fcfcjja vsak da» ,obot' in praznikov» brad daily except Sundays and " PROSVETA y . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnilki prostori: 1587 South Law mi al« A v*. Office of Publication: I6IT South Lawn d ele Ava Telephone, Rockwell 4004 i1Tq-YEAR XXXIV. Csna lista j« $6 00 TS^Sž*^ jS^^S S CHICAGO. ILL. PONDELJEK. 13. APRILA (APRIL 19). 1S42 Subecrlptlon IS 00 Yearly ftTEV.—NUMBER 72 Acceptance for mailing at special rate poataf« provided for in section 1108, Act of Oct t, 1017. authorised on June 4, lilt. Angleški letalci bombardirali mesta v Nemčiji in Italiji Osiščna oporišča v severni Franciji so bila tudi tarča angleških bomb. Ameriške čete odbile japonske napade na otok Corregidor. General Wavell konsolidiral vojaške enote v Indiji. Rusi zdrobili nemške naskoke na svoje pozicije v sektorju pri Kalininu in priza djali sovražniku velike izgube London, 13. apr.—Angleški letalci so izvršili napade na osišč- no Evropo od nemških industrij-jh središč v Porurju do sever- pe Italije, se glasi danes objav-jeno poročilo. Napad na sever o Italijo je birprvi od 28. septembra preteklega leta. Angle-ia letala so morala na svoji po-proti Italiji preleteti švicarske Alpe. Tarča angleških bomb je bila ped drugim Genova, največje Ulijansko pristaniŠčno mesto, lombe so porušile več militari- tičnih naprav in povzročile ogromno škodo. Berlin je naznanil, da so Nem-ci sestrelili pet angleških bombnikov, ki so se udeležili napada la industrijska središča v zapadli in severozapadni Nemčiji. Angleški letalski minister pra-ri, da so drugi roji bojnih letal bombardirali tudi osiščna opo-išča v Franciji od Calaisa do )unkirka. Washington. D. C« 13. apr.— Ameriške čete so odbile dvanajst japonskih napadov na Corregi-ior, otoško trdnjavo. Vojni de-rtment je bil informirap, da frWIi vsi napadi izvršeni v zadkih 24 urah. - fffdlji: Japonski težki topovi so ob-itreljevali utrdbe ob Manilskem Iivu, ki so oddaljene le dve mi-ji od Bataanskega polotoka, ki ß ga Japonci okupirali zadnji Wen. jo kitajsko bojno črto nad Toun-goojem, Burma, se glase poročila s fronte. Več tisoč japonskih vojakov se je včeraj izkrcalo nà obrežju ob ustju reke Irrawad-dy in začelo prodirati proti o-zemlju med Mandalajem in Toungoojem, kjer so zbrane brit-ske čete. Britska bojna črta je dolga 60 milj. Druga vest pravi, da so ameriški letalci aktivni nad burm-sko fronto. Včeraj so sestrelili enajst japonskih bojnih létal in poškodovali osem drugih. V zadnjih dveh dneh so razdejali 23 japonskih letal, sami pa so izgubili tri letala. New DelhL Indija, 11. apr. — General Archibald Wavell, vrhovni poveljnik britskih čet v Indiji, je konsolidiral vso razpoložljivo silo na kopnem in v zraku za odbijanje japonskih napadov na kotlino Ganges po pomorski bitki v Bengalskem zalivu, v kateri so Japonci potopili tri angleške bojne ladje. Wavell se v prvi vrsti zanaša na u-darno silo ameriških letalcev, katerim poveljuje general Lewis H, Brereton. Ta je že pripravljena na akcijo proti Japoncem, če bodo skušali izkrcati če- Wuhingion, D. C« 11. apr. — lornaricni department je delno Ivignil zagrinjalo, ki pokriva u-Sdo junaških braniteljev Barskega polotoka, v naznanilu, k se je okrog 3500 pomorščakov imakiulo na trdnjavski otok Corregidor. To dostavlja, da m Američani razdejali militarice naprave na polotoku in »nožne bojne ladje, zasidrane ®¡> polotoku, pred umikom na Corregidor. Med temi so bile todmornice, vlačilne ladje in krpedni čolni. Mornarični department je tuto naznanil, da je ameriška podmornica potopila japonsko krinko v vodah pri otoku Celebe- ki loži tristo milj južno od brniškega zaliva. General Jo-■than Wamwright, vrhovni po-*'jt>ik ameriško oborožene sile, f ,ní"^.ral vojni department, ^ na«, zastava še vedno vihre Corregidorju." f 3H.0Ó0 ameriških in fi- «Pm«kih vojakov, ki so se naha-ns Bataanskem polotoku, še * t"1» pojasnjena. Vojni de-PjOrnont jo le poročal, da je bo-n;, tem polotoku prene- |M"'n;trični department je nada so sovražne podmor-napadi,, tri ameriške per-Atlantiku in da so ene-¥ dvs pa poškodovale. f "' |K,sadk sta bila ubita, " 1' t'rošajo, 72 pa se je M«lbo »Ui, Jau, «bw-t E ur C.'. Avstralija. II. •-Avstralski In ameriški /acelt ofenzivo proti ^ J« za vatla že velik "*a general George H. /4dnjih dveh tednih so /"I'll LIS japonskih "vršili nove napade «-tal*ko bazo pri New Britain, in y i i H"!* letal. ^ Kitajaka. 11. apr^-kolone naikakuje- Japonci so plačali visoko ceno za potop angleških bojnih ladfj. Neki opazovalec je izjavil, da so Japonci izgubili 75 bojnih letal v bitki v zraku, ki je sledila napadu na bojne ladje. Kujbišev, Rušila, 11. apr. — U-radni komunike, objavljen da-zjutraj, pravi, da je 4470 nemških vojakov padlo v proti-naskokih na pozicije ruskega vojaštva v sektorju pri Kalininu. V nekem drugem sektor ju, ki ga komunike ne omenja, je bilo v bitki z Rusi ubitih 1500 nemških vojakov. Sovjetske čete so reokupirale več mest in vasi na ozemlju v bližini jezera Ilmena. S. A. Lozovski, podpomisar za zunanje zadeve, je povedal re-porterjem zunanjih listov, da Rusija dobiva veliko pomoč iz A merilce v obliki bojnih letal, tankov in drugega orožja. On je napovedal, da bo Hitlerjeva oborožena sila v Rusiji letos likvidirana. London, 11. apr, — Angleške podmornice so napadle in potopile štiri osiščne parnike na Sredozemskem morju, poroča admi-raliteta. Prej objavljeno na znanilo se je glasilo, da je bila velika italijanska križarka potopljena. Rim. 11. apr. — Vrhovno poveljstvo je priznalo, da je Italija izgubila v marcu 21,000 vojakov na frontah v Libiji, Rusiji in Balkanu. Med temi jih je bilo 1031 ubitih, 2798 ranjenih in 17.271 ujetih. Fordovi delavci zahtevajo odelovitev Lindbergha Detroit, Mich. 11. «pr. - Delavska grupa, uposlens v livarni Ford Motor Co.. je stavila zahtevo upravi, naj takoj odalovt Charlesa A Lindbergha. ki dobil službo v inženirskem partmentu zadnji teden lucija, sprejeta na članov avtne unije de-Reeo-zborovanju katera trdi Naciji groze srbskim četnikom Ultimat poslan generalu Mihajloviču London, 11. apr. — Nacijske okupacijske oblasti v Jugoslaviji so objavile razglas z zahtevo, da morajo četniki takoj odložiti orožje in kapitulirati. Če tega ne store, bo postreljenih 16,000 talcev, ki jih naciji drže v zaporih. Naznanilo o nacijski grožnji je objavil predstfvnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu v Londonu. Naznanilo je sledilo poročilu, da je general Draža Mihajlovič, poveljnik četnikov, dobil ultimat z grožnjo, da bodo člani njegove družine in člani družin drugih srbskih voditeljev aretirani kot talci in ustreljeni. Četniki morajo odložiti orožje in se podati v prihodnjih 24 urah. Mihajlovič je informiral jugoslovansko vlado, da je ultimat nacijev ignoriral. Hitler je potegnil skoro vse vojaške divizije iz Jugoslavije in jih poalal na ruske fronte v zvezi 8 pripravami za veliko ofenzivo. Te divizije so nadomestile bolgarske in ogrske čete. V London dospelo poročilo prsvi, da se nshaja 100,000Jo 129,000 bolgarskih vojakov v Jugoslaviji. Norveški škof Berrgrav interniran 2alovanje ob drugi obletnici okupacije London. 11. apr.—6kof Eivand Berrgrav, načelnik luteranske cerkve v Oslu, Norveška, in trije drugi prclatjc so bili aretirani in poslani v internacijsko taborišče zaradi opozicije proti režimu premierja Vidkuna Quislings. Hitlerjeve lutke, se glasi poročilo. Nedavno je Quisling objavil izjavo z napadom na škofe in pastorje. Izjava je vsebovsla tudi obdolžitev, da ti s svojimi izdajalskimi mahinacijami ovirajo prizadevanja njegove vlade. Berrgrav in pet drugih škofov je resigniralo v prvih dneh marca v znak protesta proti Quislings ki je izročil vzgojo mladine voditeljem nacijake stranke. Re-signaciji škofov so sledile resig-nacije pastorjev. Stockholm. leedaka. 11. apr,— Na tisoče norveških družin je o-italo v svojih hišah ob drugi obletnici okupacije Norveške po Hitlerjevi armadi. S tem so demonstrirale svoje žalovanje zaradi izgube neodvisnosti. Norvežani, ki se upirajo poskusom premierja Quialinga glede nadfika-dje dežele, so Izjavili, da so bile demonstracije uspešne. Norveško poslaništvo v Stock-holmu je razobeeilo zastavo na poldrogu v znak žalovanje. Posebni obredi so se vršili v tukajš-šnji norveški cerkvi fašistov. Kot tak je pobijal Roo-seveltovo zunanjo politiko v svojih govorih na shodih odbora A-menca Tirat Richard T..U-nard. direktor divizije avtne u- INDIJA NE BO KAPITULIRALA pred japonsko » » i Ovirala nm bo britskih vojnih naporov NEHRU APELIRAL NA LJUDSTVO New DelhL 12. apr.—Jawaharlal Nehru, vodilna osebnost Vse-indijskega kongresa, nacionalistične stranke, je dejal, da ne bo storil nobenega koraka, ki bi oviral napore Velike Britanije, Amerike in drugih zaveznikov in da se bo Indija borila proti Japoncem, če jo bodo napadli. On je tudi apeliral na indijske milijone, naj ga podpirajo in obrnejo hrbet Gandhiju, ki se je izrekel proti politiki uničevanja mest, Če bo Indija invadirana. Na konferenci z reporterji je Nehru naglaail, da je poraz osi-šča tudi cilj Indije. "Kar koli ae zgodi, je gotovo to, da mi ne bomo ovirali britskih vojnih napo-rov," je dejal. New DelhL ladlla. U. apr. — Indija in Velika Britanija sta se sporazumeli glede načrta samovlade, ki prvič po dvesto letih predvideva ustanovitev vseindij-ske narodne vlade in izvršnegs odseka petnajstih članov, ki bodo vsi razen enega predstsvniki indijskih političnih strsnk. Poroča se, da je nsčrt sprejemljiv z izjemo neksterlh revizij v prilog Vseiadijskemu kongresu in Muslimanski ligi, ki sta največji indijski politični stranki. Formalno naznanilo o dosegi sporazuma bo sledilo. V področje Indijskega ministrs pridejo zadeve obrambe z izjemo onih, ki se tičejo vojne strategije. To bo vodil in nadziral brit-ski militaristični štab. Poizvedovanja so ugotovila, da sporazum med Staffordom Crip-psom, članom Churchillovega kabineta, in voditelji Vseindij-skega kongresa določa, da vladne posle vodijo člani eksekutivnega odbora podkralja Linlithgowa, ne pa ministri novega indijskega kabineta. Indija bo Imela zdaj priliko, da mobilizira vso svojo silo za boj proti Japoncem, ki so že kot posledica uspehov v vojnih operacijah proti briUkim Četam v Burmi zanesli vojno pred njen prag. Sporazum je bil pozdravljen kot velika zmaga združenih narodov. Petnajsto pozicijo v eksekutiv-nem svetu prevzame general Archibald P. Wavell, vrhovni poveljnik v Indiji. On bo odgovoren za strategijo in vojne operacije britakemu vojnemu kabinetu. Druge odgovornosti še niso rešene. Mohamed Ali Jfcnnah, predsednik Muslimanske lige, je in-formiral Crippsa. da bo njegova grupa odobrila sporazum s pogojem, da dobi delež v upravi in oblasti v novi centralni vladi. zaeno pa bo vztrajala pri zahtevi, da morajo dobiti province, v katerih tvorijo večino muslimani, samostojne vlada. Loui-su J oh neonu, Rooaeveltovemu odposlancu, gre velika saaluga, ker je s svojim posredovanjem pripomogel k dosegi sporazuma Domače vesti Člkaška vest Chicago.—V predmestju Cice-ru je v soboto (11. apr.) umrl za srčno hibo John Peternel, star 69 let in donia iz Spodnje Dobrove pri Ljubljani. V Ameriki je bil 34 let in tu zapušča štiri sinove. Bil je član društva 449 SNPJ ln nocoj (ponedeljek) se vrši izredna seja pri tajniku Fr. Margoletu zaradi pogreba, ki bo v sredo predpoldne. Član v bolnišnici La Salle, 111. — John Furar, član SNPJ in tajnik samostojnega društva Edinost, se je moral 8. aprila podvreči težki operaciji. Nahaja se v bolnišnici St. Mary's, soba 108. Člani mu žele hitrega okrevanja. Clevalandaka vesti Cleveland. — Dne 8 t. m. je v bolnišnici umrl Leopold Reja, star 44 let in rojen v Vipolžlh pri Gorici. V Ameriki je bil 21 let in tukaj zapušča brata in sestro. <— Istega dne je v bolnišnici umrla Josephine Turk, stara 23 let in rojena v Clevelandu. Zapušča brata ln dve sestri. — Ds-Ije je umrl Frsnk Perko, samski in stsnujoč v Euclidu. Podrobnosti še niso znane. — Umrl je tudi Martin Opalk, star 48 let in rojen y Sv. Lovrencu na Raki. Bil je član društva V boj št. 53 SNPJ in zapušča soprogo, dva sinova in več aorodnikov, v starem kraju pa sestro. Is Miekif ana Monroe, Mich. — Pred dnevi je tukaj umrl Stanko Čopi, stsr 21 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, štiri brate in štiri sestre. Litvinov urgirá raztegnitev vojne Zavezniki naj raz* krope sovražne tile večja federalna kontrola industrij prihaja fc5SiS5ifi-ÄSr-ii »«MW »•'•*«■- ds represen 11rs 10.000 delsvcev. ni)e CIO v Fordovih tovarnah, očita Lindberghu. da je bil oro- Je dejal, da ne obeoja in ne o-hl .menških izolacionistov do dobrsvs akcije delavske grupe ni^da na P«H in zahteve, d. mor. biti Lind- Harbor in zagovornik nacijev in bergh odslovi Jen Švedska vlada nahteva denar %a obrambo fttockholm, ftvedsks, 11. spr— Vlada je predkižila perlamentu proračun z zahtevo, naj dovoli I.-800,000.000 kron za obrambo ln o-ječanje oborožene sile. Program določa med drugim gradnjo dveh kriierk, več rušilcev, podmornic in torpednih čolnov. Letalska sila bo povečana In motorne vojaške enote reorganizirane. Amerika povečala produkcijo letal Kongresnik Rayburn hvali vojne napore Sulphur 8pringa, Tea., U. apr. — Ameriške tovarne produclra-jo 3300 bojnih leta! vseh vrst ns mesec in število ameriških vojakov na zunanjih frontah je dvakrat večje od števila vojakov, ki jih je Amerika poalala v Evropo v šestih mesecih po vstopu v prvo svetovno vojno. Tako je izjavil kongresnik Sam Rayburn, predsednik nižje kongresne zbornice v svojem govnru v tem me-»tu. Koliko ameriških vojakov sv nahaja na tujih frontah, Rayburn iz razumljivih vzrokov ni povedal. Predsednik Kooeevelt ja v svojem govoru po radiu v februarju namignil, da število znaša več tisoč, ki bodorskupno s armadami združenih narodov sdrobili miliUristlčne režime Nemčije, Japonske ln Italije. Rayburn je označil razvoj o-rožne in municijske industrije za najbolj značilen uapeh v vsej zgodovini, obenem pe je opozoril poslušalce na dejstvo, da bo borba še težka ln da prevelik optimizem nI na mestu. "Amerika in njeni zavezniki bodo lahko pro-ducirali trikrat večje število bojnih letal kot vsi naši sovrstniki . kupaj", je dejal. "Ne da bi raz kril vojaških tajnoeti. Iahk< f* vem, ds samo ena tovarna i>f •lucirs sto tankov na dan." Kongresnik je omeni) Roos* veltovo poelsnico kongresu ob o tvorit vi zasedanja v januarju v kateri je orlaal vojni progi um Predsednik je v posla niel dejal, da je odredil produkcijo I SV 000 bojnih letal, 60,000 v tem letu In ostalo število v prihodnjem leto Visoki uradniki ameriške I« de sodijo, da je Neméija imrl. '16.320 bojnih letal v septembru preteklega leta. Japonska, ko je ¿alela vojno na Pacifiku, pa 0000 vinov je ponovno pozval zaveznike, naj raztegnejo vojne operacije proti Nemčiji in ustanove nove fronte, da razcepijo in raz-krope Hitlerjevo oboroženo silo. Dejal je, da končni poraz Hitlerjevih armad zaviai od skupne in enotne akcije s strani Rusije, Velike Britanije in Amerike. Litvinov je govoril pred člani Ameriške akademije za politične ln ekonomske znanosti. "E-dina nagrada, vredna naših skupnih naporov, je popolna zmaga nad Nemčijo in njenimi sateliti", je dejal. "Razumljivo je, da je treba za dosego tega cilja mobilizirati vso razpoložljivo silo. Doslej smo samo tipali v tej smeri, prave poti pa še nismo našli. Predvsem moramo vedeti, da zmage ne bo, če ne bo nacijska Nemčija popolnoma zdrobljena. Hitler ne bo uničen samo z blokado Nemčije in bombardiranjem nemških mest, temveč le na bojiščih. Glavno pozorišče bitk je sedaj v Rusiji, kjer je koncentrirana mogočna oborožena sila Nemčije in njenih satelitov. Ruske armade so v zadnjih tednih demonstrirale, da se Hitlerjeve dlvisije lshko porssi, požene nssaj in uniči." Sovjetski poslanik je dalje rekel, da se svet v polni meri ne zsveds nevernosti, ki jo pred-stsvljs nacizem. Bili so držsv-niki, žurnalisti in tudi vlade, ki so opozarjali javnost na to nevarnost ln priporočali sHupno akcijo le pred leti; da ee odvrne katastrofa, katero je Hitler povzročil vsemu človeštvu. - preprečitev inflacije NOVE REGULACIJE OBJAVLJENE Washington. U. C.. U, upr.N— Predsednik Koosevelt se je po-služil oblasti, katero mu je dal kongres, z namenom, da prepreči inflacijo, àest federulnih u-radov je dobilo navodila glede pregledovanja tovarn, ki so udeležene v produkciji vojnega materiala, knjig in drugih rekordov, Rooaeveltovo odredbo toi-mučijo kot korak v večjo kontrolo privatnih industrij. Odredba ne določa novih smernic glede omejitve profilov kom-panij, ki dobivajo vladna naročila, toda očitno je, da bodo tej sledile druge in da se bodo nanašale na omejitve profitov. Vladne agenture so dobile proste roke v nadzorstvu obrata vojnih industrij. Te so odbor za produkcijo bojne opreme, vojni, mornarični in zakladni department, federalna pomorska komisija in korporacija za rekonstrukcijo financ. " Predsednik Koosevelt je Isdsl odredbo po konferenci s federalnimi finančnimi veščaki v Beli hiši. Te so se udeležili tudi podpredsednik Henry A. Wallace, načelnik federalnega rezervnega sistema Marriner S. Ec-cles, direktor budžeta Harold D. Smith, federalni zakladnik Hen-ry Jiorgenthau in Leon Henderson, načelnik administracije za kontrolo cen, Donald M. Nelson, načelnik federalnega produkcijskega odbo* ra, je potem objavil nove regulacije v zvezi z oddajanjem kon-traktov kompanljarn, ki izdelujejo vojni material, Doznavu se, da se vladni uradniki posvetujejo o "zamrzneriju" cen potrebščinam, mezdni kontroli, novih davčnih načrtih in popolni u-stavltvl prodajanja na obroke Vse to je privezano s kampanjo za preprečitev Inflacije. Roosevelt je konferiral tudi s člani vojno-delavskega odbora. . , , . ._ . William Green, predsednik A- naklonjeni r*clj.m In M .lom. («toraclje In Chlcagu in okolici Pu.tup.nJ.1^ ^ ......... Jf ^ ¿„n(, renči povedal reporter jem, da je Roosevelt orisal program o zvišanju davkov in ukre|>e, ki bodo uveljavljeni z namenom, da se prepreči inflacija, Preiskava aktivnosti osiščnih agentov Detektivi sasegli orožje v navalih Cklcago. 11. apr. — Federalni prevdnik J. Albert Woll je izjavil, da je v teku preiskava aktivnosti nemških bundovcev in članov drugih organizacij, ki so glede odvzetja državljanskih pra vic vsem, ki so znani kot osišč-nl agentje, se prične prihodnji te< den. Wollu so bile že predložene peticije z zahtevo, naj se odvzame državljanatvo vsem, ki so ga dobili pod sleparskimi pretvezami in o katerih Je znano, da niao lo jalni Ameriki. Prizadeti bodo i mell dva meseca času za odgovor na (»bdolžitve. Če ne bodo dali zadovoljivih odgovorov, Jim bo državljanstvo odvzeto, nakar bo do aretirani in odvedeni *v inter* nacljsko taborišče, v katerem bo1 do ostali, dokler bo trajala voj na. Uradniki federalnega detektiv skega biroja In departmenta za tmlgracijo In naturalizacijo štu dirajo podatke, katere so zbrali preiskovalci Diesovega odaeka In krajevne avtoritete Na baxl teh podatkov in drugr evidence se bo vršilo postopanje proti osišč-nim s gen Umi Newark. H. J« II. apr — Federalni detektivi so aretirali več m*lažnih tujcev v navalih na stanovanja Nemi ev, Italijanov In Japrmcev. Mkoro val navali so bili izvršenrv dlalrlktlh v bližini tovarn Aluminum Co. of Ameri ea v Kdgewateru In Air AaaocUa ties Co v llendiNU Detektivi so /aaegll orožje, daljnoglede, ra lijske sperate In letake z nemško in japonsko propagand'» Public Service Electric St Gas Co. je naznanila odslovitev več evski zbori: Zarja, Abraievič (hrvatski), Sloga, Slovan, Loška dolina, Neguš (srbski), več zborov se pa še ni odzvalo. Odbor je določil, ds bo vstopftina 50c v predprodaji in 60c pri blagajni. Vstopnice bodo razdeljene med pevce in pevke, kakor tudi med razna društva, da se jih čim več proda. Po koncertu bo ples, za katerega bo i-gral Tribarjev orkester. Vstopnina k plesu bo 35c. Več podrobnosti o koncertu in programu pozneje. Odbor skupnih pevskih .društev spelira na vse zavedne rojake, da mu gredo na roko z a-gitadjo in nakupom vstopnic, da bo uspeh čimboljši. Dolžnost nss vseh je, ds pomagamo kolikor je v naši moči, da porazimo to fašistično pošast—ali bo pa o-na nas! Na drugi strani pa moramo gledeti, koliko trpijo ubogi vojaki, ki se bore na fronti in tvegajo svoja življenja ter umirajo za uničenje sovražnika, med tem ko mi delavci po tovarnah služimo denar. Ker ne moremo drugače pomagati, pomagajmo vssj s tam, da nabiramo denar, za katerega se bodo nabavile potrebščine, ki jih vojaki in žrtve vojna potrebujejo. Torej pripravimo se za ta pomembni koncert, da bo uspeh čim boljši, da se rešimo fašizma in prihranimo čim več človeških življenj. — Za pripravljalni odbor — John Krebel. Pripomba uredništva: Ameriški rdeči križ ne deli dobička z nikomur in zato se ne pusti oglašati za nobeno priredbo, če ne gre ves dobiček njemu. Spomini is starega lurala Beaverdell, B. C. Kanada. — Ne morem pozabiti neumnosti, ki smo jih v mojih mladih letih uganjali v starem kraju. Velikokrat se spominjam moje mladosti v teh pustih skslnatih planinah Britske Kolumbije. Tukaj delam v srebrnem rudniku. Tukaj ni nobenega drugega Slovenca. Ampak nazaj v stari kraj. Rojen sem bil v Poljanski dolini, ki sc razteza od Kočevskih planin do Hrvatske. V naši dolini je bil nekoč res zsbsven krsj, posebno za mladino. Vsako nedeljo in ob praznikih in tudi čez teden si slišal doneči glas slovenske harmonike in petje. Gostilničarji so se ksr kosali, kdo bo napravil zabavnejšo veselico. Ta dolina je bila razcepljena v dva tabora: * v "Deželce" in "Brežane". Dežela so od kočevske meje do sredine doline, naprej do Hrvatske ps so Brežsni. In radi smo se mešali in hodili drug k drugemu. Brežani pravijo: "Eh, ma, Deželčice so lje-pe". " Obratno smo bili Deželci mnenja, da so tudi Brežanke o-čarljive punčke. Jaz sem se v marsikatero zaljubil, čeravno o-na ni vedela za to. In v rani mladosti sem eno tako "naplav-šal", da ni bilo drugega izhoda, kot da sam jo poročil, dasi je bila stara komaj šestnajst let. Dolgo se je obotavljala in se izgovarjala, da je še premlada. Obljubil sem ji vse na svetu, kar je in kar ni in jo tako spravil v — kozji rog. Tudi požarna društva smo i-meli v naši dolini. Bilo je kar šest brizgaln, ko je gorel Stari trg. Nikdar ne bom pozabil, kako so se gasilci borili, da bi zadušili ali vsaj omejili ogenj. Tisti dan, 15. maja, je bila v Starem trgu ravno birma, Celo škof Bonaventura se je trudil, da bi pogasil ogenj s — "pananjem". Ampak ogenj se za njegovo čarovništvo ni čisto nič zmenil. Bilo je veliko "špaso", ko je skof zbral množico vernikov in z monštranco v rokah vodil procesijo po glavni ulici trga, kjer je ogenj najbolj divjal. Ampak, ko je dospel do njega in. ga pričel "panati", se ogenj ni ustavil. Požarno društvo iz Predgrada je obrnilo vodo na njega in njegove ovčice, da so bili vsi mokri, nakar je svojo, procesijo obrnil nazaj v cerkev, od koder so prišli. Okrog sebe je seveda imel tudi več drugih duhovnikov. Žal, da je v borbi z ognjem najbolj gospodaril močan veter. In tako je ogenj spremenil v razvaline in pepel skoro ves trg. V pondeljek je Škof zapustil svoje ovčice in se odpeljal v Kočevje. Ne vem, kako ga sprejemajo in pozdravljajo v drugih krajih. V naših vaseh je bila navada, da so mu postavili slavolok in ga sprejeli s procesijo in molitvijo. Včasih so klečali po celo uro na kolenih v pesku, če je i-mel zamudo, Nekoč je prišel Škof tudi v našo vas. Tisti dan je bila ravno veselica ali bal v vaški gostilni ob glavni cesti. Ta je bila nabito polna starih in mladih. Harmonika je hraščala, družba prepevala in pleaala in ne vem kaj vse se je še dogajalo takrat. Naenkrat se prikaže pobožna ženica, ki pravi, da se škof bližajo naši vasi in da so župnik rekli, ako se že nečemo udeležiti pro-ceaije, naj se vsaj poskrijemo in utihnemo, da ne'bomo delali sramote ob prihodu škofa. Goatilničar in župnik se nista preveč dobro razumela. Gostilničar je videl, da je zdaj prilika, da župniku "eno zagode". In tako je nam mladim dal Štefan vina in rekel, naj na ves glas zapojemo, kadar bo Škof prišel mimo. In tako se je tudi zgodilo. Zapeli smo tisto: "Vsak fantič ima ljubico, fajmošter pa kuharico . . ." Skof nas je lahko ra- SLiMPRiI^ zumel. In tako se ni ustavil v naši vasi, da bi ji pustil blagoslov. To ga je tako ujazilo, da nas je dal v Domoljub, potem pa ga ni bilo pet let v nafto faio bir-mat otrok,—M. Stark. Neereča s novim avtom Puablo. Colo. — V soboto, 4. aprila, je neki Američan, ki je kupil nov avto, povabil Charle-sa Norika, člana društva 21 SN-P J, da jih popelje malo ven iz mesta. Ko so se vračali nazaj v mesto, je skušal preiti drugega avtomobilista, pri tem pa je zgubil kontrolo nad volanom, nakar se je avto trikrat preobrnil in se zopet postavil na kolesa. Rezultat: Američan in njegova žena sta v bolnišnici, Charles Norik je pobit - na glavi, njegova- žena ima prebito lobanjo in notranje poškodbe, njun mladoletni sinček pa ima obe roki zlomljeni in rebru—Pechatk. Spomini iz mladih lat Elissbeth, N. J. — Ko smo bili še v stari domovini, smo imeli vesele praznike, posebno o veliki noči, ko je bilo že vse v cvetju in zelenju. Vojaki in študentje so prišli domov na počitnice za teden dni in tako smo se zopet na vasi srečali na veliko nedeljo. Me dekleta smo navadno vedno prepevale. Naša voditeljico je bila Anica Lovrin, sestra znanega profesorja Jan-kota Loyrina v Londonu. Anica je prevzela posestvo od Jankota, ki je študiral v šolah in prihajal ob praznikih domov. Bila je polna veselja in prvovrstna pevka v eerkvenem .zboru v Semiču. Pela je prvi ak~dru-gi glas, to je sopran ali alt. Tudi učila se je dobro, kot njen brat Janko. Ob nedeljah smo navadno vedno skupaj zapele in tudi fantje so se nam pridružili s svojimi glasovL, In tako je bilo pri nas doma vedno veselje. Nekoč smo šle dekleta, 12 po številu, v "maškare" na svatbo. Tam so bili tudi trije duhovniki. 2upnik je bil najbolj radoveden, od kod so ta dekleta: ce so domačinke ali oddaljene. Me smo se držale moško. Na rokah smo imele rokavice, na obrazih maske in lepo obleko. Med nami se je Anica najbolj bala, da nas bi spoznali, ker je hodila k petju v cerkev. Ampak župnik ni izvedel nič, kdo smo. Svatje pa so nas spoznali, ker smo z njimi plesalč. Kaplana sta še rekla, naj dekleta le plešejo, ker nista bila nasptotna "maška-ram". Večkrat smo skupaj stregle tudi v gostilni j>rl Ivanu Hluparju, ki je imel tudi mlin in žago. Bil je prvi, ki je v Beli Krifjini postavil elektrarno za žago in mlin. Ko je dobil motor, ga je prišel župnik iz Semiča blagoslovit. Takrat je bila velika plesna veselica. Ravno so gostje plesali v sobi, ko je prišel župnik, da blagoslovi motor in elektrarno. Po svojem opravilu je odšel domov, mi smo pa stregli gostom vso noč. Igrala sta dva domača muzikanta, eden na harmoniko, drugi na klarinet. Tako smo v naši vasi dobili elektriko. Hlupar je s svojo e-lektrarno mnogo pomagal vaš-čanom, da so lahko delali v jeseni tudi ob večerih. Posebno je mnogo pomagala velika žarnica sredi vasi. ' Pri Hluparjcvem mlinu je bil tudi velik izvirek vode. Tam ob Člani posadka angleška podmornice, Id je dospela v domačo po uspešnih operacijah preti oelščntm ladjam na Sredozemska morju. pečini je bila voda v strugi tako globoka, da je niso mogli izmeriti do dna. Bila je čisto zelena, pozimi gorka, poleti pa tako mrzla, da jo je bilo težko piti. Kadar je bila nevihta ali dolgo deževje, je izpod pečinei prišla umazana voda, drugače pa je bila vedno čista. Stari ljudje so govorili, da prihaja izpod gor-janskih hribov. Tok potoka je bil močan, da je gnal štiri velike mline po vrsti. Ti mlini so stalno obratovali in menda še tudi. Voda je globoka vseskozi do Kloštra. Tam se steka skupaj v Lahinjo, ki prihaja iz Črnomlja skozi Gradac. Reka se tukaj zelo razširi. Skupaj se potem stekata v Kolpo, ki meji Kranjsko in Hrvaško, pri Zagrebu pa se steka v Savo. Sava je v Zagrebu že zelo velika. Agnes Paaarich. Slika kaša a vina delavce na maanem shod« V Defeat t* na katerem ao sahtevall poepeftttev rr-ureditve avtnik tovarn aa peaduketjo bojne oprema. S pota s "Dne 7. aprila je dan ne le črnih oblak, ki so nad nami . . ." Te besede je izrekel ob grobovih Lundra in Adamiča leta 1908 župan mesta Ljubljane blagi mož Tavčar. Njegove besede se dajo aplicirati tudi na to, kar se je zgodilo v Sloveniji in Jugoslaviji pred enim letom1— 6. a-prila 1941. Dahneš niso le črni oblaki nad Slovenijo, pač pa t^-mna noč kot v grobu . . . Ali pride dan vstajenja--- V lepih dnevih pred veliko nočjo sem šel kot ljubitelj narave in gazil v severnih krajih Dulu-tha mehki sneg ter nabiral lepe mačice s prvo zelenega vrbovja. Kot vznenaden sem začul ro-bina (kosa), ki se mi je zdel kot prvi klic pomladi. Z zanimanjem sem opazoval drevo, na katerem Je žvrgolel rdečeprsni samec. Kot bi trenil se je spustil v goščavo, kjer je imel lansko leto svoje mladiče, kot bi se rado val svojega doma. (Ptiči navadno ne gnezdijo v starih, pač pa si na-rede novo gnezdo.) Premišljujem o tem in onem v malem gozdiču v Villi Schola-stici štiri milje nad Duluthom, kjer urejujem svojo obširno zbirko in posljam Slovenskemu muzeju v Cleveland.O. Kar nisem dobil med mojim narodom, sem dobil tukaj, kjer uživam vso gostoljubnost, da lahko opravljam to delo. In stvar je deloma u-ravnana kljub napadom in zaprekam. katere sem imel v raznih izložbah, kjer se mi je mnogo stvari izgubilo, ali pa so bile: za šalo ali drugače — ukradene. To naj bo v opomin onim. ki še žlobudrajo o nekaki tatvini. Rojakom svetujem, naj ne me-! čejo proč slovenskih listov, pač i pa jih spravljajte skupaj od celega leta. Ko zopet posije solnce svobode na našo rodno grudo, jih pa pošljite tja. Tudi za zbiranje ponoči pride vstajenje, »ploh I vstajenje Slovenije in vsega slo-, vanstva, ki mu je nacijski tevto-nizem zapisal pogin. Da. naj se; zdramijo vsi oni brezbrižneži in t nsj si zapomnijo, da bije zadnji i dan k vstsjenju Slovenije. Če ne bomo skupno pripravljeni. či- gsvs bo krivda?--- Matija Pogorele. Posledica "Jltterbuga Cleveland. — Ker me je bolezen položila v posteljo na veliki četrtek in petek. *em »e zakasnil z mojim poročilom o plesalcih "jltterbuga'*. Ampak na velikonočno nedeljo sem bil že! iz postelje ob štirih zjutraj in šel na pnevažanje onih. ki ljobijo jutranje cerkveno opravilo Am-i pali upam, da vas bo še precej J ki vas bo zanimalo, kako se še — "jitterbug". / "Jitter" menda pomeni, da trese, miga, vznemirja in va pošilja vroče ali pa mrzle po telesu. To je menda nervoznih ljudi. In "bug"je želka ali golazen, ki tudi mi kadar se plazi ali gre. In na take plese, kjer se mi in trese, kaj rade zahajajo nd tera naša dekleta, ker pravijo, je "jitters lots of fun". Bo m da že res, da je "fun", doki gre predaleč. Ampak pri Clevelandu je šlo predaleč in n katert» so se pri "džiterjih" n lezle bolezni, sedaj se pa joki in z njimi vred tudi njih mar ker niso vedele, kam njih ho ke pohajajo na "jitterburg". Tri od skupine terih se smatra, | jo v nemoralne namene, so re komaj 14 do 17 let. Stareji ki je morala enkrat že pob« niti v Detroit in potem v C cago, ima 19 let. In ta se Chicagu naznanila policiji in potem vrnila v Cleveland, kj bo zdaj nastopila kot priča p ti desetim moškim, od kate je osem črncev, s katerimi je pajdašila. Kakor je razvidno iz poroi so bile vse štiri vzgojene v I ko zvanih "boljših krogih", i njih imena niso bila do zdaj "objavljena v listih, dočim sob ške celo » fotografirali in nave njih imena z naslovi vred. | seveda zanikajo obdolžitve. Kar se tiče mladenk, ki še so dopolnile 18. leta, ima q zadevo v rokah mladinsko sa šče, ki zdaj to afero preis* Vse štiri so belopoltne. zato sedaj velika senzacija in "t stna novica" za nase mefciK časopisje. Neki dopisnik je.« zoril uredništvo Cleveland sa, da je vse bolj tiho. kadar lopoltni moški zlorabi zar deklino; sedaj pa je prava v časopisih, da se uprizori vraštvo med zamorskim in k poltnim plemenom. In b)» tako. Zgodilo se je, da je 8 izginilo 16-letno dekle ii Clevelanda. Mati je t« nila policiji. Dne 15. marca je bila druga deklina v niči. Materi je izročila naj ga da na pošto. Ampak mesto da bi pism« vrgl« v ni nabiralnik, «a je mati in prebrala in tako dogni se hoče njena hči sestati z nastletnim dekletom kakor pride iz bolnišnice. Ker w hotela poslušati mater, ki P skušala pregovoriti, naj haja pozno zvečer »n i**UJ« doma. je zadevo naznani^ ciji. Taja Uročila vso^ skemu policijskemu *- gacija v Genovi je bo takoj sapust.1» kflTftJ-l ji bo antanta kaj d.»*»» r^r.JEK. 13. APRILA podjarmljene ■M v JUGOSLOVAN staskih krajih pod ITALIJO Ntw York. 6. aprila. - "Na- Cniti" poroča direktno iz Llijanskih protifašističnih -» vi- "po padcu Jugoslavije so itali-ke 0blasti izbrale v Crai go-[Hdbor, katerega dolžnost je iU iti v Rim in ponuditi črno-orsko kneževsko krono osebi, ki , jo izbral italijanski kralj. Od-™or nikdar ni dospel do Rima. Večer pred odhodom so nekatere ane odbora Črnogorci ubili, jih pa oblasti pri najboljši ji niso mogle najti, ker so .¿ali, boječ se, ds jih ne za-,e ista usoda. Počasi je sko-ij vse ozemlje Črne gore pre-, nazaj v roke domačinov. Ce-ije, glavno mesto dežele, so I-¡jani morali neštetokrat za-jmati, ker so jim ga rodolju-, in uporniki iztrgali iz rok. V Albaniji, kjer so vse, kar je Jo količkaj vrednega, < pobral» no, gen. Cavallero in njegov Jacomoni, je prebivalstvo so-no razpoloženo. Izjave o u-jsti so vse bile izsiljene. Ta poročajo, da so nekemu viso-nu duhovniku dali na izbiro, se javno izreče za fašizem pa ga bodo naučili z nožem. Sč čudnega, da se je odločil za ■vo iti manj boloče zlo. Alban-so ostali povsem hladni spričo ljučitve prejšnjih jugoslo-kih predelov srednje Srbije so jo blagoslovili Nemci in si pridržali pravico do izkoriš-ija rudnikov, edinega zakla ki ga je tam mogoče najti. Dalmatinski Hrvati so zailta jane trd oreh. Fašisti so upali, jim nadzorstvo nad mikjoti atskimi kmeti in ribiči ne delalo preglavic. Vojaštvo, ao ga najprej poslali v notra , je zadelo ob take težave, ao ga morali pomnožiti. Mne-domačini so izginili v divjino larskih Alp in se pridružili nikom, ki delujejo v južni i. Številne smrtne obsodbe ibivalstva niso mogle u-ašiti. Noben italijanski urad-lik si ne upa zapustiti prietaniš-ih mest brez spremstva. Leto m po padcu Jugoslavije še ni oteklo, a dalmatinski Hrvati so Cističnim oblastim izdatno po-azali moč odpora. "V Največje presenečenje pa so npravili Slovenci. O njth se< mislilo, da so najbolj krotki led vsemi Jugoslovani in zdelo je, da je razdelitev njihovega »Jhnega ozemlja onemogočila »k razvoj uponniškega delovala Pri razkosanju so Nemci obrali dve tretjini ozemlja z gobarskimi in industrijskimi sre Italija je dobila Ljublja-o in predele Krasa v južnoza-odni Sloveniji. A Slovenci se »J bolj odločno upirajo in podajo več preglavic kot se je kdaj moglo domnevati. U-_n'ki «so napadli italijanske "Jaške oddelke zahodno od Je-** ,n Kranja. V zadnjih šti-» mesw,h so fašistične oblasti pritiskati z divjaškim Ui-a breZ uspeha. '01 ^ nemški vojak pripoveduje 7 aprila (ONA-^JIC). ^Mlad nacijski vojak, ujet na bojišču, je pripovedoval v raznih evropskih za- F"* deželah, kjer je bil z TJ1? v°J8ko- O Srbiji, kjer wilan, v jeseni, je rekel: ^ ' le! Upor vsepo- ' «' naše čete so v zadnjem ko smo še bili tsm. ubili ^ 'n jih petnajst ra-BP : toliko fk je fl^ "v0 hl*«> srno moreli pre-Ul"1) smo našli po hi- Knv umf( Ii «k * . -, "ki ■nit naših vojekov. « veda ustrelili sli ET •• taborišče. Nad bombnike. Po-^«»etetja in ne najdete ni-j kamenje in trupls. 'j nič ne pomaga. U-"Iki vatajajo kakor r**ll. Francijo smo [j* pa ne.H ^jjskl radio o juoo-^ hlavui j« BirtL C. B. e. 27. marca) ^ ' Palestina, mej ko je bila tudi Jugoslavija. Donava je bila ta važna cesta med dvema močnima sosedoma — A-stro-Ogrsko in Turčijo. Skoraj tisoč let je bila ta dežela mejni kamen med krščanstvom in mo bamedanstvom. Hitlerjev "veliki nafrt" je bil prodor .skozi Balkan v Irak — toda njegove račune je zmešal čisto nepričakovan odpor Jugoslavije. Ofenziva generala Rommela je odšla po gobe še preden je Hitler mogel zavzeti Grčijo ali napasti Turčijo. Tako mu nič drugega ni preostalo kot napasti Rusijo, s-kakšnim rezultatom, vam je znano. Če prav so dobro vedeli, kaj jih čaka, Jugoslavija ni hotela po gladki poti. Izbrala si je tr-njevo pot mučeništva in časti. Ljudstvo se je dvignilo in vrglo omahljivo vlado. Njihova mesta so sedaj uničena, vasi požgane, polja poteptana, in vendar se bore še naprej. Slavni vrhovni i poveljnik in vojni minister general Draža Mihajlovič je osta drugi člani vlade so v Londonu Prebivalstvo je odšlo v gore kjer se bojuje in napada sovraž nika, izkoriščajoč izkušnje, ki si jih je pridobilo v svoji slavni zgodovini. Tretjino dežele so iztrgali iz rok nacijskim Obrom Jugoslavija je krasna gorata pokrajina, kakor Švica. Njeni prebivalci so vneti ljubitelji svobode. Srbi, Hrvati in Slovenci so se združili v njej leta 1918 in ustanovili državo s 16,000,000 prebivalci. Slovenci so bili trinajst stoletij pod Avstrijo. Obdržali so Svojo kulturo s središčem v 2000 et stari Ljubljani. Hrvati so srednjem veku imeli najpomembnejša razdobja svoje zgodovine. Zlasti so se oblikovala samoupravna mesta ob dalmatinski obali od petnajstega do sedemnajstega stoletja. Srbi so imeli od 12. do 13. stoletja močno samostojno kraljevstvo, potem pa so bili do 10. stoletja pod turškim jarmom. Njihovo mesto Belgrad je postalo 1. 1918 prestolnica Jugoslavije. Vsi trije imajo veliko število znamenitih pesnikov; njihova glavna zabava je glasba. V Ka ç? wyt... 'Sense protides Dollars • /or Defense/" ^ LEAKY radiator # — it often ohijfully ignored To bave it repaired costs little. But repair on the ceikag belo», dani »S*J by dripping water, comes high. Problemi priseljenca Spend pennies to repair the Iwk. Save the dollar* to buy MFBNse savings aoMK. Every household budget—every salary d>eck should go in part for Defense Savings to hrfp defeat the enemies of freedom. nov. Dr. Alojzij Kunič, Jugoslovan po rodu, je ustanovil sira» fonični orkester v Torontu in s tem mnogo prispeval h glasbeni kulturi Kanade". - Čotntki so obkoliti vsa mesta v Boenl ln porušili vse proge! Carigrad, 7. aprila (ICN-JIC). — Poroča se, da so močni četniš-ki oddelki obkolili vsa večja mesta v Bosni, v Jugoslsviji. Vse železniške proge v teh predelih so porušene. V obkoljenih mestih so močne nemške in Italijanske posadke in med njimi ter četniki divjajo ostri boji . Pred nekaj dnevi so sc Nemci hoteli prebiti iz Prijedora in pridružiti močnejšim edinicam. Četniki so jih napadli in pobili ned dvesto nemških častnikov in vojakov. Voznina na čikaiki cestni železnici zvišana Chicago, 11. apr. — Voznina na cestni železnici bo zvišana od sedmih na osem centov 20. aprila, kar pomeni, da bo kompani-ja, ki operira železnico, imela okrog $6,000,000 več dohodkov na leto. Zvišanje voznine je odobrila državna trgovska komisija. Otroci pod dvanajstim letom starosti bodo plačevali štiri cente namesto treh kot doslej. Komisija je pojasnila, da bo zvišanje le začasno. Kompanija bila instruirana, naj lzbolJ„ promet in naroči najmanj 400 novih in modernih vozov in avtobusov. Nemi he zahteve predložene Franciji Istanbul, Turčija, lil apr. ;l Tukajšnji nemški krogi govore o "končnem sporazumu med Nemčijo in Francijo, ki pride, ko slednja izroči vse svoje bojne ladje iitlerju". Zahteve so bile stavljene Pranciji po povratku Fran ze von Pappena, nemškega poslanika, v Ankaro iz Berlins. A-ko bo premier Petain pristal na zahteve, bo Nemčija izpustila vse . _ francoske vojne ujetnike, ki se nadi je okrog 15,000 Jugostove- nshajsjo v nemških taboriščih. Bombna eksplozija v uradu franco* she stranke Vichy, Francijs, 11. apr. — Bomba je eksplodirala v uradu narodne stranke v Toursu in povzročila veliko škodo, toda ranjen ni bil nihče. Predsednik te stranke je Marcel Deat, fašist, ki je bil obstreljen v atentatu v Versaillesu zadnje poletje. V i-stem atentatu je bil renjen tudi Pierre I^eval, glavni zagovornik kooperacije med Francijo in na-cijsko Nemčijo. Policija je bita informirana, da je vrgel bombo v urad neki moški, ko se' je vozil mimo urada ne biciklu. V pral a rt j k: Lani so mi rekli, da ne morem dobiti dnugega papirja, dokler nisem 21 let star. Nedavtao pa so mi rekli, da ge sedaj morem dobiti, dasi sem še le 20 let star. Kaj je res? Odgovor: Naturalizacijski urad je bil mnenja, da tujerodna oseba mora imeti starost 21 let, prodno sme prositi za drugi državljanski papir, eedej pa je odredilo, da, ako ima prvi papir, ki je dve leti star, sme vprašati, čim postane 20 let stare. Kakor poprej; tujerodna oseba pa ne more dobiti prvega papirja, dokler ni 18 let stara. Vprašanje: Turerodec sem, ali moji starš* so me prinesli v Združene države, ko sem bil dete in sem potem vedno ži vel tukaj. Star sem sedaj 16 let Moj oče je bil naturaiizifan leta 1938. Ali sem jez ameriški drža vljsn sli ne? Ako sem, kako morem to dokazati? Odgovor: Da, vi ste ameriški državljan. Vi ste postali a-meriški državljan 1. 1938 vsled očetove naturalizacije. Ako vam je treba dokaza za svoje* držav ljanstvo, je najboljše, da dobite takozvani "certificate of derivative citizenship". Bilo je poprej potrebno biti 21 let star, pred-no je smel kdo prositi za izda nje spričevala derivativnega državljanstva, odkar pa je stopil v veljavo Nationality Act of 1940, ni nikake omejitve na starost. Ker ste mlajši kgt 18 let, bo moral veš oče prositi v vašem imenu in podpisati prošnjo ter zapri seči. Smatra se namreč, ds osebe pod 18. letom starosti ne mere položiti pravo vel javno prisege. Vprašanje: Postal sem ameriški državljan vsled očetove naturalizecije!. 1937, ker sem bil pod starostjo 21 let, ko je on postal državljan in sem iivel tukaj delj kot pet let, kakor je sa kon poprej zahteval. Namera vam iti v drugo mesto in pričakujem dobiti dele v obrambni in duetrtjt. Moral bom dokaseti, da sem drževljan. Moj oče ne mara, da M vzel s seboj njegovo državljansko spričevalo. AH je megofte, de bi dobil prepis iste-ge, osiroms da ei dam napraviti fotografično kopijo istega? Odgovor: NI, absolutno NE. Prepis spričevanja more bi tadan le pravemu imejitelju, temu očetu, in to le tedaj, ako e bilo izvirno spričevalo izgub-jeno ali uničeno. Fotografirati natureMzacijeko spričevalo pa je hudodelstvo in je podvrženo strogi kasni. Vprešanjo: Moj mož je Melaleke mah ob svojem mrtvem pttoku. ki so ga ubile Japonske bombo v Slngaporu. Ali sta naročeni na dnevnik "Prosvoio"? Pedptralle svoj Uell U. S. Census Bureau, Washington, D. C., in je prav mogoče, da od njih dobite dokax o njegovem ameriškem rojstvu. Census Bu reau bo zahteval nekatere iden tifikacijske informacije o vašem m pošlje t . Ker se rodil i. 1892, je bil bržkono naveden v ljudskem Štetju 1. 1900 al I. 1910 s podatkom o rojstvu. Vprašanje: Potrebujem rojstno spričevalo, ali mi je nemogoče dobiti ga iz starega kra ja vsled vojne. Znam pa. da vis da *Združenih držav ima moje rojstno spričevanje nekje, sa, sem dala dva prepisa istega ameriškemu konzulu, ko sem prišla sem 1. 1931. Mislite, da mi bodo dali en prepis istega? Odgovor: Dobiti morete fotostatistično kopijo svojega rojstnega spričevala od Certifications Branch, Immigration and Naturalization Service, Department of Justice, Wsshington, D. C. Dokumenti vsake osebe, pri-puščene kot priseljenec od l. julij* 1924 naprej, so v spisih tega urada in med listinami je rojstno spričevalo, spričevalo o dobrem obnašanju in vsi drugi dokumenti, ki jih je priseljenec izročil ameriškemu konzulu, ko je prosil za priseljeniško vizo. Vsak priseljenec more ¿obiti fotosta-tičnl prepis vsakega takegs dokumenta, sko piše ns ta Certi-fications Branch. Za prepis se računa gotovs pristojbins: naj« manjša je 50 centov ln dodatno st računa po en dolar za uradno potrditev prepise. — Councll—Flla. nI obredi za one, ki se jih hočejo udeležiti. Popolna odgovornost za vzdrževanje reda v središču Owens Valley bo na prebivalcih samih. Nekaj regulacij bo javno nalepljenih .vštevši pravilo, da kdorkoli zapusti rezervacijo, ne bo nazaj pripuščen. Owens Valley bo služila kot vzorec za druga evakuacijska središča, ki se ustanovijo za e vakulrancc.—Common Councll -Pita Postopanje v dolini Owens ameriški državljan po rojstvu — odrt se je i. 1892 — in jaz bi rada prosila za drugi papir brez prvega papirja kot žena držav jena. On pa nima nika koga rojstnega spričevals, niti kakege drugege dokazilo o svojem roj stvu v Ameriki Ksj nej sto-risn? Odgovor: Ako ima vaš mož dve starejša sorodnike sli prije«sl)a, ki znsta. kdsj in kje je rodil, priskrbite si njune zepriseženi izjsvi (affidavits) v tem smislu. Drugače pišite ne Od deleč različno od diktatorskih metod internscije sovražnih lnozemcev za životarjenje v brezdelju zs bodljivimi žicami je emeriško postopenje istih v brigade ze prisilno delo, kot ae to vrši v dolini Owens, California. Jimmy Captallo. člen »oita ^mm me, maj- jimmy ---—.. T' „„_, . r .... I «lavni cesti med »e pododmirsl 1. C. IWao ^usedoma — ta- pred določenim čaeem v ledjedeUücl »eettle-Toeomo NP^f ceep. Dofte pet Odločitev, de se izvede eva kuacija ne zapadni obali, je pri nesla mnogo problemov, prvi is med katerih je bil, kam naj se eprevijo ti evekuirsni (izgnsni) inosemci. Čssnlki vojske In ci vilni uradniki so proučevali to vprašenje in posebni odbori so prepotovsli zepedne drševe, da poiščejo primerne mesta se preselitev. Sklenilo se je, ds se postavijo središče ze eprojemenje in pri pravljenje, kjer bi evakuirenci mogli ostati začaeno, dokler ne bi mogli biti zopet nesoljeni kje drugje do konce vojne. Teserjl so se sprsvili ns delo, ds fsbriško izdelans stanovanja, jedilnice, zabavišča, pralnic? In stranišča brzo dovršijo v dolini Owens, dočim je vojska pospešila evakuacijo s tem, de Je prcvzels dirkališča, razatavt^a in druga primerne mosta, de stalijo kot prve središča sa shajenje evakul-rencev. Owens Veltay, nejnovejšr— "boom town" Ceiiforntje, je nsj-boljši zgled, keko ee je izvršila prve eli prostovoljna fese jepoo-ske evakuacije s zepedne obšli. Prostor kekih 6,000 ekrov v dolini Owens bo začaeno bi vsi išče vkej 10.000 Jeponeev. trobivsl-d dobijo dele, nekateri t>odo detail ne njivah drugi bodo oprsv-Ijall tovarno za konserv« drugi bodo izdelovali pohištvo ze o-prem I j en je njihovih stanova« j. Namere v s se preskrbeli obširen zebevni vsporod, vMrvši ha ir In druge šport« In razkazovanje kinematagrafičnih Glasovi iz naselbin (Nadaljvvanjd s I. strani.) cox, Virginiji Oaks ln Virgmljl Huston. In tako se Je pričela preiska va, kam dekleta zahajajo in s *om se zabavajo, Eno takih za-tavelišč je Lindsay's Sky Bar, kamor zahajajo srednješolci in višješolci, ki imajo veliko navdušenje do "jltterbuga". Tam so sevede povedali, da so dekline večkrst videli, todu kar se tiče kekšne nemorslnostl, ne mo« rejo nič reči o njih. Potem so »olicistinje izvedele, da so dekline večkrat prejemale telefonske klice od moških is nočnega klube na Cedar ave. Pozneje je v okolici East 107 st. in Euclid eve, povedal neki mladeniča da e v 1 «-letno mladenko zainteresiran zamorski bartender v gostilni Pepper Pot in da so to mladenko tudi videli v družbi neke znane prostitutke in njenega spremljevalca. Ko se Je izgineta mladi nk« vr nils domov, je prišle v klešče po* licije. Pa je pričela "kašljeti1 in se izpovedovati, kod se je kie tila in s kom je bila v stikih, da se Je nalezna bolezni in da J je "on" plačeval ze zdravljenje nalezljive bolezni. Tako so potem sledile aretacije. Da se ta senzscija še bolj is* popolni, smo 6, aprila zopet či-tali tole: "Police woman says her son is innocent in jitterbug cese ,H Torej polleistinja Mildred Wilcox mora aedaj Javno zegoverjeti svojege sins, da je nedolžen. Ampak 17-letno dekle pravi in I9-Miia deklina to potrdi, de so bili skupsj ns furmi liennyjs Meeona v okraju Geeu ge in bili tudi v gledališču. Ko je 17-lvtno deklo omenilo Phtla Wilroxa, ulna Ml Id mir Wilcox je mrs. policsj bsje kar omedlele. Vssj tsko pravi časopis. Sedaj je pa tudi huda in prsvi, da bo tožile, če se bo kaj govorile, kar ni resnica. (Nas ne bo tožils, ker ta dopisnik le ponovi, ker je bilo že zapisano.) Jutri, 8. aprila, bo sodišče odločevalo, kaj naj se stori s temi grešniesmi, katere sodišče sina tre, da še niso *relc, da bi smele grešiti. Seveda ta dopisnik ne ve, koliko je bila stars Eva, ko je grešile z Adamom, Ce bo čas dopuščal, se bomo še kaj oogovorili o takih senze-cljsh Matere, bodita vesele, če vsše hčerke ne plešejo "jittar> buge". Frank Barbll. polka muzikani. I Ustanovi se ljudeka in srednje šola in ob nedeljah bodo ottkve- Probu)on|s nsrave In drugo »outhvlow. Ps. — Velikonočni prazniki so minili Narava se lirebuje In rezveseljuje »r< s ato» nh in mlsdih NI lepšegs kot je pomlsdenski čea Tlčkl pojo, ro žice cveto, hribi In livade pa ae odevejo v zelenje. Spominjam se mlsdih let, ko amn mladi fsntje v pomlsdsrv aklh nočeh ns vssi prnpevell lepe pesmi, dekleta s«» rtes pa pri oknih postušele Ampak "ml slim, da je v našiti rodnih krajih aedsj malo fantov, da bi prepeval! slovenake pesmi, ker sta jih Hitler In Museolini pognala na vse vetrove, sli pa v norišnico. Ampak vsaka reč le nekaj časa trpi, kot pravi star pregovor, in tako bo tudi s Hitlerjem. Saj jih dobro dobiva po grbi v Rusiji. Poročati tudi želim, da Ima naše društvo SNPJ že štiri člane pri vojakih. To so Joseph Pursuti, Anton Tutvn in brata Anton ln Frank Urbančlč. V sluftbl Strica Sama pa su še tudi drugI, ki niso naši člani, nekateri pa še čakajo, da jih pokličejo. Omenim naj tudi, da bo naše društvo imelo vesplico 18. a-prita, ki |e tudi kupilo za $100 obrambnih bondov. Tudi posamezni člani in članice dobro kupujejo te bonde in znamke. Čim več bo naše vlada dobila denarja od svojega ljudstva tem prej bo Hitjer premugan. Bratje in sestre, vas torej poziven), da se vsi udeležite te naše veselice, Jcer gre ves prebitek v društveno blagajno. Prošena so tudi sosednja društva, da nas poselijo. Godbe bo izvrstna — Frank Martinčičev trio is Ca-nonsburge. Oni teko zaigrajo, da moraš plesati, čeprav imaš samo eno nogo. Torej kličem Vsem ne veselo svidenje its naši veselici 18. aprila. Jokn Jobksr. Pro tea tir a Sen Diego. Cel. — Podpisani, kot član jednote ln naročnik dnevnika Prosvote, zahtevam od u-rudnika zadoščenje radi nesramnega his ten ja odlične organizacije Technocracy, Inc. Kakor že veste, sem Član te organizacije tudi jaz in Še nekaj drugih zavednih Slovencev. Ali tehnokracija blati ita tako nesramen način socialiste? Nikakor ne! Mi vas spoštujemo, o-ziroma precej pomilujemo. Dandanes ni še nihče popoten ln tudi nikoli ne bo. Ce tehnokracija ro-govili proti sestavi Zdrušenih držav, prosim, dokažite —> lahko tudi mr. Dlesu. Dokažite tudi. če «mo nasprotni izobrazbi in dobrobltju vsega delavstva! Zakaj napadate Howsrda Scotia s nezmotljivim "firarjern"? Priporočal bi vam, da vzameta metlo in najprej počistite pred svojim lastnim pragom. Melt A. Turk. For VICTORY BUY II N I T IC I» •TATE* »«rKNtk BONDS HTA M PS SSO.................. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so vsi dru4lv.nl tajniki ta lajni«« ta t leni. ki )lk društva Is valijo v ta avrh«. Naši nastavljeni lokalni ta pot«< valnl ■astopnlkl se d«leten« okra)« Berber Ich m Milwaukee. sa Ctaeeleod. Louie Wie. ta Anten Janko vlek. Ohl« In ok«ii««. Andrej Plrls I« Elf. frank K lun Is ChUholoi«. Minn, so ChU hol m ta e kolin«, Prenk Cvet«« is TU« HUI. Pa. se Is Libverr Pe.. ae J«kn Znrnlk M D«*eU te oll eeentnik eem psllj« • dlreklen Usta PRO0VKTA têt? So LmwméÊÊ» Aee~ UL ZUPAN ŽAGAR SLAVKO SLAVEC (Se nadaljuje.) "Manjka, manjka le to in ono," se je smehljal Štefan in nalival gostom. "Kdor išče, najde. Nekaj smo že našli, nekaj še bomo." Iz pivniških pogovorov je dognal, da je v Brdačevi kolibi nekaj gostilniškega pohištva. Nekega večera vzame klobuk in jo mahne k Brdaču "Dober večer," pozdravi in strelja z očmi po kolibi. "O, ti?" odzdravi Brdač. "Kako, kako?" 'Tako, tako/' skomizga Štefan. "Gledam, kako si si uredil." "Za silo, za silo kakor vsi. Sedi." "Na svojih stolicah bom sedel rajši doma." Štefan prime prvo stolico in si jo v rokah ogleduje od vseh strani, zgoraj in spodaj. "Prav take so bile moje," reče nato. "Take — pa ne te," zamrmra Brdač. "Ne rečem, da niso bile prav te," podvomi Štefan. Prime še eno, obrne jo narobe in pokate zarezano znamenje spodaj: "Za to prisežem, da je moja. Te štiri so moje." # Zloži jih drugo ns drugo in jih dvigne, da odide z njimi. "Ne pustim. Kaj si izmišljuješ?" zarenči Brdač. "Moje so," vztraja oni. "Na, če so tvoje!" Brdač prime eno in zamahne. Štefan se umakne in obstekli. "Ne, Janez, ne!" miri žena Brdača in se z otroki stisks v kot Zdaj popade tudi Štefan svojo stolico. 'Ti boš mene?" zavpije in zamahne. "S pohištvom, ki Si mi ga pokradel?" Moža se spoprimeta. Stol i šč a hreščijo in se lomijo v zraku. Koliba se trese in bobni. Žena in otroci vreščijo in se rinejo k izhodu. Krč-msrju se pocedi topla kri čez lice. "Na, na!M kriči. Zgrabi daljši, gorjačasti oce-pek pri ognjišču in udriha z njim, kakor obseden, dokler se Brdač ne zgrudi. Naloži si stoli-ce in jih odnese. Vso noč je Brdačka močila moža. Drugo jutro je šla k županu in ovadila krčmarja. Žagar je odšel nemudoma z njo. "Tako ga je? Radi par stolic?" se je prepa-del ob hropečem Brdaču Ranjenca je dal odpeljati v mesto, ranilca je izročil pravici. "Zdaj se mi bodo še sami pobijali, kolikor jih ni vojna pobrala," je tožil tajniku.' "Prav mu je, Brdaču," je menil ta. "On je ščuval proti vašemu razglasu. On si je največ nagrabil. Bog ve, koliko je prodal, preden smo vse popisali. Pravijo, da je vozil tudi v mesto in prodajal, kakor bi bilo njegovo. Prav mu je." "Ne govorite tako," je prosil Žagar. "Siromaki smo vsi vkup. Božja roka nas je udarila in nas še zmerom tepe." Kolibe so rastle ls groblje in izpremlnjale vasi lice. Ena je vstala tudi na Žagarjevem dvorišču. Žagar se je odpeljal k družini in jo vabil domov." "še malo počakajmo," je rekla županja. "Tínica je Še prerahla. Zmerom pokašljuje. Zima v baraki — hudo bo sanjo. Zdravnik ji zapisuje jajca in mleko. To dobimo oboje. Tam nimajo še ljudje ne krav ne kokoši." "Pa počakajte," ae je vdal Žagar. "Da bi le kmalu ozdravela! Delo doma kar vpije, kje so ljudje, da ga opravijo. Ce sdaj ne pripravimo njiv in orodja, bomo spomladi težko sejali." Sam se je vrnil v vas, sam je pospravljal dom, kopal, sekal in koval, kolikor so mu županski posli to dopuščali. Kadar ni bilo nujnega dela za občino, so si tudi posamezniki za majhno odškodnino in hrano lahko najeli katerega izmed sedmih ujetnikov. Oborožena straža je prišla zjutraj z možem h kmetu, oborožena straža ga je zvečer odvedla k drugim ujetnikom v skupno barako spat. Ujetnikom je bilo tako delo všeč. Bili so bolj prosti, brez puške /in bodala za petami. Nekateri so se privadili domači govorici. En sam je v taki svobodi pobegnil. Ostala šestori-ca je bila videti zadovoljna. Žagar si je za nekaj dni najel Napolitanca. V popisu tega moža srednje rasti in zagorele polti, s črno, kratko pristriženo brado in po čelu visečimi lasmi je stalo, da zna tudi zidati. Najbolj potreben se je zdel Žagarju hlev. Brez živine ne bo mogoče spomladi orsti in sejati. Brez hleva pa ni mogoče imeti živine. V grob-ljl prejšnjega skednja in hlevov je bilo zadosti kamenja za štiri preproste, navadne zidove. * Napolltanec je bil pri delu precej zgovoren^ Najrajši je opletal z Jiapolitanščino. Malo je' znal besed, ki bi jih bil Žagar razumel, in še te je čudno zvijal in mečkal med zobmi. Prve dni sta govorila največ na pokaže. Pozneje se je Žagar naučil nekaj ujetnikovih besed, nekaj si je Napolltanec zapomnil Žagarjevih, tako da sta se za silo razumela. O svojih usodah je Napolltanec povedal, da so gs ujeli v zasneženih tirolskih gorah. "Sneg, sneg! In gore, gore — take, take!" je vpil v svojem jeziku, štorklja! pred hlevom po dvorišču in krilil z rokami okrog sebe in proti nebu, da se je moral Žagar njegovi živahnosti nehote nasmehniti. Doma — je pravil — je zapustil mlado ženo in dva otročiča. Po taboriščih je najbolj trpel radi mraza. Tudi stradal je včasih. Prepričan je bil, da njegova domovina v tej vojni zmaga in bo njegovega ujetništva kmalu konec. Ko je bil hlev pokrit, je Žagar pripravil skromno pogoščenje. Iz gostilne je dal prinesti jedi in vina. Napolltanec je jedel molče. Nato je trčil z Žagarjem in odpil počasi, kakor bi pokušal. Zamlaskal je rahlo z jezikom in rekel: , "Dobro je, a naše je boljše, bolj ognjeno." Žagar se je zdrznil. Oči so se mu izbulile in zapičil jih je v svojega gosta, kakor bi ga hotel prebosti. v "Da, oče, naše je boljše," je rekel mimo gost in še enkrat nagnil čašo. Njegov pogled se je vdano in pokojno meril z Žagarjevim. Žagarja je v teh in v prejšnjih ujetnikovih besedah presunil povsem izpremenjeni glas in čista domača govorica, kakor bi se bil iz Napolitanca oglaail nekdo dragi. > "Ali si ali nisi?" se je izvilo Žagarju strahotna. "Sem, oče," je odvrnil gost mirno. "Vse to je le krinka," je pokazsl po sebi. "Ivan! Kako moreš biti tak?" Veselje in žalost sta Žagarju trgala glas. v ' "Tako," je skomizgnil ujetnik, ki je mahoma pozabil svojo nspolitanščino. "Če sem se poprej nekdaj res pregrešil nad domom in ga pomagal rušiti, ae tdaj pokorim ln vam ga pomagam graditi. Nekdanji nepravi Tinkatonka se je prelevil v ujetega Napolitanca. Kakor vidite, je še nekaj pravice na svetu." "Ali sa očeta nimaš srca," je mehko oponesel Žagar, vstal od mize in objel svojega gosta. (Konec prihodnjič) Dvonožec Naravoslovne pravljice Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje.) ENAJSTO POGLAVJE Mnogo let posnele Mnogo, mnogo let, stoletij in 'iHočletij je bilo poteklo In ni bilo več v gozdu, v vrt»-< i h deželah, kjei solnce topleje ^Ije «te> gostejše pada In vse ž!« vaii m rastline boljše uspevajo, kei jim rimu ne more škodovati Hilo je v neki veliki vasi v Ju- landlji In kei je bil tavno semenj, je bita vas polna ljudi in živine Povsod ao bili nastavljeni 4«»ton, v katetih so se prodajali leaeni reviji, lepenk «sta poeoda sled* kartje igrače in veekovratna navlaka Tu ao htll šotori, kjer se je točilo pivo In druge pijače, med drugimi tudi velik šotor /a ples Potem an ae nahajali še tu kaj theatrum mondi. dvs vrtiljaka. šotor v katerem se je ka rala najdehelejle davne eveta. ln drugi, v katerem se )e moglo za dvajset vinarjev videli majhnega palčka. Razven tega je bil tu šotor z belimi mlširni, kakor tudi boljše gledališče. In mnogo lajn, ki so razglašale svoje melodije zmedeno druga preko druge, tako da se ni razumelo besede, pijsnih kmetov in dečkov, ki ao uganjali vsakršne norčarije. Ali na sredi trga je bilo v velikem šotoru hranjeno najisvan-rednejše. Tudi to se je moglo videti za petindvajset vinarjev; in kdor je hotel vedeti, kaj je bilo, poslušal je samo moža. ki je stal pred šotorom tn klical s hrt-pavim «lasom "Prosim lepo. gospoda moja! Samo petindvajset vtnarjev za >d rast le in za otroke polovico. Tukaj vidite nekaj, čeeer le tu m bilo videti; sicer pa ae je karalo pred kralji in visoko gospodo v nega sveta. Sam je kralj, kogar Imam čast vam predstaviti — kralj živali, gospoda moja. strašni lev živi v notranji A-fnki tn je tako močan, da more pobttt s enim udarcem prednje tace vola Vsaki dan použije dva jegnjeta »a saj t rek Ce bi ušel is kletke, pnapravil bi vas vse skupej poprej kot v desetih minutah na drugI svet Alt ni se vam treba beti. goapnda moja. Lev Je saprt v kletki. « močnimi telesnimi šibami Th krvoločna iver se kaže tukaj — petindvajset vtnarjev za odrastle in za o-troke polovico! Prosim lepo, gospoda moja? Hitite, predno je prepozno Nikoli v življenju ne boete videli kaj takega za tako nllko ceno." Tako je kričal mož v enomer. Pred totorom ae je nabrala veli- PROSVETA M (p «f» "Gh* Unde Sam 0 lift i with thrift" RAYON ísbrk» low strmgck i » wtMa vet Never iron afea until it's praaksllf dryer yeeftl laitue the threads sad dw We aí the fsrmeoc foa'tl an bf yaarcsntd hsadliaf of rsjoo la ssrsNss savinos stamm, be foe cut lot Dwnocrscy I ka množica, ki je buleč stala tukaj. Mnogo jih je šlo tudi v šotor. In ko so se zopet vrnili, so pravili okolistoječim o tem, kar so videli. In vedno več jih je šlo notri — cel dolgi dan. V ozadju šotora je stala kletka z levom. Bila je nizka in umazana. Na tleh je ležalo nekoliko nečedne slame poleg par kosti. K občinstvu obrnjena stena je bila iz debelih, zarjavelih železnih (Milic. Čisto zadaj v kotu je ležal lev, glavo na prednih nogah. Zaspano so zrle njegove rumene o-či na ljudi. V zmršeni njegovi grivi je tičala slama; bil je tako suh, da ga je bilo groza videti. Od časa do časa je kašljal votlo in nečedno. Pred kletko je stal klicar z dolgo {Milico v roki in je pripovedoval in razlagal. Sej mar j i so z velikimi očmi opazovali mogočno žival, ki je ležala tako mirno pred njimi. Kakor je bil bolan in onemogel — vendar so videli, da je lev kralj živali. In teklo jim je mrzlo po hrbtu, ko so pomislili, da bi ujeti lev mogel iz-begniti. Ko f» se ni kar nič ganil, je rekel končno nekdo. "Jaz mislim, da je mrtev." Nato je mož, ki je razlagal, vtaknil svojo dolgo palico skozi omrežje in sunil leva v boke. Lev je polagoma obrnil glavo proti njemu in ga pogledal, ne da bi se sicer zganil. Mož pa ga je suval ponovno, tako da je končno vendar skočil pokonci in tako glasno zstulil, da se je zmajal šotor in so ljudje prestrašeno bežali narazen. "Svojega prejšnjega gospodarja je požrl," je pripovedoval mož. "Kupil aem ga od vdove ... sanjari o svoji domovini, kjer je lovil v divjih gozdovih in kjer so ga vse živsli častile in se ga bale. — Zdaj pa morate iti ven, da se nagledajo tudi drugi izvanred-noeti, kakršna se ljudem v tem kraju še ni nudila. Prosim lepo, goepoda moja! Samo petindvajset vinarjev! Kralj gozda, mogočni lev!" Tako se je nadaljevalo do poznega večera. Šele, ko se je trg začel prazniti in ni nikdo več poslušal njegovega kričanja, zaprl je mož vrata šotora in je prešteval denar, ki mu ga je prinesel dan. "Bil je slab dan", je rekel ln gledal nevoljno levo. "Tvoje večerje pravzaprav nlai zaslužil." S temi besedami je zagnal levu majhen kos napol segnitega mesa. Potem je zapustil šotor, zaprl skrbno vrata in odšel v gostilno, kjer je stanoval. Tam je popival do belega dne. Lev pa se ni dotaknil gnilega mesa. Z glavo na prednjih tacah, je ležal in gledal v oljnato svetiljko, ki je visela v šotoru in razprostirala prav slabo svetlobo. Naenkrat je začul glas, dvignil je glavo in se oziral okoli. "Kaj naj zdaj naenkrat niti ponoči nimam miru?" je zaklical. "Samo jaz sem", je odvrnil tih, piskajoč glas. "Po nevedoma so me zaprli tukaj notri. Ven hočem! Ven hočem!- Moja gospa umrje od strahu za menoj." Bil je čisto majhen pes s kra-guljčki za vratom in vezeno odejo na hrbtu. Capljal je in capljal, cvilil, tulil in praskal na vratih, ali nikdo ga ni slišal. Zunaj na trgu je bilo vse tiho. "Moj bog!" je klical lev. "Ti si vendar ¡>es! Toliko vidim. Kakšno strašilo so ljudje napravili iz tebe!" "Ven hočem! Ven hočem!" je žvižgal pes. Lev je bil položil zopet glavo na prednje tace in o-pazoval psa. "Kaj tako žvižgaš?" je rekel. "Saj ti nihče nič noče. Jaz bi te ne mogel požreti, tudi če bi imel željo. Železne palice so močne, moraš vedeti. Začetkom sem stresal zanje, ali zdaj ne več. V kletki moral potovati iz kraja v kraj in se kazati za denar, moram prenašati zasmehovanje in sitna-rije ljudi, jim moram na komando kaj zatuliti, da jih obhaja zona, čeprav vedo, da so varni pred mojimi zobmi." "Izpusti me ven!" je prosil pes. "Ne morem", je odvrnil lev. "Ali tako ubog vendar nisem, kot ti. Jaz sem vsaj proti moji volji tukaj — vjet sem bil v past. Ti pa si šel prostovoljno v službo Dvonožca in si izdal svoje tovariše." "Ne vem, na kaj cikaš", je rekel pes. "Jaz ne vem o nikakem Dvonožcu. Jaz služim pri ljudeh. Moja gospodinja je ugledna baronica, in umrla bo od strahu, če me kmalu ne najde." . "Resda! Ljudje se imenuje— prokleti rod Dvonožca. Vso zemljo je podjarmil. Skoro ni več mesta, kjer bi pošten lev lahko lovil svoj kraljevski lov. Jaz poznam celo zgodbo^,.. v naši rodbini se je podedovala od očeta na sina. Tam zunaj v pustinji, kamor so nas pregnali ljudje, sem zadnji večer predno sem bil vjet, slišal vse. Kako sta prišla Dvo-nožec in njegova žena naga in brez orožja v gozd. Kako ju je moj praded ščitil. In kako sta j>otem živali drugo za drugo prekanila. Samo ti si šel prostovoljno k njima v službo. Druge je vlovil in udomačil in njihovi čuti so v ujetništvu otopeli, da niso več mogle živeti kot proste živali, nego se počutile dobro v robstvu. Konečno je Dvonožec mojega pradeda ubil s svojo sulico . . . Da, da, jaz poznam sramotna zgodbo od A do Ž. "Jaz ne", je izjavil pes. "Tudi mi ni prav nič do tega, da bi jo spoznsl. Vem samo, da imam doma pri svoji gospodinji gorko majhno košarico, in da dobivam imenitno jed in poljube in ljubkovanja! Ven hočem! Domov hočem!" Lev mu ni odgovoril; bavil se je s svojimi mislimi. "Ko ležim tu v kletki svoji, kjer bom kmslu umrl od domo- Keeping the kWatdT: «. • JI Snowbound but alert, the gangway sentry on a British ship is shown at kis post daring a bit of a storm oa the North Atlantic. (Central PraaaJ tožja in kašlja, mi je vsaj v tolažbo videti, kako revni stvori so postali nasledniki Dvonožca. On je bil vznosen in lep — bil je žival! Ta bitja pa ... komaj košček telesa se more videti, tako se zsvijajo v prtove. Dvonožec je skakal po gozdu okoli in plezal na drevesa, imel je vsaj pogum bojevati se ... Strah ljudi pa je razveseljiv, če vstanem in stopim k železnim palicam, ali če tulim. Tresejo se kot trepetlike, če ravno vedo, da sem ubog ujetnik." "Ven hočem! Domov hočem!" je cvilil pes. Lev se je dvignil in se približal mreži. Udarjal je z repom ob svoje suhe bokove in odprl svoje žrelo, tako da so se zobje strašno svetili. Psiček pa se je ob pogledu nanj tresel od strahu. "In ti?" je zaklical lev. "Ha-haha! Rajše ujet lev v kletki kot ubog naročni psiček stare device s kraguljčki in odejo." In {»tem je zatulil tako glasno, da so se v vasi ljudje v posteljah zgenili. Zato se je v ozadju PONDEUEK, 13 apo». kletke vlegel, obrnil sc nT. zaspal. 51 Mali pes pa je cvilil tako \ da je nekdo prišel ,„ J »stil na plano. M (Konec) in go pustil NOTE! Save this copy of PROSVET, It is needed for VICTOR' SAVE ★ All Wist**, if Old R»p ★ Old Rubb« ★ Scrap Metal Turn it over to some Ioq salvage agency SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladaja svoje publikacija ia Is m ne list Prosveta sa koristi tn trebno agitacijo svojih druii* članstva In sa propagando n Ida J- Nikakor pa ne sa propsp drugih podpornih orgaaisodj. 1 ka. organisadja ima obttsjas * glMUo.^ Torej agilatorfoii i sadj In njih društev naj se m i l|alo listu Prosveta TU Qsickist, StfistW« YOU Cas Help Wit M Offense BONDS—STAMP! ; No J TISKARNA S.N.P.. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veeellce Ia shode. vislinlce, časnika, kal koledarja, letake lld. v slovenskem, hrvatskem, slovsikssb Soškem, angleškem Jedka la dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8H.PJ* TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vm poji daje vodstvo tiskarna. Cans ttttijsko delo pm« Pišite pe Infernedle ae naslovi SNPJ PRINTERY «M7-W S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILLI* TEL. ROCKWELL SSM naroČite si dnevnik prosveto it. dva. trt. štiri ali pet Mornartčnl ta laik Prank Knoa poiaenjnje umi ao. na Ust Presvstok SraMae k «SI ssnr aB esšlaas JMI » le pletejo pel mssasmf SLS" ae Jim t» prišteje k narečnim. Torej sedaj d rerom «•» Je Bd psedrag m liane SNPJ. Ud Prosveta Je vaše Uimi- ■ Je v vsaki družini nekdo. Si kš rad šltd Bd vsak PoJaasJU»—Vselej kakor hitro kateri ceh članov preneha biti «se SNPJ, ali če sa preseli proč od družina in bo sshtevsl Mm svoj tadnlk, bode moral tisti član Is dotične družine, ki Je tako skup» naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvniitvu In obenem doplačati dotično vsoto listo Prosveta Ako tep » stori, tedaj mora upravniitvo mita ti datum sa to vsoto nsronu»» Ces» ttatu Prosveta Jot Ea Zdroš. drfteva In Kanade SMS Sa Classe ta Chkne® K I tadnlk In--iN I tednik ta------J^ J ta*dka ta--------ms I tednika J—^ »jI Ze Evrope Je....................SOBO spodnji kupon, prliošifte potrebi v pismu In d naročile Preeeeto. Bat. ki Je rata deasrü * PROSVETA. SNPJ. IIL II Aon. • pešUJam naročnino m lisi Prosveto eeoto I ___________________L.ČL Breites H Ustavila ta ga pripišite k asoji earotelnt od