nič več in nič manj kot zakon fizike. Kar človeka šele napravi za človeka, je končno le biološki, vitalni princip, ki na sebi in v sebi, v osnovi vsega bitja pripada naravi. »Naravo« pa smatrajo v smislu državno sankcijonirane in kontrolirane boljševistične filozofije za »mrtvo materijo«, ki da je »v začetku« le ona saiua samcata ekaistirala. Iz to mrtve materije je »kesneje« vzklilo življenje, iz njega pa »nazadnje« mišljenje. Zatorej «o duševni pojavi in zraven tudi zavest krat-komalo lastnosti, »funkcije« na izvesten način organizirane materije. Celo najjačje mišljenje, sploh človeški duh, je le rezultat dolgotrajnega razvoja prve mrtve prirode. Zategadelj je »prikovan« duh na materijo in ne materija na duha. Razum je le »nepomemben del narave«, sekundaren njen produkt, naknaden izraz njenega procesa ... Če pregledamo te boljševistične nauke o osebnosti človekovi, razvidimo takoj, da se ujemajo popolnoma z doktrino vzročnega materijalizina, kjer se zanikuje vsako moralno stremljenje in vsaka moralna odgovornost. Potemtakem ne velja več antropološka osnovna teza racionalizma in ideali-m, ki uči, da se najbolj notranja plast človekova isto kot dejavnost zavestnega jaza in da tvori to v mišljenju popolnoma samostojno silo. V resnici pa je ravno nasprotje praprvotni biti človekovi. Laž je, da je človek osebno več kot naravni fenomen, več kot biološki zakon, tudi več kol psihološka funkcija in pojav. Vse, kar človeka loči od človeka, je brezpogojno relativno, ni njegovo zadnje, ni nad vso naravo in biologijo vladajoči jaz. Kot neposredna posledk'a tega je. da se zdi, ko da je človek pravilno urejen, da fungira Kot najboljši delček mase; zakaj to mora pri vsej določitvi osebnosti boljševiškega človeka že vnaprej in nepreklicno biti določeno: Tu ne gre za lilo- K luči Dolžnost našega delavstva ja, da se poglobi v vprašanje snovnih stvari, v vprašanja dela in zaslužka, bede in snovnih dobrin, pravice in oblasti, tehnike in gospodarstva. Toda to vse se mora zgoditi zaradi duha, ker zgolj materialistična stremljenja ne morejo prinesti delavstvu utehe. Pot materialističnega delavskega pokreta pelje od zemlje do zemlje, njegova najjačja sila je sovraštvo, njegovo zadnje upanje je zemsko blagostanje. Tisti, ki so ustvarili materialistični delavski pokret, so zidali na nezmotljivost znanosti in so bili trdno prepričani, da je edino snovna sreča na zemlji mogoča. Začeli pa so spoznavati, da znanost le meri, tehta, opisuje in pojasnjuje, cilja pa predpisati ne more, cilja srca m dolžnosti, ker ni naloga znanosti, da stvari duhovno vrednoti. Brez duhovnih vrednot ni cilja, brez cilja pa ni smiselnega stremljenja, ki mora vedno imeti cilj in smoter. Iz tega sledi, da odloča o vsem človeškem delovanju dokončno Ie vedno človeško srce. Pravo delavsko prepričanje izhnja edino iz ustvariteljske sile srca, iz ideje ljubezni. Edino sila svetovnega nazora, vera in ideja v posmrtno more v resnici preosnovati človeško življenje. Te misli pa je sprejeti iskrenega srca in moti se tisti, ki se samo zato bori proti materialističnemu pokretu, ker se v skrivnem svoje duše želi obstoječe ali ker se boji žrtev bodočnosti. Žrtve bodočnosti so trde, njena služba je težja, plačilo je večje, kajti nad vsemi bo stala zatajitev vsega lagodnega in slabega, vseli pregreh in vsega sebičnega. Dolžnost k sočuvstvovanju in k dejanjem bo prvo med glavnimi, tista dolžnost, katero danes teoretično tako slavimo, praktično pa zaničujemo. In takrat bo delavno človeštvo spoznalo, da ne živi in trpi zaradi sreče, ampak zaradi izpopolnitve, to je zaradi Boga. In delavno človeštvo bo končno le izbralo v ponižnem ponosu to pot, ne zato, ker jo mora, ampak ker jo bo hotelo, ker se mu bo hotelo kljub preganjanju, zaničevanju, krivicam, ne-hvaležnosti in težavam le in edino luči. Strah in upi niso tiste gonilne sile, niti dobrota in pravica, ki bodo odrešile delavno človeštvo sedanjega gorja, temveč tista vera, ki izhaja iz ljubezni, najgloblja njegova vera in volja Boga. Plačilo za nadurno delo Ze prejšnjo nedeljo smo na tem mestu govorili o nadurnem, oziroma prekočasnem delu. Ugotovili smo, da jo pod gotovimi pogoji dovoljeno tudi delo preko rednega delovnega časa. In sicer se sme delovni čas v rudarskih podjetjih podaljšati za eno, v industrijskih podjetjih pa za dve uri, če sklenejo to štiri petine delavcev podjetja s tajnim glasovanjem. Tudi smo že omenili, da se mora izjemoma podaljšani delovni čas (v podjetjih, ki delajo izmenoma neprestano, pri poslih, ki se morajo neizbežno izvrševati, da se zavaruje normalni začetek in konec dela v posameznih podjetjih, da se prepreči kvarjenje materiala it g.) plačati kot nadurno delo. 1 Nadurno delo morajo lastniki podjetij plačevati po § 10. zakona o zaščiti delavcev najmanj 50% višjo od rednega. To se pravi, da mora lastnik podjetja plačati delavcu za nadurno delo njegovo običajno plačo in še polovico te plače. N. pr. delavec pri plavžu dela na osnovi glasovanja eno uro dnevno preko svojega običajnega osemurnika. Plačan je na uro po 5 Din, za naduro dobi torej 5 Din plus 2.50, je 7.50 Din. Tudi akordanti imajo pravico do plačila za nadurno delo, in sicer se smatra za normalno plačo ene ure 48., 54. ali 60. del povprečnega tedenskega zaslužka. Važno je vedet!, da sme zahtevati delavec plačilo za nadurno delo tudi še po izstopu iz dela, čeprav nj nikdar prej zahteval plačila nadur. Plačilo nadur ni odvisno od dogovora med lastnikom podjetja in delavcem, temveč je lastnik podjetja dolžan po sili zakona izplačati delavcu nadure, pa če bi se tudi kaj drugega dogovoril Z delavcem. Ne velia namreč pogodba, ki nasprotuje, odredbam zofsko utemeljitev človeškega bitja, marveč je de-finitivni cilj globoko prepričanje v moč boljševizma, v maso, s pomočjo katere uresniči svojo politiko in kulturo. Da doseže svoje gospodstvo, mora uničiti osebnost, vse bitje človeka ubiti in jo pretopiti v masi. Dasiravno je masa, v katere širini mora radi političnega smotra utoniti osebnosti oro-jian individlj, zopet relativna, vendar jo politična sila poviša v poslednje absolutno nasprolstvo človeka. Masa postane sveta, človek radi nje v svojem samobitju razbit pa se stopnjuje k absolutnosti človeške samobitnosti. V začetku in na koncu boljševiškega nauka stoji človek množice, kolektivni Človek. Zgodovina boljševiške filozofije jasno dokazuje. da je koncem koncev politična miselnost to teorijo o rešitvi in izpolnitvi Človeka v vsestransko znivelirani masi iznašla in rešila in da je prav za prav vsa filozofija niaterializma šele sledila kot nekaka oprema. Pogled v njen razvoj nam odkriva omembe vreden fakt, da so duhovni voditelji boljševizma videli v začetku vprav v čistem materia-lizmu svojega nasprotnika in da so privzeli celo idealistične principe. Kot živ dokaz nam je ravno v prvi vrsti glavni zastopnik boljieviške filozofije, Bogdanov, ki je okrog 15)05 zatrl ta materializem, ki ga danes priznavajo. Takrat jc bil materializem duhovna podlaga menjševikov, Plehanova (ustanovitelj ruske oocialne demokracije), Akselrota in Deborina (učenec Plehanova). šele po Leninu se je zgodila ta izrednaJzprememba, da so boljševiki zavrgli svoje lastne idealistične nazore in sprejeli materializem svojih smrtnih sovražnikov. Da bi rešil ta ideološki spor med menjševiki in boljševiki, se je odpravil Lenin, Hi je takrat študiral jus v Parizu, v London in je lam študiral jiolni dve leti — po drugih virih samo dva tedna — filozofska vprašanja. Nato je napisal knjigo in se skratka odločil za menjševiško mišljenje, torej mišljenje svojih sovražnikov. Da se je za to odločil, moramo iskati vzroka v tem, da se mu ni zdel idealistično pobarvani nauk Bogdanova primeren kot osnova za razredni boj, marveč mnogo bolj grobi materializem Plehanova in njegovih pajdašev. Koder se Lenin dolika filozofskih vprašanj, povsod zveni kot osnovni ton politična polemika. Istega načela so se držali njegovi nasledniki, kakor Buharin, interpret Leninove filozofije, in Rja-zanov, voditelj Marks-Englovega instituta. zakona o zaščiti delavcev. Tudi je brez pomena dejstvo, da si delavec nadur ni zapisoval. Naša sodišča in tudi Stol sedmorice v Zagrebu so se že izrekla v povedanem smislu. Delavcem nujno priporočamo, da se v vprašanjih nadurnega dela in plačila za to delo obračajo na Delavsko zbornico v Ljubljani, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila, kaj bi bilo ukreniti v posameznih slučajih. • Delo in spori Mnogo jih je, ki mislijo, da je spričo njihovega težkega dela čisto nepotrebno in odveč gojiti še šport. To mnenje pa je zmotno. Saj moremo vsak dan videti, da daje ravno težko delo delavcu poseben pečat, daje mu neke značilne gibe in neko posebno držo. Vse to pa dokazuje, da ni težko delo nobeno sistematsko ln uspešno telesno vzgojno opravilo. Mišice, ki so v stalnem težkem naponu, se čezmerno utrudijo in le enostransko razvijajo, v drugih smereh pa postajajo vedno sla-botnejše. Tu so sprostilne in izravnalne vaje ogromnega pomena. Nič bolje ni pri lahkem delu. pa bodisi, da se opravlja stoje ali pa sede. V obeh slučajih je oviran obtok krvi. Majhna dela, ki se opravljajo sede (n. pr. šivanje, urarstvo i. dr.) zaposlijo predvsem tnale mišice in jih ulrujajo zaradi pogostnih kretenj. V teh primerih pa nimajo telesne vaje samo tega pomena, da odstranjujejo utrujenost, ampak pojiravljajo tudi druge nedostatke. kakor n. pr. enostransko držo in pomanjkljivo dihanje. Delo stoje pa obremenjuje čezmerno noge. Izravnalne vaje morajo tu preprečiti ploskonožnost. krčne žile in izkrivljenje nog. Vem, da pride marsikomu, ki si služi kruh s težkim in napornim delom svojih rok, na misel tole; Vidim, da sem potreben telesnih vaj, toda sam ne morem začeti, ko pa se drugim ne ljubi. Sam ne bom šel na planine, smučanje je predrago, vode za plavanje pri nas ni, za lahko atletiko in igre z žogo ni prostora, za rokoborbo se nihče ne zanima itd. Da. sto in sto ovir se poslavlja nasproti, kadar hoče človek izpeljati neko misel. Toda lo ne bi smelo nikogar oplašitj. Tudi za zdravje je treba imeti mnogo volje, vse drugo bo človeku navrženo; našel bo tovariša, prostor in še vse drugo potrebno. Vpliv krize na delavske strokovne organizacije Svetovna kriza je močno posegla tudi v delavske strokovne organizacije. Prizadela sicer ni večjih izgub, vendar je članslvo povsod zelo padlo. To nam jasno kaže Nemčija. Padec članstva pri posameznih glavnih centralnih organizacijah je naslednji: Svobodne organizacije: 1930 5,354.832 čl., leta 1931 pa samo 4,800.000. Krščanske strokovne organizacije: 1930 1,370.383, 1931 pa 1 milijon 275.000. Ostale pa: 1930 595.045 čl., leta 1931 pa 565.000 članov. — Občnlljivejše ee pozna kriza pri financah posameznih zvez. Pri svobodnih strokovnih organizacijah so padli dohodki za 20 milijonov, stroški so se pa zvišali za celih 39 milijonov mark. Jasno, da so bile tudi prizadete gospodarske ustanove te organizacije. Nasprotno je pa Zveza kršč. strok, organizacij zabeležila v svojem poslovanju prebilek za 2.8 milijonov mark. Organiziranih delavcev v Nemčiji je btlo koncem preteklega leta torej 0,640.000. Zanimivo bi bilo ugotoviti stanje organiziranega delavstva v Jugoslaviji, da bi mogli napraviti razne primerjave. Pri nas v Sloveniji bo vseh organiziranih delavcev okrog 7000 (?), kar je seveda zelo malo, če pomislimo, da je pri ljubljanskem OUZD zavarovanih povprečno čez 80.000 Članov, kateri prav za prav spadajo v strok, organizacije. IZ TEHNIKE Novodobni parm kotli Vedno hitrejši razvoj energičnega gospodarstva stavlja na jiarne kotle popolnoma druge zahteve kakor svoj čas. V industrijskih obratih in posebno v elektrarnah se zahteva od parnih kotlov, da m poceni, da imajo visoko učinkovitost ter velik specifični učinek. K tem trem tehnično posjiodar-skim zahtevam pa je stopila še nova, ki želi visoko elastičnost v obratu. Starejši sistemi parnih kotlov in njih kurišč so bili okorni ln moralo se jih jo že ure in ure kuriti, preden se jih je stavilo v obrat. In še tudi potem je preteklo dosti časa, da smo jih smeli j>olno obremeniti. Prav tako je zahtevala regulacija kotlov med pogonom dosti časa, če smo jim hoteli na primer od polovične obtežbe naprtiti celo in obratno. Tudi so prt tem nastopile velike izgube na kurivu. Tako parni kotli. Parni stroji in posebno parne turbine pa so običajno mnogo bolj elastične, lahko se stavijo razmeroma hitreje v obrat in tudi spremembo obremenitve dopuščajo v par minutah Da se doseže čim uspešnejše skupno delovanje parnih kotlov in slrojov pri močno nihajočih obtežbah, je bilo tedaj treba v prvi vrsti konstruktivne izboljšave pri kotlih in njih kuriščih. V zadnjih letih pa imamo zaznamovati v tem pravcu velik napredek. Parni kotli novejše konstrukcije zmorejo velika nihanja obtežb in to pri visoki gosjiodarnosti. Velik napredek so že prinesle gibajoče se rešetke napram dosedanjim mirujočim. Premog s epoetopoma z rešelko vred premika, kakor zahteva izgerevnlni proces. Kmalu so v Ameriki vpeljali kurjenje kotlov s premogovim prahom. Ta način se je udomačil nato v Evropi, kjer »o ga tudi precej izpopolnili. Velik gospodarski napredek je bil storjen g kurjenjem praha rujavega premoga. S tem načinom so v Nemčiji dosegli v veleelektrarni Bohlen pri Leipzigu jako kr.-vtke čase za kurjenje in vsakokratni obtežbi se lahko prilagode v dveh do treh minutah. Ti uspehi kurjenja s premogovim prahom pa so podžigali konstruktorje, da so skušali izboljšati rešetke, ki so jih razdelili v predele, ki dopuščajo točno iu hitro regulacijo dovanja zraka in s tem omogočajo gorenje v vsakem posameznem predelu. S tem so v elastičnosti obrata dosegli in celo prekosili sisteme s premogovim prahom. Najvažnejše jia je dejstvo, da na teh novih rešetkah kurimo Radio-statistiha Približno deset let je poteklo, odkar je tehnika brezžičnega prenašanja besede in zvoka pričela osvajati svet. Zanimivo si je pogledati, do kake mere je ta panoga do danes razširjena. Na letošnjem mednarodnem elektrotehničnem kongresu v Parizu so obelodanili kolikor toliko zanesljive številke. Koncem leta 1931. je žarelo po zemeljski obli 1200 rndijskih oddajnih postaj. Od teh jih je nad 900 postavljenih v Združenih državah Severne Amerike. Gostost radioposlušatcev pa je v posameznih državah jako različna. Tako ima 22% prebivalcev Danske radioapnrate, dočim pridejo v severni Afriki na 10.000 prebivaleov štirje radiosprejemni aparati. V nekaterih velikih mestih pa doseže radioudeležba seveda večje številke; lako je v Newyorku vsak tretji meščan posestnik radio aparata. Iz tega sledi, da imajo v eni družini tudi po več aparatov. Na vsem svetu pa posluša radio 35 milijonov ljudi, od tega 16 milijonov v Evropi, 17 milijonov v USA, ostanek pa odpade na druge dela sveta. V Evropi prednjačita Anglija in Nemčija s po približno 3.7 milijoni prejemnikov. Za druge države je težje navesti točne številke, ker ponekod nimajo vpeljanih taks za radio abonma in je zaradi tega kontrola težja. Zato moramo le ceniti število prejemnikov v sovjetskih republikah do 2.8 milijonov, v Franciji manj ko 2 milijona in v Italiji okrog en milijon. Na zadnjih mestih pa so Poljska, Litva, Romunija in Jugoslavija. Od 1000 prebivalcev je radio poslušalcev v raznih kontinentih: v Afriki 0.7, v Aziji 0.9, v srednji in južni Ameriki 8, v Evropi 35, v Oceaniji 48, v Severni Ameriki 124. Povprečno pa je na vsem svetu med 1000 ljudmi 18 radio posestnikov. Najdaljši most v Evropi Železniški promet med Nemčijo in Dansko se vrši na ta način, da speljejo vlak pri Warnemtinde na splavno ladjo, ki ga prepelje v Giedser na ho-landskem otoku Falster, katerega vlak prevozi, nakar se poda spet na splavu preko Storstroma do naslednjega otoka in potem proti Kopenhagenu. Ta način prometa je seveda zelo zamuden. Vpeljali so prevozne ladje novejše konstrukcije, s čimer se je vožnja med Warnemunde in Gjedser-jem zmanjšala na dve uri. V zadnjem času pa so se Danci oprijeli ideje, zgraditi most preko StorstrOnia, med otokoma Falster In Masned0. Projekt je že odobril danski parlament in so s preddeii že začeli. Most s 3300 m dolžine bo najdaljši v Evropi. Na enem koncu bo most speljan 400 m po suhem, na drugem pa 100 m. V sredini bo imel most tri jeklene loke s 130 m, 160 m in 130 m razpetine in 26 m proste podvozne višine za ladijski promet. Priključni loki bodo izvršeni iz železobetona. Za enkrat bo na mostu položen le en železniški tir, pozneje še drugi. Razen teira ie prostora še za 5 in pol metrov široko cc:.Vi '» 2 in pol metra široko pešpot. Fotoamaterji! P*tntw,r>insjc> VaSih nflfrathnT v«ni I |„p0 jn poceni napravi fotooddetek Jugosion. knjigarne i Ljubljana Zahtevajte ecnlk! Šele pred kratkim so začeli tehnično pridobivati lahko kovino berili j. Tvrdka Siemnes Halske v Berlinu ima edina v Evropi za to potrebno napravo. Radi njegovih dobrih tehničnih lastnosti, mil obetajo sijajno bodočnost. Uporabljajo ga kot sestavni del za zlitine z bakrom, nikljem in železom, pri čemer izredno zviša kakovost zlitin, četudi je udeležen s prav malo procenti. Zlitino beril i jn in bakra imenujemo beri-lijevo bronco, ki je i lita i varjena dostopna i I termičnemu požlahtenju. Tako jo lahko pre- i vedemo iz prvotno mehkega stanja potom ka-I lenja itd. v posebno trdo. Berilijeva bronca z ' 25% berilija daleko presega po trdoti ostale običajne bronee in sliči po trdnosti najbolj jeklu za vzmete. Ugodno je, da obdrže te bronee svojo trdoto tudi v toplem stanju. Nadalje je izredno močno izražena zmožnost prevajanja toplote. Električna prevodnost je pa približno dvakrat tako velika kakor ona aluminijeve ali fosforjevee bronee. liavno tako kažejo berilijeve bronee veliko elastičnost in kar je posebno važno, pri tem pa prav malo utrudljivost. Zato so izvrsten materija! zn izdelavo vzmetov, ki so jih do sedaj delali iz špccijalne bronee. Nadalje jih uporabl jajo tudi za električne kontaktne vzmete, bate pri bencinskih motorjih itd., radi visoke električne in toplotne provoduosti. Tudi nadomestijo jeklo lahko ne samo dober črni premog, temveč tudi koks in po I koks in manjvredne premogove odpadke. Izgorenie je bolj izdatno in popolno kakor pri prejšnjih rešetkah. Edino le z rujavim premogom so imeli do sedaj Se težkoče, ako so ga hoteli sežgali nn potujočih rešetkah. V zadnjem času pa se je ruskemu profesorju Arbatskyju, ki živi v Nemčiji, posrečilo konstruirati za obrat jako prožno potujočo rešetko za kurjenje rujavega premoga. Dosedanji poizkusi so izpadli ugodno. Ni pa zadosti, da je kurjenje elastično. Pomisliti moramo na nevarnost, ki preti posameznim delom kotla, fe hitro odpiramo ali zapiramo dovod kuriva in zraka. Spremenjajoča se obtežba parnega stroja zahteva, da pretvorimo enkrat več enkrat manj toplotne energije v mehanično. Stene kurišča so zaščitili z vodnimi cevmi, ki hladijo površino sten pri sunkovitih toplotnih navalih. Kotel in njegove cevi se ne vzida več na trdno stoječe funda-mente kakor svoj čas. Pri spremembah obtežbe in toplote kotel tako rekoč diha, razteza se in krči. Zato so kotli danes v kurilni prostor kar obešeni. Da dosežemo čim manjše kurilne časo, se poslužujemo dveh sredstev. Kotel zgladimo tako, d« se čim manj ohladi v obratnih odmorih. Konstruirali so tako zaporo, ki zapre vroče kurišče in odvod v dimnik. Uspeh je presenetljiv. Tako je v neki elektrarni postavljen kotel, ki prevzema zvečer po nekaj ur preobtežbo elektrarne, ki nastopi v sled končnega konzuma; po 20 urni obratni pavzi do drugega večera je skoraj ravno tako vroč in je zato tudi v kar najkrajšem času zmožen dajati jxilno energijo. Drugo sredstvo pa leži v zmanjšanju kotlove teže. Čim težji je kotel, tein bolj in dalj časa moramo njegovo gmoto segrevati, da dosežemo od mrzlega stanja za obrat zahtevano stopnjo vročine. Švedski inženjer Forssblad je konstuiral tako lahke kotle, da jih lahko zakurimo v 10 do 15 minutah iz popolnoma mrzlega stanja do polne obtežbe, med tetn, ko so stari kotli zahtevali najmanj 4 do 6 ur. Tako je dane« skoraj rešena naloga, ki se je še do pred nedavna zdela precej nepremagljiva. Tehnika se pač povsod prilagodi vedno ostrejšim in večjim zahtevam prakse. z berilijem tam, kjer obstoja nevarnost magne-tizaciie iu korozije. Zlitine berilija in niklja, ki se odlikujejo radi obstoinoeti napram monski vodi, doso-žejo s požlahtnenjem, ki se vrši s toplotnimi procesi, jako velike trdote. Rabi se jih tudi za izdelovanje kirurgičnih instrumentov. Specijulna berilijeva jekla na kromnikljevi bazi, ki so še za enkrat v jekleni industriji r razvoju, dosežejo trdoto 600 kg na mm5 in veliko odpornost napram kislinam. Z eno besedo: berilijeva jekla uporabljamo tam, kjer j»< velika nevarnost korozije in kjer se stavi na niaterijal velike mehanske in tehnične ziKrog mene temna noč, a nikjer nikogar, ki bi se mu smilil... I i Hd!o, oiroci l Iztuhtajte in napišite k tem slikam primerno besedilo. Najboljši spis bo nagrajen z lepo nngritrfo. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 13. t. 111. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. ZA BISTRE GLAVE R šile v f!opvltn'evtem spal? Tako navdušen za šport pa spet ne smeš biti! Sem poznal fanta, ki je v Tvojih letih tudi tako rad brcal žogo in pri tem zanemarjal šolo in vse. Zdaj pa drugi brcajo — njega. Pozdravljen! — Kotičkov s t r i če k. Mlad berač bo star tal. | Kdor nikdar stradal ni, ne ve. kako lačnemu kruhek diši. Potrpljenje je za vsako bolezen prvo iu najpo trebnejše zdravilo. Čebela m osa Osa je padla v škaf vode. Na vse načine se je skušala rešili iz neprijetne kopelji, a ves njen trud je bil zaman. Poslala je nazadnje tako utrujena, da je komaj še mogla gibati z nogo. V tem hipu je priletela mimo čebela. »Ah, ljuba čebelica,« je proseče zaklicala osa iz vode, »daj, pomagaj mi, sicer utonem!« i »Takoj, takoj,« je odgovorila čebela. »Samo trenutek še potrpi, da odnesem med domov. Ko se vrnem, ti iz srca rada pomagam.« In je odletela v bližnji ulnjak. Letela je, kar so ji dale moči. Ko pa se je čez nekaj časa vrnila, da bi pomagala potapljajoči se osi iz vode — je bila ta že mrtva, čebela je žalostno zatarnala: »Ah, jaz nesrečnica! Zakaj ji nisem takoj pomagala!? Zdaj sem kriva njene smrti — tega ne bom mogla nikoli pozabiti!« Tako je, vidite, prijatelji, če kdo kakšno nujno stvar odlaša na zadnji tremutek! — Obed na cesti Živel je gospod, ki je imel vsega v izobilju, pa mu ni bilo nič prav. Za vsako mnlenkost se je razburil in služinčad pri njem ni imela veselih dni. Nekoč je kakor po navadi prišel domov obedovat. Bil je posebno slnbe volje. Ena juha mu je bila prevroča, druga spet premalo vroča. Zgrabil je slednjič krožnik z juho in ga vrgel skozi okno na dvorišče. * Kaj je storil sluga? Vrgel je kratkomalo skozi okno tudi meso in prikuho ... Gospod ga je srdito vprašal, kaj to pomeni. Slugn je odgovoril: »Mislil sem, gospod, da hočete obedovati zunaj na dvorišču, ko je tako lepo vreme ...« Prebrisani Janezek Janeze!- • bil poreden. Mama si razsrdi in mu reče: »Takoj pojdi ven in mi prinesi palico, da boš dobil svoj delež!« Janezek gre ven in gn dolgo ni nazaj. Ko se slednjič vendarle vrne, nima palice, ampak drži v roki velik kamen, ki ga pomoli mami, rekoč: »Mama, veš, povsod sem iskal, pa nisem na-' Sol nobene palic Som Pn kamen prinesel, ki mi ' ga lahko vržeS v glavo, če hočeš.« POSTANEK ŽENE (Indijska legenda.) Ko je vsemogočni Mahadeva ustvaril krasno Indijo, je poletel na zemljo, da bi jo občudoval. Pri njegovem poletu se je dvignil topel, prijetno dišeč veter. Ponosne palme so pripogibale svoje vitke vrhove pred Mahadevom in pod njegovim pogledom 90 vzcvetele čiste, bele, nežne in dišeče lilije. Mahadeva je odtrgal eno izmed njih ter jo vrgel v modro morje. Veter je zvalovil kristalno vodo, ki je pokrila krasno lilijo z belimi penami. Trenutek — in iz pen je zrasla žena — nežna, dišeča kakor lilija, lahka kakor veter, spremeniva kakor morje, lepa, sijajna kakor morske pene, in hitro izginjajoča kakor pene. Žena se je pred vsem zagledala v kristalno čisti morski vodi in je vzkliknila: »O, kako sem krasna!« Nato je pogledala okrog in je rekla: »Kako lep je svet!« Žena je nato stopila suha na obrežje (od tint* >ja časa ženske vedno sube stopajo iz vode). Pod njenimi pogledi so vzcvetele rože na zemlji iin na nebu se je zasvetilo tisoče in tisoče očesc, ki so jo radovedno ogledovale. Ta očesca so se vžgala vsled vzhičenja. Zvezda Venus pa se je vžgala od same zavisti, zato tudi tako močno »veti. Žena se je sprehajala po krasnih gozdovih in travnikih in vse jo je tiho občudovalo. To jo je dolgočasilo in zavpila je: »O, vsemogočni Mahadeva! Tako lepo si me ustvaril! Vse me občuduje, toda o vsem tem ne slišiim ničesar, vse je očarljivo tiho!« Ko je Mahadeva slišal to tožbo, je ustvaril ptice brez Števila, ki so prepevale krasne pesmi njej na čast. Žena je poslušala in se smehljala, toda po enem dnevu se ji je to pristudilo. Začela se je dolgočasiti. »O, vsemogočni Mahadeva!« je vzkliknila, »pti-ee pojejo očarljive pesmi, toda one mi ne povedo, da sem krasna. Toda. kakšna lepota je to, ako me nihče ne objame, nihče se ljubeznivo k meni ne pritisne!« Pa je Mahadeva uslišal njeno prošnjo in je nstvaril lepo, gibčno kačo. Ta je objemala prekrasno žensko in se plazila pred njenimi nogami. Samo pol dneva je bila žena zadovoljna, nato pa se je zopet jela dolgočasiti. »O, če bi bila res lepa!« je vzdihnila, »bi se vsak potrudil, da bi me posnemali Slavec krasno prepeva in lišček ga posnema. Verjetno, da še nisem tako lepal« Da bi zadovoljil žensko, je Mahadeva ustvaril opico, ki je posnemala vsak njen gib. Šest ur se je zabavala z opico, nalo pa jo je zopet prijela dolgočasnost. Spustila se je v jok in potožila: »Tako lepa sem, tako krasna! O meni se poje. objema se me, pred mano se plazijo in posnemajo me. Občudujejo in zavidajo me, tako da se že bojim. Kdo me bo branil, ako mi bi kdo iz zavisti hotel kaj žalega storiti?« Mahadeva ji pripelje močnega, mogočnega leva, da bi jo čuval. Samo tri ure je bila žena zadovoljna, nato je kriknila: »Krasna sem! Laskajo se mi, jaz — nikomur! Ljubijo me, jaz — nikogar! Saj vendar ne morem ljubiti tega mogočnega, strašnega leva, do katerega imam spoštovanje in strah k In isto minuto je stal pred ženo — po volji Mahadeva — majhen, ljubek psiček. »Kako ljubka živalca!« je vzkliknila žena. Psička vzame v naročje in ga boža. »Kako ga ljubim!« Sedaj je imela žena vse, česar si je zaželela. Za nobeno stvar ni mogla več prositi. To jo je tako razjezilo, da je udarila psička. Ta je zalajal in zbežal; lopnila je leva; lev je zarenčal in odšel; stopila je na kačo; ta je zasikala in se splazila proč; opica je odbrzela. ptice pevke so odletele, ko se je hotela zinesti nad njimi. »O, ja nesrečnica!« je zajavkala žena, vijnč roke, božajo me in hvalijo, kadar sem dobre volje, toda, kadar se razjezim, zbeži vse. Sedaj sem sama! O, vsemogočni Mahadeva! U sliši mi zadnjo prošnjo! Ustvari mi tako bitje, nad katerim se bom lahko znesla in ki ne bo imelo poguma zbežali, kadar bom jezna, in ki bo primo-rano potrpežljivo prenašati vse udarce!«- Mahadeva se je zatopil v misli in ustvaril je — moža! (Iz knjige dr. Zamanhofa: »Fundamenta Krosto-matio , prevedel O. P.) Izumiraj oče obrti Neki berlinski dnevnik prinaša razpravo o posebni vrsti brezposelnosti. Delavci, ki pod njo trpijo, izjemoma niso žrtev gospodarske krize. Izgubili so kruh zaradi napredka seda-j nje tehnike in spremenjene mode. Vsi ti ljudje j so strokovnjaki, pravi umetniki v svojem po-, klicni. Dolga leta so obiskovali specialne šole in dosegli veliko spretnost. A zdaj ne rabi nihče njih zmožnosti. Ta bridka usoda je zadela predvsem kola rje. še pred vojno je naročala sleherna bogata družina kočijo ali odprti voz ze obiske, izlete in nedeljski korzo. Avtomobili taikrat ni,so ugajali, razen športnikom so služili samo trgovskim potnikom. V Berlinu samem je delalo ^75 kolarjev, ki so potrebovali 3 do 5 mesecev časa za vsako kočijo. Meščani so občudovali v Tiergartnu lepo lakirane in okrašene vozove, ki so jih korakoma vlekli ponosni vran-ci ali belci. Sin je podedoval kočijo po očetu. Tak voz je ostal eleganten dolga desetletja, do-čiin roma sedanji avtomobil po dveh ali treh letih na starino kot kup zarjavelega železa. A kdo zdaj naroča kočije? Kolarji so ostali brez j posla. Izdelovati morajo sinuči, vrtno pohištvo, čolne in slično, a vse to je samo sezijski slučajni zaslužek, še leta 1922 je bilo v Berlinu 280 kolarjev 7, 252 vajenci. Zdaj imajo vsi skupaj samo 80 delavcev. Naraščaj nima nobenega zanimanja za umirajočo nepotrebno obrt. Tehnika je uničila tudi lesoreze. Ilustrirani časopisi in ceniki različnih tvrdk so poprej zahtevali veliko lesenih slik. Bile so cenejše kakor bakrorezi in nudile boljše razloč-ne.j.še slike. Pred vojno je živelo v Berlinu 100 rezbarjev, dovršenih umetnikov, in so vsi imeli ] veliko dela. Zdaj se je skrčilo njih število na 1 40. Najbolj značilno je, da imajo vsi skupaj samo enega vajenca. Samo en mladenič v vsem velikem Berlinu se hoče izuriti za rezbarja. Večina mojstrov je opustila svoj poklic. Postali so zdaj fotografi, risarji ali popravljajo (retuširajo) slike po velikih tiskarnah. Nihče ne j potrebuje njih |K>dedovane brezhibne umetno-, sti. Nekoč so okrasili premožni ljudje z lioga-! tirni rez.binami pohištvo, vrata, okrajke v so-| bali. Koliko mojstrov je rezalo cvetlične kitice za glasovirje, grozde za kredence, okraske za mize. stole in postelje! Vse to je bilo predpogoj za lepo pohištvo. Zdaj je izumrla ta obrt celo v Benetkah. Kos stekla z lepeniko nadomešča nekdanji bogati okvir: malo stane in manj nagaja pri brisanju praha. Ljudje nimajo denarja iu tudi umevanja za nekdanje rezbarije. Moda in tehnika sta vzela zaslužek tisočerim delavcem. Strokovne šole se zapirajo. Povprečen meščan rabi vedno manj umetnostnih okraskov v vsakdanjem življenju. Čas trgatve je tu. V Nemčiji grozdje že trgajo, pri nas še n Na sliki vidimo prizor iz vinograda v Porenju. Ptičji davek Malokdo bo vedel, da so na Češkoslovaškem obdavčene ujete ptice- pevke. Na prvem mestu je seveda slavec, ki plača po 100 kron lertno. Kos stane lastnika 50 kron na leto, čižek pa saimo 10 kron. Davek varuje pred vsem domače ptice pevke, ki veliko trpijo v kletki. Zato se ne nanaša na prekomorske ptice. Kanarčki, papige in drugi inozemci ne plačujejo tega davka. Razvaline mesta Jerisso na poluotoku Halkidike ▼ Grčiji, ki je bilo te dni od potresa popolnoma razdejano. Na sliki se vidi kupola, ki štrli iz ruševin, v shzžbi morije Znani nemški esejist Theodor Lessing piše: V Nemčiji obstoja družba, ki se bavi s proučevanjem in proizvajanjem strupenih plinov. Ta družba ima v svoji službi znanstvenike, ki imajo v to svrho laboratorije in kleti ter seveda veliko število poizkusnih živalic. Zlasti se učinek strupenih plinov, ki se bodo uporabljali v bodoči vojni, proučuje na mačkah. Čujmo, kaj pišejo o takih eksperimentih. »Chronik«, dnevnik, ki izhaja v Saar-brdeknu, kjer se tale laboratorij nahaja, priobčuje sledečo notico o talcem zastrupijevanju ubogih mačk: »Mačke so divje skakale po prostoru, iz katerega so zaman iskale izhoda. Iz oči in žlez gobca Tudi v Angliji ae pridno pripravljajo za vsak slučaj. Tu vidimo, kako se vadijo pod vodstvom častnikov poklicne armade gimnazijci in visokošolci, ki se prostovoljno med počitnicami organizirajo v vojaške oddelke. da se v«Um v »mini umetnosti. jim je neprestano tekla slina. Zaman so skušale s tačicami omiliti bol v očesih. Glavo so držde kolikor mogoče visoko, ker so skušale boljše dihati. Ker je plin težji od zraka, se živali seveda trudijo, da bi dosegle od plina prosti zrak. Nato pa je profesor pritisnil na gumb, kar je povzročilo, da je bil vsak atom zraka zastrupljen. Živali so obstale široko odprtih gobcev. Iz gobca je uhajala gosta pena in mačke so čisto posinele. Dihanje je bilo čedalje počasneje in slabše, dokler se ni ena mačka za drugo zvalila po tleh. Poginile so v težkih krčih, ki jih je bilo strašno gledati. Nekaj živali, ki so jih izpustili, je poginilo deloma takoj, deloma v par minuitah, ostale pa v enem dnevu. Našla pa se je mačka, ki je poginila šele stirinajst dni po tem lepem eksperimentu.« Lessing pripominja k temu sledeče: »Torej uporabi se 2000 mačk, da se preizkusi učinek tako zvane^a phcsgenovega plina, ki ga mislijo na enak način v bodočnost/i spustiti na človeštvo, oziroma j na ljudi, Id jih bodo diplomatske pisarne označile j kot »sovražnike«. Ta stvar se vsak dan naznanja j in opisuje po časopisih ii dobri Evropec te reči I bere, ne da bi se razburjal. Nobenega mi, ki bi vstal in rekel: Vse postave naših kulturnih držav 1 so popolnoma brez smisla, ako se taka zločinska ] norost in taki barbarski zločini ne kaznujejo. Vsi j prebivalci naših ječ, pa naj bodo .najbolj nečlo-1 vešlci zločinci, so nedolžni otroci, primerjani z go-| spodom profesorjem, ki pritisne na gumb, da za-j strupi 2000 mačic zato, da na njih prouči pojave | phosgenovega zastrunljenja, oziroma kateri strupi bi najbolj strašno učinkovali na ljudi. Ako usta-' novim delavnico za proizvajanje krivega denarja. ' me kaznujejo, ne glede na to, alj sem ta denar spravljal v promet ali ne. Ako ponarejam mleko , ali tihotapim z opijem, me kaznujejo, ne da bi vprašali, ali sem s tem v resnici komu škodoval ' na življenju. Odločilno je, ali je moje početje ! tako, da iz tega lahko nastane za družbo škoda. ! Ako pa postavim svojo inteligenco in svojo potrebo j po zaslužku v službo merilnih in uničevalnih na-: gonov, ki se imenujejo »nacionalni? in »domoljubni«, ako kot kemik, fizik in biolog sodelujem pri takih zločinskih početjih, ki gredo za uničevanjem živih bitij človeškega, živalskega in rastlinskega carstva, potem se imenuje to znanost. Preiskavanje in eksperimenti, s katerimi naj bi se odkrival svet in postavljal v službo človeštva, da hi bilo bolj srečno in zadovoljno na zemlji, služijo danes za proizvajanje merilnih sredstev, ki se opravičuje z nacionalnimi«- čuvstvi. Ali ni tako človeštvo že popol noma znorelo V' Negorljivo drevo Gozdarska uprava v Zedinjenih državah je odkrila nov način zatiranja gozdnih požarov, ki stalno pustošijo v poletni dobi Tihooceansko obalo. Paznik Woods je po večletnem opazovanju ugotovil, da kljubuje posebna, v Oregonu jako razširjena vrsta jelše, »alneus rubne«, tudi največji vročini, ne da bi se vnela. Vsled tega tvori najboljšo naravno zapreko za ogenj. Umetne nasade te jelše sredi velikih gozdnih kompleksov zanesljivo ustavijo vsak gozdni požar in v resnici zaslužijo časten priimek »železnega zastora«. Tudi avstralska zvezna gozdna uprava je naročila na temelju poročil o ameriških uspehih iz Zedinjenih držav 20 milijonov sadik te negorljive jelše. Morebiti bo utegnila zanimati tudi naše strokovnjake, ker pustošijo gozdni požari vse naše dežele od Slovenije do Pelješca. Žrtve svetovne vome Počasna obnovitev tako zvanega »rdečega pasa'. nekdanjega francoskega obmejnega bojišča, vedno ugotavlja poleg nevarnih granat ostanke pozabljenih vojnih žrtev. V teku zadnjih mesecev so našli in prepeljali v Amiens okostnjake 180 francoskih in 450 nemških vojakov. Njih ostanki so 15 let čakali na pogreb. Oblasti so ugotovile imena 52 francoskih vojakov in obvestile njih sorodnike, ki so ponekod še vedno čakali na po-vratek »pogrešanih«. Imena nesrečnežev 90 razvidna po številkah kovinskih vojaških zavratnic, marsikdaj so tudi vrezane v pokrovu žepne ure ali na notranji strani poročnega prstana. Papirnati dokazi so najmanj zanesljiv pripomoček: malokdaj so ohranjeni in tudi v tem primeru skoraj nečitljivi, ker so pod zemljo strohneli. Mackbethov grad Grof Strathmonski, oče Yorške princezinije, je na prostovoljni dražbi prodal zgodovinski glamiški grad, kjer se je odigrala Mackbethova tragedija. Graščina je postala predraga za lastnika, ker je moral plačati nad 90 funtov sterlingov davkov od vsakih 100 funtov dohodkov. Princ Jurij angleški najmlajši sin angleškega kraljevskega para, star danes 30 let, ki se te dni v Stodkholmu poroči z edino hčerko švedskega prestolonaslednika, 22 letno princeso lngrid. Anekdota Na poti, ki vodi iz Newyorka v Boston, je rta nekem ovinku, odkoder je bil odprt krasen razgled po okolici, stal elegantni avto. Za njim pride drugi avtomobil, ki se takoj ustavi, iz njega izstopi šofer, da bi pomagal. Vpraša gospoda, ki stoji zraven avta: »Ali vam je počila pnevmatika?« »Ne!« »Ali vam je pošel bencin?« »Ne.« »Ali se vam je motor pokvaril?« »Ne, vse je v najlepšem redu.« »Zakaj ste pa potem ustavili?« »Pokrajino hočem občudovati.« Šofer sede v avto in deset minut nato obvesti policijsko postajo, da sloji 32 milj od Bostona neki norec z avtomobilom na cesti... »Očka, odkod pade toliko dežja?« »Ljubi Bog ga pošilja.« »Pa zakaj ga pošilja?« »Da morejo cvetlice na naših gredicah rasti.« »Mar ljubi Bog ne ve za našo škropilnico na vnu?« H- Gospodična Erna sedi pri mizi pVeg zdravnika in mu nima pod milim nebom ničesar drugega povedati kakor o svojih boleznih. »Tako sem slaba, gospod doktor!« »Vzemite kak železen preparati« »Sem že poskusila, pa nič ne pomaga. Tako sem slaba, da komaj napravim kakih sto korakov. Kaj naj storim?« »Naročile si taksi I« je zagodtmjal zdravnik. * Mali Tomaž je prvič dobil malo malinove marmelade. Ker je bila še čisto sveža, je še močno trepetljala. »Ne, ne!« je zarjovel Tomaž. »Tega pa že no bom jedel, saj še čislo mrtev ni!« Novo pinakoteko v kateri bodo razstavili najznamenitejše slike, so zgradili v Vatikanskem mestu in jo bo te dni biagosiovii papež. Slika nam kaže palačo sredi krasnega vrt*. ČITATELJBM ZA Hoy Cranston: Bilka s pavijani Pavijan se razlikuje od drugih opic v tem, j da je njegova glava z dolgim gobcem podobna , pasji. Po legi in obliki oči, po lakteh in rokah je sicer sličen človeku, v splošnem pa zelo odurna prikazen. Njegovi ostri kremplji te lahko nevarno ranijo, prav tako tudi njegovi j pasji zobje, ki so veliki in silni. Nekateri pavijani so strašno togotni in se obnašajo, kakor da bi bili blazni. Kadar so razjarjeni — razdraži jih pa že vsaka malenkost — so kar obsedeni od satanske zlobe — prav kakor človek. Pavijan je strašno nevaren, krut, zloben, uničevalen, maščevalen. Že njegove poteze izražajo njegovo stalno divje razpoloženje. Če si mu kaj zalega storil, bo gojil srd po cele mesece, dokler se mu ne ponudi prilika za strašno maščevanje. Tudi v tem pogledu spominja na mnogo ljudi. Za ujetništvo pavijan ni, ker se nikoli ne da popolnoma ukrotiti. Veselje do preseljevanja tiči v njegovi divji, neugnani naravi. Ko se postara, se tudi njegove krute lastnosti močneje razvijejo. V svojih prebivališčih, redko poraslih afriških gozdovih, nedostopnih hribih in gorah, se preživlja, ker ne pleza po drevesih, s koreninami in jagodami, jajci in žuželkami. Velikanski hrošči so mu okrepčilo, dočim mu je škorpijon slaščica, kača pa pojedina. V kultiviranih nasadih, na vrtovih in poljih je zelo škodljiv, ker jih opleni do golega. Najljubše so mu melone. Da bi dobil zrelo melono, roma čez gore, tudi deset milj daleč. Bavijoni se zbirajo v krdelih, so pogumni in spretni pri svojih roparskih pohodih. Odkril sem, da napravi tolpa teh divjakov kar celo dolgo verigo od svojega skrivališča pa do vrta ali polja, ki ga hoče opleniti, in da si ti nevarni tatovi tisto, kar so nakradli, podajejo kar iz roke v roko, dokler ne priroma vse do njihovih brlogov. Tako zviti so afriški pavijani že sto in stoletja in vaški gasilci so se od njih naučili gašenja, oziroma podajanja veder od vodnjaka do ognja. Naslednja povest opisuje grozovito maščevalnost pavijanov: Bil sem eno leto pri stricu, ki je imel svojo farmo eno in pol milje od Murraysburga, železniške postaje, stoštirideset milj od Port Elizabeth-a, ob južni afriški obali. Po burski vojni je moj stric to deželo tako zelo vzljubil, da se je(tam naselil. Že v mladosti se je posvetil proučevanju naravoslovja. Njegova afriška farma je bila prava meneža-rija in pravi muzej, ki je bil napolnjen z zbirkami tropičnih metuljev in žuželk, akvariji zlatih ribic in s stotinami spisov, ki so opisovali afriško floro in favno. Njegov stekleni rastlinjak tropičnih orhidej in drugih rastlin mu je dajal nepopisen užitek in v razsežnem poslopju so bile kletke in kurniki. v katerih so bile džungelske kokoši, fazani, importirana perutnina, golobje in brezštevilni afriški ptiči. Imel je šest domačinov, zamorcev, ki so oskrbovali cvetlice in živino. Ti zvesli fantje so vsak večer po končanem delu odhajali domov. Imel je tudi francoskega kuharja, ki je pa zelo pogosto hodil v Cape Town, kjer je ostal kar po ves teden. Ker je pa bil dovršen kuhar, je stric zaradi takih njegovih neredno-sti zatisnil oko. Ob takih slučajih ga je nado-mestoval njegov učenec, domačin. Neki večer, ko so zamorci odšli v svojo domačo vas, in ko sva s stricem sedela na verandi, se je majhno krdelo pavijanov prikradlo na naš vrt in začelo odnašati melone, ki so bile skoraj zrele. Ko sva jih zagledala, sva Nikolaj Ljeskov: (Nadaljevanje) Teta je pogledala ven, a v temi ni mogla ničesar razločiti. Spiridon je zagotavljal, da je to le zategadel, ker se njene oči še niso navadile na temo; sam da vidi gozd že dolgo tem-neti, toda ... je že ta nesreča, da se vozimo vedno proti njemu, on pa se pred nami umika nazaj. »Recite, kar hočete, to je Selivanovo delo. Hotel bi nas nekam zvabiti.« Ko sva slišala, da smo v tem strašnem neurju zašli v roke hudodelca Selivana, sva začela z bratrancem še glasneje jokati. Teta pa, ki je bila po rojstvu selska gospodična in je postala kesneje polkovna dama, ni tako hitro izgubila glave kakor kaka mestna dama. ki so ji take neprilike neznane. Teta je bila izkušena in spretna in nas je rešila iz tega položaja, ki je bil v resnici nevaren. 14. Ne vem. ali je teta verjela v Selivanovo Čarovništvo ali ne; eno je natančno vedela: da se bomo rešili le tedaj, če se konji ne utrudijo čez mero. Kajti če bi konji omagali in obstali ter bi mraz postal hujši, smo bili vsi izgub-ljeni. Potem bi nas vihar zadušil in zmrzal bi nam zledenila ude. Če bi se pa konjem posrečilo, da bi počasi cckljali naprej, bi smeli upati, da bi nas živali po svojem naravnem nagonu same spravile na kako pot in e. Zdel se je še bolj zbran kakor takrat, ko me je nesel na ramah. Motril nas je in tiho vprašal: »Ali se hočete pogreti, io-li?« Teta se je zbrala preje kakor drugi in dejala: »Da, zmrznili nam je... Reši nas!« »Bog je, ki rešuje! Le notri — izba je /,a-lturjena.f Stopil je čez prag in z laterno posvetil v sani. Med sjužabništvom, teto in Selivanom je padlo par kratkih besed, ki so izdajale naše nezaupanje nasproti prenočiščarju in pač ludi naš strah, nasprotno pa se je obnašal Selivan nasproti nam s prikritim kmetiškim porogom in nekakim nezaupanjem. Kočijaž je vprašal: »Ali je krma za konje?« Selivan je odgovoril: »Če se bojiš, ostani Sluga Boris je vprašal, če so tu še drugi potniki. »Saj boš videl,« je odgovoril Selivan. Varuška je pripomnila: »Pa se nam ni treba bati pri tebi prenočiti?« Selivan je odgvoril: »Če se bojiš, ostani zunaj,« Teta je velela mir, nato pa vsakemu kolikor mogoče tiho zašepelala: >Pustite, ne prepirajte se — to rtič ne koristi. Dalje potovati ne moremo. Ostanimo tu; Bog bo že pomagal.« Med tem pogovorom smo vstopili v de-ščen oboj, ki je bil ločen cd prostorne izbe. Prva je vstopila teta, za njo je nesel Roris skrinjico. Nato smo sledili jaz in bratranec, pa varuška. Skrinjico so postavili na mizo in nanjo z lojeni poknpan pločevinast svečnik v katerem je tičal majhen konec sveče, ki bi zadostoval komaj še za eno uro. Praktična tetina -premišljrnost se je takoj I obrnila na ta predmet, to je na svečo. Po končanem boju sva bila oba utrujena, a ves čas ni nobenega zajela panika. Če se mora človek boriti za življenje proti premoči, postane hladnokrven in preračunljiv in njegovi možgani porajajo ideje za samoobrambo. Iznajdljivost mu pride na pomoč. Pod oknom smo 11/;li nekaj pavijanov s prestreljeno glavo. Ti so se med seboj strašno tepli zaradi škatle s trnki, ki so bili opremljeni s pisanim perjem, katero naj bi predstavljalo muhe. — Njihove kosmate roke in obrazi so bili vsi polni teh trnkov. Kako so poginili tisti, ki so ranjeni pobegnili, ne vem. Mnogo med njimi jih je bilo brez rok, ker našteli smo več parov odsekanih rok kakor je bilo mrtvih pavijonov brez rok okoli farme. Tisti, ki so pobegnili brez rok. so najbrž izkrvaveli. Veliko število oslepelih je tudi pobegnilo. Svoje tri pse smo našli raztrgane na kose. : SporU, izredno vdan pes, je ležal na verandi strahovito pohabljen, a še v smrti je z zobnti držal mrtvega pavijana za vrat. Skoraj vsa perjad, ki ni pobegnila, je imela vrat zavit ali glavo odtrgano. Golobje se več dni niso hoteli vrniti v golobnjake. Med temi so nekateri bili z zlomljenimi perutmi in nožicami. Kanarčki v hiši so vsi končali in papiga je ležala brez glave na vrtni stezi. Krasne orhideje so bile razcefrane in razbiti lončki za orhideje raztreseni po travniku. Krila krhkih redkih metuljev, vešč in hroščev so po vrtu okoli frčala v lahni sapici. In še več tednov pozneje si videl okoli farme, kamor Bi pogledal, metuljeva krila. Kar pa so razjarjeni pavijani storili s stričevo knjižnico, ne morem popisati. Iztrgani listi in ilustracije redkih dragocenih del so več tednov letale okoli po pokrajini in pozneje so jih našli šest milj daleč od farme. Čitatelj si lahko predstavlja, kakšno je bilo v najini hiši po bitki. Ko je stric pregledoval vse to razdejanje, sem pričakoval, da se mu l)odo solze udrle; toda vse. kar je rekel, je bilo: »Well, Henry, začeti bova morala iznova. Na najinih s sublimatom nasičenih hroščih se niso okrepčali in na brizganju z nitrovo kislino tudi ne, kaj ne!« Potem se je smejal in pristavil: »Mislim, da je čas, da malo zapu-šiva.« Trajalo je pa precej, preden je mogel najti pipo in spominjam se, da jo je napolnil s cigaretnim tobakom. To je bilo vse, kar sva trenutno mogla najti. Šele drugi dan po katastrofi se je pokazala reakcija v ljubeznivi naravi starega gospoda. Žalosten, otožen je hodil po vrtu in iskal samote. Izguba njegovih zvestih psov ga je najbolj bolela. Svojega «Sporta» je bolj ljubil kakor vse svoje knjige in žuželke, za koje je rabil lep kos življenja, da .jih je zbral. Mr. Hali, angleški farmar in njegovi ljudje so nam pomagali znositi pohištvo nazaj v hišo. Poslal nama je tudi nekaj živil in posode in nama pomacal v vsakem ozira, kolikor nama je mogel, dokler ni naše novo blago dospelo. Ko se je francoski kuhar vrnil, je dejal, da bi dal največji diamant v Afriki, da bi bil pri obleganju. Pridružil se je sosednim farmarjem, ki so se zbrali, da zatro ostale pavijane. On sani jih je vodil v gore. Oborožen samo z velikim nožem je navalil na živali, ki so jih našli v bližini jame v gori Tafel Cop. Ubil je štiri z nožem, dočim so druge, ki so skušali pobegniti, postrelili. Nekateri so bili težko ranjeni, drugi popolnoma slepi. Dva so ubili, ki jima je roka manjkala. Kako so živali brez roke ustavile krvavljenje iz žile, mi | je uganka, kljub temu, da se je pri preiskavi ! izkazalo, da so lakti močno tiščali, dokler se j je kri zgostila. Potem so preiskali brlog. Našli 1 so več mrtvih pavijanov, ki so poginili vsled sublimata. , Več let po tem doživljaju sem se boril v | svetovni vojni na zapadni fronti. A tedaj mi i ni bilo treba tako hitro misliti in delati ka-j kor na dan divjega maščevalnega obleganja, ko so pavijani zajeli strica in mene. »Predvsem,« je dejala Sellvanu, -nam prinesi novo svečo, očka.« »Saj je tu.« »Ne, prinesi novo, celo!« »Novo, celo?« je vprašal Selivan in se z eno roko oprl na mizo, z drugo pa na skrinjico. »Brž novo, celo svečo.« »Čemu celo?« -To fi nič m ari — ne bom še takoj legla. Morda vihar poneha — potem se odpeljem naprej.« »Vihar ne bo ponehal.« »Vseeno, svečo ti plačam.« »Verjamem, ampak sveče nimam. »Daj. poišfti, očka!« »Čemu iskali, česar ni!« V ta pogovor se je nepričakovano vmešal izredno slaboten glas za vmesno steno. »Nimamo sveče, mamica. »Kdo je to? ' je vprašala tma »Moja žen*.« Tetin in varaškiti (dira/, sla se nekoliko zjrtsnila. Da je bila v hiši navzoča žena, Je biio. tako se je zdelo, nekaj pomirljivega. »Ali je bolna, kaj? »Da, bolna.« »Kaj pa ji je?« »Hirava je. — Pa zdaj ležite, la-le k ščefe lojevke potrebujem za Interno. Treba je Konje spraviti pod streho.« Vsi ugovori zaradi sveče so bili bob \ steno; Selivan je vztrajal na tem, da nmra luc j vzeti, obljubil pa je, du jo potem zopet pri nese. Tako smo tedaj ostali v temi. Če je Selivan držal svojo obljubo, da pri-| nese luč nazaj, nisem več videl, kor sva z bratrancem takoj zaspala; seveda sem bil v sp« nju zelo nemiren. Kajti še v snu sem včasih slišal šepetanje tete in varuške, in vedno zno-I vn se je iz tega šepetanja izluSčila za moj sluh i beseda »skrinjica*. I CNadaijcvanje nriuodajo notfcijo.) C. Marilauii: Polke mora iz hiše Polke je pritikava papiga, jaz pa sem z Gnu srečno zaročen. To se pravi, trenotno sem se z gospodično Gnu spri. Take stvari se na svetu dogajajo. Ne ravno vsak dan, ampak vsak drugi dan. Včasih je kriv nov klobuk, topot pa moja stara zelena pritlikava papiga. Ta živalica je izjavila Gnu, mora proč. Ne bo več prestopila mojega praga, dokler bo Polke, papigica, zastrupljal mojo hišo s sveže izleženimi bacili. »Kako, prosim?« sem vprašal. To ni zelo dolg stavek. Za lepo sporazumnost z nevesto nobena stvar ni bolj koristna kakor če se navadimo, da prepuščamo v pogovoru dolge stavke izključno njej. A topot sta se zdeli Gnu po vsej priliki tudi moji dve besedi neumestni. Gnu je za majcen uloanek ene petine sekunde izgubila dar govora, kax se pri njej zelo redko dogaja. A zbrala se je zopet in mi vrgla v obraz besedo, besedo, katere brezhibna izgovorjava je pravo mojstrstvo moje neveste, fa beseda je tuje zvenela na moje uho in se je glasila: »Psitakosis!« Morda b ibilo treba nato reči »Prosit« ali »Na zdravje«. Na vsak način nisem imel nobenega pojma, kaj je psitakosis, kako se to naredi odnosno, kje se kupi. Gnu je morala poklicati na pomoč mojo postrežnico..Ime ji je gospa Slingl in treba reči, da je to prava duša. Kadar se z Gnu prepirava, pritrjuje obema, enkrat enemu, potem drugemu. Gospa Stingl je prišla iz kuhinje in prinesla s seboj sidol, ker jc bilo treba očistiti Polkejevo medeno kletko. Kai; je psitakosis, tudi ona ni vedela. Gnu se je morala torej vdati in govoriti z nama v materinščini. Psiia-kosis, tako sva zvedela ,je ena novejših pridobitev medicinske vede. Bolezen ki za;ne razsajati vselej, kadar je treba obnoviti trgovinsko pogodbo s kako deželo, ki izvaža papige. Bolezen prihaja od papig .., jaz imam papigo .,. papiga mora iz hiše! Sedaj je vedela tudi gospa Stingl, kaj je psitakosis, Spustila je sidol, s katerim bi bila že skoraj začela snažJli Polkejevo kletko, na tla in presunljivo kriknila. In na zemlji je ni moči, ki bi mogla gospo Stingl prisiliti, da bi si dala po Polkeju poetreči z odvisnimi bacili! In predno je izginila v svoji kuhinji, je dejala tako: »Nesreča nikoli ne počiva. Najbolje, da gospod takoj telefonira društvu za varstvo živali. Naj pošlje po lo žival, voz. Saj vendar ni, da bi papiga zastrupila celo hišo!« Ko sem bil tako poučen o zdravstvenih ukrepih proti psitakosis, se je gospa Stingl vrnila v kuhinjo čistit štedilnik. In Gnu, moja nevesta, je dejala: »Sedaj si slišal, kaj pravi preprosta žena. In odločiti se boš moral, kaj ti je ljubše: nevesta ali papiga!*- »Ljuba Gnu,« sem dejal, sicer sem tvoj ženin, ampak morda nimaš nič proti temu, da izjemoma tudi ja^ enkrat govorim. Seveda rad priznam, da je odkritje psitakosis velika pridobitev človeškega duha. Toda papagajsko bolezen, če ni ravno hripa, je mogoče dobiti le od papige. In kje pa je pri nas papiga? Polke ni niikak veledomišljavec. Polke je samo pritlikavec!« Gnu mi je med vrati in tečaji razlagala, da se ne namerava spuščati v zoološka dlako-cepstva. Zanjo je tudi pritlikavec dovolj papige, da se zaradi njega nc da pokončati v cvetu svojega zaročništva. Dobil sem nalog, da zaradi ptiča takoj stopim v stik z živinozdrav-niškim institutom, In na hodniku mi je Gnu še izjavila, da v najslabšem slučaju vsekakor ni navezana na zaročenca, ki uporablja v svojem stanovanju papige za trosilce bacilov. Gnu je odšla. In Polke je bil tu. Polke je sedel na svojem koritcu kakor ptič, ki še nikoli ni ničesar slišal o psitakosis. »Polke«, sem dejal, ne brez ganotja, »Polke, poslušaj me! Ti vendar nisi ljuba, sladka nevestica. Sploh nisi človek marveč samo ptič — kmalu bi bil dejal: papiga. Grdo je urejeno na svetu. Ni mogoče kneti obojega obenem, neveste in pritlikave papige. Zalo se tedaj bojim, o Polke, da boš ti ostal na cedilu ...« Polke je sedel in luščil seme sončnic. Potem se je s svojimi rožnatimi krempeljci obesil na omrežje in poizkušal, kakor je bil po svojih obedih navajen, uporabiti moj mezinec za zobotrebec. Iz tega pa topot ni bilo nič. Kaj bi še dalje pripovedoval? Pel minut kasneje je tičal moj ubogi mali Polke v modri papirni vrečici, ki mi jo je bila prinesla gospa Slingl iz kuhinje. In s to vrečico sem odšel v živinozdravni&ki institut, ko je bila ura za domače živali. Moje pričakovanje, da najdem zdravnikovo predsobo polno papig, sumljivih, da imajo psitakosis, se jc izkazalo za pretirano. V čakalnici je sedela samo neka žena s srša-stim psetom, ki mu je bilo ime »Pobič«. Pobič je nosil okrog trebuha zasilno obvezo iz dveh žepnih robcev in je sumljivo majal z repom nasproti mojemu plavemu škrniclju. V tem mi je pa njegova gospodinja pripovedovala pretresljivo zgodbo, kako je njen ljubljenec trčil s krušnim vozom. Krušni voz se je zmazal brez poškodbe. »Pobič« pa se je s stisnjenim repom znašel v takem stanju, da je bilo treba poklicati na pomoč zdravniško vedo. Pasja gospodinja si je obrisala debelo solzo in vprašala z lepim sočutjem ljudi, ki se srečajo v temnejših urah svojega življenja: »Vi, gospod, pa imate gotovo belo miško v škrniclju?« »Ne,« sem dejal s slabo vestjo. »Še nekaj hujega. Pritlikavo papigo!« Ta preprosta žena gotovo še ni bila nikdar v življenju kaj slišala o psitakosis. Kajti čeprav sem ji dopovedoval, da je psitakosis nekaj, kar pobira naše neveste, je vztrajala na tem, da se s Polkejem naravnost spozna. Polkeja sem torej odvil iz papirja in p!ič je nekoliko zmeden sedel na rroj prst, kajti oči je imel polne sipe. V škrniclju je bila namreč preje sipa. »Oh, ti ljuba stvar ti,« je dejala s lakim zanosom, lcakcr da ne bi bil še danes dopoldne krušni voz povozil njenega psa, »saj to je vendar prava papiga! In zelena je tudi. I, kaj pa bo sedaj s to ljubo živalico?« Pred preprosto ženo sem razvil celo znanstveno predavanje, kakšna zveza je med obolenjem in pritlikavo papigo. Zdi se pa, da besede niso prav učinkovale. Kajti zaskrbljeno je dejala: »Strašno, česa vsega ni danes na svetu! Torej, papica, ali me res nočeš ugrizniti v prst?« Polke ni ugriznil. Polke je bil pač svoj živ dan pritlikava papiga boljšega gospoda. In kaj takega se nc izprevrže niti v časih, ko divja psilakosis. »Noče ugrizniti,« ie žalostno ugotovila že-na. Najbrže je papica bolna!« »Da,« sem dejal. »Tega mnenja je tudi Gnu. In zalo naj Polke ostane tu. Gnu je namreč meja nevesta in mi je izjavila, da ne mara od nje dobiti psitakosis. Prašal bom torej zdravnika, koliko zahteva, da smem Polkeja pustiti tu.« »Papico hočete tu pustiti in še plačati povrhu?« je vprašala žena ogorčeno, »Boste že oprostili, gospod. Ampak o tej bolezni še nisem nikoli nič slišala, čeprav sem vzredila šest otrok. Najbrže je lo zopet kaka taka bolezen za gospodo, jaz sem pa samo preprosta hišnikova žena. Pojdi sem, papica! Mene lahko ugrizneš, meni to nič ne dene. Revni ljudje niso tako boječi. In ves-te kaj, gospod: če se bojite, dajte papico meni. Meni vam ni treba nič plačati. Papigo vzamem zastonj,« Ne more biti moja dolžnost, da bi čisto tujo hišnikovo ženo varoval pred psitakosis. Podaril sem Polkeja tej dobrosrčni dami. Polkeju se bo pri njej dobro godilo. Nič se ne boji pritlikavih papig in nazadnje ji vsak teden lahko pošljem četrt kile sončničnega semena. »Tak torej, saj -pravim, no, srečo mora imeti človek v nesreči!« je dejala žena žare-čega obraza ob slovesu. »Z bolnim psom sem prišla semkaj in z zdravo papigo se vračam domovi Lepa vam hvala. Ce imate doma nemara še kaj takega n. pr. gos, jo tudi vzamem. Samo revna žena sem. Nas eden ni izbirčen, če dobi kaj v dar!« Ko je Gnu prihodnjič zopet prišla, sem jo vedel pred prazno kletko. Zrak je bil čist, O Polkeju nikjer nobene sledi. Tako velika je pač prava ljubezen! In Gnu me je hvaležno poljubila. Potem se je zamišljeno zagledala v lepo medeno kletko in dejal a: »Strašno, kako prazna je sedaj videti! Na vsak način mora nekaj živega vanjo. Seveda ne kaka navadna pritlikava papiga. M arveč prava papiga!« »Gnu,« sem vprašal odrevenel, »in psitakosis?« »Psitakosis?« je zaničljivo vprašala moja nevesta. »Kakšni nazadnjaki so vendar ti moški! Psitakosis, to je bilo nekoč. Pred štirinajstimi dnevi. Odtlej so zdravniki že davno odkrili nekaj drugega!« Evgen Vienski. Izpit Sovjetska humoreska. Neška mm Smd beseda Jest nimam sreče, pa nej edn reče kar če. Ce se pa glih kerkat ub mene ubregne kašna sreča, je pa glih taka, kokr ja maja psi na žegnajn, ke jh usa.k brcne, ker jh duseže. Veste, jest b stra-šn rada pršla enkat u kažn časupis. Sevede ne tku, de b čez mene šim-fal, kokr maja navada, ampak tku, de b me mal puhvalil, de sm vrla rodolubkinja, al kej tacga. Tu b se m tku dobr zdel, de nkol tacga. Lohka b me tud med tiste lii&ne posestnke not djal, ke skrbeja za modernizacija Iblane. Kene, jest sm zadnč glih zatu, de b pršla n časupis, use vokne pumila, stenge in veža puribala, kltrke spucala, može hlače sklo-fala kar na nem, ampak u časupis me pa le nisa djal. Ce kašn druh hisn pusestnk pesti rajfenk umest, pa ga maja že not in ga puhvalja, de je sturu neki za mudernizirajne Tblfine in ga pu-staulaja drugem za zgled. Ta nar bi me pa še tu peče, ke sm zadnč nardila čist nou doug na liižo, ke tu je vnder zde j pr te griž še ta nar bi mudern za Iblana. Pa mislte, de s je kašn časupis Iz tega kej glihe sturu? Prou nc. Mende misija: Le deli doug. baba. ■ej ga uš mogla plačat, a l boja pa bajta zarebil. Prou tku misija, pa nč drgač. Naš časnkari sa res en čudn Ide. Jest na vem kuku b jm rekla, če b že jest kermu kej hudga nardila, de me zdej iz jeze tku ignuriraja, b že nč na rekla. Ampak jest vnder zmeri iz nim držim, še raj iz enem učesam zamežim, če ga ta al pa un kej pulom, kokr pa de b kej rekla. Enkat b m pa že žihr en vesele naredi. Kene, če se kašn viši gespudi peleja iz autumubilam — iz autobusam se tku te gespudi na vozja, ke autobusi sa bi za gmejn folk — kam u kašn kraj mal pukrokat, prec prideja u ča6upis. Pa ne sam tu. še tu use natančn pupišeja, kuku uaudušen sa bli sprejet, kua use sa guvurl in kuku sa se dobr mel. Mene b pa na djal u časupis, če b tud ceu svet prerajžala in se se tku dobr mela. Jest mislem. de mene nn uja djal preh u časupis, de um Abrahama vidla, ke pT tc prložnast pride pa prou usnk u časupis, kokr, de b mou zatu buhve kasne zasluge. Nahtermu še clu kašna medalja skumenderaja. Tud kasna frajlea pride prec u časupis, če le mejčken lizola pupije. Jest sm pa pupila u sojem žeulejn buhve kun že use. u časupis me pa še nkol nisa 'djal. Astn, ki je tle kašna pravica ali pa enakopraunast, ke se pousod tulk guvari ud ne? Prou za prou pa zadne čase ženske pousod in pr usak reč nazaj pustaulaja, kokr, de b ble me ženske res ud muli. Sam »žiuja« še žiher upijema, kedr maja dedci kašn špetakl. Pa še tu mende sam zatu, ke mama ženske bi šorf štima. Prmej-duni, kedr začnem jest duma razsajat, moj mož še 'i šlh na pride, de b se ga pn še kej slišal, je pa čist izklučen. Zatu pa misija dedci, de sina sam I Kako dišijo zvečer rezede in heliotropi , v mestnem parku! Drevored nad Volgo je prav | tako prepojen s pomladanskim, sladkim in močnim duhom. Letošnja jesen je tako vedra, I da so nenadno zopet pričele cveteli stoletne košate lipe. Vse mesto je še vedno bujno ze-' leno. Mladina se nikakor ne more zvečer spri-I jazniti z dejstvom, da se je dan končal, Ne j more zaspati: rajši se podi po drevoredu, se j bučno smeje, prepeva in krili z rokami po I zraku. Brezmejna, sinja Volga vabi in obljublja ; novo nepoznano veselje. Parniki hitijo mimo. i Njih glasovi daleč odmevajo, kličejo v tuje nepoznane kraje in polnijo srce s sladko-hrepe-nečo otožnostjo.. . Ribiči se odpravljajo na , ponočni lov. Tu in tam na otoku se dviga ; tenak belkast curek dima. To so ribiči, ki kuhajo sveže kečige, ali pa pečejo lovci za večerjo pravkar ustreljene divje race ... Jej, kako lepo je živeti na svetu! A uboga Manječka nima ničesar od vse lepote. Stoji zdaj v napol temni dvorani pred I oblastniki in pelaga izpit iz politične abecede. Cerkovnik se je radi neke malenkosti spri z j njenim očetom in jo ovadil. Dokazal je bur-| žujsko pokolenje zveste sovjetske uradnice. ; Predstojniki so bili sicer prizanesljivi in Ma-; nječki niso hoteli vzeii vsakega kruha. A pre-i iskava je vendarle ugotovila utemeljenost ovad-I be. Zato stoji zdaj 4anječka pred rdečo pogrnjeno mizo, kol da je zopet postala 11 let , starft in hodila v gimnazijo. Leninova slika jo gleda z zida in .Manječka upira vanjo milo proseče oči. Vsa njena bodočnost je odvisna od tega izpila. Tri mrki dolgolasi rablji sedijo pri mizi in neka; skrivnostno čeckajo na velikih uradnih polali. Manječka pozna vse. Saj se je tri mesece pripravljala na izpit in plačala ure. Toda lipe preepojno dišijo v odprta okna. Tako je zmedena, da bi se najrajši krčevito zjokala in | zavpita. — Usmiljenje! Predsednik izpraševalne komisije ima zanemarjene črnoobrobljene nohle. Kako to moti! Razen lega se ne more Manječka otresti misli na talo, mamico in teto Lizo. Zdaj sedijo vsi v veži in čakajo na konec izpita ... 1 ako, tako... — reče desni izpraševalec. No, in kaj je verstvo? Opij za neuko ljudstvo! — urno odgovarja Manječka. Dobro. Prav je. Kdo pa je bil Kristus? Kristus . .. Kristus je varal prciletarijat. Popi in škofi so si ga izmislili, da bi ... da bi vrgli pesek v oči delovnemu ljudstvu. mm .,. mrmra levi izpraševalec, — To je že res, ampak ... drugače bi to morali povedati. Poznali morate — mm — splošno označbo. Zapre usta in prične ugibati, kako bi še presenetil svojo plavolaso žrtev. A žrtev v naglici hiti dodali: V resnici ni bilo nikoli nobenega Kristusa... Njegovo ime je postalo — kakor v baladi — samo simbol. Tako je nastal tudi »Evgen Onjegin«. Dedni nazori kateregakoli razreda dobijo izraz v književni namišljeni osebnosti... V tem primeru je Bi namen izkoriščanje ljudstva. Dobro! A kaj nam boste povedali o Karlu Marksu! — sreča predsednika v sveji beležnici novo vprašanje. — Kdo je bil? Manječka zopet gleda njegove nohte in se spominja one strani politične abecede, kjer se govori o Marksu. Saj je menda zabeležila to stran? Ali ni vtaknila noter javorjev listič? Marks je bil ... utemeljitelj ... onega gibanja, ki nosi njegovo ime. Spisal je manifest ... Bil je naš prednik ... Vi se nekoliko megleno izražate, sicer pa ... res je bil utemeljitelj komunizma .,. Spisal je tudi manifest... To je že res ... Kdo pa vlada v Zvezi sovjetskih republik? Tovariš Rikov ... In tovariš Molotov. No ... veste . ,. tako pa ne bi smeli povedati ... To je res . . . kako bi rekel... nekritična ljudska označba. Manječka se vzravna, ker sluti nevarnost. Spomni se, da je večkrat govorila o tem težavnem vprašanju s svojim, v mestu zajamčeno najboljšim inštruktorjem, in hiti popravljat. Seveda... To se pravi, da stojita oba na čelu sveta narodnih komisarjev. A najvišjo oblast izvršuje Svet narodnih poslancev. Zato se tudi imenuje zdaj Rusija Zveza republik. No, dobro . , . Zamišljeno pravi izpraševalec na levi. — To je zopet druga stvar. Kolikokrat sem že pri izpitih stavil isto vprašanje, in so vedno vsi odgovorili: Molotov. To res ne gre. — No, prav... Kaj bi vas še vprašal? Mm... Povejte, kaj mislite o duhovščini? Manječka se spomni na tato, suhega plahega drobnega popa s kozjo bradico. Še v za upit dobre, druge rči uja pa že use sami upraul brez nas. Puglejte zdej, ke je tulk brezposlneh na cest, kašna larma sa dedci zagnal: »Babe sa za u kuhna, de nam kuhaja, ne pa, de nam kruh udjedaja pu kancelarijah in sploh pousod, kamer se lohka pr-štulja.< Tku prauja, kokr de b ble res me uržali brezposlnosti. Pa tu nkol ni refi. Brezposlnost sa uržah prou za prou tist dedci, ke nimaja sam ene službe zadost, ampak jh upraulaja kar deset, če jh res upraulaja tku kokr se šika. glih na vem, ampak maja jh pa le. pa zajne plača ulečeja. Zadnč sm prafiahi enga gespuda. ke se že douh puznava in tud eneh deset služb upraula: »Nej na zamerja getpud, kulk služb pa uni prou za prou zdej upraulaja?* — >Jest služb, prašate gespa? Vile, Iu vam pa res na morm iz glave puvedat,- m jc udguvuru. »Jutr vam um pa že lohka puvedu. > >■ vns interesira. Sej mam duma zapisan.< Za kun maja pa m duma zapisan?*-— »Za kua nek?' sa se gespud začedil. »Zatu vnder. de vem, ki use mam la peruga plača za dubit, de se kej na prezre.« K. N. semenišču se je navadil trepetati pred vsako oblastjo od orožnika na kmetih in do Svete vladajoče sinode. Zato je tudi obtičal pri Sv. Križu, v ubogi župniji, ki nima razen pokopališča prav nobenega področja. Tu je životaril in umrl Iudi njegov oče, prav tako reven in pohhleven kmečki pop. Manječka urno odgovori: Duhovniki so podrepniki imperializma in verskih obrednosti. Njih delovanje je morfij ... to se pravi — opij za ljudstvo. Dobro! — utrujeno reče predsednik, — Mislim, da bomo lahko končali. Videti je, da je državljanka Svetokrižka dosti čitala ... se je pripravljala. .. Imamo nocoj še sejo. Cas bo že... Izpraševalec na desni pospravlja svoje papirčke, zvito pomežikne in za slovo stavi zadnje vprašanje: I Seveda, seveda... A povejte še držav-j ljanka Svelokriška, katero veroizpoved ima I proletarijat? Proletarijat... proletarijat veruje v ma-j terializem.. . Prinašamo mir kočam in vojno j palačam .. . Kdor ne dela, naj tudi ne jč ... Premagali bomo vso bedo! Proletarci, na konje in na fronto! Vsa bodočnost proletarijata sloni na rdeči zrakoplovbi! No, dosti.., Dobro! — jo prekinja predsednik. — Lahko greste, državljanka Svcto-kriška! Priznali smo vam red »prav dobro«. Lahko boste zopet nastopili vašo službo. Na svidenje! Oh! Ah! Hvala! Na svidenje! Vroče, ognjevito veselje poplavi srce in omami glavo. Vsa rdeča od razburjenja sfrči Manječka kakor puh iz temne sobe, leti po hodniku in plane v čakalnico: Naredila sem! Pri moji veri, naredila sem! Oče, mati in teta se z resnimi obrazi pobožno vneto prekrižajo in šele potem zažarijo v širokem srečnem smehljaju. Hvala ti, o Gospod! Maniečka se tudi hvaležno prekriža in vneto pripoveduje: Hvala Bogu! Hvala Bogu! Joj, kako sem se tresla! Ce bi vi le vedeli, kako so me poskušali ukaniti! Kaj vse so vpraševali, pa me vendar niso mogli zapeljati. Hvala Bogu! Hvati ti, o, Gospod! Hvala ti! — šepeče mati. Nisem zaman vso noč molila. Bog me je uslišal! — se veseli Manječka. Vsi prikorakajo iz hiše na ulico, ki se potaplja v bujnem zelenju. Vonj rezede in lip itak razveseljuje srce, a. nocoj imajo še posebne vzroke za veselje. Oh, kako sem srečna! Hvala Bogu! — zmagoslavno ponavlja teta Liza. — Zdaj pa gremo takoj opravit zahvalno molitev. B&g obvaruj, kaj bi bilo z nami, če bi se ti pon'6* srečilo pri izpitu . .. Vsi bi morali od lakote umreti ... A zdaj imaš ti zopet službo,., vse bo zopet dobro. Seveda seveda! Takoj gremo v cerkev! — vneto pritrdi oče. — Takoj bomo opravili zahvalno molitev! In potem bomo šli k večerji! — doda mati. — Kuharica bo že najbrž gotova. — Naročila sem sladko potico z jagodami... masleno testo... Volga spcdaj se tudi smehlja, kliče,- vabi in obljubuje veliko veselje. Manječki se zdi, da se hoče še luna na nebu prekucniti in se spustiti v poskočen ples. Cvetlice opojno dišijo iz vseh vrtov. Preveliko blaženo veselje stiska vrat, in srečne solze hočejo vsak trenotek privreti na oči. Še o duhovščini so me vpraševali, atek. Veš, da so to storili nalašč zavolj tebe. Zavolj mene? Bog se usmili! Kaj pa so dejali? A? Kaj? Vprašali so me, kaj mislim o duhovščini? No, no? In kaj? Kako si odgovorila? Seveda sem rekla, da so podrepniki imperializma in širijo opij. A! Dobro, dobro! — in atek si mane roke. Kaj pa je to, opij, Manječka? — vprašuje teta? V _ No, opij je zdravilo. V lekarni se dobi. Veš, to se pije, če boli želodec. Deset kapljic ., . Zanesljivo pomaga. No, jaz vzamem rajši ricinovo olje. To je staro sredstvo. Torej še medicino si imela pri izpitu in botaniko? Teta spoštljivo stiska ustnice. Lipe dišijo ... V večerni megli tuli veselo lilast parnik spodaj v pristanišču in prešerno puha v nebo kolobarje dima. Pecivo. VOZ (Dr, Ž. Mažuraniču.) Ne bom ba-fal, marveč resnico govori!! Živel je neki veljaven in zaslužen starček. Vse svoje življenje je delal za narod, pa so ga zato upoštevali, kar je bilo starčku jako všeč. Zgodilo se je pa, da mladi ljudje nekega njegovega sveta niso poslušali. To ga je strfol Ko se je pritipal do doma, ni ves dan niti jedel niti pil; in ni od tega dne nikoli več hodil iz hiše. Žena mu je zaman prigovarjala: »Pojdi, Ante, čakajo te!... Na rokah te bodo nosili!« Samo z glavo je odkimaval. »Ne grem,« pravi, »ne grem, pa če bi prišli pome z zlatim vozom!« In tako so šli dnevi in leta ... Pa glej čudo: Nekega dne obstane zlat voz pred hišo. A ljudje, resni, v črno oblečeni, z belimi ovratniki in visokimi klobuki, se bližajo starčku pa ga na rokah poneso In polože ga na zlati voz v štirimi vranci. In odpeljejo ga tja, kjer so ga čakali njegovi stari tovariši: Gaij, Babukič, Kukuljevič, j Trnskd, Vraz in drugi... Radio frogrami Kadio-Lfubfjana i Nedelja, 0. oktobra: 9.30 Prenos cerkveno glasbe iz frauč. cerkve — 10.00 Prenos odkritja spominske plošče Milana Puglja iz Novega mesta — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Protialkoholno predavanje — 12.15 Čas, poročila, plošče — 15.15 Udč. Lebar: Kolodvorski misijoni — 15.45 Koncert pev. društva »Cankar« — 10.30 Averčenko: Igra s smrtjo, komedija (Št. Jakob. gl. oder) — 17.30 Tamburaški sekstet — 20.00 15 letnica smrti dr. K. Kreka — 21.00 Samospevi ge, Thierrjr-Kavčnlkove — 21.30 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, nadaljevanje salonskega kvinteta. Ponedeljek, 10. oktobra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Kozlevčar: Esperanto — 19.00 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina — 19.30 Zdravstvena ura: Strežba bolnikov — 20.00 Samospevi g. Drmote — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas, poročila. Torek, 11. pktobra: 11.15 Šolska ura: Počitniško potovanje s kolesom od Kamnika do Novega mesta (Pero Horn, šolski upravitelj) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.80 Salonski kvintet —- 18.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 19.00 Dr. St. Gogala: Naše duhovne zajed niče — 19.30 A. Peterlin: Temeljni pojmi o geologiji — 20.00 Hlapec Jernej, opera, prenos iz ljubljansko opere — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi t Nedelja, !). okiobra: Zagreb: 10.00 Prenos nogometne tekme Jugoslavija : Čehoslovaška iz Prage. 20.30 Radio orkester. 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Operni prenos — Barcelona: 20.00 Plesna glasba. 21.15 Plošče. 23.45 Večerni koncert. — Stuttgart: 21.55 Šramel. 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert operne glasbe. 21.45 Solistovske točke. 22.00 Pestra glasba. 23.15 Operetna glasba. 22.45 Angleška glasba. 23.15 Argentinski orkester. _ Berlin: 20.00 Dunaj. 22.00 Vojne dogodivščine. 22.15 Poročila, nato plesna glasba. — Belgrad: 20.35 Leharjev večer. 21.35 Izprehod po Evropi. — Rim: 20.30 .Amicn-, lirična drama. — Beromtin-ster: 20.20 Komorni koncert. 21.40 Plesna glasba. — Langenberg: 20.00 »Fidelio«, opera v 2 dej. L. v. Beethoven. 22.00 Vojne dogodivščine. 22.20 Poročila. 22.45 Koncert. — Praga: 21.00 Poljudni koncert radio orkestra. 22.25 Lahka glasba. — Dunaj: 20.00 - Dekle iz predmestja«, igra. 22.15 Večerni koncert. — Budapest: 21.40 Ciganska glasba. 23.00 Plesna glasba. — Pariz, Eiffel-ov stolp: 19.30 Radio koncert. Ponedeljek, 10. oktobra: Zagreb: 20.30 11. Javni cerkveni koncert radio orkestra. 21.30 Koncertni večer. 22.40 Plesna glasba. — Milano-Torino-Gcnova-Trst-Firenco: 20.30 Orkestralni koncert. 21.20 Komedija enodejanka. 22.00 Orkestralni koncert. — Barcelona: 21.05 Instrumentalni koncert. 22.10 Vokalni koncert. 22.30 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Simfonični koncert. 21.30 Večerni koncert. 22.00 Argentinski koncert. 00.05 Angleška glasba. — Stuttgart: 20.00 Koncert. 22.40 Šah. 23.05 Plesna glasba. — Berlin: 22.00 Poročila, nato plesna glasba. 24.00 Leonce in Lena, veseloigra. — Belgrad: 20.30 Zagreb. 22.30 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Beromiinster: 20.00 IPsevdo-japonska glasba evropskih komponistov. 20.15 Dve japonski igri v nemškem prevodu. 20.40 Poljudni koncert. 21.40 Beethovnove kompozieje. — Ijangonbcrg: 20.00 Koncert. 21.45 Igra. 22.45 Plesna glasba. — Dunaj: 21.10 Koncert dvornega orkestra. 22.15 Večerni koncert. — Budapest: 20.45 Koncert kvarteta Roth. Ciganska glasba. — Pariz (Eiffelov stolp): 19.30 Varietej.sk i program. Torek, 11. oktobra: Zagreb: 20.00 >Hlapec Jernej«, opera, prenos fz Narodnega gledališča v Ljubljani. — Milano To-riiio-Gcnova-Trst-Firence: 20.30 Operetni prenos. —- Barcelona: 21.10 Radio orkester. 22.15 Igrn. — Stuttgart: 22.45 Plesna glasba. — Toulouse": 21.15 Večerni koncert. 21.45 Popevke in komične slike. 22.30 Operne pesmi. 23.15 Melodije. 00.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Reportaža. 22.00 Poročila. — Belgrad:, 20.00 Operni prenos iz Ljubljane. Ciganska glasba. _ Rim: 21.30 Komedija. 22.00 Pester koncert — plošče. — Beromiinster: 22.30 Domača poljudna glasba. — Langcnberg: 20.50 Koncert ruske glasbe. 22.05 Poročila. — Praga: 21.00 Vokalni koncert. 21.30 Kvartet. 22.20 Koncert salonskega orkestra. — Dunaj: 19.25 Prenos iz drž. opere. Večerni koncert. — Budapest: 20.20 Koncert oper. orkestra. 21.50 Ciganska glasba. — Pariz (Eiffelov stolp): 19.30 Ilaendel-ove kompozicije. zaves in perila v najnovejšem slogu samo pri MATEK & MIKEš — Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Enlel, ažur, gumbnice. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del. naravno po Din C.— kilogram pri odvzemu najmanj 15 kilogramov Viljem flbt, eksport terutnine, Maribor 70—100 KS, v zelo dobrem in rabljivem stanju, ki se po možnosti vidi v obratu, se išče proti gotovini. Označba tovarne in cene na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »I. T. I. 18«. Potrudili smo se, do Vam nudimo letos še večjo izbiro v gotovih PHILIPS RADIO Da ie britje sedaj užitek to je zasluga Iiedosr jjive f L F F-LT' X lTS britvico. Ona je trpežna, služi za 25—10 krat. od najceneje do najboljše vrste v najnovejših vzorcih in fazonl. 3. Preac, Maribor Glavni trs 13. Prosimo oglejle st našo zalogo' Nobenega siljenja k nakupu. za plašče, velika izbira v Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrinjska 15. priporoča tvrdka Naznanilo Ona je cenejša, slane komaj ') dinarje. Kupite jo v drogeriji Halner, -Slo-venca« pod zn. ^Marljiva 37«. (a) »IIHII » Mesarski pomočnik vesten, se takoj sprejme Mojzij Brecelnik, Ljubljana, Šiška. (bj Kontoristinja dobro izurjena v slovenski in nemški stenografiji, se sprejme. Ponudbe ua upravo -Slovenca« pod Kontoristinja l.jub-l-ana* št. 14.427. (b) Čuvaja ali hišnika .-.i vilo na Bledu takoj Zagrebško podjetje sprejme takoj v službo kot praktikanta moško silo s perfektnim znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Razen tega je potrebno /nanje vseh treh stenografij ter strojepisja. Ponudbe pod it. 14.486 na upravo Slovenca«. (b) spreimem Dobi brezplačno, lepo stanovanje (kuhinjo in sobo) — ter opravlja lahko svoj dosedanji posel dalje. Idealna prilika tudi za upokojence. Sporočite takoj osebne podatke na uprave »Slovenca« pod Hišnik- št. 14 453. (b) Vrtnarja (drevesničarja), izurjenega v okulaciji — iiče za 1. november Jankomir« d. d., velevrtnarija Ste-• njevec pri Zagrebu. S ponudbo naj se pošljejo tudi prepisi spričeval. |b) Pozor! Nudim službo praktikanta v špecerijski trgovini v Celovcu proti službi praktikanta v manufak-turi v Ljubljani. Vzrok: Izvežbanjc v slovenskem in nemškem jeziku. Filip Tratnik, trg.. Villacher-strasse 15, Klagenfurt. b M no meslo Večja tvrdka u«la-navija zaloicr v s»eh mestih. Z.nnodjiva oseba rt i-če kot 'i-ISfjl) podružnico proti mesečnem dobo t ku M!0 HM. Popolnoma nov način prodajanja. Ponudbe ua: Peralin-Export Kassel, Nemtila Dekle z dežele pridno, pošteno, dobi dobro službo, ako vloži primerno kavcijo. Dobra eksistenca. — Ponudbe pod -Trafika- štev. 14 480 na upravo »Slovenca«. (p) Moniifakturist dober izložbeni aran-žer z lepo okroglo pisavo, dober prodajalec, se takoj »prejme. - Ponudbe z zahtevki je poslati na poštni predal 102, Celje. Prodajalka pridna, zvesta in poštena, išče mesto v kaki mlekarni ali prodajalni kruha. Ponudbe pod ^Zve-►ta<- št. 14.562 na upravo »Slovenca-. (a) Strojnik ključavničar, strugar in elektrikar išče mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca pod Strojnik« št 14.577. (a) Pr i pereča j (e pevsed dnevnik SCOVENEO Kuharica ki bi obenem vodila vse gospodinjske posle v veliki graščini, z dobrimi spričevali iz stičnih služb, se iiče za 1. november. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plače pod Gospodinja, štev. 14.530 na upravo »Slovenca«, b Zastopnika Slovenca, za teritorij dravske banovine, z lastnim avtom, išče vodeča tu-zrmska industrija parfu-merije in kozmetike. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Vestnost« štev. 14.556 (b) ORGfiNIST obenem cerkvenik dobi takoj službo na Krki pri Stični. (b) v leh težkih Časih sc more še najlažje dobili z ustanovitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek /a pletenje. k:ir dokazuje mnogo zalivatnic. V slučaju, da hočete delati in zaslužiti, sc obrnile po Rratis-prospekte na Ivrdko I. Kalil, Maribor, Trubarjeva nI. J, oddetek7. Knjigovodja (samski), mlad, sposoben, z veliko prakso izključno v spirituozni stroki — brezpogojno popolnoma velč hrvatske in nem-tke korespondence (stenografija), ki hitro piie na stroj in je zmožen samostojno in vestno vo diti vsa pisarniška dela, se iiče. V poitev pride samo resna in prvovrst na moč, ki bi tudi poto vala in ie velč« obče vanja s poljedelci in tr govci. Tisti, ki nimajo teh sposobnosti, se ne bodo upoitevali ter ie vsaka vloga odveč. Ponudbe o dosedanji delavnosti, starosti, plačilnih pogojih, s sliko pod »Stalno meslo« na upravo »Slovenca« 14 406. |b| Mesarskega vajenca pridnega in poštenega — sprejmem. Fr. Dermastija, Bizovik 24, p. Hrušica. v Trgovski vajencc pošten — se sprejme pri J. Berlisg, trgovina z me ianim blagom v Rogatcu Učenca takoj sprejmem. — Fran Krajnik, kovač. Sv. Jurij ob juž. žel. (v) mcJUmA (H v >>)4oi/enaj«. Kdur i>re natakarica, kdor hoče kaj vseli « najem ali dali v najem, kupili ali prodali, posoditi, zamenjati ali sprejeli koga v službo, najde t se. kar išče. r malimi oglati v >8lovcneuod it. 14.566. (s) j Solnčno sobo dobro domačo hrano oddam blizu glavnega kolodvora solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca. it. 14.476. (s) V Zagrebu se najugodneje nastanit« v Gregorčičevem rodbinskem hotelu -Central« nasproti glavnega kolodvora. Črna solidna. Rodbinam 10 odstotkov popusta._ (r) V vso oskrbo sprejmem boljšega gospoda (dijakal. Nemška kon-verzacija. Naslov v upravi Slovenca« pod štev. 14.378. M Čcsnjcva spalnica masivna, lepa, 17 kosov, in cela emajlirana kuhinja — za 7000 Din. Naslov pove uprava • Slovenca« it. 14.416. (I) Snažno sobico oddam mirni gospodični. Resljeva cesls 26, I. nadstropje, (s) Soba z glasovirjem, stopniični vhod, pripravna za poučevanje, se odda: Cesta v Rožno dolino 36. (s) Soba se odda. Cesta na Ilovico it. 68. (s) Q55S5Su5 ODDAJO: Lokal se odda s 1. novembrom: Ulica na Grad it. 5. Pripraven za obrtnika, vinoloč. (n) Kompletna oprava (kuhinja in spalnica), dobro ohranjeno, zaradi selitve naprodaj. — Maks Low, Ljubljana, Poljanski nasip 10, II, desno. (i) Pohištvo spalnice iz trdega in mehkega lesa nudi najcenejše Ivan Kuhar, Vižmarje 69, poleg kolodvora. (i) Nova spalnica orehova, zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi "Slovenca« 14.542. (i) I Automofor i Lepo stanovanje enosobno, s pritiklinami se takoj odda. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 14.561. (č) Dvosobno stanovanje lejjo, z vsemi pritiklinami, odc.sni. Rožna dolina, cesta IV/25. Dva lokala v Igriški in vogal Gregorčičeve ulice — ugodno oddam. Vprašati v brivskem salonu istotam. (n) Trgovino mešanega blaga v novi hiši v prometnem trgu Slovenije oddam v najem. Ugodne kupčije s sadjem, koroškim krom-pirjemjn lesom. Ponudbe pod »Takoj« št. 14.lil na (č) upravo »Slovenca«. (n) Ford Cabriolet 2—4 sedežen, v prvovrstnem stanju, s 25.000 km, naprodaj za 28.000 Din. Na ogled v Kamniku — Sutna 31, V. Stuzzi. (f) Tovorni avto »Ford« poltonski v brezhibnem stanju prodam za vsako ceno. Humar, Kolodvorska ulica 27, Ljub-Ijana._ (f) Limuzina Reynold 40 HP, krasen šestsedežni voz, 45.000 km, proda za fiksno ceno 17.000 Din (tretjino v gotovini, ostalo na hranilno knjižico) Joža Valaut, Lesce. (U POZOR fiUTOMOBIMSTI! Specijalna sedlarska delavnica za ličanje in oblazinjenje automobilov; sprejemamo staro in novo delo, po konkurenčni ceni, v svojem las tnem lokalu Bruno Belantič, Sv. Jerneja c. 29, Liubliana VII. Telefon 28-24 au Štiricevni radio iTelefunken , velik zvočnik, s priklopnim gramofonom z 29 ploičami prodam za 6000 Din zaradi selitve. Alojz Mrak, pen-zion »Spik«, Gozd-Marlu-ij«k, Kranjska gora. (i) Vlaka beteila I Din Črn pianino a Ponudbe po »Uiitkar M. 11 334. _(p) Lepo posestvo naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji v Mostah pri Ljubljani, blizu c«stne železnice. Ima v«č stavbnih parcel. • Pripravno je za kmeta, obrtnika ali trgovca. Kdor bi bil priprav-l|in posestvo kupiti, na| polil« iVo| naslov na upr. Slovenca- pod »Ugodna prilik«« 14 504. (p| Kozla piemenskega kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Plemenjak« 14.496 j Graščina Čemšenik pošta Dob, proda mlado kravo, 9 mesecev brejo, z drugim teletom, telico, 8 mesecev brejo, razen tega nekaj telic. Vse živali so čistokrvn«, mon-tafonske pasme z rodovniki. Cena po dogovoru, j Kupimo Suhe gobe kupuje po najvišji dnevni ceni firma J. Kušlan, Kranj. (k) Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možlaa. Vsakovrstno Hiše ali posestva od 30.000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska uli-:h It. 21. (p) Parcela v Izmeri 1373 m' v Glin-Ski ulici in nad 100 in gramoza, navožfenega za zidavo, ugodno naprodaj. Suinik Ivan, Krekov trg SI. 10. (p) „POSEST" Kr.litfl.a pluta«, drn.b« t o. t. LJUBLJANA — PRODA:- Vilo, novozidano, dve trisobni komfortni stanovanji, dve etioscbm stanovanji, 1000 m! vrta, Bežigrad, 400.000 Din - Hišo, novozidano, 3 sob«, kuhinja, pritiklin«. 1300 m' cemljiiCa, Dolenjska cest«. 60.000 Din. — Hiio, novozidano, tri eno.tobr.a stanovanja. 1000 m' vrta, pri Viču, 110.000 Din. — Hiio, 1 velika, t manjša ob«, kuhinia, nakaj vrt«, Zg. Šiika, 45 000 Din. — Hiio, novozidano. 2 trisobni stanovanji. Kopalnici. 1800 m- vrta, Dolenjska cesta. 24O.0C0 Din. — Hiio, visokopritlično, novozidano, dve dvosobni stanovanji, 450 nr vrta, Vič, 62.000 Din. HISo, novozidano, podkleteno, 3 sobe, kuhinia. pritikli-n«, 1000 m- vrta, pri Kamniku, 15.000 Din. — Dve parceli po 750 m-, Bežigrad, po 65 Din m'. Parcelo 770 m' Zg. Siika, po 37 Din m'. — Dve •jsrcell 500 in 600 m' na Kodeljevem po 36 Din m'. — Parcelo 764 m-Zg. Šiški po 48 Din m-'. Poleg tega večje število stanovanjskih, trgovskih in gostilniikih hiš, krneč ka posestva, parcele i vseh velikostih v Ljub liani in vseh predmestjih v veliki izberi in po naj ugodnejših cenah. (p) Trgovina z jestvinaml, dobroidoča, v sredini mesta, pripravna z« ženske, s« odda zaradi spremembe Ponudbe nu upravo •Slovenci« noi Marija I1103 (p| Ncvozidana hiša it tub, 4 kuhinie, predsobe in pritlkline. Vodovod in elektrika, kloset stra-uiiča. prodam. V 2 sobah parket, I kopalnic«. 500 n- vrta Cen i 160.000 D. Jakob kralj, Predovičcva ulica, Moite, Ljubljana, p JtnsniE po naivUltb cenab CERNF. iuvellr, Liubliana. VVoltova ulic« It 1 Duhova driu In o*!l|e kupuje stalno (Iran rranc Ljubi aitn Sv. Petru cesta '24. Vinogradniki, pozor! Prvovrstne rebljalnike — (stroj za trganje pecljev) naročite pri Antonu Filter, strojno ključavničarstvo v Metliki. (1) SEMENSKO PŠENICO RŽ in JEČMEN dobite pri FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 67 nasproti mitnice čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri USNJE ske potrebščii in najceneje Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljana, Palara Dunav Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Dia kg čisto, belo, gosje po 130 Din Itg in čisti puh po 250 Din kg. Razpoii-l:am po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, UicB 82 Kemična čistilnica peria. Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkanske in stopniike ograje, dimn. vratica, brzoparilalke, nudi po najnižjih cenah ključ, podietle Ciril Podriaj, Ig pii Ljubljani. 240 Din dobra in trpežna moška »ukmna obleka 280 Din kratka zimska tlublo 6ttknjn razpošilja tovarna oblek STERMECKI Celje it. 18 Zahtevajte veliki, ilustrirani cenik! Prvovrstna sadna drevesa in cepljene trte zastonj — se sicer ne dobijo, pač pa po zelo znižanih cenah pri upravi banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pr: Mariboru. V zalogi vse priporočljive sorte. Zahtevajte cenik! D) Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. -Strojni izdelek! Zahte iJZTOVfiRNEJHJBKTNG M TflO 6R!,NflJ i VSI VEDO.'! Ia straniščne cevi (češka kamenina) dobite le pri tvrdki Stavbni ma-tcrijal Jot. Cihlai, Ljubljana, Dunajska c 69, (t) Pavi samci in samice, ugodno naprodaj. Dopise nasloviti na pekarno Janič, Celje. (D Zlato (staro zlatnino) kupujemo. M. Jankole, komanditna družb«. Llubljan«, Selen-burgova 6 U. Telefon It. 30-52. Ik) Suhe gobe kupuje pO najboljlih Cenah tvrdka Oskar Marič, Ptuj. Telefon it. 33. (k) Seno in slamo dobavlja po konkurenčnih conah Gospodarska /.veza v L j uhlja n i Porcelan, steklo okvlrie, kipe in svete podobe dobit« po zelo nizkih cenah pri M. Rauch, Celje, Prešernov« ulica 4. Gostilničarji poseben popusti (I) Mizarsko podjetje na Bledu prodam za Din 2COOOO ter spreimen, v plačilo hranilno knjitico Ljubljanske kreditne banke. Podjetje obstoji iz dveh hit, vodne moči in mizarskih strojev. Ponudbe pod »Bled« it. 14.572 na upravo Slovenca . p Suhe gobe divji hostani želod k ii |> ii je V. H. Rohrmann Ljubljana Lepa parcela v bližini nove cerkve v Šiški napiodaj. Poizve se: Zg. Šiška, Jančigajeva pol 221. Gorjanc. (p) Prodamo stanovanjske hite, tovarniške objekte, stavbne parcele in travnike v Domžalah. Vpraša se v tovarni klobukov in slamnikov Lakos, Domžale — g. inž. V. Zalokar. (p) Naročajte SLOVčfICA najcenejši s/oi tujki d ne.ni h Dnnes ponori je rešila smrt daljšega trpljenja našo ljubljeno, dobro mater, babico in prababico, gospo Hemiino Homann roj. Fischer Pogreb drage pokojnlee bo v ponedeljek, dne 10. oktobra ob 3 popoldne 'iz hiše 'žalosti Mestni trg št. 8 na evangelJsko pokopaližue. L j u b 1 j a n a , dne 8. oklobra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Spccerijsko oprnvo približno 2X2 m veliko, kupim. Označba cene. -Rotar, Ljubltana, Vrhov-Jeva. (k) Gnoj kupim po primerni ceni Ponudbe na upravo Slovenca« pod zn. Gnoj' 1-1.516._(k) Briijantne uhane kupim. Naslov je poslati na upravo Slovenca« pod Cisti biser« it. 14.584. |k) Suhe qobe plačuje po najvišji ceni Sever A Ifomp LJubljana Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodeljevo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. 1 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Smrekove in tncccs nove sadike Za jesensko in pomladan sko pogozdovanje odda več stotisoč 4 in 5 letnih presajenih smrekovih sa dik in cca. 100.000 2 in 3 letnih mecesnov, prvo vrstnih, zdravih in močnih — Graičina »Hrib Preddvor nad Kranjem. Otroški vozički globoki, najnovejši, od 160 Din Tomiič-Sušnik, Sv. Pclra cesta 53. (I) Nogavice, rokavice ia pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Zidov *ka ulica in Stari trg. (I Ribarska pravica Cerklie 21 naprodaj. Naslov v upravi ?Slovcnca= št. 14.28% Pletilni stroj it. 8 50 naprodaj. Naslov upravi Slovenca- pod it. 14510. (1) Najccnejše ure nujccnejša popravila. Jan, Glavni trg (nova palačah Maribor. (I) Otroška postelja moika zimska suknja in povrinik poceni naprodaj Streliiki ulici 32. (I) Bclihar & Veiepič Ljubljana, Dunajska cetla 35 b (preko prelasal, nudi cenj. občinstvu v bogati izbiri fantovske in dekli ike oblekce od 30 Din naprej, daresk« obleke od 80 Din mprel, d:imsk« bluze od 40 Din naprej Vedno niinovejli modeli v svili in volni na zalog'. Sode rabljene, po 3, po 6 in 18 hI proda Černe, Dalmatinova 15. |l) Kolo znamke Mifa«, novo — prodam za 1100 Din. Poljanska cesta 25. (I) te ponudbe! (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetni!:. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvllha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Mali novec pri«ten. naraven » H«tlm sladkorjem vkuhau sedubi nu mala iu veliko v lekarni dr. U. PICCOLI Ljubljana, Dunajska c. G posteljne inreie b peresi, podloženi' in na' vati ne elastični- izdeluj« najceneje od ti."» l)iu na prej po velikosti Alo|i /tndloflc KouiPii-krsa ul. ftt In Me-iiii Ur U tpnie« SUeberne:«) Sprejemajo -e popravila. Dostava brezplačna. Ek šport pristnih kranjskih klobar. Razpoliljam od 5 kg naprej po najnižji ceni po povzelju. Se priporočani nj. odjemalcem Franu Fitter, Zaloška cesta 10, Ljubljana. (t) Krušno moko in vse mlevske izdtlke vedno tveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg ti. 32. Modroce otom.tne, divane, fotelja in vt« tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ifjnnclj Narobe I.|ublf.-tna, Gosposvetska ee da it 16 (pri Lavu) Nahup in prodaja ml ter jute h. SreUeno L ^ Ounajsha 36 J K ceiKioiane šCilttlkc za iraia dobavlja v vseh barvah iu fazonah faanfo irnec steklarstvo Mubiiano Cankarjevo nabrežje j HORDZO novo, sušeno, sposobno za mlev, dobile po najnižji ceni pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta 67 — nasproti mitnice. Koruzo zo hrmo oddaja najc«n«je vetetirovtnt lit. ia mok« A. VOLK, LJUBLJANA llrtllet* rmi. 34. Illlllllllllllll Čiiajtc ui širite »Slovenca«! VRVARSKE IZDELKE vseh vrst motvoz, žimo, afrlk, posteljne mreže v vseh velikostih — dobite najceneje pri I. Andlovic, Mestni trg 9 (polei; Ska- i ----------mM berncla). (,.) I OGLAŠUJTE BLCVCMCIi t fSICB mostna, rabljena, popolnoma naprodaj. Naslov v upravi > Zagreb Ga < vn nI. 10. '}) razoolado. lanaaKi 1101 Priporočamo Vam najboljše šivalne stroje in kolesa Adler - GRITZNER Švicarski pletllnl stroji DUBIED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana T«ur. IU 2913 *• rodu. Telef. it. 2BI3 Breiplačen ponk t vezenju. Večletno jamstvo. \«» ii :m rr«^ i IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 3 ali Rimska r. 2 PETER ŽITNIH splošno hleparslvo Spedlalna inSlaloclja strelovodov »CONCO< izolacije za dravsko banoviuo LJUBLJANA, Ambrožev tre Slev. 9.--Telefon šlev. 31-46 Cene zmerno. — Delo nujsolidneje. 14480 mu. GOSPODARSKA ZOEZA HUMI Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moka iz milna rorgacs, DaCha Topola, te stolno na zalogi. Din 21- „RUBENS" NOVI R O U G E za USTNICE KAKOVOST BREZ TEKMECA C O T Y Olivno zastopstvo llinko Maver i drufi, parlumski oddelek Zagreb. Praika 6. PUH - PEROE R MIKLAOC LJUBLJANA Najvarnejše in najboljie naložite svoj denar pri ljudski posojilnici refi. zodr. z n. z. | C€lf II rc$ Indr 1 n 1 v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaia nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov t. vsem svojim premoženjem Dr. F. Derganc šef-primarij kirurg, odd. v p. Ljubljana, Komcnskega ulica 4 ne ordinira do preklica Preskrbite si pravočasno barve, tirnež in drugo da prepleakate lesene dele hiš, ker v zimi in bližajočem se deževju les mnogo trpi, ako ni dobro zaščiten proti mokroti. Z malimi stroški pravočasno prihranite mnogo denarja za |Kiznejša popravila. Vse |iotrebno blago si nabavite za mal denar pri tvrdki „Lustra" V. Laznik, Gosposvetska cesta 8. (poleg Mamica) Teleton št. 27-53 kjer boste postrežeui v Vaše popoluo zadovoljstvo. Tvornlško skladišče usnja 1. IAVRIC. Ljubljana Kolodvorska ui. 4i a te ie preselil na Cankarjevo nabre2|e 1 polee l ranJiSkanukcffa mostu (preje L Ocrkmanl Ima stalno tia skladišču: specijalna usuja za industrijo kraponl vratovi ■■krajevlna notraojkl frnl ln rnjavl klp»l frne In rujavr kravlnr črn« In ruJ«Te »nrtlnr bokuralf trn tn barvast rhcvrram črn In barvani rhe»rrt»es uvllno slvr In rujarr poilloga Irlcčjn beta In rajat* lak chromjuhtlna rmlrra In črn« waHerproff ilnlbok« Juhtlna - trlclliis Ofilefl neobvezen. čevljev iu ua drobno prodajo kakor: ■ hrom kruponl i hrom vratovi i-hrom nkrajevlna • hro.ii uinje r.a smučI rbrorn imnjc barvano za krpi Je ihrom unnjp za nogometne ingr ihrom u »nje za nocomrtiie čeTlJc Uliakl kruponl cbroni Jermenu zn Trtam iralnn jermrura za vezavo Itknnee (litank) cepljene ■ celine svlnjikr kože Kalnn kote odpadki No|vcC|a Izbira * tel sfrohl. Dražba zastavljenega blaga v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 4ti, bo dne 12. oktobra 1932, efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure popoldne. Hal takega pa še ne in v sedanjih težkih časih tudi več ne bo. Radi opustitve moške konlekcije popolna razprodalo na Dunajski cesti i Obleke iz trpežnega štola že od Din 180 — naprej itd. Oglejte si zalogo pravočasno, kajti te smešno nizke cene ostanejo le dokler traja zaloga. Josip ivonCK hoiel POTUlOČIMi L- jjjjj^jl Prihranili boste na času in denarju, ako se nastanete v novo otvorjenem hotelu >P O Š T A«, ki se nahaja v I^IMISKKe neposredni bližini kolodvora in vseh ni inisterstev. he oclrinf^ Moderno in higijensko urejene sobe s centraluo kurjavo, toplo in hladno vodo. — Sobe z eno posteljo za ceno oj Din 24 — do Din 44—, z dvema posteljama od Din 40'— do Din 64'—. Trgov, potniki dobe 10% popust. Pension pri 10 dnevnem bivanju Din 00'—. ZA OBISK SE PRIPOROČA RAVNATELJSTVO Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauaroualnfca L)ublf ana t lastni palači ob Miklošičevi in Masarjkovi resli PODRUŽNICE: Celje, Palačo Ljudske posojilnice; Zagreb, Starce vičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2. Posmrtninski oddelek »KARITASc sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Glede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek sKARITASc. Ni res, Najbolj praktični dežni plašči (Hubertusi) iz kameljiie dlake |.opolno nepremočljivi Za otroke Din 160 — iu Din 200 — Za mladeniče iu mladenke Din 290 — Otroške obleke Din za šolo......... 110 - iu > 140 — Zimski Dovršniki tnodri za olroke.....Din 240'— Velika izbiral — Pazite na kakovosti Dobiva se v vseh prodajalnah TIVAR-OBLEKE Eksistenca! Trgovina s pisarniškimi stroji, popolnoma urejena, z delavnico, na eni najprometnejših točk v Zagrebu se radi udeležbe drugod odda v zaKup ali proda Strokovno znanje ni neobhodno potrebno. Vodstvo za delavnico je na razpolago. Povprečni letni brulto donos v preteklih letih je znašal Din 300.000"— na leto. Interesenti, ki razpolagajo z gotovino od Din 150.000 - do Din 2^0.000 — naj izvolijo naslovili oferte na upravo .Slovenca« pod značko 1 Priložnost«. da vidite Vi na spodnji sliki šest lestev! 7alrai9 7 SXtf\ morc,L> eno Kat110 mojo tridelno patentirano C.CiKaj i LnlO| lestev postaviti na vse načine, ki Vam jib kaže slika LESTEV je vsestransko tako uporabljiva, da Vam nadomešča šest do osem drugih lestev. — Zahtevajte prospekte. Isn. Repše. tvornica pohištva in patentnih lestev Ljubljana, Dvorni trg L ČEVLJI IZ BAR-ZUNA, SATENA IN RIPSA. Z ali brez špange. Prvovrstna izdelava, elegantna in poceni! Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v lažnih vezavah in velikostih izdeluje m razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno knllnoveznlca A. (anežlc. Predno naročite, si oglejte vzorce tudi pri nas I Naročila se sprejemajo: A. JANEŽIČ Ljubljano, FIori|anska ulica 14 hode vseh velikosti ta vino, žganje, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina. kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna! Delo solidno!/ FRAN J O REP1Č sodarsko poUJetfe Ljubljana - Trnovo Kolezilska ul. IS N globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je včeraj za vedno zapustila preljuba žena mati, stara matj in tašča, gospa Antonija Medvešek Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob pol o iz hiše žalosti Gosposka ulica št. 10 v Celju na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek. Celje-Ljubljana-Polzela, dne 0. oktobra 1932. Žalujoče rodbine: Medvešek, llcbar, Cvetko. Državna hipotekama banka Kraljevine Jugoslavije Beograd Ustanovljena leta 1862 Glavna filijaia v Ljubljani Centrala v Beogradu Državna hipotekama banka upravlja vse državne, in javne fonde, pupilne, depozitne, cerkvene kapitale, denar ustanov itd! Sprejema hranilne vloge in plača letno 6% obresti. Za vse banilne obveze jamči država. Banko upravlja neodvisni Upravni odl^>r. 7a Jugoslovansko tiskarno v Lhiblianl: Karel Cefc. uMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniinmvmm fJlafroijCati cP£eue7ia& zajamčijo najpopolnejši uspeh iiimiiiiiiiimiiiiiimmmuiiimimiiii Izdajatelj: Iran Kakovee. U-čdnik: Franc Kromžor,