Izhaja v Trstu
TsaKo sjdoId oroluitiie.
Rokopisi se.ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Oredništvo in npravništvo
ul. del Lavatoio št. I, I.
i TELEFON 18-67.
A-------------------k.
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Nar očnina za celo leto K '4-—; za |K>1 leta in za četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu.
Trjiičenje naših tovariše! v Ajdovščini, ali Me tena tinaln toneč?
Menda ga ni kraja Sirom slovenske domovine, da, lahko rečemo širom avstrijske državne polovice, kjer morajo delavci prenašati razmere, ki jih morajo prenašati v Ajdovščini. Sužnji v službi, sužnji v javnem živlienju, suž oji pri domačem ognjišču. To je žalostna, vnebovpijoča sinteza tr-pinskega življenja naših tovarišev v Ajdovščini. Ali ne spada tudi Ajdovščina v vrste civilizirane Avstrije ? Ali ni tudi v Ajdovščini prodrlo Spoznanje najelementarnejše socijalne pravieiho6ti, ki nujno zahteva spoštovanje delovca kot sočloveka, ki po izvršeni službi itna pravico do svobode, do vporabljenja prostega časa v svrbe, ki so mu všeč? Ne. Vse te pr rojene pravice se priznavajo dane^, ko se dan za dnevom ustanavljajo društva v obrambo živali, živinam, to se pa še danes noča priznati domačim delavcem v Ajd vščini. Naši tovariši v Ajdovščini niso samo sužnji, oni so — po mnenju vodstva predilnice — živali, ki morajo za drobtinico pridno delati in pridno ubogati. Za mašine v predilnici se ima sicer veliko usmiljenja, skrbi se, da bi se vsled prekomernega dela ne pokvarile, za domačega delavca m ne vsmiljenja ne srca, isti naj dela dokler gre, če pa ne gre, potem naj crkne pred inašmo, kakor se je to i godilo v minul h dneh.
Ali bode temu kmalu konec? Razmere silijo v to. Oglejmo si jih en trenutek. IV; tem pa izjavljeni'-', da nočemo opisati vse novodobne lopovšč ne. ki hi jih naši krvni nasprotniki v Ajdovščini dovoljujejo. To bi nas dovedlo predaleč. Hočemo le navesti par primer iz nainovejfega časa, kako se postopa z našimi tovariši.
Podružnica N. I). O. sklicuje javni društveni shod, katerega se ima udeležiti tudi zastopnik centralo v Trstu. Vodstvo predilnice prepoveduje tovarniškim delavcem obisk vhoda, ter da razglasiti: Kdor se udeleži shoda N. D. O., bode v ponedeljek odslovljen is službe !
Naši tovariši dobivajo mezde po 70, 80 kr. na dan. Med našimi tovariši je pre-dilec s db letini službe, s 5 otroci in ženo, ki vleče celi 2 lcroni in 10 vin. dnevne plače. Naši tovariši morajo delati v pr^bu m dimu dan in noč po 12 ur na dan. Naši tovariši se v skrajnem obupu izseljujejo iz rodnega kraja v Šlesko. Tovarna nadomestu.e izseljeniko z ostalimi delavci, ki morajo izvrševati v dveh, treh ono delo, ki se le dosedaj izvrševalo po 5, 6 dela\-cih. Med našimi tovariši in tovarišicami je ena ženska, ki mora hočeš nočeš delati
nepr. trgoma skozi 28 ur. Naši t ivariši nastopaj" proti takim razmeram in zahte-vajo zboljšanje mezde, skrajšanje delavnega! časa in človeško postopanje. Jlavnatelp predilnice pa odgovarja zastopnikom našim, tovarišev, da sd nehvaležneži, da se v nobenem kraju ne godi delavcem tako dobro: <la nimajo pravice organizirati se, da morajo vbogati njemu in njegovim namestnikom, da ne more privoliti v zboljšanje itak dobre mezde in v skrajšanje itak kratkega 12 urnega dela, da je pa pripravljen dajati jim vsako noč Skodelico črne kave !
Tovariši, ali bode temu kmalu konec ? Gosood Amon, Vi slAdka dušica in krvnik paših tovarišev, ali hočete res videt1, kaj zamore vse obup poštenega a zavednega delavstva?
Naši tovariš1 v Ajdovščini imajo pa tudi dnizega krvnika : zdravnika, Nemca ki sliši na ime Dr. Fink. Na veliko nesrečo naš h tovarišev je omenjeni gospod zdravnik tovarne in okr. blagajne. On ne pozna takorekoč bolnikov. Vsi so zanj si-mulanti ničvredneži. Na dom sploh ne obišče bolnega tovariša. Naš tovariš, pa magari z 39 0 mrzlice mora ali osebno k njemu ali pa ostati brez zdravnika. Kako klavrne so tudi v tem oziru razmere v Ajdovščini, naj dokaže ta le slučaj : V z*d-njem času se je neki naš tovariš, ki je bil resno bolan, prijavil zdravniku, gosp. Dri Fink-u. Dr. Fink ga je sicer preiskal, a izjavil, da je zdrav in da mora na delo. Naš tovariš, uboga pa'-a, je sicer protestiral, toda moral je na delo. Drugi dan -dopoludne se. je na* tovariš zgrudil n« t1* pred srečnejo mašino: bil je mrtev!
Ali bode tudi temu kmalu konec ? Po tem, kar nam je znano, bode tudi gospod-stvu Dr. Ficka v kratkem odzvonila zadnja ura.
Ali naj bi našteli tudi druge nalezljive bolezni, ki zastrupljajo dan za dnevom življenje naših tovarišev v Ajdovščini ? Ali je še potrebno, da se dotaknemo vseli onih podlih podkupljenih duš, kreatur a la delovodja Kovač, katerega dejstvo, da je predsednik rokodelskega društva v Lokavcu, vpokojeni c, kr. orožnik, prav nič ne ovira, da bi za naše tovariše ne rabil besede kakor : „ti bodem dal eco po gobcu, pa boš zdrav. “
Ali bo vsemu temu kmalu konec ? Bližnja bodočnost bode na to odgovorila. Naši tovariši v Ajdovščini so pripravljeni na vse. Njihova parola je : tako življenje ni vredno življenja. A mi iz Trsta, ki vže delj časa bolnim srcem opazujemo njihovo križevo por, jim zagotavljamo danes na ves glas, da je njihovo trpljenie naše trpljenje. Na nas smejo računati. V svoji križarski
vojni za dosego svobodnega življenja v svobodni Slovenski domovini bodo nas, tržaške tovariše, našli v prtih vrstah. A upamo, da v tei sveti vojni najdemo v naših vrstah vse slovenske delavce, katerim je do tega, da zmaga pravičndst, svoboda, delavska ideja !
Vilo c. i fflinislorstfo železnic.
(Nadaljevanje.)
Povišanje 50°/0 se je tkalo večinoma samo tako imenovib naturalnih stanovanj, s čemer ni bilo takorekoč nič storjeno, ka ti obljubljeno cenjenje vrednosti naturalnih stanovanj in izplačevanje stanarine priznano uslužbencem, ki posedajo ta stanovanja, do sedaj ni bilo izpeljano.
Mesta Rakomik, Plzen j, Pribram, Loung Tabor, Zdice itd. so bila jako nezadostno z ozirom na stanarino ocenjena. Posebi o vnebovpjoča nekvalifikacija se je dogodila v Pragi. Med tem ko je bila pred občo upravo plač v 1899 stanarina^ Pragi odmerjena na temelju 90°/0 dunajske stanarin-, je nastopilo po uravnavi plač vkljub slabših, neprimernejših stanarinskih razmer znižanje ocene na 80°ln! Zvišanje stanarine, resp. uvrstitev v višji procen-tuelni razred ocene stanovanj je tedaj nekaj samo po sebi umevnega, z ožirom na dane razmere.
V uvaževanju teli za sedanjo dobo najaktualnejših zahtev uslužbencev c. kr. državnih železnic, ' prinašamo visokemu c. kr, ministerstvu železnic nujni apel;
„ Visoko c. k. ministerstvo železnic naj blagovoli brez odloga — najpozneje pa v prvi polovici tekočega le,ta — da bode že v prihodnji uradni listini avanziranja razvidno, ukreniti sledeče:
1.	Izdati refomirano automatično avan-ziranje s temeljnim ozirom na vse starejše uslužbence (katerim naj se piizna izvan-redno avanziranje) z veljavnostjo 1. janu-varja 1909.
2.	Omogočiti vsem v resnici kvalificiranim in zmožnim uslužbencem c. kr. državnih železnic, na podlagi pravičnega razsojanja teoretičnih in praktičnih vednosti, da postanejo poduradniki z veljavnostjo 1. januvarja 1909. Isto tako naj se da vsem v resnici zmožnim poduradnikom s pri-padno teoretični oliko, kakor tudi praktično zmožnostjo, pri popolnoma rigoroznem individualnem ocenjevanju prilika postati uradniki.
3.	Za vse v dnevni mezdi uslužbene delavce c. k. drž žel. naj se izda urejen mezdni tarif z nazaj idočo veljavnostjo do 1. oktobra 1908, ki garantira v vsaki postaji temeljno
(minimalno) plačo, z autom. delovanjem pravilnih doklad k dnevni mezdi do tedaj, dokle- ne postane delavec definitiven.
4.	Nočne doklade naj se dele vsem uslužbencem c. kr. državnih železnic. ki vrše nočno službo, brez ozira na to, če se nahajajo na normiranem mestu, ali pa če so uslužbeni v dnevni mezdi c. kr. državnih železnic.
5.	Naravnost nezadostno ocenjenje stanarine naj se zviša po pravičnem pre-iskanju vseh krajevnih stanovanjskih razmerr
S tem je naznačena najskrajnejša potreba takojšnih zbolšanj.
Pri današnjih rapidno naraščajočih dragi njskih razmerah kaže se bolj Sanje gmotnih razmer uslužbencev c. kr. železnic posebno nižjih kategorij kot neodvratna potreba, katero se ne sme odlašati! Ver-sonal podržavljenih železnic do sedaj čaka na razreš nje vprašanja podrl enja vseh različnih udobnosti in popustkov po c. k. ministerstvu železnic temeljnemu personalu kakasibodi obljubljenih. Je tedaj potrebno, da se vse pri c. k. češki severni železnici z veljavnostjo 1. januvarja 1909. uresniči, pri avst. ogr. skup. državni, pri sev.-za-padni in južno r.em. skup. železnici z veljavnostjo t. aprila 1909, to je od časa ustavnega odobrenja podržavujočega dogovora.
Zahtevamo v imenu tisočev bednih in nezadostno plačevanih uslužbencev ponovno :
Visoko c. k. ministerstvo železnic naj blagovoli izvršiti kar najhitreje to, kar se kaže naravnost neobhgdno. če se nima vzbuditi v srcu vsakega uslužbenca'c* k. drž. železnic strašen občutek, da se sicer dajejo z odločilnih mest vedno obljube, da se pa jako nezadostno spolnjujejo, da, mnogokrat sgdoh ne spolnjujejo!
V Pragi, dne 30. aprJa 1909.
DOMAČE VESTI.
Zadruga članov „N. D. 0.“ Vsi
oni, ki so v posesti deležev „Zadruge članov N. D. 0.“ so vabljeni, da pridejo v zadružni magaz n v ul. del Bosco po svoje zadružne kupovalne knjižice.
Tepeni socijalni demokrati pred sodiščem. — Preteklo soboto se ie vršil pred tukajšnjo c. kr. okr. sodnijo zadnji akt velezanimivega shoda železničarjev N. D. O. Kakor ie našim tovarišem gotovo še znano, so hoteli socijalni demokratje s pr prav-ljenim napadom preprečiti dne 4. januarja t. 1. v sokolovi dvorani shod slovenskih železničarjev. Toda zgodilo se je drugače, bili so od slovenskih železničarjev prema-
PODLISTEK.
Bimbi, orangutang.
Poslovenil H.
V tem se je opica nekoliko pomirila in tedaj je zazvenelo iz Paeltovih u9t ostro gadje sikanje tako dovršeno, da sem jaz sam prestrašeno planil kvivšku. In komaj je ta strašni zvok zazibal čez krov, prestal je ropot železnih palic v kletki in v zraku se je treslo prestrašeno drgotanje s zobmi grozo uničene opice.
,,Kaj ? To je napravilo utis !'* pomel si je Paelt roki. „To sem se naučil v Mo-gounk-Jongu piilovu goril in šimpanzov... To je edino, česar se boji vsaka opica i orangutang ! To mu izžene prebitek prevzetnega „Jaz“ z morilske buče. Hej ! Kai že spite, ali pa hečete še slušati neverjetno historijo ?’*
„Ni je na svetu bistorije, kateri ne bi verjel !'*
„No, če znate verovati, potem, ste se že v resnici mnogo naučil ! Podvrgel bom tedaj vašo vero mali skušnji. Dobro ! Tedaj ko sem lovil opice — tam doli —
tamle kjer je ona črna tema“ — pri tem je pokazal v smeri k Novi Gnineji, ..spoznal sem značaj teh bestij... (Je niso človeku odgrizle palca in ušle, pomrle so v zajetju vse vsled nostalgije — tuge po domovini — ker imajo nepopolno dušo, v sredini njenega razvoja zanemar,eno in preveč svojega domišljavega „Jaz“ v svoji buči. Bil sem tam skoro celo leto, kosem se sprijaznil z nekakim Bertramom. On je bil Francoz in priden človek, prirodoslovec do kost'. Pravili so o njem, da je ubegli kaznjenec, ampak bil je naravoslovec in to mi ie zadostovalo. On je znal sklicati vse bestije iz globin gozdov in one so prišle na njegovo povelje, pri mo i duši!
Rekel sem mu, da je kakor Orfej v podzemlji, ki je z godbo zveri k sebi zva-bljal. ampak on se je smejal in dejal, da še ni nikoli z godbo medvedov lovil... In ta človek, ki je bil kralj vseh krotiteljev, je imel doma ravno tako nesnago kot čepi tukaj le v kletki — ogromnega orangutana s človeškim izrazom in z dušo bandita. Vlovil ga je, ko je bil ta vrag še mala opica in se ga je tako privadil, da je bil orangutang kot njegovo dete, brat in dvorski norec ob enem. Klical ga je Birni in Birni je imel v njegovi hišici ne morda kletko, amak svojo posebno sobo 8 po-
steljo in odejami, spal je po noči na postelji in zjutraj je vstajal, kadil cigareto, kosil z Bertramom in hodil ž njim na sprehod roko v roki — to je bilo nekaj strašnega !...
Moj Bog ! Kolikokrat sem videl, kako se je ta žival na stolu zvijala in smejala če se je Bertram ž njo šalil. Prava za prav to ni bila nikaka žival, ampak resničen mož, ki je govoril z Bertramom in Berteam gaje umel in mu odgovarjal! Strela me ubij, če nisem bil priča, ko sta skupaj na glas govorila!
Orangutang se je vedno vedel meni nasproti dostojno, samo takrat ne če je Bertram dolgo z menoj govoril in se za njega ni brigal. Tedaj me je sunil v s ran — ta velik čn vrag — s svojimi st-ašnimi tacami kakor igračo, kakor ma-Dga dojenčka. Kakor pravim, on ni bil žival, ampak mož. Vedel sem to ravno tako kakor Bertram in oragutang Birni je to tudi vedel, ko se je sprehajal med nama, drž-č gnečo smodko v gobcu med velikimi ostrimi zobmi z modrimi ustoicami.
Menda po enem letu na to mi ie povedal Bertram, da se hoče oženiti, ker je našel pridno dekle, in vprašal me je, če to misel o poroki odobrujem. Rekel nisem ničesar, ker nisem bil jaz dotičnik, ki se je imel poročiti.
Šel je tedaj in se zgovoril z dekletom. Bila je — mešanka z francozke krvi, jako lepa... Ah! Ugasnila mi je cigara. Dovolite, da jo prižgem ob vašo. Uf !... Jako jako lepa... Opomnil sem samo: »Ali si pa tudi pomislil na Bimija ? Na orangutana, tega lumpa? Če že mene suje v stran, če govorim dalje s teboj, kai bo še le storil tvoji ženi ? Če bi bil Bertrame, na tvojem mestu, da bi Bimija svoji ženi
v svatbeni dar — našopanega...“ Jaz sem namreč že tedaj poznal zloglasno narav opic. „Ali naj ga morda ubijem ?“ vprašal je sočutno Bertram. „To je tvoja žival !“ sem odgovoril. „Če bi bil moj, ustrelil bi ga kot pesa!...
Še* nisem dogovoril, že sem čutil kremplje orangutana v tilniku. Moj bog... Pravim vam, Birni je govoril v tem tre-notku s svojimi prsti... To je bila cela kompletna abeceda gluhonemih. Zavil je kosmato roko okoli mojega vratu, dvignil mi je brado gori in mi pogledal v obraz, kot bi se hotel prepričati, če razumem njegov govor, kot on razume moj.
„Vidiš!“ dejal mi je Bertram. ,.Htel si ga usmrtiti, on pa te boža! Sramuj se, ti nehvaležnež !...
(Pride še.)
gani in vrženi na ulico. Ker se pri tacih prilikah ne postopa s posebno obzirnostjo, so bili nekateri sodrugi več ali manj poškodovani. Dasiravno je njih vodja Dr. Šolar sam dobro vedel, da so on in njegovi sodrugi dobili samo to, kar so iskali, je vendar čutil potrebo, da je napravil kazensko ovadbo na tukajšnjo c. kr. državno pravdništvo, katero je pa po zaslišanju obtožencev in prič odstopilo zadevo c. kr. okr. sodišču. A v soboto dne 15. t. m. se je vršila razprava, katere izid je prava blamaža za socijalno demokracijo in pa posebno še za Dr. Šolarja. Toženi, so bili: Ivan Bufon, Janez Jaklič, Peter Čermelj in neki Jože, kateri ni bil niti na shodu.
Zagovarjala sta brezplačno obtožence Dr. Rybar in Dr. Josip Mandič.
Obtoževalne priče so bili sami Nemci Falk, Steller, Braunitzer itd. Kronska priča je bil Nastič — pardon Jože Kopač, kateri je vedel natančno povedati za vsacega obtoženca, katerega in kolikokrat je vdaril. Dasiravno je Šolar kot zastopnik zasebnih poškodovancev vedno sufiiral pričam, kako naj izpovedo, so vendar prišle iste v taka nasprotstva med seboj, da so izpovedbe posameznih prič vzbuiale cele salve smeha, da, še več. dr. Šdar je tako imeniten jurist, da je predlagal sodišču take priče, katere niso bile niti na dotičnem shpdu. Tekom razprave je tudi famozni dr. Šolar pripo-znal sodniku, da ie vedorna lagal, — torej je lažnjivec. Dasiravno je bila zaslišana cela vrsta prič, katere so vse pobijale v ovadbi navedene obdolžitve, je vendar imel Šolar še toliko poguma, da je predlagal samega sebe za pričo. Da *e mu pa ni zgodilo kai hujšega kakor to, da je pogorel z svojo neumno ovadbo se ima zahvaliti lojalnosti in obzirnosti naših odvetnikov dr. Rybaf-a in dr. Mmdlča.
Ker so sodišče ni moglo na noben način pr-piičati o krivdi obtožencev, je sodnik proglasil oprostilno razsodba za vse štiri obtožence.
Ta razsodba nam je zopet pokazala, kako hudobni so naši rudeči bratci. Hoteli so vničiti 3 eksistence, hoteli so vreči na ulico 3 družine, in to vsi radi tega, ker so dotični stali' nekako na čelu narodne železničarske < rganizacije, dasiravno so 6ami dobro vedeli, d* tisti proti katerim so vložili imenovano kazensko ovadbo niso nikomur nič žalega storili. Ne čudimo se ako hočejo napraviti kaj tacega poštenja koviči a la Kopač, čuditi se pa moramo, da je na isto nizko stopinjo padel tudi njegov vrstnik inv pravni zastopnik socijalno demokracije dr. Šolar.
F. občni zbor zadruge voznikov; Minole nedelje se je v Lonjerju ob veliki vdeležbi vršil I. občni zbor te zadruge. Predsedoval je tov. dr. Josip Mandič, ki je ob enem poročal o štrajku voznikov. Pobijal je vsa obrekovanja, ki jih glede tega štrajka trosijo nasprotniki. Vozniki so z velikim odobravanjem vzeli na znanje njegovo poročilo. Pri III. točki dnevnega reda »sprememba pravil", se je enoglasno sklenilo pristopiti k »Zvezi slov. zadrug v Liubljani". Pii volitvah je bil z velikim odobravanjem izvopen predsednikom zadruge tov. Anton Pertot in Lonjerja. Na predlog tov. Jožefa Čok »Palek", je občni zbor enoglasno in per acclamationem proglasil dr. Josipa Mandič-a častnim predsednikom zadruge. Podrobneje o tein zanimivm občnem zboru v prihodnji številki.
Kaj je z reklamacijami. Za prihodnje mestne in deželnozborske volitve ulož.ilo se je okolu 1900 reklamacij od | raznih stranij. Sodeč po klepetavem Piccolu, j ki je nekako uradno trobilo tržaškega magistrata uložile so italijansko-liberalna stranka okolu 1000 reklamacij, socjalistična i stranka kakih 300, slovenska narodna stranka 370 in ostalo privatniki. Tedaj so j h li Lahi najpridne i za reklamiranje ! ? | Kuj še! To je le navidezno, kajti oni so \ si to nalogo prikrojili prav na lahko, ulo-* žili so skoro same reklamacije za izbris!
Ker zato ni treba nobenih dokazil so ma-I hali kar na slepo na desno in na levo J in streljali iz varnega zavetja. S tem so S nam pokazali, v čem je obsto ala njih doji sedanja delavnost za »patrijo". i Uložene reklamacije reševala je te f dni prva instanca, ki je mestna delegacija, ^ a rešila jih je seveda po svoje ! Pa saj
5	jej to postopanje ne zamerimo, ker vemo, £ da se gospodje nimajo nikogar bati, in p lahko delajo po svoje, vkl|ub jasnim dolo-A Čilom državnih temeljnih zakonov in vkljubu
6	razsodbam državnih sodišč, da je naš sloji venski jezik v Trstu deželni jezik ! Naše 1 slovenske reklamacije jim pa tudi niso
dišale, ker so bile dobro opremljene z dokazili, radi tega so jih po 10 dnevnem študiranju zavrnili, a z neumnim in zlob-9niui izgovorom, da so sestavljene v tujem
jeziku „in lingua straniera"! Tedaj vsi oni sto-in stotisoči ali celo milijoni naših slovenskih prednikov, ki so od pamtiveka tu na tem ozemlju rodili se, živeli, delali, trpeli, umirali, ta Trst zgradili, redili in gnojili z renegati, tem se upajo še zabrusiti, da smo stranieri, nekaki pritepeni tujci! To predrznost treba si zapomniti in dobro, ker pride dan plačila tudi za to žalitev! Tedaj tako so gospoda za hip rešili onih neprijetnih 350 slovenskih reklamacij, katere je dobilo seveda namestništvo kot višja inštancija takoj zatem v pretres, in se smemo nadejati pravične konečne rešitve.
Kakor ravnokar doznajemo bodo konečne rešitve v kratkem dostavljene rekla-mantom.
Socijalisti s svojimi reklamacijami baje tudi niso imeli posebne sreče, ker zdi se, da jim je zavrnila mestna delegacija preko 100 reklamacij, navzlc temu da so bile vse sestavljene v ed no zveličavnem jeziku italijanskem. To pa nas ne sme nikakor motiti, ker rdečkarji še vedno za-gotovljajo, da so strogi internacijonalci, ki se sicer ne brigajo za malenkostne jezikovne spore, a se strogo držijo določil zakona, uvažujejo le faktične razmere, se zavzemajo posebno za zatirane narodnosti, in vbogajo le njih nezmotljivi program, ki zagotavlja vsem narodom popolno ravno-pravnost, morda tudi v Trstu včasih, kadar ravno kaže. No, ker jim nočemo očitati, da so hoteli napraviti s samoitalijan-skimi ulogami le nedolžen poklon šovinističnim mogotcem na mestnem magistratu in ker smo uverjeni, da se oni strogo držijo njih »indiferentnega" programa, si domnevamo raje, da niso imeli nobenega rekla-manta slovenske narodnosti ne v me3tu, ne v okolici !
Da se povrnemo na rešitev volilnih reklamacij je glavni vspeh doslej ta, da se je pripoznalo vpis na novo okolu 150 volilcev 4 telesa mesta. S tem ne bi bila baš veliko spremenjena prvotna volilna lista. Huje je pa, da je mestna delegacija ugodila 436 reklamacijam za izbris, in ker so te vrste reklamacije uložene od kamo-ristične strani, ni dvoma, da zadeJjejo vsaj 350 naših slovenskih volilcev. Zal, da niso bili dotični na to pripravljeni in so večinoma zanudili rok za rekurz, ki je trajal le 2 dni.
Iz kolodvora južne železnice. (Pišejo nam) naši nekdanji »komandanti" Končnik, Jernejčič itd. si še vedno domi-šljujejo, da imajo pravico nastopati pri eospodu postajenačeluiku v našem imenu. To pa ed:no radi tegs, da bi slepili vodstvo južne železnice. Češ, da ima so-cijalna demokracija še vedno veliko moč na postaji. Radi tega »primarširajo" vsako toliko časa v deputaciji k gospodu postaje-načelniku in zahtevajo v imenu vspga delavstva na postaji razne stvari. Ker do-tične deputacije niso podane od delavstva in ker dotični ljudje, kateri hočejo nastopati v imenu nas vseh, v to niso pooblaščeni, se tem potom vodstvo prometnega nadzorstva, kakor tudi gospoda postaje-načelnika uljudno pros:, da takim sleparjem jednostavno vrata pokaže. Za slučaj, da bi se sklicevali na sklepe kacega shoda naj se zahteva lastnoročne podpise dotičnih uslužbencev, kateri so poslali goriimeno-vano deputacijo.
General Jože Kopač se je zgubil.
Govori se, da je izginil Kopač, ljer so mu baje postala tržaška tla prevroča.
14 maj ! Predminoli petek vrstil se je zopet 14 maj, oni nepozabljivi dan, ki ostane zgodovinskega pomena za vse tlačene narode in za ljudstvo sploh, a za nas Primorce še posebej, 14. maja 1907 zrušila se je nakrat laška samovlada, ki je ,ljudstvo tiščala od pamtiveka v nevednosti in ubožtvu in v Trstu in v Istri je zma-gonosno se dvignil zaničevani rod in z glasovnico v roki pokazal, da zna zahtevati svoje pravice. Tržaška kamora je zgubila svoje zastopstvo in zaslombo na Dunaju, tržaško Slovenstvo je pa dokazalo, da ga ne zmakne s priborjenega stališča nobena vihra več.
A nekdaj tužoa Istra je prvikrat tajno to je neodvisno smeja glasovati, in nje plebiscit je bil enako zmagovit za nas in pogubonosen za nasprotnika Bajka o italijanskem značaju Istre je bila do cela razkrinkana, da ji svet ne bode nikdar več verjel. Dovolj glasno je bila tedaj povedana volja ljudstva, da jo je moral vsak razumeti; a razumeli jo niso vsi, zlasti ne oni nezmotljivi in patentirani internacijonalci. ki so takoj priskočili onemoglemu Italijanu v Puli na pomoč in glasovali 23. maja 1907. v neizbrisno sramoto raje za aristokrata in kapitalista Rizzija nego, da bi se bili vsaj vzdržali vsacega glasovanja, ako niso boteli stopiti na stran zatiranega naroda hrvatskega. To
izdajstvo ni ostalo brez posledic. Naše ljudstvo, slovenski in hrvatski delavci so takoj sprevideli kaj veliajo vsi oni bobneči programi in tolike obljube, spoznali so, da se ne smejo prav na nikogar več zanašati, nego edino le na samega sebe in N. D. O. je bila ustanovljena in se krepča in širi neprestano v korist in častjugoslovanskega delavstva. Dovolj je tedaj razloga, da se tudi mi z radostjo spominjamo zgodovinskega dne 14. maja, ki je tolikim odprl oči in ušesa.
Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. Dogajalo se je v enomer, da smo dobivali naš list, ki je bil s pravilnimi naslovi naših naročnikov opremljen, nazaj z opazko „ne sprejmem". Našemu upravništvu se je to čudno zdelo, ker so dotičniki pravilno- plačali svojo naročnino. A glej, sedaj se dostavljajo s vseh strani reklamacije omenjenih naročnikov, zakaj se jim list pravilno ne dostavlja?
Vprašamo slavno c. k. poštno ravnateljstvo, kako se more kai takega dogajati ? Ali imajo dotični uslužbenci pravico zapisati samovoljno na rošiljatev »ne sprej inem", ker se jim morda ne ljubi naslovljenca, kojega pravilni naslov imajo pred seboj, iskati? Vprašamo, ali ve sl. c. k. poštno ravnatebstvo za te nevednosti? In če ve, ali je storilo korake, da se nemudoma odstranijo ? Mislimo, da je pošta ustanovljena radi udobnosti občinstva, ne pa radi tega, da se občinstvo vodi za nos!
Časi se spreminjajo! Te dni je bila v Rimu proglašena za svetnico francoska deklica Jean d’ Are, znana pod imenom devica Orleanska. Ona je živela pred 500 leti in trdila, da je navdalmena od Boga in Matere Božje ter na ta način znala tako navdušiti umikajoče se francoske vojake, da so isti premagali Angleže. Ker so jo dolžili, da je v zvezi z nečistimi duhovi in krivoverka, obsodilo jo je cerkveno sodišče na smrt in v prisotnosti enega kardinala t-eli škofov in mnogih duhovnov so jo živo sežgali dne 30. maja 1432. Sedaj po 500 letih je cerkvena oblast prišla do nasprotnega spoznanja in je isto nekdanjo obsojano krivoverko proglasila za svetnico. Časi se pač prein.-njaio 1 Kdo ve če kdaj ne zavržejo obsodbo češkega učenjaka Jana Husa. ki je bil tudi radi krivoverstva živ sežgan v Krstnici leta 1415.
Glasbeno dru tvo .,Trst“ nas prosi da objavimo sledeče:
Živo čutimo Tržaški Slovani potrebi boljše glasbene ustanove. Da se temu od-pomore, osnoval se ,je pripravljalni odbor glasbenega društva »Trst", kateremu je naloga preskrbeti vse potrebno za vresni-čenje te misli.
Sveta dolžnost vseli tržaških Slovanov je, da pripomorejo do vspešnega delovanja tega prekoristnega kulturnega zavoda z materijalno podporo, kajti vzdrževanje takega društva zahteva obilo stroškov.
Zati uljudno vabimo Vaše Blagorodje da vstopi k društvu kot redni, podporni ali vstanovni član.
Članarino za izvršujoče člane in za učence tečajev (klavir, solo-peDe itd.) odločuje odbor. Ustanovni, redni in podporni člani imajo pri vseli društvenih prireditvah prost vstop.
V nadi, da se Vaše Blagorodje gotovo vpiše, se vnaprej zahvaljujemo.
ReharJosip
predsednik.
Bukovnik Dragotin tajnik.
Benko Renat blagajnik.
Delavsko pevsko društvo »Slavec" je razposlalo te dni natančen vspo-red svoje slavnosti dne 27. 28. in 29. junija t. 1. Vabi se tudi slovensko delavstvo Trsta in okolice, da priredi izlet v Ljubljano omenjenih dnij.
Odbor pevskega društva »Ilirija" si je nadal nalogo, da preskrbi za izletnike iz Trsta poseben vlak. Zato se uljudno prosijo vsi, ki se mislijo slavnosti vdele-žiti, da naznanijo svojo vdeležbo tov. Šornu, tajniku N. D. O., ki daje tudi potrebna pojasnila glede vlaka, cen prenočišča itd. Mnogobrojnih naznanil pričakuje
Odbor.
DOPISI.
Iz Pule. (Radi pomanjkanja prostora v zadnji številki izostalo.) — Občinske volitve v Puli po novem volilnem redu začele so s čistnim .uspehom narodnega delavstva. V hrvatskem okraju je bil ljubljenec La-ginja izvoljen brez protikandidata, a v italijanskem okraju prejela sta tovariša Rak in Suban kot kandidata narodnega delavstva v mestu puljskem nepričakovano’veliko število glasov, namreč 580, dočim ni mogel zbrati socijalistični kandidat niti 2 krat
toliko glasov, dasi je zanj očito delala na vse kriplje vsa italijanska stranka.
Da so Italijani tudi postavili svojega kandidata prišli bi brezdvomno naši tovariš' v ožjo volitev! Ali Italijani so bili vezani povrniti socjalistom zopet ono veliko uslugo za državnozborske ožje volitve in so navdušeno pomagali Lirussiju ki je itak ves njihov. Bomo videli koliko časa traja še ta bratska sloga. Nam more biti le prav, da se tako mejsebojno kompromitirajo. Sedaj so čuje že nekaj nezadovoljnih opazk ker so se socijalisti baje naveličali tudi v 3. telu, ki voli od 16.—20. t. meseca nadalje pomagati Lahom in »Piccolo" se že huduje ker nameravajo celo postaviti socijalisti svoje kandidate, ki morda niso vsi italijanski pristaši. Ali gospoda Italijani, kakor smo se mi naveličali delati vam tlako, tako tudi ne morete niti od socja-listov zahtevati, da vedno hodijo za vas po kostanj v ogenj saj oni mora o vendar tudi včasih ozirati se na svoje programe.
Iz Bertokov pri Kopru Preteklo nedeljo se je vršila v Koprščini znamenita slavnost pevskega in godbenega društva »Samo". Že dopoldne so prišli gostje iz bližnjih in daljnih krajev. Prišel je tudi tajnik N. D. O- tov. Šorn, ki je v ožjem krogu narodnih prvoboriteljev razložd pomen N D. O. Sicer ni bil to nikak shod, ne sestanek, ampak le posvetovanje in vend»r je bila udeležba in zanimanje za N. D. O. velikansko.
Dogovorilo seje, da se v kratkem skliče zaupni sestanek, na katerem se bo< sestavil pripravljalni odbor, ki bo storil vse potrebne korake, da se ustanovi tudi tukaj podružnica N. D. O. Namen te podružnice pa bo združiti delavce in male posestnike v svrho skupnega nastopa proti socijalno-demokratičnemu nasilju in navduševati jih za zadružništvo, katero se tako lepo razvija v Trstu. Raziln tega bi pa podružnica za-druževala tukaj posestnike in bi eventualno potem naprosila gg. poslance, da jih isti zastopajo pri deželni in državni upravi.
Ta namen bi se dal jako lahko doseči, če pomislimo, da je ravno sed*j prišel moment v katerem se lahko ljudstvo navduši za slovensko narodnost.
L E
Zagorje ob Savi. Dne 9. majnka t. 1. sklical je pripravljalni odbor »N. I). O." v Zagorju ob Savi v prostorih gostilne Lana Miiller sestanek po § 2 zboro valnega zakona, in sicer je bil vstop dovoljen samo proti izkazu vabila. Dotični prostori so bili po naročilu g. Miiller-ja izrecno namenjeni samo za sestane« somišljenikov »N. D. O." ts'r so se ključi izroč li predsedniku pripravljalnega odbora, tovarišu Grmu. Skoraj 2 uri prej, kot je bd določen pričetek sestanka, zbralo se je v bližnji sobi, katera je bila vsakemu gostu pristopna, okrog 50 socialdemokratov pod komando Melliijora Čobala. Ko je že bilo nekaj somišljenikov »N. D. O." zbranih v rezerviranih prostorih, vderejo s^cijaldemokrati v prostore ter zasedejo miza. Vsi opomini m protesti od strani članov pripravljalnega odbora N. D, O., da je shod sklican s imo za somišljenike, da imajo vstop samo tisti, kateri se izkažejo z vabili, da je to nasilstvo itd. so bili zaman, socjalnide-mokrati so ostali v rezerviranih prostorih. Nato je odkazal g. Miiller zborovalcem prostore v I. nadstropju omenjene hiše v uporabo. Pri našem odhodu v I. nadstr. švigale so raznovrst ie psovke na nas. Naši so bili tako prešiojeni od svete jeze, da so hoteli to krivico in hudodelstvo kar na mestu kaznovati. P< tem nam je tov. Škerlj v lepem in prepričevalnem govoru razložil pomen »Narodne del. organ." na kar je takoj 55 tovaiišev naznanilo pristop k N. D. O. Ogorčenost .zoper socij aldemokrate je tu splošna, veselje do naše organizacije pa rase od dne do dne; surovost in neo-likanost od nedejje, kateri so pokazali so-cijalnidemokrati, je najbolje agitacijsko sredstvo za nas.
Mi tvorimo sedaj najskrajnejšo trdnjavico „N. D. O." proti severu, ter smo izpostavljeni najhujšemu ognju nasprotnika. Ko bode torej naš osnovalni občni zbor, Vas prosimo mili bratje z juga, da nas posetite ta dan in nas tako moralično podpirate za vstra ni boj do kouečne zmag-.
Darovi.
Na popoludanski zabavi 1. maja v Nar. Domu pri Sv Ivanu so darovali in preplačali: D. R,, Zorka po 2 kroni, Perosa 1.40 kr. A K. R ipeua, Kavalir po 1 kr. Dr. Mandič, Dr. Brnčič, Modic po 80 stot. Cvek, N. N, Simčič, Fon, N. N. po 40 stot. Vouk, Gnilšek, N N, S. I. po 20 stot. Nadalje nabral tovariš Jevič pri razdelitvi društvenih znakov od raznih 10,24 kron, kar 1 znaša vkup 23.84 kron.
Društvene vesti.
, i Zahvala. Za knjižnico N. I). O. je aunvala gospica Šušteršič dve knjigi in N. eno knjigo. Srčna hvala! Vivat 8e'iuens!
Priporočilo našim čitateljem. Ker
,.e bližajo Binkoštni prazniki in imajo Judje mnogo troskov za razna nakupo-.. -)a kakor obleke itd. priporočamo vsem ^8.iiom naj se o tej priliki poslužujejo pri »ih tvrdkah ki z inseriranjem podpirajo list. V to svrho priporočamo glede kupovanja zgotovljenih oblek in perila Za inožke in dečke tvrdko V. Dobauschek ulici Giosue Carducci, kjer se dobe akovrstne obleke po res neverjetno .l8uili cenah. Govori se slovensko! Glej ns«rat stran 4.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica iu izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
* Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
člani „N. D. 0.“ dobe 2 °/o popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van Viegele S 8r.
* * (Jtiatija JVSillonig) * *
ul. C. Ghega štv. 10.
TVRDKA
Adolf Moris
skladišče oblek za moške in dečke
, Trst, via S. GlouannI 10,1. n.
Uraven restavracije Gooperativa ex Haeker)
prodaja na mesečne ali ted. obroke
obleke in površnike za Hioške, perilo i. t d. -
NA.TDOGOVORNEJŠE CENE.
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladšCičamo in tov. biškotov
v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
®SšF" vedno svež kruh "VS9
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Slovenski delavci!
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najr finejše slaščice, potice itd ter razno likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul.
Tovariši členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da otvori v soboto pred Bin-koštuimi prazniki, dne 2‘J. maja svojo novo gostilno
, JRRTTORIR & ■ ig RL <5INNRSI0“
(Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Squero Nuovo štv. 7. kjer bo postregel vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor dosedaj v gostilni ..Pri stari breskvi".
Priooroča se za obilen obisk o priliki otvoritve udani
Hinko Kosič.
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi so tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.

0
n)
Konsumna zadruga članov M. D. O.
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
Iji	je odprla	\\l
f svoje prvo skladišče j
v ulici Boseo štev. 17.
Skladišče je odprto : vsak dan od 8.—12. ure dop. in od 3.—8. ure zvečer; ob sobotah je odprto do 9. ure zvečer; ob nedelja • od 8.—10 ‘/a dopoldne.
ODBOR.
Gostilna članov N. D, 0.
(ex Magajne)
se je odprla
v soboto dne 8. maja 1909. na vogalu ulic Carradori-Ghega
Postreže se z dobrim vipavskim, istrskim in dalmatinskim vinom po 72 st. liter ter z budjejeviškiin pivom po 56 st. liter. Kuhinja s toplimi in mrzlimi jedili.
K obilni vdeležbi vabi
ODBOR.
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BVENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Mollu Ptooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D. 0.u, da sem odprl
v nedeljo dne 14. min. meseca
Novo gostilno „Pri Jelenu"
v ulici Domenico Rossetti štev. 3
kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij In Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstva se priporočam udani JOSIP FURLAN, lastnik dobroznane gostilne pri Francu v ul. Geppa
jtiatevž furlan
ul. Antonio Cactio 17.
(prej Androna del Moro).
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K
vezano „
GOVEKAR: „Dobra gospodinja1, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.........-
„Štlrl ruske slike", povesti . . . BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik"
Kip Gregorčiča.............
2-20
3.20
2-80 —•60 1-50 4'—
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropino«ec in prve vrste slivovec, itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice in izdeluje na|boljše biškote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd , ter postreže na dom. Priporoča se za Velikonočna pecila.	Telefon št. 1190.
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah,
NOVOST!	NOVOST
Miti za dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TltST. - Ulic.'« Vulrtlriro 40.
Pekarna in slašičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica delNstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
Postrežba na dom
VESNA
imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstvo za raŠČO las. U3peh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago
i—Cena steklenici od 100 gr. K 1*50. \	.—‘
Dobiva se pri založniku:
M. ŠKRINJAR, Trst, ni. Solitario 25.
r\
: novo POGREBNO PODJETJE :
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1403
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
lij	Lastna izdelovalnloa ln zaloga vencev ln raznih ovetllo Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno
"N
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
J
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTie
Zalagatclj c. kr. redarstvone struže, c. kr. glavnega carinskega urada iu skladišč c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne st.ažo v Trstu, Kopru ln Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Proflaja napiše voščile (is) C. ii 1
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.-----
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. 0 “ ! Pozor 1
V trgovini jestvinami	.	j
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št 3.
iu v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastonj
ako nakupite za K 60.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.	j
Telefon št. 699.	Telefon št. 699. I
Morana
kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem ______________ neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „VORANE“.
Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mirodilnicah.	1...... -----------
Delavci!
Ce hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia.)
Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st,, na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
JOŽE LEBAN.
: pekarna jVireule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
0 vedno svež kruh za
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
,,All’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmutp' ulici Zudecdie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani naznanja 'sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slnilftičiirno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež krnh in razne sladščice, potice itd.
Udan Filip Trobec.
Podpisani naznanja članom „N. D. 0J, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
GOSTILNO
„AL CAŠTELLO Dl DORNBERG”
kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.

Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. O." priporoča podpisani svojo dobro-
,Kavarno Universo“
na trgu della Caserma št. 1, tik ..Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše iikerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Al
IS
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za
gospe, gospode in otroke
• • • •
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižjo stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2
(za crkvijo sv. Antona novega;.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih
vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu
svojo dobroznano
gostilno s Krasnim orlom
: J In ritim":
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše Istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhipjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
|F“ Člani „N. D. 0,“
dobe 2 °/o popuste, ako nakupujejo v trgovini jestvin
JOSIP LUIN
ulica Giacinto Gallina št. 6.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
f\o]z povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO g ul. teranu (5i
Na novo vrejena
Pekarna Karol Trošt
TRST, - Čampo S. Giacomo št, 20, ■ T$
(nasproti cerkve sv. Jakoba)
ima na razpolago vedno svež kruh, vsa'10, vrstne sladščice, čokolado itd., kakor
najfinejše likerje.
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Pos'e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Gostilno društva Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst
ul. Faraeto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
Gorka in mrzla jedila so vecto®
na razpolago, kakor tudi slovensk Časopisi. — Najnovejše avtomatih I orgije, katere svirajo izbrane slove'1’ ske komade.
MT Postrežba točna.
®vr Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča,
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante.
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ni. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonija"'® In druge Jestvine, kakor tudi razne dellk®' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
** Osi Slovenci v slovensko trgovino! *'
V. DOBAUSCHEK
TEST, ul. Giosue Carducei 11 (prej ul. Torrente), Tit ST.
n
trn
ro
Jd
E
JC
u
a
Zaloga izgotovljenih oblek In perila za moške in dečke.
Vporabite priliko I
svojo obilno zalogo, sem o priliki Binkoštnih praznikov obču.o^
>
O
C
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko iu dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
Slovansko podjetje 1 ~^M1
O
C
>
d)
c
D
Da razprodam znižal ceno blaga.
Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgovini.
1 Moderne rnoške obleke........................................K l(i — do
črne moške obleke na izbero.................................. 14—
Obleke za dečke na izbero......................................  12—	..
Moški jopiči iz bombaževine, ki se da.o prati ..............,<	2'SO ,,
,,	,, iz boljšega blaga................................. 7'—	„
„	„ iz Alpagasa, črni	in modri.........................*>'—	„
Orne moške hlače, za delavce,	I............................. 2 50	„
Volnene moške hlače........................................... A—	„
Hlače za dečke................................................ 120	,,
Volneni površniki za moške....................................  13'—	„
Močne delavske srajce ..........................................1;>0	„
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov za moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pisane srajce, maje. spodnje hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, naprsniki, kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape.
00—
00—
20—
4— 1 ,— 16—
5—
20—
4—
40—
3—
Lastna Krojačnica. — Izgotovljajo se obleke po meri.
Govori se slovensko.
VooZo. OSREDNJA BANKA H ČEŠKIH HRANILNIC
Delniška
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
vloge na knjižice.
Q	MENJALNICA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Premijene vloge
BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
O
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA.
S
— JADRANSKA BANKA v TRSTI! -
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VHEDNOSTJlE PflPlHdE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZflSTAVNR PISMA, PRIJORITETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.)
____VALUTE IN DEVIZE — ~~
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Eskoit menic is inkaso, borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4
II O
4
VLOGE NA KNJIŽICE.
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. — ----
Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Tr.t. — Telefon: 1463 in 793.
s Restavracija, s xrst — Grand Hotel BflhKAN — Trst
cene zmerne.
S S Kavarna, S S j
cene zmerne