ClTATELJIl Prosimo, poglejte na ž t« vilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavčevi Ameriki.
B—tesni m*	fl— Matter gtflwbn »th. !»«• at the F«t Offle« at New York, N. I,
Act «1
•( March Sri, 1171.
ZA NEKAJ VB« KOT
na dan dobivate. •. f 'C 'GLAS N AR ODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Imnii sobot, nedrij in »rmxnlkr
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 94 — Štev. 94
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 13, 1942—SREDA, 13. MAJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
VROČI BOJI NA KRIMU
VES DAN VČERAJ SO SE BILI ZELO VROČI BOJI OB SEVERNEM OBREŽJU POLOTOKA KERČA\ TER V DONEČE VEM BAZENU SEVERNO OD AZOVSKEGA MORJA
Močne nemške armade so s tanki in aeroplani vdarile na štirih ali petih krajih ob črti, ki se prične zapadno ob Azovskem morju ter teče severno skozi Stalin in Petro-pavlivko, nato pa se obrne proti zapadu proti Dnjepro-petrovsku.
Nemci pa so dosegli nekoliko uspeha sa&no v Ibližini Pet ropa vlivke, kjer so se Rusi umaknili za tri milje, Izgube »o bile na obeh tstraiieh zelo velike.
Ruts k o vojno poročilo j>a omenja s amo boje na polotoku Kerču, kjer »o Nemci napadli z velikanskim številom vojakov in silovitim vojnim strojem. Poročilo iz Moskve pa dodaja, da niti na Kerču, niti kje drugje ni bilo nikakih izpreineanb.
Nemška poročila, ki so prišla v Bern v Švici, naznanjajo, da se je pričela ofenziva na južnem koncu fronte v
Mobilizacija žensk
Senat je včeraj z 11 glasovi večine sprejel v poslanski zbornici že sprejeto predlogo, po kateri bo redni armadi prideljen ženski armadni zbor.
*	1	' DAata je trajala dve uri in
NEMCEM PRIMANJKU- senaturju Austinu se je po&re-
JE SUROVEGA PETRO- čilo odvrniti i>oskfis nekaterih
LEJA, — pravi Varga senatorjev, da bi bila vojaška
»p	, . . služfba za ženske omejena samo
Iwgeti \ arga, eden najvee- r, ,	rP .
... ,-,	.. , na Združene urzave. J a -zbor
jih ruskih gospouarstvemfcov . .	, „r	.
.. .... °	, v.	se bo imenoval Women '*> Army
pise v ' Pravdi, da Nemcem ., ... ,,	.
, •	.Auxiliary* Corps, ali & kratico
zelo primanjkuje surovega [>e-
t role ja nn tla zaradi te^a svoje
petek zjutraj ob lepem vremenu in na suhih tleh. "Nemci , Voja»ke stroje maiejpz oljčnim
so z velikim številom tankov in aeruplanov naj wdli ruske jKwtojauke ob zapadnem koncu Kerča v bližini Islam Tereka. Riuske [xisitojmike pa so zelo močne in Ru-d eo zdržali do pondeljka, ko so Nemci na nekem kra u prebili črto in wk<yzi vrzel naglo vrgli infanterijo. in kot zatrjujejo Rusi. (> divizij. Toda Nemci so zadeli na močno rusko armado, ki se je čez morski preliv pripeljala s Kavkaza na Kerč.
Krajevni poveljniki okoli Pet ropa vlivke .». > bili presenečeni, <la so Nemci ravno na tem kraju vdarili s tako silo, tako da so ise morali Ru*i umakniti kaki dve ali tri milje.
V	svoji ofenzivi na Krimu se Nemci poslužujejo velikega števila aeroplanov, katerih sso tudi že mnogo izgubili. iSiimo v nedeljo so jih izgubili GO. Največ jih je bilo iaUaelfv tU- i^^Jkiti-ču. V -pondeljek |*a «o Nemci izgubili (X). Največ jih je bilo izstreljenih lia Kerču. V pondeljek pa so Nemci izgubili 42 aeroplannv, Rusi pa l(i. V dveh dneh so tf»daj Neme? izgubili 102 aeroplana.
Poročilo iz Moskve naznanja hude boje v predelu o-koli Smoleiiska, kjer Rusi napadajo. Nemci imajo mnogo mrtvih, pa tudi vjetih jih je bilo mnogo.
V	sedanji nemški ofenzivi na Krivu poveljuje general von Maim-tem. Š Kerča je luijbližja pot do kavkaške-gh petroleja, ki ga Nemci krvavo potrebujejo:
Lansko leto je felebnaršal Kari v. Rundstedt z dveh strani skušal obkoliti Kavkaz. na severu skozi Rostov, na jugu pa ua Kerč u. V decembru pa je rdeča armada s pomočjo črnomorskega brodovja Nemce pregnala s Kerča, že mesec poprej pa se je moral feldniaršal Paul Ludwig von Kleist umakniti itz Rostova.
Od tedaj se je ruska armada pod poveljstvom generar la D. T. Kozlova trdno držala na Krimu, čeprav so Nemci pogosto n>očno napadali,
Nemci poročajo, da je na Kreču že četrti dan v teku močna ofenziva, v kateri je posebno mnogo aeroplanov. Z Nemci s+o na Kreču tudi Rimiunci.
Nemci pa pravijo, da imajo Rusi zelo utrjene postojanke Ln da številu prekašajo Nemce in Rimmnce.
oljem.
Varga tla 1 je piše, da Nemcem zelo primanjkuje raznih maščob, pa tudi kovin in rav-
WAAC.
Po predlogi bo WAAC napol vojaški zJl»or, ki bo štel 150,UR) žensk in -bo služil za fronto kjerkoli na svetu. Te "vojaki nje" bodo dobivale vo
. , ., , , v . . ,.,jaško plačo, bodo pod voja-uo taiko »vile, bombaža m tudi'., -	.	.k« i k:
'	i skun natizorstvom m bodo zi-
usuja.	i vele v (vojašnicah in vojaških
1 ret j vojno je .Nemčija uva-
j Predlogi je najbolj naspro-! lova! senator Malonev, ki j c , rekel, tla se misel za ženski dbor nikakor ni začela v arma-
žal a 400,000 ton mazilnega olja iz H asi je in raznih prekomor-skili dežel, sedaj pa je navezana samo na mnogo slabše romunsko olje,'* pravi Varga.
"Nemška armada ua vzho-| dni fronti potretnije 1,000,000 i ton gasolina na mesec in 100' tiso*"* ton na drugšli k raj ih fronte."
Da Nemčiji zelo primanjkuje gasolina, je razvidno iz te-ga, da aklopne divizije gredo peš na fronto, da prihranijo ua gasolimi. Ravno tako je veliko pomanjkanje baikra in gumija.
Proti koneu svojega članka pra-vi Varga, da nadomestki ne mOrejo dol^o zadostovati ter s-lednjič napoveduje, da bodo nemški vojaki kmalu—ibosi.
Bombe v Pa ri zu
so
Rudniška nesreča v West Virginiji
V Osage rudniku, v rovu št. 3, ki je last Christopher Coal Co., nedaleč od Morgantown, W. Va., je včeraj nastala eksplozija in se več ur po razstrelbi 40 rudarjev še niso
našli.
V Charlestonu je načelnik državne policije H. Clare Hess rekel, da so iz rova prinesli dve trupli, da pa se nahaja v rovu še najmanj 40 majnerjev.
Državna policija je iz bližnjih krajev poklicala vse ambulance, ki* jih je mogla najti. Več rešilnih oddelkov je na delu, da se prikopljejo do zasutih rudarjev.
Rudnik da je od 120,000 do 130,000 ton premoga na me-
Francoski "teroristi** včeraj bombardirali -v Parizu 5 hotelov in eno restavracijo, kamor zahajajo Nemci.
Nemški vojaki in francoski policisti so zastražili veli-ko| sec in redno zaposluje 370 majnerjev. mestno okrožje, da zlikovei ne j pobegnejo.
Tozadevno poročilo iz Vichv-! ja sieer pravi, da pri razstrel-
ili in da bo tozadevna postava "vrgla >enco na svetost do-
PRISILNO VARČEVANJE
Poslanec Gore iz države Tennessee bo v kratkem poslanski Tibornici predložil predlogo za prisilno Varčevanje ter bo v njej stavil naslednje zahteve:
Splošno varčevanje: Vsakemu delavcu tl>o vsak teden odtrgana določena vsota, katero l»o delodajalec izročil za klad ni-škemru uradu, ki l>o v zameno dal delawn za enaiko vsoto bon-<lov in znamk.
Sedaj mora predlogo podpisati še pretisednik Roosevelt, nakar bo lpo?tala postava. Voj-ni department je naznanil, da
bo oznanil načrt za ženski armadni zfl>or takoj, ko bo predsednik predlogo podpisal. Vojni tajnik Stimson bo imenoval za žeiinki zbor ravnatelja in bo tudi izdelal načrt.
hah ni bil niktlo uibit, toda nemške vojaške oblasti pravijo, da je to največji zločin izza zase-«lbe Pariza leta 1940.
Ker je bilo toliko razstrelb Ob istem času, je ja>no, da je dobro organizirana skupina Francozov, ki si je nadela nalogo, da prizadene Nemcem kar največ škode.
Bombardirana je bila slovita M a rguerv restavracija, katero večinoma posečajo nemški častniki;.in ravno tako veliki hotel Ambassador in hotel Gare de l*E-t ter trije manjši hoteli.
Borba v Jugoslaviji
Jugoslovanski informacijski center bo v bodoče pri-občeval vesti iz raznih evropskih virov. Prav tako vesti o delovanju okupacijskih oblasti iz Beograda in Zagreba, ki jih prinašata beograjski in zagrebški tisk, ki seveda vsem jugoslovanskim upornikom, če tnikom, narodnim borcem, nacionalistom in rodoljubom nadeva ime 'komunisti', ime, pod katerim moramo razumeti vse Srbe, Hrvate in Slovence, ki se bore za svobodo in neodvisnost Jugoslavije. Te vesti nai bi bile dokazi o krvavi borbi našega naroda in naše jugoslovanske vojske, ki se bori pod poveljništvom generala Draža Mihajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra, za osvobojen je Jugoslavije.
Hrvatski Narod" piše une	~ *
DVA JAPONSKA TRANSPORTA STA BILA POTOPLJENA
General Douglas MaeArtlmr
naznanja iz svojega glavnoga stana v Avstraliji, da Japonska za svoj nameravani napad na Avstrlijo tudi po svojem velikem porazu v Koralsikem morju še drago plačuje, kajti za-
. . i -i	vezniški aeroplani, ki zasiedu-
Po postavi »bo v zbor spre je-1	. ..
- ' jejo bezece bojne lauje, so vce-
fili 150,000 žena in deklet starosti od 21 do -15 let.
Z VZHODNE VOJNE FRONTE
JAPONCI POGNANI V BURMI
Močna japonska armada, ki je vpadla v Junan provinco in je prodrla že daleč v deželo, je bila vržena na mejo Burme pri Vantingu, toda Kitajci so še vedno zapleteni v vroče boje z ostankom japonske armade pri Mengšihu in Cefangu.
Cefang se nahaja 25 milj v notranjosti Kitajske ob Burma cesti, in Meugših ni tlaleč vstran.
Druga kitajska armada, kte-ro so Japonci pri svojem vpadu v provinco Junan obšli, je zavzela Majmijo ter prodrla do razdejane Mandalaje in prodira proti severu, da vdari na umikajoče s e Japonce iz Juliana.
Tretja kitajska armada pa prodira od Mandalaje proti severozapacni in je dospela že
do Maleve.
raj zopet poškodovali dva japonska transportna parnika in mogoče tudi tri.
To je sedaj že osmi dan velike pomorske bitke, ki se je pričela <v pondeljek prejšnjega tetina in Ja|x>uci so iajrubili 23 ali 24 bojnih ladij in transportnih parnikov.
Avstralski zračni minister Arthur S. D rake ford pa pravi, da je bi! japonski načrt samo začasno vstavljen in da bodo Japonci dobili ojačenja in 4xmo zopet vdarili proti jugu.
Japonskim bojnim ladjam v Koratakem morju in na jugo-zapadnom Pacifiku |>oveijuje admiral Itsoroku Jamamoto.
NEMŠKI NAPADI J NA MALTO
FRANCOZI MORAJO VEČ DELATI
Nemško vojaško poveljstvo v Franciji je prevzelo oblast nad delom ter je ukazalo vsem podjetnikom, da vojaškemu po-veljstvu naznanijo, koliiko delavcev zaposlujejo, koliko ur delajo, v namenu, tla 'bi jih »bilo mogoče prisiliti še h kakemu drugemu delu.
Francoske industrije večino-
1. aprila: "S pristankom za-
IgrefUškega župana so se v Zagrebu povišale cene v 'kavarnah. Bela kava stane 8 kun,
čaj pa 8 kun in pol."
• • t
"Hrvatski Narod'* dne 26.
marca: "Prebivalstvo Prijedo-
ra je nudilo zaščito in streho sto in sto rodbinam, ki so bežale pred četniškim navalom." * • •
"t'orriere de la Sera" je priobčil dne 29. marca točno besedilo brzojavke predsednika Roosevelta kralju Petru 11. ob vstopu Jugoslavije v vojno pod naslovom 'Brezobzirna brzojavka.'
• • •
"Novo Vreme" pise: "Srbija ima navzlic nesrečni vojni iu komunističnim spopadom dobre izglede za bodočnost. V svojem zadnjem govoru je Ne-tlič po pravici povedal, ko je dejal, da se vse, kar s>e dogaja v Srbiji prav nič ne tiče Moskve in Londona. Zaradi državnega udara generala Simovi-ča je Srbiji onemogočeno direktno sodelovanje pri urejanju Kvrope in v borbi za njeno osvuibojenje, a oni se je udeležujejo indirektno, s tem da u-jx>rabljajo vse svoje moči za obnovitev Srbije v borbi proti komunistom."
"Hrvatski Narod" dne 25. marca: "V okolici Mostarja je padlo v borbi z uporniki 25 nemških vojakov."
Budimpešta: Madžarska brzojavna poročevalna dražba
sporoča, da list "CR> osmih" piše o velikih spopadih v Bosni med 'komiti' in hrvatskimi policaji. Pri Sarajevu je »kupi ua komitov napadla avtomobil s policaji. Trije so bili smrtno ranjeni. Policaji in člani železniške varnostne slu-žibe j»o se ibitke udeleževali. Porušili so hiše, iz katerih so se nanje vsuli streli. Ufoili so deset komitov, ostali pa so pobegnili v planine nad Sarajevom. Za njimi so poslali zasledovalne oddelke."
Poročilo iiz Vallette na M al- ma delajo na podlagi 40-urne-ti pravi, da so Angleži z aero-' ga delovnika na tetien, lieka-plani in protizračnimi topovi tere pa še manj, da je delo so-v zadnjih 72 urah uničili 1011 razmerno razdeljeno med de-
nemški ko
aeroplan nad mestom ; lavce.
V svoji novi delavski od-
pa «e je mračilo, ^ili je( prišlo zelo mnogo. Najhujši > redbi pravi general Otto von napad je fbil okoli 9 zvečer. In j Stuekpnagel, poveljnik v zase-včasih »o nemški in italjanski deni Franciji, da bodo zasedne
Veliki neaaiški top iui traktorju, ki so ga R>usi zapleši i H. — V noVi ofenzivi na Krimu in v onrednjeni delti fi\>ute, je rečeno, da so 26 nemških mehaniziranih divizij v a-kedji.
"D. N. B.": Beograjska policija je zgraibila voditelje ko-j mtniistrenili in terorističnih band. Vsega je bilo ujetih 80 oseb. ki so bili voditelji omenjene organizacije.
* 4 •
"Croatia": Seststo članov Einsatestaffela (Nemci), ki so kot člani vstaške organizacije |X»ložili prisego v Osijeku, je Obleklo vstaške nuiforme. Prisego so položili istočasno Hitlerju iu Paveliču."
NARAVOSLOVEC DR. DITMARS UMRL
aeroplani padali ravno tako na gosto, kot njihove bombe. Angleži imajo najnovejše aeroplane Spitfires in ameriške aeroplane.
oblasti določile minimalne ure za vsalco industrijo. S tem hočejo Nemci podaljšati delovni čas in povečati produkcijo, iker vedno primanjkuje delavcev. _ __c_
V St. Luke bolnišnici v New Yorku jo včeraj umrl svetovno znani naravoslovec dr. Raymond L. Ditmars, ravnatelj zverinjaika v Bronxu, N. Y.
Dr. Ditmars je v januarju vsled l>ole.zni odstopil kot ravnatelj zverinjaka, toda je še vedno ostal kot časten ravnatelj. '
Dr. Ditmars je zaslovel po celem svetu, ker je neumorno iskal nenavadne živali in našel jih je mnogo, ki do tedaj sploh še nis'o bile znane. Jese-nif se je vrnil s &voje zadnje ekspedicije iz Trinidada in je prinetšel s selboj dotlej neznane netopirje in razne žuželke. Veljal je za največjega naravo-
slovca v Ameriki, ako ne na celem svetu. Star je bil 65 let.
Dr. Ditmars zapušča poleg žene dve hčeri Mrs. Stanch-field in M3i:ss Gladvs Ditmars.
Municijska tovarna zletela v zrak
V Monakovem na Bavarskem je nedavno zletela v zratk velika municijska tovarna. K temu dodaja poročilo, da so razstrel-bo povzročili Nemci sami, ker niso zadovoljni z naeij*ko vlado.
Kupujte United States Savings Bonds in Stamps I
SLOVENCI! — BOLJ SOD KDAJ POPREJ JE P0TEEBN0, DA STE OBVEŠČENI 0 RAZVOJU DOGODK OV ONSTRAN MORJA. — TO STORITE, AKO STE NAROČENI NA SLOV. LIST
"GLAS NARODA" — New York
VSTANOVLJEN IBM
GLAS NARODA"
(▼Old tr
raopuu
bllebed fej Btovcaic PaMMlai OmbpmVi (A Oorporatin). Pnafdeat; I. Lamm, Hm. — FIme* of bodnM of Ui of aboro offloera: 21« W»8T 18tta 8TJ NEW YORK. M. X.
49 th Year
Boboerlptloa Teorij
•▼ery day weept Batnrdaj*. and Holidays.
Ba «olo loto toIJo Ust aa Amorlko ta Kanado »i.-: aa pol lata fS^r; m lotit lota flJO. — Za Now York aa odo leto	aa pol lota HH.
ro aa oalo loto »7—; aa pol leta 98.80.
Domača fronta
———
Naroda" Uhaja raakt dan Imanil aob« nedelj ln praanlkov.
"6LAI NAIODA" 11«
WB8T IStta
CflelM
NSW IOBK, H. Z.
-1848
NOTRANJA FRONTA V EVROPI
Kontrola najemnin. -
Kontrola najemnin je vojna kako stanovanje ne sme biti
viwja, kot je bila najemnina za "isto stanovanje ob dnevu ma-'kteimalne najeunmine. Posebne regulacije bodo vrejevale na-jeiufnine za hiše, ki niso bile oddane v najem ob -dnevu maksimalne najerrfnine.
Vfpr.: Kako se določi dan maksimalne najearmine?
Odg-.: Zakon nalaga Adtoi-iiistratorju, da ko izbere dan makshnalne najemnine, za to
Uredba in bistven del proti inflaciji. Najemnina je po hrani najvažnejša točka v proračunu povprečne d nižine in a-merkške družine trosijo pet do fieet milijonov letno za najemnino.
Nedavna odredba Admini-tratorja icen, Leon Henderso-tna, ki priporoča, da se omeji Višina najcni!nin. pokriva po-
V	Ameriko sicer počasi, toda stalno prihajajo po skrivnih potili poročila o položaju v deželah, ki si jili je podjarmil Hitler. In iz vseh teh dežel soglašajo ta poročila v tem, da se narodi upirajo in škodijo zavojevalcem kolikor morejo.
V	naslednjem navajamo nekaj takih primerov ter najprej navedemo d>veBtilo glede Jugoslavije.
V	Kairi v Egitpu izhaja list pod imenom "Jugoslovanski Glasnik." Ta list je—seveda po skriviiih potili— iz Jugoslavije prejel sporočilo, da je bil ves jugoslovanski narod spodbujon k guerilski vojni, ko je prišlo poročilo o vseslovanskem kongresu v Moskvi.
In "Jugoslovanski Giatsnik," ko razpravlja o vse-slovanskem kongresu, pravi mod drugitm: "Nžkdo tako ne sovraži Slovvuiov, kot jih sovraži Hitler. Toda Stalin je iskušen in izvežban borec in nikdar ni pozabil krivice, ki jo je Hitler prizadel slovanskim narodom.
Vsi Slovani so prežeti želje, da se »družijo. Na vse-slovaitskem kongresu so postavili skupno fronto v boju proti fašizmu in voditelji sovjetske unije so odgovorni za Utrditev te fronte ..."
Poročilo iz Ženeve v Švici pravi, da so iz Bolgarske prišla poročila, ki naznanjajo, da vse krutosti policije niso mogle preprečiti, da bolgarski patrioti ne bi s kredo po zidovih napisali izrekov in gesel proti Nemcem ki da so tudi drugače pokazali svoje veliko sovraštvo proti Nemcem.
Prvega maja so na zidovih poslopij v Sofiji bili napisani naslednji izreki:
"Prvi maj! Dan boja mednarodnega proletariat a proti nemškemu fašizmu!''
"Doli s Hitlerjem in njegovimi tovariši na Bolgarskem!"
"Pomagajmo našim bratom v boju proti fašistični kugi!"
"Živela junaška rdeča armada!"
Pol j sik i kmetje so v neki vasi pobili nemške uradnike in policiste, ki so jim bili -dodeljeni za varstvo. Ko pa so Nemci poslali v vas vojaštvo, da kauzuje "zločmee", je bila vas prazna. Vaščani so pobegnili v gozdove, kjer nadaljujejo guerilsko vojno.
V	Nemčiji so tuji delavci, ki so prisiljeni delati v nemških tovarnah, v skrajno slabem položaju. V neki municijski tovarni blizu Mamdieima je 120 bolnih. italjan-skili delavcev, ki leže v barakah l>rez zdravniške oskrbe.
Drugi tuji delavci so od uprave tovarne zahtevali, da jih pošlje nazaj v Italijo ter so ji zagrozili s stavko, ako ne vstreže njihovi zahtevi.
Uprava je delavcem sporočila, da Ibo vstregla njihovi zah/tevi. Bolne delavce so naložili v vlake, toda njihovi prijatelji so pozneje izvedeli, da niso nikdar prišli v Italijo. Kje so, nikdo ne more izvedeti.
V	Belgiji je morala prenehati Obratovati neka Krup-pova tovarna, ker se je pri generatorjih "nekaj pokvarilo."
V	Antwerpenu je bilo pokvarjenih več dvigalnili žr-javov. V kanalu je bilo pokvarjenih mnogo zatvomic. tako da je bil na mnogih krajih promet vstavljen.
Največ preglavice pa prizadevajo Nemcem ruski partizani v zasedenih krajih. Podnevi se skrivajo p° gozdo-'ili, ponoči pa tiho, toda naglo napadajo vlake in celo vojaške garnizije. l-azstreljujejo mostove in razdirajo železniške tire.
In kadar kak lius stopi v guerilsko četo ali med partizane, tedaj priseže naslednje:	t
"Jaz rdeči guerila vojak, prisogam svojim tovarišem, da bom priden, poslušen in neusmiljen do sovražnika. Do konca svojega življenja boon ostal zvest svoji domovini, svoji stranki in svojemu voditelju Stalinu. Ako prelomim to sveto prisego, naj me doeeže najstrožja kazen iz roke partizanov."
Ln tako tvorijo podjarmi j eni narodi notranjo fronto, ki je Hitlerju ravno tako nevarna kot bojna fronta.
sebno označene pokrajine, tako* izvane "uental areas" v v»aki državi Linije razun držav No. Dakote in Idaho. .
Obseg prizadetih pokrajin je razviden iz dejstva, da omejevanje najemnin pokriva vse metrapolitansko obrede mesta Njpw York h skoraj devetimi milijoni prebivalstva, pa tudi George County v Virginiji s prdbivalstvom le 8.400 duš. Osnovne določbe za kontrolo najemfnin se tu razlagajo potom sledečih vprašanj:
Vipr.: Živim v eni izmeti pokrajin, označenih kot "defense rental areas" po Mr. Hender-sonn, in moja najemnina je bi la povišana od 1. marea 1342 naprej, ki je dan maksimalne najeminine, kot jo je Mr. Henderson ravnokar priporočal oa molj o pokrajino. Kako hitro Bmeim pričakovati znižanje najemni i no!
• Odg.: Pod zakonom, ki nosi ime Hmergencv Price Control Act, federalna vlada za dobo 60 dni ne imore odrediti znižanje najeninine. Tekom te čakalne dobe vsako znižanje je odvisno od gospodarja samega ali pa od morebitne državne oziroma lokalne akcije.
Vpr.: Kaj pa se zgodi po pre-tekn teh 60 dni?
Odsr.: Ako po preteku 60 dni Mr. Henderson najde, da se ni vzadostilo njegovim priporočilom za dotično pokrajino z ozi-rom na maksimalno najemnino in *ia prepoved odpovedi in izgona, on sme poseči vmes in re-jrulirati najemnine. Ako pa se je njegovim priporočilom po-vseam zadostilo, ne bo treba federalne regulacije.
Vpr.: Na kak način bo Mr. Henderson določil maksimalne najemnine?
Odg.: On odredi, da vse na-jerrinime ostanejo v oni višini, ki je obveljala gotovega določenega dne. Ta dan se naziva ".maxiimiuan rent date". Po 'sfplošnean pravilu najemnina za
JEKBV KOPRIVŠEK In njegov orkester &a »ioUafc
Tereelnka Pollfa
Na planlncftli—valCek »1 578 In DUQUBSNB UNIVBRHTV TAMBURICA — itv. M 571 Za to«. cenik ln cene plošč aa obrnite na: JOHN MARŠICH Ine. MS Wert 4 S ud Street. New York
Peter Zgaga

WW
ali ono pokrajino, "naj vpošte-v*a najemnino, obstoječo okolo 1. aprila 1941." Ako so o»braml>-ne aktivnosti imele za posledico inflaci jsko povišanje najemnin oziroma so ista pretila, tedaj sine Administrator določiti katerikoli dan po 1. aprilu 1941 ki odmeva tako povišanje oziroma pretil jo istega.
Vpr.: Moja najem&iina je bila "dne 1. aprila 1942 povišana od $32 na $40 na mesec. Recimo. da Mr. Henderson po 60 dnevni čakailni dobi odredi, naj najeminine ostanejo v oni višini, ki je obveljala dne 1. marea 1942. dobian jaz v takem slučaju preplačano vsoto nazaj?
Odg.: Ne. Ne dobite ničesar nazaj. Pač pa po 60 dnevnem roku in'potem, ko Price Administrator izda regulacije za vašo pokrajino, boste plačevali le po $32 na mesec.
Vfpr.: Jaz sem pa podpisal novo najemninsko pogodibo (lease) za $40 na mesec in ta (POgod!ba poteče šele po 11 mesecih. Ali njorarrl še vedno vedno plačevati <£i0.
Odg.: Ne. ali ne- ne boste plačevali več kot $32. Č-ian Mr. Henderson odredi "strop" nad najemninami. je za hipnega gospodarja nezakonito zahtevati ali dobivati kako najemmino čez maksimum, brez ozira na vsako najerrinino ali dodn a j em¥t išk o pogodbo, dogovor ali kako d rušo obveznost.
Vpr.: Ako hišni gospodar nima pravice povižarti najemnine, kako bo mogel on poravnati kake večje stroške, ki jih bo imel ?
Odg.: Zakon zahteva od administratorja. "naj vzame v obzir take okoliščine, ki se mu zde važne in se nanašajo na vse sploh, vtevši povišanja oziroma »nižanje nepremičninskih davkov in druge stroške."
Vpr.: Kaj pa se zarodi z h*š-nim gospodarjem, ako je dal iz-
Naj bo pojrodba
Boji v Afriki se bodo ponovili
Anglija pošilja v Egipt močno 'kopud armado, mornarico in aeroplane in bo v kratkem pričela ofenzivo v Libiji.
Angleški rušilci potopljeni
An.gle»5ka admiraliteta na znanja, da so nemški bombniki v Sredozemskem morju potopili tri amgleske rušilce in sicer : Lively, Jackal in Kipling
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ^^ J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. leto
Članstvo 37.800	Premoženje $5,000,000
SOLVENTNOST k. s. k. JEDNOTE znaša 127.24%
hoteč dobro tebi in ivojim dragim, zavaruj lo pri najboljši, po-Meni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer so lahko zavaruješ za smrtoine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. s. K. jednota sprejema motUie in letnike od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod evoje okrilje.
K. 8. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« sedanje dobe od 62S9JW do
K. 8. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ta sirot, trn te nisi ilan ali članica to mogotec In bogato katoliške podporno organizacije, potrudi w in pristopi tskoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti >e obrnite na uradnike Id oraduiee krajevnih društev K. S. K. Jednote, ail pa os:
GLAVNI 851-353 Ko. Chicago Street,
URAD
Joliec, Illinois
vršiti obsežna in večje popravke v liiši po dnevu maksinial-ne najemnine?
Od(g.: Regulacije mu bodo dovoljevale primerno povijanje najomnine v izjemnih slučajih in, kjirkoli ni bilo nikakegu po-krusa izogibati se zakonu.
V«pr.: Kb je Akinšlnistrator dolOril maksimalne najemnine za posebno pokrajino, kaka ♦kontrola je v tem. kar se tiče po&t režb ?
Odg.: Mr. Henderson ima oblast regulirati "v<e privilegije, postrežbe, dajatve, pohištvo in olajšave, spojene z rabo in Užitkom najema nib stanovanj. UirinkovLta kontrola najemnine prtnlpostavlja kontrolo postrežb, kakor tudi kontrolo na-jt-riifriine.
Vipr.: Na kako vivto stanovanj se nanaša zakon o kontroli najemnini
Odg.: Na vse, od lii£e do
trailerja" vštev^i "flatfi". a-partimnte, tenemente, enosta-novanj^ke hiše, dvostanovanj-ske hišo, <<boardi!ng, 'in "room ing" hiše, hotelske sobe in "tourists camps."
i\"pr.: Ali kontrola najemnine velja tudi za federalne hrš-ne projekte?
' Odg.: Da. za vsa stanovanja sploh v 'defense rental areas' na j bodo lastnina posameznikov, družb ali pa vlade.
Vipr.: Ali so poslopja za pro-dajalnice in trgovine tudi vklju če n o ?
Odg.: Ne. zakon jemlje v po-štev le stanovanja.
Kaj je pravzaprav ta ''defense rental area*'?
Odg.: Administrator sme proglasiti vsak predel dežele kot I "defense remtal area" ako «e po njegovi sodbi "o/bra-mfbne
aktivnosti imele za posledico, oziroana pretijo posledico., da se najeminine za stanovanja povišajo na način, ki se ne sklada z namenom tega zakona."
Vipr.: Kakšna povišanja ni-'so v skladu z namenom zakona ?
Odg.: Splošno rečeno, povijanja, ki so dovedla oziroma utegnejo dovesti do inflacije, profitirstva. špekulacije ali potrate obrambnih kreditov, ali povzročiti težave za osebe stalnih ali omejenih dohodkov ali -po-ipešiti polom vrednosti po vojni. Razmere te vrste tvorijo nevarnost za narodno gospoda rutvo in ta zakon skuša preprečiti jih. .
'Vipr.: Kak delokrog ima ta-kozvani Fair Bent Committee, cam ie bila taka pokrajina proglašena kot "defosnse rontal ferea?"
Odg.: Fair Rent Conmrittee &o lokalne organizacije, ki pa utegnejo igrati važno vlogo s
(Nadaljevanje na 4. str.)
VIŠEK SEBIČNOSTI
1L
auibuiauco
Bob je poklical in policijo.
Anibulančni zdravnik je proglasil zapoznelega gosta za mrtvega, policija je pa Boba odpeljala v zapor.
Zavedajoč se svoje nedolžnosti, ni hotel najeti advokata. Starišev ni Obvestil, kaj se je zgodilo ž njim.
Tri mesece je čakal procesa. Boba je zagovarjal mladi in neizkušeni advokat.
Bdb ni imel razen svojega zadnjega gospodarja nobeno priče, proti njemu je pa nastopilo pet ali sesjt njegovih prejšnjih gospodarjev, ki so vsi pričali o njegovi nagli jezi in razburijivosti.
Vdova in njeni sosedje so izjavili, da pokojnika niso vi-videli nikdar pijanega, lahko je pa mogoče, da je tistega večera pogledal malo pregloboko v kozarec in sicer od veselja, ker je po dolgih mesecih nezaposlenosti spet dobil delo in pivo plačo.
Vse življenje je bil pošten, uiti enkrat v 11 a^ križ ju s postavo, ter je vse prej kot verjetno, da je skušal Boba oropati.
Porotniki so po kratkem posvetovanju proglasili obtoženca »krivega uboja, in sodnik ga je obsodil ha dvanajst let ječe.
Ko je Bob slišal razsodbo, je začel divjati in biti okrog sebe, kar je sodnika in porotnike potrdilo v prepričanju, da ni bil obsojen po nedolžnem.
Se Istega dne so ga odpeljali v državno kaznilnico. Ker je 'bil kuhar po poklicu, .so mu kaj kmalu določilo delo v kuhinji: od jutra do večera je moral lupiti krompir in pomivati posodo.
Ko je nekega dne prvi kuhar zbolel, so Bobu naročili skuhati Obed. Ali se ga je pri tem lotila prejšnja strast do kuhe, ali se je hotel postaviti — kdo ve, kaj je bilo, je skuhal s pičlimi razpoložljivimi sredstvi obed, ki ga tovariši niso mogli prehvaliti.
Warden, čigar naloga je bila, vsako jed pokusiti, je mla-sknil z jezikom, si napolnil krožnik zvrlioma in jedel z največjo slastjo.
Naslednjega dne je dal po-klieaiti Bolba v svojo pisarno in ga spraševal o tem in onem. Ko je zvedel, da je bil prvi kuhar v največjem velikome-stnem hotelskem podjetju, ga je vprašal, če bi hotel kuhati zanj in za njegovo ženo. Bila sta namreč brez otrok, in oba veliki sladkosnedi.
Bob je bil zadovoljen.
Še istega večera je dobil naj-ndobnejšo celico v kaznilnici, celo skladovnico časopisov in knjig ter je smel imeli zvečer luč, ^ dokler se mu je zljubilo.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
s
j^l^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!,»(1
Recepti bo napisani v angleškem jezika; nonekod pa so' tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi',
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za{ > kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati in<> izpopolniti.
% % %	^ ^ ^ ^	11 I'H .	^ % n
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
2X6 We*t 18th Street : . New York, K. Y.
Zjutraj mu ni bilo treba k splošnemu raportu.
Čuvaj ga je nadvse previdno šele ub osmih prebudil ter ga odlpeljal v kuhinjo elegantnega wardenovega- stanovanja ter mu pokazal polno shranfeo domači}] in importiranih pripomočkov, ki jih zna le inoj-sterski kuiiar pravilno porebi-tL
Gospodu wardenu in njegovi < gospe soprogi, ki sta spala do devetih je pripravil Bob tak zajtrk, ka'koršnega nista še nikdar v življenju okusila. Obed je bil še bolj i, dočim je večerja liadkrilila njuno najbujnej-šo domišljijo.
Izza onega dne se je začelo za Boba povsem novo življenje. Treba mu je bilo samo kuhati, dočim je vsa druga dela v kuhinji opravila služkinja.
Užival je vse svoboščine, z edino izjemo — da v svobodo ni >ineL V prostem času, ki ga je imel v.sak dan dovolj, se je izprehajal po uardenovem vrtu in kaznirtkem parku, ribaril v umetnem ribniku, povečini pa prebiral dela slavnih kuharskih mojstrov.
Bil je pa vedno molčeč in zamišljen, kajti krivice, ki se mu je zgodila, ni mogel preboleti.
Warden in njegova žena sta mu morala z obraza brati kakšno željo ter mu vztrezala na vse mogoče načine. Oba sta se začela rediti, posebno pa war-denova žena. kar je pa ni vznemirjalo, kajti dobra jed ji je bila poglavitna stvar na svetu.
Bila sta tako previdna, da nista nikomur izdala, kakšnega mojslra imata v kuhinji in ui sta nikogar vabila k sebi.
Tako so potekla leta, minilo jih je pet. Napočil je čas, ko bi mogel Bob prositi za pomilo-ščenje oziroma parolo.
Takrat je bilo prvič, ko je nesrečnik neznansko zakoprnel po svobodi, Sta riše v, o katerih ni vedel, če sta živa ali mrtva, ni nikdar obvestil o svoji usodi.
Parolni odbor je bil sestavljen iz treh mož: dveh starih, vpokojenih sodnikov in warde-na. Wardenova beseda je bila odločilna. Ce se odbornika nista mogla sporazumeti, je warden odločil, če naj bo kazne-nec izpuščen pod parolo v svobodo ali če naj do konca odsluži naloženo mu kazeu.
Bab je štel lire, kdaj bo oblekel civilno Obleko in začel uživati zlato prostost.
Noč pred sestankom parolne-ga odbora warden in njegova žena nista mogla zaspati. Prav do jutra sta se pogovarjala v postelji.
Rada sta iiueal Boba, raje kot vsakega drugega človeka na svetu. Toda kje naj mu dobita namestnika f To vprašanje jima je rojilo po glavi.
Najstarejši član paroluega odbora je v naglici prelistal dokumente ter ni imel ničesar proti pomilostitvi kaznenea. Drugi član se je s1 liujal z njim.
Tedaj je izrazil warden svojo pomisleke. Dejal jfc, da je mladi mož še vedno zelo razburljiv in nagle jeze tel' da ga je vzel k sebi zato za služabnika, da ga ima vedno pod nadzorstvom, čes, da mu nikakor ni mogoče za-upati
Wardenova je obveljala, — Hinavsko je sporočil 'Bobu v čakalnici odločitev parobiega odbora.
Bob, ki je pet let lnoškb prenašal ^JtOrjeno mu krivico, je tudi to razočaranje moško prenesel.
Tako sta si gospod warden in njegova gospa soproga 2a-jamčila kuharja za uadaljuih
sedem let.
■OLA ,8 JS A 3 Oi J) A- htm
WEDNESDAY, 13,, 1942
VSTANOVUJEN 1MI
V VASI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI SE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE NAROCl?
Obvezna vojaška služba
Ministrski predsednik W. L.l	, .
Mackenzie King je v poslaniki tudi. da bo nato "nastopil kpt katerega je pred kratkim an-zbornxri v Uttawi predložil; voditelj močne skupine liberal-1gleški kralj Jurij odlikoval z predlogo, po kateri naj bi bila cev Quebceu v opoziciji proti!letalskim križcem, je bil dele
V BOJU PROTI VIHARNEM MORJU
iz kanadske pcstave izločena določba, ki zabranjuje kanadski in vojakom služiti preko morja in je olxnem naznanil, da je odstopli minister F. J. A. Gardin Lz Quebeca v protest proti obvezni vojaški službi.
Predlofra, ki je v a led vojnega položaja potiebna, je bila po-trjena v zadnjem plebiscita 27. aprila. Ljudsko glasovanje je zavru* i o dosedanjo naborno postavo in bo mogla Kanada, če bo t roba, poslat i svoje vojake tudi izven Kanade v prekomor-t-ke dežele. .
V pondeljek je bila Kingova pmllloga prvič prebrana in se *k> o njej pričela debala proti koncu tega tedna.
'P. J. A. Gardin je imel me-*to ministra za javna dela in promet, kar je bilo tem večje važnosti, odkar je umrl justič-rii minister Ernest Lapointe, ki je lwl voditelj liberalcev v provinci Quebec. .
Popoldne so imeli liberalni po-lanci -z Quebeca sejo, na kateri so izjavili, da ><0 dosed a j vedno podpirali vlado, da pa sedaj popolnoma odobrnjejo odstop ministra Oardina.
Ministrski predsednik je tako v svojem pismu Gardinu in v svoji izjavi pred poslansko »bornico rekel, da plebiscit .še
vladi. .
Obenem, ko je ministrski pnnlsednik Mackenzie King pcwlan>ki zbornici naznanil odstop ministra Gardina, je tudi
zen največjega sprejema,, ki mu ga je pripravili kanadsko ljudstvo. Rob i llard je kanadski Francoz.
naznanil, da je ljudsko glasova-1^^5!1^; ** ftar ,kLon"li nje z 2.926,956 glasovi odobri- 21 let je izstreli tn nemška le-, , ,	ji , • 1 tala, ko je scitil svojejra tova-
lo vladno predlogo, da je vlada oproščena vseh svojih dosedanjih obljub gl<de vojaške službe, proti predlogi pa je bilo 1.C 18.730 glasov.
SPREJEM LETALCA.
je seitn svojega risa, ki se je s padalom spustil na zemljo m je bil pozneje satu sestreljen v Franciji. Pozneje pa je potoval skozi Francijo in je prišel v Gibraltar, odkoder je 7x> G tednih dospel v Kanado.
Kako se mu je posrečilo potovati po Franciji- ni hotel po-
lž Kvrope se je v Ottawo. svoje rojstno mesto vrnil pilot i vedati. ker bi sioer izdal ljudi, Lawrence Robillard. kateromii'ki so mu pri tem pomagali. Re-je pripisano 3 "uradnih'* in 14 kel pa je, du so Francozi 100 neuradnih" zračnibli zmag jn j odstotno za Anglijo. .
Prizor velikega vil) a rja na severnem Atlantiku. — Kanadski mornarji prenašajo na krov nekega rušilca zaloge z majhnega parnika.
Sitnosti na kanadski meji
fVsak Kanadčan, ki lioče iti' v Zdiuži ne države, mora imreti >voj kanadski potni list in ameriški vizum, ali pa posebno karto za prekoračenje meje, če gre čez ntejo za manj kot 29 dni.
Všled sedanje vojne pa je med Kanado in Združenim] državami nastala meja, ki je prej ni bilo niti opaziti in posledice občuti vsakdo,. Prve v zgodovini uradno smatra Kanada
Quebeca. • • - — -•Gardin se je navzlic Kingo-
vemu prijaznemu prigovarjanju slednjič odločil, da odstopi, ker je njegova provinca, četudi edina, glasovala proti službi kanadskih vojakov izven domače zemlje..
Mackenzie King je Gardinu pisal vec pisem, v katerih ga je hotel pregovoriti, da hi preklical svoj odstop, toda Gardin je vztrajal pri svojem prvem sklepu. nakar je miinistrski predsednik o tem sporočil generalnemu governerju, ki je Gardi-nov odstop sprejel..
Potem je Gardin naznanil, da bo podal popolno izjavo glede svojega odstopa .tekom izjave o vojaški službi. Poudaril je pa
TO JE
KNJIGA
katero boste Z VESELJEM CITALI
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
ne pomeni takojšnjo vojaško.	. „
službo izven Kanade ter je re-|/Wružem> UrzaTe ** dczel° kel. da je storil vse. da ne bi in rar,,° v	ko ,,K>ra ,>ltl
prišlo do razkola z voditelji iz	»k*1 obema deželama kar
najtesnejša in obdržana bi morala biti največja svoboda v občevanju med njima. .
Seveda pri tem pridete v po-štev.dve stvari. Ko je bila Kanada v vojni. Združene države pa ne. je kanadska vlada hotela preprečiti svojim državljanom. da bi preveč svobodno hodili v Združene države in s seboj jemali kanadske dolarje. Kanadski dolar je že tako in tako 10 odst. cenejši cd ameriškega in kanadska vlada seveda želi, da njeni državljani ne bi v Združenih državah potrošili preveč kanadskega denarja medtesm pa žtli, da bi v Kanado prišlo čim več ameriških turistov in bi prinesli s seboj kar največ ameriških dolarjev.
iKauadska javnost pa se zaveda, da so te omejitve za oba naroda le v večjo nadlopo, kot v medsebojno pomoč.. Časopisi vsak dan pišejo o tem in so pritožujejo zaradi zaprek v medsebojnem odločevanju.
Javnost se tudi pritožuje, da zaradi obmejnih omejitev v Združenih državah še ni dovolj ■znano, koliko je Kanada v dveh letih in pol prispevala s svojim vojnim naporom zdru-žtnim narodom. Nasprotno pa tudi Kanadčani ne poznajo vojnega duha Združenih držav četudi časopisi in magazini prosto prihajajo iz Združenih držav v Kanado .
(Ker v resnici med obemu deželama obstoji meja- sta tudi oba naroda duševno in telesno ločena. Kar pa je najbolj ne-un*eatno pri potnih listih, vsled katerih je zaposlenih mnogo uradnikov in se mora izgubiti tudi mnogo časa. je dej.stvo, da vsi potni lteti ne morejo preprečiti zločincem in vojnim ujetnikom, da ne bi zbežali čez
mejo v Združene države.
Posdbno značilen je »htčaj H ansa Kruga, pilota nemškega Iknfbnika, ki je prišel celo daleč doli v Texas, predno je bil prijet. Čez mejo ni žel nikjer,
• j kjer je pregledovalna postaja
Popolnoma preprosto je „ bilo
Knjiga Je svojevrsten pojav ? slovenski kujiževuosti, kajti t o jI je v triuajrtib doJfflJ) I »ogla v jih otiiaaoU) trinajst rodov slovenskega naroda od Uavnlb početkov ▼ starem alorajurtvn do daoaioj«8» dne. Knjiga je Temo Brcalo nagega Življenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
IS POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNO VEZANO
s2
Pofttoina platens
zanj pri Windsorju v kras t i i čoln t r veslati do Hello Isle; na reki Detroit, kjer je že ame-j ri.ška meja. Od tam pa je odšel- ne da bi ga kdo kaj izpraša val. v Detroit, kjer so že čakali nanj njegovi prijatelji.
(Prednji finleu sta aopvt pobegnila dva nemjska vojna ujetnika. ki pa sta bila prijeta že v Ottawi. Preskrbljena »ta bila z ameriškimi listinami in ameriškimi in*eni. In če bi ce jima bilo posrečilo priti čez mejo v Združene države, bi vzelo mnogo časa, predno bi bila prijeta. .
Tako v Kanadi kot v Združenih državah «0 ljudje zelo ogorčeni zaradi strogih predpisov irlede potnih listov, zlasti še v Kanadi, kjer vsakemu poštenemu Kanadčanu, ki Ikčc obiskati Zdnvžene države, <xlti* r.ejo prste. Kanadčani in Ame-rikanc; občutijo to mejo. ki je rtrej ni bilo in na nje, ko so^e ?le. zelo slabo vpliva.
0 smrti senatorja Ivana Hribarja
(JIC—izvirno iz Ljubljane). — Kakor je že znano, je Ivan Hribar, znani slovenski pisatelj in politik, dne 18. aprila 1941 i zvršil samomor. Pustil je poslovilno pismo, ki se začenja tako:
DRUŽINA PREGNANA V NEMČIJO.
Mednarodni Rdeč j Križ v Ženevi mi je sporočil- da ae moja družina nahaja v Nemčiji. Zapustiti je morala lepi dom in
iti s trebuhom za kruhom. Na
našem domrvu pa se šopirijo
Nemci. Tudi moj brat je moral zapustiti svoj dom in je z mojo družino vred šel v Nemčijo kruiha stradat. Iz tega vidim da «0 ves krški okraj izgnali.
Torej, dragi rojaki, pomislite. kaj se godi v naši domovini z našimi družinami, Z brati in sestrami. Vsak rodoljub se naj sedaj zaveda in naj pomaga k osvobojen ju domovine.
Naročnik, , Copper Oliff. Ont. Can.
(Mednarodni Bdeči Križ v Ženevi pa je v nemškem jeziku sporočil naslednje: "Vsi zdravi. Brat pri na«. Vsi v Nemčiji. Vsi zaslužimo. Gre nam ddbro. Justa in Mici." — Qp. iued.)
^jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiniiiiuiis
Note §
PIANO-HARMONIKO
ali	=
KLAVIR M
BUEUZE8 OF SPRING
TIME OF BLOSSOM (Cvetni čas) ==
NOVI JUGOSLOVANSKI POSLANIK V KANADI.
Le tujcu sreče svit bo žaril, Ošabno bodejo nosili glave. V Sloveniji bo tujec
gosjKidaril, Beseda tuja, tujčeve (postave.
Da neha me skeleti le-ta rana,
Posnel Katona bodem
Itičanu. Manj strašna noč bo v črne
zemlje krili. Kot so pod .svetlimi soncem &nžuji dno v vi.
(JIC.) — Novi jugo*lov. poslanik v Kanadi, min L-ter dr. Izidor Cankar je dne 8. maja nastopil »voje mesto. • Na železmiški postaji je pričakal dr. Izidorja Cankarja novega jugoslov. poslanika v Kaaiadi kanadski predsednik Mackenzie King iir njegov pomočnik Robertson, zastopnik generalnega guvernerja. HHBH ^HHIHHH Predsednik Mackenzie Kinxr ofioh lu let urejeval "Slova- ^	svojo zadoroljKtvo .da
na." Številne članke je Objavil!jUffw:iaviia a^-ja *v0je v Slovenskem Naroau, ki nm .predstavništvo v Kanadi in svo
slovenski kantje vse bom pro o ala
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA
po jezeru KOLO
OHIO VALLJ2T SYLVIA POLKA
TAM KA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
spa vaj milka moja
orphan waltz
DEKLE NA VRTU
OJ, MARICA, PF.GLJAJ
Zidana marela <poika>
VESELI BRATCI (maaurka)
BARČICA
MLADI KAPETANTJ
ko pticica ta mala zvedel sem nekaj
pojdi Z menoj i>ol S plantne
gremo na Štajersko
StajeriS
jc obenem z Ivanom Tavčarjem določal smer.
V politiki je bil zastopnik radikalne in vseslovanske struje ter bil v odkritem boju z zastopniki in predstavniki tedanje avstrijske politike, zlasti z Wiicklerjem. Snoval je vsestranski gospodarski napredek
"je Občudovanje do njenega he-Vojskejra odiv>ra. Pri prihodu ►ruproRlovani-kejra poslanika je kanadski tisk posvetil Jugoslaviji mnoye tonle Članke.
.. . . ..__1, _ IListi prinašajo vest. da to v
Slovenije 111 stani predloge za ,. v. ^
. , . , r,.. , i a>ivwi samartfki in toe rn ni v ponose zelezmee, kmetijske sole,	v ,
bU
.V pismu dalje pravi, da ge-j nij slovanstva še živi in da ima ™ ^loi"uL, vt a trdno vero, «la bo tudi to iz-« l>oupredsednik Narodu e g a
hranilnice in banke.
1V> volomu Avstrije je
da jstvo kaznovano. Končuje :
14Moja visoka starost pa ne daje upanja, da še dočakam tega. Zato se strnem z Vesolj-r tvom, čigar neizrekljivo majhen uelee Sem. Živelo slovan-vtvo!"
----i Ivan Hribar se je rodil 11».
AMERIKANOA IZGUBLJE-1! septembra 1851 v Trzinu. Ni-
NA V KANADI.
(Korporal B. V. MJcNeill od provincijalne policije v Ontario je prejel sporočilo, da sla dva nmer^ka turista, diaries T. WMrcins iz Westcliester County N. Y., in Wesley (larver iz New Yorka. v nedeljo najbrže utonila v Cedar jezeru, 80 milj severozapadno od Pembroke, Ontario. .
McNeill je sporočil, da je bil na jezeru najden prevrnjen čoln.
Wendell Garvor. ki je >tmio
žjo ginmazi.jo je dovršil v Ljubljani. Služboval je od leta 1870 kot uradnik praške 'banke Slavi je in v letih 1876-191!) kot njen ravnatelj v Ljubljani.
Ivan Hribar je bil dolga desetletja med najvidnejšimi javnimi delavci meti Slovenci in Slovani. Sodeloval je skoraj pri vseh narodno kulturnih gibanjih. Bil je pisatelj, urednik, l>oHtik. gospoda mik, socialni delavec.
Pred prvo svetovno vojno je
Sveta v Ljubljani, član Narodnega Vi ječa v Zagrebu ter tt-<tavotvorne skupščine. M e d Slovenci je organiziral sibsko Narodno-radikalno stranko. V letih 1919—'1921 je bil pooblaščeni minister in poslanik kraljevine SHS v Pragi, od 1921 —19i'J pa pokrajinski namestnik v Ljubljani. Leta 1925 je odložil predsedstvo mestnega odbora in se umaknil iz poli* t Lenega življenja. Zelo zanimivo je njegovo delo "Spomini," v katerem je obdelal s
PETROLEJ V RUSIJI.
happy polka CE NA TUJEM
35 centov komad = 3 za $1.
rečju Volge našli petrolejska ležišča, ki so prav tako velika kakor ona v okrožju Bakuja na Kavkazu. Že ti^ti vrelci, ki so do zdaj v tem ozemlju poetuv-ljeni v obrat, dajejo v letu nad dva milijona ton nafte. Še 1. 1940 so gradili 320 km dolgo železnico, ki je vezala glavno fneMo Btogntmi s severno ležečim mestotm Kazanom, da so petrolejsko ozemlje zvezali med seboj z železnico.
O tej stvari objavljajo ameriški listi bolj točne podatke. Sovjetska Rusija ki je glede pridobivanja zlata na drugem mestu na svetu, je glede nafte na prvem, zakaj niti severna Amerika niti Romunija, niti
moja dekle te Se huda se Po S5ckoaw4: NaroČite prt KNJIGARNI
S LOVEN IC PUBLISHING CO. = «18 Went 1Mb St. New Yerfc S
fllUIIIlUftllfllillUlUUKUUKIIllllfUIIIUIIItl
PODMORNICA V REKI SV. LOVRENCA.
Kanadski mornariški mnie-ter Angus L. MacDonald naznanja. da je včeraj nemška podmornica potopila en tovorni parni k na reki Sv. Lovrenca. Prostor ni bil natančno o-značt-n, kjer je bil parnik potopljen. Rešilo se je 41 ljudi. Ako je kdo utonil, poročilo ne pove. .
(Kanadska vojna mornarica išče podmornico in bo tudi vhod v reko zastražila.
'Associated Pre»s poroča, da se je na nekem kraju izkrcalo 42. na drugam pa 44 ljudi. V neko ribiško va« pa je voda zanesla čoln, v katerem sta bila samo ena žena in njen otrok. Nekaj mornarjev je bilo ranjenih.
svojega gledišča važen del slo- jrak Perz[ja ^ prpka5ala v
venske agodovine.
val na 1)8 K. 40tb St. v Newj zlasti kot ljubljanski župan 1-
Yorku, je bil unravitelj pri ii-|mel	zaPll^r M /as,h'0-J
stu New York Port. Na počit-1 Ljubljane (1896-1910.) Za časa
nice v Kanado je odšel šele pretočeni petek.
-SP.4NISH hr LESSONS" — -ščioa v 2§-lili B«ief>h. — ŠpaariuMin-gieška slovnica. — Spisal Jo Je K. D. L' Cortina.
Ta kujifc'u iv iKjpobiu Ui prav flJC pri-krajš.iua. Od prre do zaduje ulratd je i«>poUu>ma it»U. kot ju je pisatelj napisal in kot Jc UUa prvoluu Izdana zu vičjo »ihio. Cena je zato nizka, ker »so porabile prvotne tiskarsko for-me, in ker Je pisatelj «pr«jcl utž>o ceno.
t*o tej pri prosti stvpnjeralnl uietodi vem Corlnta poiuaga. da ee lakke tis-oClte Spuufičiue.	* '
l'o praktiCuu učenje inju kar najmanj ueaauiniivlU in zapletenili tiovuiOuib pravil ter vas uči brati, govoriti ln razumeti hj>uusko.
Corintuvu kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji, ikri«, poslaništva iu efcsportue t\ rdke jx» celem ijvotu. Je praktično, priprosto to uspe&no.
Prodanih je bilo še nad £,OOu,UOU Cortinovih kuji^r.
Če vas ta knjiga zanimiva, jo lafr-ko naročite pri
KNJIGARNI SLOV KXIC 1'LBLISJI-IN'G COMPANY, *J16 VTent 18tJb Street. New York, N. Y. — C^BM je ^IJU" II —
njegovega županovanja se je ijsjxjpolnil ljubljanski vodovod, plinarna, elektrarna, električna cestna železnica, prvo ljudsko kopališče, in je bil zgrajen zmajski most.
V kranjskem deželnem zboru je zastopal Ljubljano do 1. 1906. Stavil je celo vrsto koristnih predlogov in v mnogih ozirili uspe i. V državuem žlboru je za>rtopal Ljubljano do 1907—1911.
Leta 1890 je zahteval združitev vseh slovenskih pokrajin v eno celoto, kar je deželni predsednik AVinkler označil za neizvedljivo. Tudi je podal predlog za ustanovitev ljubljanske univerze. Zaiiteval je uvedbo slovenščine v šole.
Pisateljevanje je začel pri Zgodnji Danici s pesmimi1, ki jili je večinoma prevajal. Pozneje je sodeloval pri raznih listih, 1SS4 je pa ustanovil in!
Država New Jersey pripravljena
Ravnatelj obrambe države New Jersey Leonard Dreyfuss je rekel, da je 325,000 civilnih prostovoljnih stražnikov dobro izvežbanih in pripravljenih za vsak nenavadni slučaj, ki ga more prinesti vojna.
"Četudi je treba še marsikaj dovršiti, vendar mislim, da je država New Jersey dobro pripravljena za vsak slučaj," je rekel Dreyfass, ki je tudi povedal, da je New Jersey edina di-žava, ki ima po celi državi svarilni sistem za vseh 563 obči 11.
Rojak« prosimo, k o pošljejo za narodnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
terri oz i rit Sovjetske Rusije. Največje ležišče je okoli Bakuja, od koder se pretaka nafta v ceveh v Batum na Ornem morju. Medtem ko se odtod izvaža ruska nafta po morju v druge dežele, pa je lega bakuškega petroleja za Sovjetsko Rusijo 5amo neugodna, ker je zelo oddaljena in zaiaša na primer razdalja do Moskve celih 1800 ntflj zračne črte. Ker Sovjet ska Rusija sama zaradi motori-zacije porabi čedalje več petroleja, je ra7M.mljrvo, da iščejo nove petrolejske vrelce. V celoti ameriški strokovnjaki cenijo, da ima Sovjetska Rusija okoli 6 in pol milijarde ton te tekočine, ki pa «e komaj po eni tretjini izrablja. .
V	ZdruženLh državah je petroleja vsega skupaj le 1.8 milijard ton. Toda v Ameriki so leta 1937 vsega skupaj pridobili 178 milijonov ton, medtem ko jih Sovjetska Rusija v istean času pridobila ni več ko 31 milijonov ton. Tudi vrtajo v A-meriki tla za pridobivanje petroleja dvakrat hitreje nego v Sovjetski Rtterji.
V	zadnjem času so se lotili vrtanja za petrolejem ena zapadlem pobočju Urala v srednjem porečju Volge, kjer se razprostira bivši samarski okraj. Ta ležišča -§e proetirajo še dalje
proti južnemu Uralu v bakšir-«ko republiko, ki ima svoje sre-diščv v Orenburgu. Geografič-no je to ozemlje zna/no pod imenom kotline reke Ulita in so nafto ztfsledili tam že leta 1772 in je tudi nekaj zajeli in čistili — prvič v Evropi. Zaradi znane takratne ruske nemarnosti pa je niso znali prav in zadost no izrabljati. Carska Rusija je med svetovno vojno vrtala tam kaj 85 metrov globoko. Sovje-1i so se potem trudili po vojni, dokler niso pred tremi leti dosegli pridobitve 1.5 milijona ton. Računajo, da bo leta 1942 ze na razpolago 4 milijone ton petroleja, ki se bo nabiral v Orenburgu in v Samari ter odtod prevažal čez Moskvo v evropsko Rusijo in dalje. To petrolejsko ozemlje ima ogromen obseg; eega od Perma na severnem Uralu do Orenburga na juanem, to je v kotlini flned Urafckim! gorovjem in tokom reke Volge od Kazana do Ajst-rah&na. Tukaj se bodo postavile nove naprave za vrtanje petrolejskih vrelcev, ki ležijo do 900 metrgrv globoko. So vjeti so sklenili, da izdajo v ta namen dve milijardi rubljev in rawunajo. da bo produkcija vsako leto znašala 7 milijonov ton m sicer v krafkem času. To bi bilo prav toliko, kolikor 6e petroleja pridobiva v Baku ju. Tako bo vsa Rwija. zadostno preskrbljena z nafto in je bo ostalo zadosti tudi za izvoz.
IZa sedaj pa je izvoz izključen. ker ga rabi sama veliko iza svojo avijacijo in motorizi-raae edinice. .
"GLAS NAKOPA* — New Tat«
WEDNESDAY, MAY 13, 1942
TBTANOTLJEN 1S9S
TRUE RODOVI
Opis dveh požganih gorenjskih vasi
(Iz kmjige "Krajevni Leksikon Qrareke banovine.)
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELiBEET G ANGEL.
In tako so delali vsi trije.
Delo je Joška krepilo, um dajalo dobro voljo, čvrsto moč in zdravo lice. .	—
Stara s-ta bila ponosna nanj. Očeta je veselilo, ker je bil mu dovzeUn za njegove opomine in nauke. Ce sta delala na j »olju skupaj, je očetu mnogokrat zastalo oko na sinu, ki je čvrst in mlad stopal po mastni zemlji, da so se prijemale podkovanih škorenj debele kepe. In očetu je bilo neskončno dobro. da je nehote ,postal, upil roke v bok in zadovoljno kimal z i* lavo. Tu i nt am mu je za klical sosed izza meje: "E, lahko tebi, Zavinščak, ki imaš takega sina!"
In Zavlnšičaku je bilo, kakor da ga gladi mehka ročica po nagubanem čelu. .
Pa kako je bilo lepo gledati Joška, ko je vihtel koso, da ,te krožila pred njim kot svetla sablja! Razkoračeno se je 7»amikal ž njo tja po travniku, v širokem klobuku, v platneni srajci, razpeti na krepkih prsli in zavihani do komolcev. A pod ostro koso je padala trava v zadkroiienem redu in poljski cvetovi, se uklanjali naglo k tlom, kakor bi jim bilo sladko umirati pod .Torkovo koso.
iSamo včasih je postal Jožek, da si je otrl pot s čela, da je potegnil z brusom, ki se je močil v torilcu, visečem ob pasu, oh izkrhanem rezilu ali pa da se je naipil vode iz barilca. ki se je skrh al pred solncem pod gostim grmom v rmeji.
Hlapec ki je kosil z domačim sinom, je vedno zastajal za njim. Najsi se je Še toliko trudil, Jožek je bil tem urnejši.
Za vi riščakov i travniki so zeleneli tik za n.iegovo hfio. Zato je bilo hišni materi lahko mogoče, da je zdaj pa zdaj pogledala tja po zeleni ravnini, to pa tem lažje, ker je bilo kuhinjsko okno obrnjeno iprol i travniku. Tn kolikokrat je .mati slonela ob okrni in srledala Joška! Samo ko je kaj zacvrčalo ^a ognjišču, ce je zdramila in pristopila k loncem ter kipečo vsebino potolažila s tem, da je privzdignila s posode pokrivalo.
.Tožek se ni plašil nobenega dela!. V goro je hodil s hlapcem po h s in ga cepil doma na dvorišču, da so kananice odlel-tavale daleč v stran, kakor da se same odmikajo njegovim čilim udarcem. Hodil je po nastiljo v reber, koder so se belile breze z visečimi vejami, da so bile videti tnake gozdnim vilam z valovitim", razčesanimi lasmi.
Najbolj pa ga je veselilo delo v t rt ju. S kako radostjo je okopaval in prirezaval trte, jih vezal h koloni, da <o se lopo dvigale k božjemu solncu, cvitele in dajale sladko grozdje! Tiste, ki so «e že izčipale in sušile. je nadomeščal z drugimi plemenitejšimi, da je bile očetovo t rt je izmed najlepših na Veselici. Ko je prišel čas trgatve, je Jožek ostavil domačo hišo in se preselil za vtso dobo v zidanico, kjer se je vršilo vse delo pod njegovim nadzorstvom in kjer je prebil tol:ko lepih dni med veselimi trgači, ob -olzečih s? sti?kalnieah, ob sladkem, dišečem moštu. .
Prihajal: so vozniki "m vinski preknpci, j>olnili sode z Za-vinAakovim moštom. zopet odhajali zpred njtgove kleti ter tako raznašali slavo njegovega i^dlM»rnega pridelka daleč po s-lovemkem -vetu. Zavin:čaku je ras tel in rastel kup denarja, .Tošku pa se je vedno l>olj in bolj večalo veselje do kmetovanja.
(JIO.) — l>rajjgoše so imele 444 prebivalcev in 88 hiš. Med gospoda! ji je bilo 40 posestnikov in 40 kočarjev. Najemnika nobenega. Spadale so v srez Škof j a Loka, kjer je bilo tudi zreško sodišče iai davčna uprava. Dlo Loke je 22 kilometrov daleč. Žandamerijska postaja, adravstveni okoliš, finančna kontrola, pošta, telefon in telegraf v Železnikih, do kamor je 0 kun. Do železniške postaje v Škof j i Loki, ki je najbližja, je 25 km. Sola in župnija sta bili v kraju samem.
i&ola je bila ustanovljena leta 1894. Imela je dva oddelka. Kulturne organizacije so bile maslednje : Sokol. Katoliško pro svetno društvo. Bralno društvo. GledalitŠki oder. .
{Nadnnoiiska višina pri cerkvi 852 metrov. Vas je ležala v prisojalih poliealh pod Jelovico ki konča nad Selško elolino s strmim .odsekanim robom. Kot-lič za Dražgoško goro je visok 1410 metrov. Vas je bila poštarjema t ;k pod gozdnat rob, Mzdolž oil*x:nske ceste, ki se na treh. mestih spušča v dolino »proti ('ešnjici, kamor je 5 km do banoviivske ceste.
Sel išče se ie delilo v dve večji skupini: ftfražcroše pri cerk-vi. tik pod farno cerkvijo s ge-niki. ki so sesrali 4 km dale? na zapad pod pečine T>raža^>ške arore. Tlh-iwra skupina je bila Dtražirrlše na počeli. 10 minut vzhodno od cerkve. Blizu tam n'e stal za»se zaselek Jelenšče. Preko potoka ^ešnjice je bila •samotma Novakova kmetija.
Prebivalci so bili sprva vsi poljedelci, pozneje so prevzeli gozdno delo in lesno obrt: gozdni delavci, oglarji, vozniki, in soda rji. Gozd povečini pripada zunanjim posestnikom in verskoaim skladu, vaščanom manjše parcele m pašniki ter senožeti
Električna nafpeliava je prihajala iz Rudna. Žična tovarna vapenjača, je vodila na planoto.
(Okro^ vasi so prvotno kmetje, pozneje rudarji, kopali železno rudo za plavže v Železnikih. Ostanki rovov so delo-
• , i j -	i	i	• i	vidmi v Lajškem vrhu,
m kar n kdar ver se m ip.-Kesal, da ie moral zamenjati knjiire.«,	T . . „
,	r, i • . ,	\	< i Trogovcu m JelenščaJi. Krai
s plugom, pero z rovnicp. Pod lassmm nebom v domači vasi . .	. . , _
• v ... '	, ,	, , , . , . , Lie pripraven za plammsko leto-
sc je čutil tako svobodnega m veselega, tako krr/pkega in srec-^v^
ncjjra, da bi zdaj pač ne menjal z nikomer. Kadar je stal kraj ^ 1 A 1 lscf>"
njive, kjer so izkopavali kromjpir in ga nakladali na voz, je
razširil roke in prsi in lice se mu je Miiojalo od zdravja in
Ije na Ratitovec do Krekove ■koče tri ure in pol. Na, Fod-nart in Kropo 3 do 4 ure.
V	Dtažgošah «o natefli sledove. st a roeloventfke naselbine. Vas je leta 3291 spadala pod •županstvo m a Rudnem in je štela, pri Cerkvi 9, na Pečeh 9, na Jelenačah dve kmetiji. Vse tri Vo 1931 združili v eno vas.
Župnija Oraagoše je spadala v dekanijo Ix>ka, v škofijo Ijjutbljana. Župno cerkev sv. Lucije se prvi« omenja 1. 1535. Sedanja baročna -stavfba je iz L 1642-1647. Po-ebna znamenitost cerkve so Štirje zlati oltarji iz leta 1659. To so najlepši umetnostni spomeniki te vrste v Sloveniji. Manmornat podstavek oltarja je iz 1. 1934. Iz Retake prafare se je izločila kot <župnt>ki vikarijat 1. 1756. Matične lcnj ge nazaj do 1.1757.
V	Jelenščah se je rodil leta 1857 Luka Jelene, organizator •učiteljeva, publicist in državni poslanec na Dunaju.
(Rašica je imela 99 pre-bivai-cev in 19 hiš. Bilo je 14 posestnikov, 2 kočarja in dva na-jentnika. Vas je spadala pod srez Kamnik, kjer je bilo tudi sodišče in davčna uprava. Do
jeseni, posebno pa pozimi za antočanje. Tudi saano radi lepega raagleda in dobre gostilne iso prihajali turisti v vas.
Vrh Ra&ice je kraški in porasel. Na Dobeno vodi markirana pot. V apniški rebri ,nad vasjo, desno od pečine "Bela peč," sta dve podzemski jami.
V vasi je podružnična cerkev sv. Križa, znana od 1. 1526 iz seznama cerkvenih dragocenosti. Prezidali so cerkev v 17. in 18. stoletju in zelo zabrisali njene gotJske oblike. Prostor v cerkvi je skromen, tako <tudi njena notranja oprava, ki je v baročnem slogu. Srednji zvon pa 3pqda med najlepše izdelke v slogu .rokoko. Vlit je •bil v letu 1778. Cerkev je ležala skrita med hišaani. .
Leta 1937 je vas Rašica predla v obcimo Tacen v ljubljanskem srezu.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLJE,
8LOVEN8KE PESMI Zbirka • narodnih Izdal« Glasbena Matica * Cievelandn.
Cena — H-M
Enll A danili—1< JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI
rERDO J UVANCC:
Zjutraj......................M
81oTU(k» ..
F ETER JEREB: Pelin rotor VAS1-
L,U M1BK : Podokulr*........Jt%
ZORKO PRELOVEO:

Le enkrat la ........
Stava dela ..............
UR. VOLARIČ: Raftntarln; PAvClC: Potrkaš plea
JOS.
TAKO GOVORE NEMCI
Ko se j« napad na Avstrijo posrečil. — V zgodovinski knjigi Aldolf Hitlerjevega gibanja 1>odo imena teh trinajstih mru-•čenikov (zarotnikov, ki so umorili kancelarja Dolfussa) zapihana na prvem mestu med onimi, ki so žrtvovali svoja življenja. Nais .končni .uspeh je blagoslovil žrtev njihovih, življenj. Danes proslavlja dela teh junakov vsa Nemčija. — Hitlerjev poslanec Rudolf Hess na
»EST NARODNIH PESMI «a M-
iy xber ....................
dEST NARODNIH PESMI aa m*
Prane Ventnrfni—6EST MEŠANIH IN MO&KIH ZBOROV ......
frrdo Javaner—1>> MLADIH LET. aMiki cburi .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (M-4kl tn oMtani> .............
Kanvni ka je 12 lan. Žandar- proslav i za Uollfus?ove morilce
mun L- rt rt/iai d ill in v-awh.«« t Za__"rt____*	i • t* • 4 rtftrt
Tnerijska postaja m župnija M^nsr^š do kamor je 6 km. Zdravl-tveni okoliš in finančna kontrola Domžale. 8 km. Najbližja železniška picstaja v Trzinu, 6 ldUL Pošta, telefon in telegraf v &t. V du. do kanwr saiiiK) 4 km. Sola je bila v Strni rt n«m pod Šmarno goro, 3 l«u. Nadmorska višina znaša 425 m.
-Ranice ie bila slikovita pru--čevasta vas na piisojni planjavi v zavetju apniških strmin vrha Rašice. Iz škrilaistega »\-eta se flbira vodovje v Črnu-šk i potok v široko a nenase-lieno dolino. Soočni travniki srednje plodme njive, razseaii V02sdi. spodaj jelovina s praprotnicami .zgoraj pretežno listavci. Dobro gojeni sadni vrtovi so obkrožali vrb. Bilo je mnotro starinskih domov.
Nova občinska ee«ta na ba-
na Dunaju 24. julija 1938.
Moški zbori
DOMAČA FRONTA. OSRAR DEV:
(Nadaljevanje * 2. «r >	^ Sl^iTt
teoiL da pomagajo lokalnim; deiDO ......................jp
vladnim uradmikom preprečiti; izgone ali evikcije in amanj-' sati ter ustaliti najemnine.
Vp.r: Ali ima ta zakon zobe? Odg.: Prekršitve administra-
tivnih odredb utegnejo biti kaznovane z najvišjo globo od $5.000 in zaporom enega leta, ali pa z obojem.
/Vfpr.: Ali so kaki pravni loki proti hišnemu gospodarja, ki, zahteva ali prejema najevrinino čez določeni maksimiran?
JOdjr.: Da. Dodatno k krimi-'nalnim kaznim, sme si Administrator priskrbeti sodno pove-i lje, prepovedujoče pretirane i terjatve, in po 1. avgustu 1942 flme Aidiniin:strator ali najem-
OSKAR DEV:
-•»rečno, IJubca nuja: Ko ptiO-ea sa tuje gre: Koči; MoJ očka na konjička dr«; J»obiv «em pl-KBce; Hluro; Je rplhalla In« «
EMIL ADAMIČ:
Modra derojka (belrkranjflka.. Z*
Vso noč prt pot od ...........JN
Jorjera ......................iS
Hodi Micka damo: Kaj droge-ga bočem; Kdravlca ........Jt*
VASILIJ MIRK la A. OROBMINQ: Vetrlč: Pa cradlol ..........J*
IZ STARE ZALOGE pa ima
mo ie naslednje pesmi, katerim
smo znižali cene:
Ameriifaa ■loveoAa Ura, (Hataur)	J*
Orlovake hlaoe (Vedaplvee)__M
Slevetukl akardi, ti metenlk In
metkih sbere* (Bari A4maM)	.11
Trije aietanl sberi (Glasbena Matica) _____________M
V »etelnKal noči, kantata aa aale, zber In erkeater. (Sattner)..- M
Mladini, peaari «a atladloa a klavir-jen (E. Adami«)______ M
Dre peaaal, (Prelaree) *bor in aola
Naii kimal, dreftaaae tiorvkl adaaevt. ( cveaek, nlkl
>. n.
ZA TAMBURIfS:
NA GORENJSKEM JE PLETN0, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk.............. .75
Slevemke narodne p«.umi m
raiki tbor (Bajuk)________
Ram *el na planince, (Bajnk),
2A riTRE:
Peduk trn rllre. — % sveaki —
(Befteljakl) *______________«.—
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnic* —__M
FANTJE NA VASt 1« naroitnlb aa aottI *tn»r. mrH Pr*«*tJ.. M
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja.
Viscp m z<iravili«če. Tn je bilo izhodišče za ture v Jelovico ^n dalje na Soteske in Bled. ka-
zadovoljstva. Vola, vpre/. na pred voaoon. sta silila a iirokma fc* \ ^tarce- oeiroma iz glavama tja proti mlademu gospodarju, ki je odganjal od njiju	Plaillne- oko11 4 D«
s ko£$to vejo roje nadležnih aunih in obadov. .
Rojstno hišo so pretbelili in preslikali, da je bila najlepša v vasi.. Napravili >o ji novo streiho rz opeke, ki se je lepo rdela izmed zeltnega sadnega drevja, rastočega v rednih razdaljah okolo nje. Vise stanje **o Obdali z lesenim plotom, da se je zdelo enako gospo&kenuu in bogatemu domovanju.
In «e<laj so oh nedeljskih popoldnevih počivali vsi trije. Dobro jim je dd počitek po prebitem delu.
Stara dva sta dremala na klopi, ki jo je pr'mesel Jožek iz sobe pred hu>o. sam pa ne je zleknil po travi, gledal v oblake, ve^ljajo*V po nebu, ali ,pa zadremal na mehkih tleh in na rokah, sklenjenih pod glavo. Na prsih ali kraj njega je počivala knjiga, ki jo je prej prebiral mladi Zavinsčak. Za družbo vaških fantov ni maral. Ijc poredkoma je stopil v njih krog. Zato pa tudi' oni niiso marali zanj, čds. gosposki je in prebahat. Jožek pa je bil že tako ustvarjen, da je bil najrajši sam.
Rad bi Jožek videl kaj »veta. Oital je v knjigah, in čol od očeta, da je svet najboljša šola, če ga človek gleda z odprtimi očrni. Rad bi b:l šel večkrat na potovanje z očetom, ko je hodil za kupčijo iz kraja v kraj. AM kadarkoli ga je naprosil, naj ga vzame s se*boj. m/u je vedno odgovarjal oče, naj še počaka, ker je še premlad. ' Kadar pride doba, ko bo zrel in ko bo imel tudi kaj koristi od tega, ga bo rad in vedno jemal e *eboj. >aj ga nnora uvesti v trgovino, ki nosi še največ dobička. Njegov gozd na Gorjancih je še vedno dovolj bogat; iz njegovega trtja bo vedno dovolj vina; -svinjereja.nra tudi ameraj dobro uspeva in suhi hrvaški rilci se v Zavinkovcih ob dobri krmi lepo odetbele, da j'ih lahko ijopečava po Gorenjskem in Štajerskem za lepe denarje. Kupčevanju torej ne, bo nikoli konca in Jožek bo imel še dovolj prilike, da bo prebrodil z očetom lep del slovenske zemflje pogledal bo ž njim tudi dol ua Hrvaško, v Slavonijo, v Tlalmacijo — vse bo še videl, samo počaka naj, da mu dozori pamet, da bo tudi več moškega v njer in na njem. da bo tudi včaeih sam namesto ooeta vzel v roke potno palico. Zato pa je treba dozorelosti ir. moštva, nekoliko brk pod nosom in obritih iie, da imajo ljudje pred človekom kaj spoštovanja, in da ima človek med njimi kaj ugleda. Brez spoštovanja in ugleda ni s trgovino nič.
in tako je čakal Jožek, da se ntu je izteklo 18 leto.
novinsko v Srednjo Gameline>5k	^ -*50 ?U ^^
ro	___i preplavilo najemnine, karkoli
dobre pol nre, odva.ia oroan«ert bolj v Smnrtno pod Šmarno ^sroro in na C'rmwe. Prej je bila bolj navadna vozna pot v Tr-tein. kamior se je prišlo v eni uri in pol. Vw je izvažala mleko, les in živino'. Bila je priljuib-Ijenr. izletna točka spomladi iin

(Nadaljevanj«.)
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—štv. 415
2* X 3% inčev — 224 atrani Cena 75 center
RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) 2K i i j DCev — 255 atraal veteeil St. Kriler Pat
Cena (lit
RAJSKI GLASOVI—«t. 415)
z 4 inCev — 25B atrani vatevii Se. Krlier Pet
Cena «LM
NEBESA NAS DOM — (»t. 418) 2% x AVt lneer — 384 inter
Cena Ifit
SKRBI ZA DUŠO (št. 408) 8 x 4V4 inčev—512 strani
Cena $L?5
NEBESA NAŠ DOM—(št. 415) 2% X 4Vi inčer~-3S4 strani
Cena 75«
(Ker ae nam je poarečilo dobiti te molltvenike po ček) nieki cent, jih tudi moremo prodajati po aort o-značeni ceni. Zaloga pa ni posebno velika, aato jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-atrečL
Angleški molitveniki:
(CA MLADINO)
KEY OF HEAVEN
fino reaano ............. J
v nanje rezano ........* .1
CATHOLIC P0CKLT MANUAL ▼ fino nanje rezano......L-
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
zna^a ve**.
Vipr.: A3 i zakon obvaruje na-jenfnika pred iagonom oziroma ev^koijo?
Odg.: Da. Nezakonito je za vtsakesm, da bi i^srnal najean-nika ali se branil ponoviti na-^emhiinsko pogodbo, ker je na-•jemhiik začel oeironKa namerava začeti po#»topanje pod reem-lacijami wi kontrolo najemnin. Pri irveljavljanju najemninskih ■"■stropov" ima OPA obsežno dl>last kar se tiče reguliranja Tiajeanfrimske prakse, v^tevii vzpostavljanje najemmika v prejšnji stan. .
'Vpr.: Kako oblast ima vlada nadzirati najemnine in postrežbe T
Odg.: Price Administrator ima pravico imspicirati vsako stanovanje, zalitevati od vsakega. ki odhaja ali ponuja stanovanja v najem, naj drži zapiske. ki "bodo na razpolago za inšpekcijo s atrani Administratorja. da predloži poročila in da daje informacije pod prisego- -	'
Vpr.: Ali je kontrola najem-Jnin nekaj novega? '
Odg.: Ne. V zadnji vojni je "več držav uvedlo kontrolo na jeanfnin iraamih vrst. ali zadnja vojna ni .povzročila one krize stanovanj, ki smo jo Se doživeli ■v tej vojni, Almglesko je imelo omejeno narodno kontrolo nad stanovanji ze od zadnje •vojne seort in strap*) kontrolo, odkar je idbruimila sedanja vojna. '
JVipr.: Ali je Kanada storila kaj tglede kontrole najemmin?
OS4g.: Kanada ie tpofctavila "strop" nad vsemi najemninami za stanovanja v celi deželi. (Kontrola se osnuje na dan maksimalne najemnine, kakor v "Združenih država^. ,

Naročilo poBjlte na:
Glas Naroda
99
•I« WEST ISth STREET
NEW YORK. N. V.
»GLASUJTE V "GLAS NARODA"
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naaiora je razvidno do kdaj Imate plačano naročnina Prea •terllka pomeni meeec. draga daa ta tretja pa lew. D« nam prihranit« nepotrebnega <leU In »troSkn?, Ve« prosimo, da aknlate naročnino pravočasno poravnati. PoAlJlte naročnino naravnost nam ail je pa plačajte na4en<n aaatopntac r VaieiB krajo ali pa kataremn lamed aaatonnlkov, kojlb Imena ao tiskana a Mttini črkami, ker ao opravičeni obiskati tu«n drnae naaelbine, kjer Je kaj ttaMta rojakor naaa ljenlb. Zastopo.k bo Vam laroSU potrdilo aa olačano naročnino
AJUFORN1A:
Ban Vranelacu. 4aeek I anafcle
OLOBA1KJ: F nebi o, Peter Calls. Walaenbar«. ML J- Hayek
INDIANA:
Indianapolla: Frank Za pandi LLiriUM : Cblcaso, J. BerflU Cicero, J. Fahlaa tOtalcago, Otaere
tn llilaola) JoUet, Jennie Bambicfc La Salle, J. Bpellcb Mascoutah, Martin Dole'io
North Cbicsgo la Waakejtut.
WirM
MAHI LAND:
KItamiller. fr. Vedepiree MIGHIOAR:
Detroit. L. Planfcae MINNESOTA: Cblabolm. J. Lakanicb Ely, Jos. J. Pesbel Rralecb, JLonis Oenle .GUbert, Lonis V easel Bibbing. John Porla MONTANA: Ronndnp, M. M. Paniaa Waaboe. L Cktap*
NEBRASKA:
Omalia. P. Broderlet VEW TORE: Brooklyn. Oovanda. Sari f.lttle Falls. Worceeter, Peter OHIO* Rarbertoa.
Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Reenlk. Job- Slapnia Olrard. Anton Nagode ijoraln, Lonia Balant, John Konde Tooncatowa, Anton Elknll
OREGON:
Oregon City. J. Koblar
PRNNSXLVANIA: Bessemer, Joba Jernikar Oimemangb. J. Breaaree Corerdale in okolica. Jos. Pa kernel Export. Lonis Snpantii FarreU. Jerry Okoro Forest City, Matb BnaMn Fr. Riodalkar Greenabnrg, r'raok Novak	' 5
Homer City. Fr. Fereacbak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, Jeta Pelaato
Krayn, Aat. TanBelj Loserne. Frank Ballneb Midway. Juud 2aa* Plttabargb in okolirs. Pbfllp Pr«t»r Steelton. A. Hren Tortle Creek. Fr. Seklfrw Wert Newton. Jc*e«b Joraa
WISCONSIN. Milwaukee. West Allia, Fr. Sbeboygan. Jaeap1
WYOMING:
Bock Springs, Leala Dlamondrllle. Joe Roll«*

WUW 'SLAI NAMbA*