Cena VSO din
in uprava: Maribor, Kopaliika ul. 6 . TaL2W7 - Irta ja vaako toboio Si rfla, pollalno II din, Catrtlatno I din, za Inoiamitvo latno 10 din i na vračajo - Polt lak. rti. 11.717 Mariborske tiskarna d. d. Maribor Oglasi po canlku
Imej pogum posluževati se svojega razuma.
Immauuel Kant.
Pot v bodočnost
Na oglad brezplačno! Obdržite!
Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim novim naslovnikom po pet zapor ed-ni h številk (št. 33/19. 'Vlil.—37/14. [%•), št. 35. od 31. avg. s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo do-tlfj tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je naj* tnanj za 3 mesece din 9’— naročnitie. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre ,‘z rok v roke med prijatelje! Cen j. zaupnike prosimo za sodelovanje!
Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica
Pri nas imamo pogum do resnice
V	stolpcih svetovnega časopisja, tako demokratskega kaikor časopisja Osi, deloma tudi v časopisju t, zv. nevtralnih držav se zadnje čase vedno jasneje odraža nek vedrfo naraščajoč nemir, ki se ponekod stopnjuje v pravi strah in grozo, ki sega v vedno širše kroge ljudskih množic. Ponekod skušajo nekateri s nasmehom in s pomirljivimi izjavami ustaviti val ljudskih čustev, ki bi mogla ob danem trenutku pomeniti za vsako izmed evropskih držav pravo katastrofo, saj bi Pomenilo pravo moralno razorožitev, še oreden bi prišlo do dejanskega spopada. Take psihoze so nevarne že za velike narode, malim narodom pa lahko tako razpoloženje ljudstva postane naravnost Usodno. V današnjih zamotanih in viharnih časih, r ' I *>> •' •v*	je
malim narodom bolj kakor kdaj koli potreben miren preudarek in jasna zavest 0 dolžnostih, ki jih nalaga trenutek.
Boj proti temu strahu širokih ljudskih množic se vrši na različne načine. V nekaterih državah se borijo proti vsakemu Poročilu, ki bi prišlo preko meje in bi za Potično državo ali točneje: za dotični re-2'm ne bilo ugodno. Meje se nepredušno 2aPro in vse vesti gredo skozi skrbno sito. skozi katerega prodre le najtanjša moka, iz katere je mogoče speči močnik ljudske samozavesti, pa tudi brezskrbnosti* To sredstvo bi bilo izredno učinkovito m zanesljivo, če bi bila sita oenzure v teh državah res zanesljivo nepredušna za vse neugodno. Toda cenzura je vsemogočna j^mo napram tisku. Nad povedano besedo že ne gospodari več tako brezpogojno, njd šepetano pa je izgubila sploh vso moč. In prav ta šepetana beseda je tista, ki usmerja in preusmerja ljudsko javno mnenje in njegova čustva tudi tedaj, kadar je daleč od’ resnice. In ta način boja Proti vznemirljivim vestem, katerega se ^ novejšem času baje poslužujejo _ tudi demokratske države, je zato najmanj dspešen.
Drugo prav tako ali še bolj pogosto Uporabljano sredstvo za pomirjevanje ‘JUdskih množic so javne izjave. Na merodajnih mestih se vse vesti lepo prepojijo in dajajo ljudstvu v obliki, ki se fdi odločujočim za ljudstvo primerna in k' daje neko jamstvo, da se to ljudstvo
pohujša. Treba je le dovolj glasno prekričat? vse »lažnjive« vesti in stvar je v redu. Ta metoda je na videz zelo uspešna,
*	s časom vendarle zanesljivo odpove. poleg tega pa ie ^di zelo nevama, ker ljudstvo, ki je svoje Izvestitelje enkrat djelo na laži ali na napačnem dementiju, sPloh ničesar ne veruje več, pa če bi se Nenadoma izlila reka same čiste resnice dadenj. »Demontirajo, torej je res,« pravijo ljudje in se niti ne zavedam, da ie oh 'isti dementi slučajno resničen.
.Najmanj v rabi, čepraj najbolj učinko-vit, ie tretji način prepričevanja ljudskih množic. Danes se ga zato tako malo Po-■dužujejo, ker nuino zahteva, da ima tisti, k> se ga poslužuje, či®to vest. To je nam-
Doba in ozračje, ki ga preživljamo ni prijazno. Mesto miru, ki nam je najdražji, nam grozi vihar novega klanja, ki svetu ne more prinesti sreče in blagostanja. Iz tal vstajajo sile, o katerih smo bili prepričani, da so že zdavnaj za večno pokopane;
Preteklost nas uči, kaj je minljivo in kaj ni. Ona je naša učiteljica in pri njej se učimo živeti. Otroci, majhni in plašni smo bili leta 1918 in še bolj naivni. Verjeli smo vsem, ki so lepo in mamljivo govorili. Brez šole. podobni otroku, ki morda pozna prve ‘črke, smo bili in vendar smo hoteli biti učeni.
Toda spoznanje je prišlo. Drago smo ga plačali, šele tedaj smo uvideli, kako so nas varali in kako radi smo verjeli prevari, ki je imela svoj cilj nas uničiti. Nakane se niso posrečile; ostali smo.
Ker pa smo se vsaj nekaj naučili in imamo svoboden dom, hočemo živeti,
reč enostavno poročanje resnice. Ta način ima pred ostalima, za poštenjake seveda, največ prednosti. Pred vsem so vsa pretiravanja že v naprej onemogočena. In ljudsk strah ne povzroča resnica, ampak le pretiravanja in laž! — seveda le tam, kjer odločujoči krogi nimajo slabe vesti. Druga prednost te metode, ki se sploh ne da preceniti, je naraščajoče zaupanje v državo in oblast. In to zaupanje je tista
ker vemo, da imamo pot, ki nas bo pripeljala v bodočnost, za katero smo se pripravljali vse do danes in se na njo še pripravljamo. Svet ni od včeraj, niti ga ne bo še jutri konec. Zato imamo lahko dovolj vere v bodočnost.
Nakanam in spletkam, ki jih širijo med nami, ne bomo nasedli. Toliko smo že poučeni in zreli, da vemo, da ni na svetu samo sila. Tudi razum, plemenitost, pravica, bratstvo in svoboda še niso pokopane. V nas je močna vera, ki nas dviga in daje moči, da bodo končno vendarle zmagale.
Nam Slovencem in Slovanom je naloženo poslanstvo, do danes neizpolnjeno. Kakšno je, vemo! Je poslanstvo duha, človečanstva in ohranitve.
Obvarovati svet pred nesrečo je naloga in dolžnost vseh, ki vodijo usodo človeštva. Ne vemo, kaj nam prinese bližnja bodočnost. Vse je preveč nestalno in nemirno, da bi mogel kdo napovedovati eno ali drugo. Gotovo je le, da se nahajamo na prelomu! Kakšen bo, ne vemo. Naj si bo že kakršen koli, bo prinesel
granitna skala, na kateri je zgrajena vsa sila kake države, to zaupanje dela tudi male države v razmerju do večjih in bolje opremljenih ter bolj bogatih — nepremagljive.
Mi Slovenci smo le majhen narod in si ne smemo privoščiti strahu in nemira. Prav nam je potrebno, da jasno zremo bodočnosti v oči in se zavedamo vseh možnosti, ki nam jih prinaša čas ter se
slovanstvu in nam Slovencem novo dobo, srečnejšo in pravičnejšo od današnje 1
Za nas je važno, da smo za dobo in čas, ki prihaja, pripravljeni. Pot, ki jo imamo v bodočnosti, bo morda dolga, daljša kot si mislimo; zato se moramo na njo temeljito pripraviti. Pripravljenost za bodočnost mora biti naša največja skrb. Zanemariti njo bi bil največji greh in zločin nad nami, našo preteklostjo in bodočnostjo.
Kako bomo pripravljena za nastop na pot in poslanstvo, je odvisno od nas samih. Blazno bi bilo pričakovati vodnikov drugje. Najti, poiskati jih, je naloga vsega naroda.
Pot v bodočnost, ki se je ne bomo mogli izogniti, bo pokazala našo zrelost in pripravljenost; ta dejstva bodo odločala, kako bo nas sprejela prihodnjost.
Najti pravo pot je težko. Razvoj človeštva nam dokazuje in pojasni marsikaj, kar nam je bilo še včeraj nejasno. Sprejeti nauke zgodovine in poslanstvo slovanstva je za bodočnost nujno, da bo res naša.	Josip Udovič
rekrut cesarju, ki se je v bližini pogovarjal z višjimi oficirji.. Vsi se čudijo. Cesar ga lepo pohvali in de: »Pa kako si mogel brez lastne ure tako točno določiti čas?« »To je bilo prav enostavno, Veličanstvo. Pogledal sem na uro na zvo niku.«
Gašenje podzemeljskega poiara
Ameriška vlada se je odločila, da žrtvuj* več milijonov za gašenje enega največjih podzemeljskih rudniških požarov, ki divja že od leta 1884. Poročila trdijo, da je tedaj prišlo ob priliki velike stavke v rudnikih Perry v državi Ohio in da so se nekateri stavkujoči podjetju maščevali na strahoten način. Polili so nekaj Huntov se petrolejem, jih zažgali in spustili v jamo. Nastal je požar, ki je izpremenil vso pokrajino v pravo ognjeniško ozemlje. Iz zemeljskih špranj se kadi kakor iz ognjeniških žrel in vsa ognjegaška dela so bila doslej brezuspešna.
Širite in čitajte
EDINOST!
□	Švica je umaknila iz uporabe vse aeroplane nemškega izdelka, ker niso za nesljivi radi slabega materiala. (»Glas sind. organ, radnika« 11. avg. 1939.)
nanje pošteno in temeljito pripravimo. Prepričani smo, da bo tedaj, ko bo končno vendarle že prišlo do težko zaželenega sporazuma, zadnja metoda ljudskega prepričevanja pri nas že tako napredovala, da se nam res ne bo treba bati prav nikogar in da se bomo v naši državi počutili zadovoljni in varni, kakor se sploh lahko počuti kak državljan v svoj! dr-
Fronta malih zaveznikov
Imperialistične sile podcenjujejo važno vlogo malih narodov v mednarodnem političnem življenju. Ker nudijo mali narodi proti tuji invaziji najmanjši odpor, so proti njim obrnjene osvojevalne namere imperialističnih sil in mali narodi postajajo ovce, ki naj nasitijo volka. Postajajo žrtve visoke politike, vrednostni papirji na mednarodni diplomatski borzi. Vendar pa hranijo mali narodi v sebi toliko sile in odpora, da njih osvobodilno gibanje izpodjeda stavbo imperialistične države in vpliva v primernih trenutkih odločilno na razvoj dogodkov.
Po tej skušnji iz svetovtie vojne je napisal Hitler v knjigi »Mein Kampf«, da nova Nemčija ne sme po pogubni poti predvojne Avstrije. Spoznal je teoretično
—	in to ni bilo težko — da pomenijo narodne manjšine z zrelo narodno zavestjo, s svojimi gospodarskimi in kulturnimi težnjami sovražno silo v državi sami, da pomeni taka narodna manjšina tisoče in desettisoče zarotnikov in organizacijo, ki ima svoj jasen političen, kulturen in gospodarski program, za katerim teži z vso svojo naravno težo.
V	pripravah za novo imperialistično vojno ali pravilnejše: v novi imperialistični svetovni vojni, ki se je že pričela na raznih kontinentih, bo narodno osvobodilno gibanje nesvobodnih narodov soodločalo o usodi bodočega sveta. Ta na-rodno-osvobodilni boj vzporedno z osvo
Ali ima človek občutek za čas? •
To sta hotela preizkusiti dva profesorja čikaške univerze. Spustila sta se v veliko Mamiftno jamo v državi Ken-tucky, se opremila z . zadostno množino hrane ter se namenila, da tam daleč od sonca in ur prebijeta teden dni. V jami sta si razdelila čas na dneve po svojem občutku. Ko sta menila, da je prešel en teden, sta prišla iz-jame... toda bilo je le pet in pol dneva. Pri tej priliki se spo-
bodilnim bojem socialno zatiranih množic imperialističnih narodov samih bo koval svobodo malim narodom, kakor jo je na koncu svetovne vojne. Tako je vsak ogroženi mali narod že po svojem položaju močen faktor v mednarodnem življenju, važen zaveznik vseh, ki se kjer koli na svetu bore za mir, svobodo in napredek.
Kolikor je tudi pacifistično (mirovno) razpoloženje ljudstva močno in iskreno, vidijo ta ljudstva vso nujnost zaostre-nja mednarodnih gospodarskih nasprotij in nujnost izbruha teh nasprotij. Zrelost in zavest skupnosti, jasnost v gledanju na svet in jasen narodni in gospodarski program bodo zagotovili svobodo narodom, ki so danes še žrtve imperialističnega izkoriščanja.
Indijski narodi, narodi afriških in ameriških kolonij, zavarovane kitajske province, narodne manjšine v imperialističnih velesilah samih — narodno osvodilno gibanje vseh teh milijonov ljudi vzporedno s socialnim osvodllnlm gibanjem v vladajočih narodih samih — to je bodoča fronta zaveznikov, 'iVtofco 1'run
skl.
Tabek* za izračunavanje obrambnega davka so že izšle In se dobe v Mariborski tiskarni!
minjamo mične zgodbice iz vojne. Nemški cesar je inspiciral, kako se kaj vzgajajo mladi rekruti. Posebno važnost je polagal na to, da so znali presojati časovne presledke. Stopil je k mlademu rekrutu in ga vprašal, ali ima uro. Ko mu je ta zanikal, je naročil, da se čez deset minut javi pri njem. Vojak je obljubil. Da bi ga preizkusil, stopi cesar še preden je minilo deset minut k njemu in ga vpraša: »Ali je že 10 minut?« »Ni še, Veličanstvo.«
Ko je minilo točno deset minut, se javi
dni
domačih vesti
* Izleti mladega kralja. Nj. Vel. kralj Peter II., ki prebiva sedaj na počitnicah na Bledu, je napravil več izletov po Gorenjski. V spremstvu svojih gostov, več gimnazijcev, ki so letos z njim vred napraviti maturo, je bil mladi vladar te dni v Kamniški Bistrici, potem pa se je po-vzipel tudi na Triglav, številni turisti so bili nemalo presenečeni, ko se je v planinski koči nenadoma pojavil kralj s svojimi mladimi prijatelj. Koča je bila sicer rezervirana zanj, ko pa se je vreme nekoliko poslabšalo, je sam povabil planince, naj se poslužijo koče, kakor so navajeni in naj spe v njej, saj je dovolj prostora v hiši. Nato je odšel iz Mojstrane na vrh Triglava, vrnil pa se je preko Triglavskih jezer na Bohinj. Kralj je sprejel tudi vzorno sokolsko vrsto iz Ljubljane, ki si je v Beogradu priborila meč kralja Aleksandra, radi slabega vremena pa je moralo izostati predvajanje nekaterih vaj v parku gradiča Suvobora. — Mladi vladar je te dni plazil tudi po Karavankah in Kamniških planinah in je pokazal, da je zelo vztrajen. — V torek je kralj prisostvoval dirki motornih koles na Ljubelj malo pod vrhom, kjer se je zbralo tudi mnogo nemških športnikov.
^Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič
je pred nedavnim obiskal Trst in razne socialne ustanove v mestu. Tržaško prebivalstvo je jugoslovanskega državnika toplo in navdušeno pozdravljalo.
Palača banke »Slavije« v Ljubljani na Tyrševi cesti je sedaj v glavnem dograjena in se vrše le še nekatera notranja dela. Stavba je ogromna in stoji poteg nebotičnika in ima šest nadstropij. Okoli pošte, v centru Ljubljane je sedaj več velikih in visokih stavb, ki dajejo mesto res moderno obeležje. Pred par mesteci je bil končan novi hotel »Slon«, sedaj sa dovršuje š estnadstropna palača Bate, ki bo imela pod streho veliko kavarno; velika je tudi palača Ljubljanske kreditne banke, ki pa stoji že več let, zraven pa stoji Dukičev blok več pet- in šest-nadstropnih stanovanjskih hiš.
Savinjski hmeljarji so imeli te dni zborovanje v Žalcu, da ise porazgovore zastran obiranja, ki se prične v par dneh. Ugotovilo se je, da je stanje hmeljskih nasadov pri nas ugodno in da je računati s srednje dobro letino. V nekaterih državah pa je stanje neugodno in bo malo hmelja. Zato je računati s tem, da se bodo dale dosegi lepe. cene, ki pa ne smejo iti pod 25 din za kilogram. Priporočalo se je 'hmeljarjem, naj blago nikar ne ponujajo, saj bodo inozemski interesenti sami p riši in ga iskali. Sklenilo se je, da veljajo za obira če iste mezde kot doslej, namreč po 2 din za škaf, s ftrano pa
1.50 dan.
* Jugoslovansko-nemški gospodarska odbor se bo v kratkem, najbrze začetkom septembra, zopet sestal, da predvsem zviša nekatere kontingente za jugoslovansko blago.
* V rudniku svinca in cinka v Trepči v Srbiji, ki je v angleških rokah in je ze-
lo	dobičkanosno podjetje, je pred par tedni izbruhnila stavka, ker so delavci zahtevali povišanje nizke mezde. Pogaja-rifa so se razbila, ker vodstvo podjetja ti hotelo sprejeti zahteve. Sedaj so bili do nalogu iz Londona vsi delavci, nad 3000, odpuščeni. Delavcev se je polastilo veliko razburjenje.
4|t Nemška banka v Beogradu. Nedavno je dobila nemSka finančna skupina, v glavnem Credatanstaflt ‘m Deutsche Bank, večino delne Splošnega jugoslovemskega bančnega društva v Beogradu v svoje roke. Te dni bo občini zbor bamke, kjer se ijvoli novi upravni svet. Za predsednika je -določen nemški generalni konzul v Eteqgrada Neuhaaisen.
Ali sre res ie za Gdansk?
Nemčija odklanja konferenco velesil - Poljska slej ko prej odločna -Vprašanje koridorja • Govorice o Madžarski
Kakor v lanski sudetski krizi, se pojav- in nas ogljufati za to, kar nam gre. Vse
ljajo v časopisih najrazličnejša ugibanja o razpletu nemško-poljskega spora. Največ zanimanja vzbuja tudi tokrat članek, ki je izšel v londonskih »Times.« V tem, skoro poluradnem angleškem časopisu, se poroča o morebitnem posredovanju Mussolinja v smeri knference velesil, ki bi na miren način uredila vsa sporna vpra sanja. Kot posrednik se imenuje ime komisarja Zveze narodov v Gdansku Burck-hardta, ki ga je Hitler že sprejel. Taka mirna rešitev bi razveselila vse prijatelje miru, posebno, če bi Nemčija priznala Poljski neke pravice. Taka konferenca bi mogla rešiti tudi vprašanje delitve surovin in morda celo vprašanje kolonij. Podobno kakor »Times« pišejo tudi francoski' listi, na pr. »Intransigeant«, ki govori o paktu petih velesil, pri katerem bi bila udeležena tudi Poljska, a bi bila izključena Rusija, ki bi je demokracije v tem primeru ne potrebovale. (To mora gotovo vplivati prav ugodno na moskovska pogajanja!)
Toda Nemčija tokrat tako konferenco odklanja. Zato hočejo Nemčijo postaviti za zeleno mizo, piše »Deutscher Dienst«,
govoričenje o mirni rešitvi gdanskega vprašanja je le nova metoda protinemške propagande. Nemčja vztraja pri svojem pravu i si bo, če treba tudi z mečem, vzela, kar ji pripada, glede tega naj si v Parizu. Londonu in Varšavi, ne delajo nika-kih utvar.
Kljub temu je Poljska slej ko prej odločna. Poljski prezident Moscicki je imel v Vini pred starimi legionarji navdušujoč govor, v katerem je izjavil, da se poljske legije kakor tedaj, ko jih je vodil Pilsud-ski, ne bodo uklonile nikaki sili in da se bodo vsakomur uprle, če bo treba bodo zopet z orožjem v roki branili poljske /)ravice.
Med tern so zavzele sovražne kretnje med Nemčijo in Poljsko že precejšen obseg. Nemčija je zaprla pri Rybniku mejo, na to so Poljaki odgovorili z zaporo vse zgornješlezijske meje proti NemčijL Poleg tega so zaprli tudi precejšnje število Nemcev, ki so sumljeni vohunstva. ^Nemška poročila govorijo o kakih 800 ljudeh, Poljaki pa poročajo o 60 aretacijah, med njim je tudi vodja nemške mladine na Poljskem Weisner.
Posebno vznemirjena pa je svetovna
javnost radi naraščajočih govoric o nekaki nevarnosti, ki da preti Madžarski-Demokratsko časopisje poroča, da je prejela Madžarska od Nemčije ultimat,_da stopi z Osjo v vojaško zvezo. Ta vojaška zveza bi bila za Nemčijo velikega pomena, ker bi mogla tvoriti Madžarska v primeru vojne dobro oporišče za bliskovit napad. A za tak napad bi morale biti v Madžarski nemške čete. Te nemške čete pa bi pomenile konec madžarske neodvisnosti, ker bi se jih poslužili domači nacisti v uporu proti svoji vladi. Tako demokratsko časopisje. Nemci vse to seveda odločno zanikajo ter se zgražajo nad brezvestnostjo časniškh pisunov. Da pa je stvar dokaj resna, dokazuje dejstvo, da pišejo časopisi celo o možnosti angleških jamstev za neodvisnost Madžarske, ki da so baje zapopadena v angleško-poljske m vojaškem paktu.
V	vsem tem nemiru je vzbudila veliko pozornost tudi omemba »koridorja« ko; stare nemške rane. Vse to kaže, da tudi s priključitvijo Gdanska še niso rešena vsa pereča vprašanja. Mir in vojna sta na tehtnici, ki se lahko vsak hip prevesi-
jad.
Kaj se godi za kulisami svetovne
DOlltlke V Gdansku angleška komisija, ki naj dožene, ■	če je to pristanišče res neobhodno potreb-
□ Madžarski zunanji minister grof Csa-
ki se je sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in bo v najkrajšem fesu sprejet od Hitlerja. Pri tej priliki so se razširile v evropskem tisku tudi posebne govorice o usodi Slovaške, ki jo baje nameravajo popolnoma zasesti. Del slovaških vojašnic so baje že izpraznili za sprejem nemške vojske.
□ Palestina, Trans Jordanija in Sirija naj bi se po nekaterih poročilih združite v kraljevino pod žezlom emirja Abdulaha, la je baje že pristal na to, da sprejme krono. Ta kraljevina ibi bila pod močnim angleškim oziroma francoskim vplivom.
□ 200 francoskih bombnikov je letelo nad Anglijo, da na ta način vrne obisk angleški zračni vojsk! Hi utrdi francosko-amgleSko prijateljstvo.
O BHzu Vladivostoka na japonski meji, imajo Rusi velike vojaške vaje.
□ Zapovednik italijanske vojske v Španiji, general Gambara, je postal italijanski veleposlanik v Španiji.
no Poljski
Gospodarske politika sedanje francoske vlade, ki s pooblastili ščiti koristi gornjih 200 družin, zunanja politika te vlade, predvsem pa odgoditev parlamentarnih volitev za dve leti, to je do maja 1942. leta, vse to je vzbudilo v Franciji močan val nezaupanja in po raznih napovedih se obetajo burni dogodki, kakor jih je sprožil leta 1934. Lava! z zunanjo politiko, ki ni odgovarjala razpoloženju ljudskih množic.
Obenem je poslal Chamberlain na dopust za dva meseca angleški parlament, naslednji dan pa je že odpoklical Stranga iz Moskve. Laburistični in liberalni tisk očita sedanji angleški vladi, da hoče s Dogajanji z Rusijo, s pretnjami Nemčiji in drugima takimi dejanji le pomiriti in speljati na led javno mnenje, med tem pa tiho pripravlja nov — Monakovo.
Tako je odpotoval v Nemčijo angleški časopisni magnat lord Kemsley in obiskal tudi Hitlerja. Pred odpotovanjem in po vrnitvi v London je obiskal Chamberlaina. Tudi naši listi so poročali o raznih poskusih, načrtih in uredlogiih^ kako potolažiti napadalne države, švedski dnevnik
»Aftonbladet« in za njim drugi listi so poročali, da se je napotila preko severnih držav v Gdansk desetčlanska komisija s profesorjem Rileyjem na čelu, da preišče vprašanje, če je Gdansk Poljski res neobhodno potreben. Angleži bT po ureditvi tega vprašanja ponudili v tolažbo Poljski kredite za izgradnjo poljskega pristanišča Gdinje. V začetku septembra naj bi se sestali zastopniki Anglije, Francije, Poljske, Nemčije in Italije, ki bi naj preiskali svetovni položaj in dognali skrajno vojno nevarnost v Evropi in Aziji in ker se ne bo posrečilo ugodno končati pogajanja z Rusijo, bi monakovske velesile prisilile Poljsko na kolena.
(lil Ut Ir |iiWni nulMj ii .tuii ton - * rmicuii' -ta
1' UtAUii i *r'*UmJncjrt infilrjijK li>
> A W U' i’Y*Ti rlTTuVte Ali In 'tv 11 tfi ti'	.. m jPuj
i	v	»ufi fi'141 Ei vi »p t«iTi
L« iliiM gl nwmQ|i i.vljcui iiuvtitVrri’1 Tu	Hir
■■■•	fljti	I;	ijniiJjj	3>	mv	vff trf-
JU..IJ1 miiUiJTmfk! ttilf
dni
po svetu
□
-skl.
□Madžarska bo branila svojo samostojnost« je izjavil na proslavi spomina madžarskega kralja Karla IV. član bu-aimpeštanskega parlamenta grof Sigrey. Madžarska se ne bo umaknila nobenemu diktatu, od koder koli bi prišel.
□ Na oisernl reki so Japonci zopet zadeli na kitajsko mino, ki je potopila japonski parnik. 300 mož je utonilo, ostale so v zadnjem trenutku rešili.
d švicarska vlada je dala industrijcem in prlvaniikom nalog, da se za primer vojne založijo s surovinami in prehrano.
□ Churchill, ki je bil na potovanju vzdolž francoske Maginoiove obrambne črte, je dal o francoski vojski kaj laskave izjave. Ob koncu je dejal, da bosta v Dodoči vojni dve tretjini človeštva na strani Francije in Anglije.
n V Salzburgu sta se sestala zunanja imintetna Osi: Ribbentrop in Ciano in se, kakor pravi uradno poročilo pogovarjala o mednarodnem položaju.
D Angleški časopisi so prinesli vesti, da si Hitler in Mussolini nista povsem edina glede postopka pri Gdansku. Nemški in italijanski časopisi s označili te vesti kot lažnjive.
O Komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel 25 bolgarskih poslancev, ki se nahajajo v Moskvi in si ogledujejo veliko poljedelsko razstavo. Pri obisku je bil navzoč tudi pomočnik zunanjega komi-saria Potemkin.
O	io milijonov funtov ie baje posodila lika Britanija Sovjetski Rusiji za nakup orožja. Poleg tega ie Sovjetska vlada Izposlovala tudi za Kitajsko znatno angleško posolilo: 30 milijonov funtov (7 in pol milijarde dta).
Cl Nemško-angleško društvo v Anglltl ie poleg nemške nronapande vršilo tudi špionažo CNova Riječ 17. avg. 1939).
Čl Na Nizozemskem ie katoliška stranka sestavila s socialisti novo vlado.
□	Plačilne težave velike mednarodne banke. V Amsterdamu je prišla banka Mendelssohn & Co. v težave in je zaprosila sodišče za prisilno upravo, ki je bila tudi dovoljena. Kakor se čuje, gre za enoletni moratorij. Pred par dnevi je solastnik in generalni ravnatelj banke dr. Mannheimer nenadoma umrl, baje je napravil samomor. Gospodarski krogi so postali pozorni, in kmalu se je zvedelo, da je velika banka v težavah. Podjetje je bilo do izbruha vojne v Nemčiji, potem pa se je preselilo v Holandijo. Financiralo je razna podjetja, predvsem pa je vodilno sodelovalo pri velikih državnih posojilih Franclji. Banka se je zadolžila pri drugih denarnih zavodih za velike zneske, da je lahko izvedla posojila. To pa jo je spravilo v težave. Posledica poloma rp. da so na mednarodnih borzah postali finančniki nemimi, kar se kaže tudi v borznih tečajih. Koliko znaša pasiva banke, se še ne ve natančno, na vsak način pa gre za več sto milijonov dinarjev.
9	Vojaška pogajanja v Moskvi gredo baje še dokaj dobro od rok. Rusi so pred lagali, da bi se teh posvetovanj udeleževali tudi turški, poljski in romunski vojaški dostojanstveniki.
D Roosevelt je po poročilih poljskih časopisov ponudil Rusom sodelovanje v Dalnjem vzhodu, če bi bili ti bolj popustljivi pri pogajanjih v Evropi. Ta poročila je ruska uradna agencija Tasis odločno zanikala. Ruski vladi, pravi to poročilo, o kaki podobni ponudbi ni prav ničesar znanega.
OPogajanja med Anglijo in Japo: :i v
Toki ju so se prekinila.
O japonska se bo Osi popolnoma pridružila le v tem primeru, če bi prišlo do nolitičnega in vojaškega sodelovanja med demokracijami in Rusijo. Tako poročajo nekateri nemški listi.
Španija je pričela graditi utrdbe vzdolž francoske meje. To so posledice francoske »nevmeševalne« politike.
□ 742 čeških pilotov je prišlo v Fran* cijo in bodo sprejeti kot vojni piloti-Češka legija na Poljskem pod vodstvom znanega generala Prhale šteje 60.000 mož.
□ V Madridu so radi nedavnega atentata izvršili 60 smrtnih obsodb v enem dnevu.
O v Tokiju so aretirali veliko zarotniško‘družbo, ki je pripravljala atentat na nekatere člane oesarjevega spremstva.
□ Rusi so imeli pretekle dni poizkuse z velikim šestmotornim letalom, ki im® prostora za 64 potnikv. Poizkusi so popolnoma uspeli.
O Vojtiech Korfantl, veliki voditelj Po* ljakov, ko so še bil pod Prusi in dolgoletni voditelj demokratske delavske opo* zjcije prot! sedanji vladi je v svojem 73 letu umrl. Bil je med prvimi poljskimi mi* nistrl v Witowlji vladi, a se je moral leta 1923 umakniti, ko je naredil Pilsudski državni udar. Leta 1930 je moral celo bežati iz Poljske v ČSR, od koder se je P° sektemberskih dogodkih vrnil na Poljsko, kjer so ga zaprli, a takoj zopet izpustili* kajti Poljska potrebuje prav v današnj«1 dneh ljudi njegovega kova, ki so že utrjeni v boju proti staremu poljskemu sovražniku.
d Cionistični (vsežidovskl nacionalni) kongres zaseda te dni v Ženevi. Predse-; dnik dr. Weizmanu je protestiral proti preganjanju Židov v nekaterih državah in je kritiko val znano angleško *brf° knjigo o Židih.«
n Obletnico smrti svojega voditelj® Hllnke so na Slovaškem proslavili na« slovesno.
D Romunski kralj Karol je po pregledu romunske mornarice imel navdušen govor. Med dtuglm je dejal: »Branili borno vse, kar je romunsko. Kdor hoče mir, naj se zaveda, da z vsakim poizkusom izpre-1 meniti meje, izziva vojno nevarnost.«
D Franco se bo po ugibanjih francoskih listvo vendarle odločil za strogo nev tralnost. Dober znak vidijo v tem, da 1® obljubil izpust vseh francoskih državljanov, ki so jih kot prostovoljce republikanske armade zaprli.
Rusija je nabavila na Poljskem 900 tisoč ton premoga, ogromno plavžarskin izdelkov in kablov. Vrednost tega blag3 ge v milijone zlotov.
D Italijanski listi nudijo Nemčiji v nje* nem sporu s Poljsko in demokracijah' vso podporo. Nemčija in Italija sta si po* oolnoma edini, da brez korekture mej *n zadostitve upravičenim zatevam avton* farnih držav ne bo miru.
O Litvanska vasica Sventoi naj postane po načrtih litavske vlade litavskl j2' hod na morje po Izgubi Klajpede-Memela-Saj se je tudi velika poljska luka Gdinfa v nekai letih razvila v veliko pomorsko nristanišče.
o Na Slovaškem je nastalo pod nemško zaščito in z nemško podporo veli*0 protipollsfco gibanje. Poljaki nai bi vrn1*
li	Slovaški vse, kar so sl po septembers* kriz? lorždobiH.
Rekorden obisk Mariborskega tedna
VIII. Mariborski teden je bil v nedeljo ponoči zaključen. Ves čas mu je bito vre-ine naklonjeno, le v soboto in nedeljo zve-f5er je bil naliv, ki pa je kmalu ponehal in so se obiskovalci zopet vrnili na razstavišče. Neprestano so si trume ljudi ogledovale poedine razstave, ki so bile res okusno razmeščene in prirejene.
Najbolj je ugajala tekstilna razstava v sokolski dvorani, ki je bila letos izredno razsežna in je bila sploh naj večja te vrste v naši državi. Veliko zanimanja je bilo za obrtno razstavo, za trgovsko razstavo itd. Venomer so se obiskovalci drenjali v tujsko-prometni razstavi, bi je bila tokrat posebno skrbno in okusno prirejena in je pokazala krasote ne samo Slovenije, temveč tudi drugih krajev Jugoslavije. Veliko je bilo seveda zanimanje za vinsko razstavo in so posetniki z užitkom pokušali našo najboljšo štajersko kapljico, raznih vrst. Pa tudi kulturne razstave, razstava mariborskega in ptujskega gledališča ter skavtska razstava so Privabite mnogo obiskovalcev.
Zaključnih številk sicer še ni na razpolago,-vendar se izve, da je posetilo letošnja Mariborski teden najmanj 90.000 ljudi. Tako velikega obiska doslej Mariborski teden še ni doživel. Mnogo je k temu tudi pripomogel festival slovenskih narodnih običajev, ki je bil prva dva dni. Na tisoče je bilo obiskovalcev Iz vseh delov države, pa tudi na stotine iz inozemstva, v prvi vrsti iz sosednje Nemčije. Polno je bito posetnikov tudi iz bližnjih kopališč in letovišč. Gostišča so bila, dobro zasedena, zlasti hoteli. Zadnje dni je bilo toliko tujcev, da jih mnogo sploh ni moglo priti pod streho in so morali prebiti noč v gostilnah in kavarnah. Gospodarski uspeh letošnjega Mariborskega tedna; je povsem' zadovoljiv.
Gasilski dnevi v Ljubljani
Od. nedelje do torka se je vršil v Ljubljani II. Jugostovenski gasilski kongres, ki so se ga udeležili požarniki in samaritani iz vse države. V Ljubljani se je zbralo na tisoče požarne brambe, ki šteje v Jugoslaviji že okrog 83.000 mož, da določijo smernice za nadaljnje uspešno cielo v pomoč bližnjemu, kadar je v stiski. Prihiteli so tudi zastopniki gasilstva iz Nemčije, Italije, Madžarske in Anglije kot predstavniki Mednarodne gasilske unije. Pokrovitelja vsega našega gasilstva, Nj. Vel. kraljeviča Tomislava, je zastopal Polkovnik Garbarovič. Navzoč je bil nadalje zastopnik Nj. Vel.. kralja Petra II. general Dodič. Prireditvam so prisostvovali med drugim tudi ministrski predsednik Cvetkovič, ki je: sedaj na Bledu na oddihu, potem minister za telesno vzgojo Cejovič ter ministra dr. Krek in Snoj.
V	nedeljo so bile na stadionu razne tekpie v polni opremi, pri čemer so bili doseženi prav lepi uspehi. Ves dan so se vršila zborovanja. V ponedeljek zvečer je bil na stadionu krasen umetni ogenj, ki ga je gledalo na tisoče ljudi. Glavni prireditveni dan je bil torek. Zjutraj so budnice spravile prebivalstvo na noge. Dopoldne je bil slavnostni sprevod po mestu, v katerem so nosili neb roj zastav in te cela vrsta godb svirala koračnice. Na Kongresnem trgu, kjer so se zbrali vsi Požarniki, je škof dr.-Rožman bral mašo, nakar je starešina Gasilske zveze dr. Kodre hnel na prisotne nagovor. Popoldne ^ bile na stadionu razne skupinske vaje, Pri katerih je sodelovalo več tisoč gasilcev, samaritov in samaritank. Prvič so nastopili tudi obvezniki telesne vzgoje, več sto po številu. Prireditvam je prisostvovalo 40.000 gledalcev.
Potreba splošnega
ljudskega socialnega zavarovanja
V, zadnjih letih stopa vedno boij v ospredje potreba po splošnem ljudskem socialnem zavarovanju, ki bi obstajalo poleg nezgodnega tudi za onemoglost. To potrebo najbolj čutijo v podeželju prevladujoči kmetsko-delavski stanovi in poklici, ki so ponajvečkrat brez potrebne stanovske socialne zaščite. Slabe gospodarske razmere s splošno denarno krizo in draginjo nujno zahtevajo načrtno splošno ljudsko zavarovanje. Doslej nosijo vsa bremena socialnega skrbstva občine, ki jih pa le težko zmagujejo, če se ozremo na primer na življenje viničarske družine, dobimo kaj žalostno sliko. Viničar, ki je izšel bodisi iz enakega ali boljše situiranega sloja, je nastopil to službo v mladosti, fizično krepak in sposoben za
vsako deto in nekaj časa dobro izhajal.
V	srednji starosti sl je vzgojil otroke kot v pomoč, a na stara leta pa so ga tudi ti zapustiti, do česar so privedle neznosne razmere v viničarskih vrstah. Viničarja na starost ob času onemoglosti nihče ne mara več in prisiljena ga je sprejeti v svojo oskrbo in zaščito domovinska občina. Enako se ponajvečkrat dogaja s kmetskimi služitelji, hlapci in deklami; tudi te zadeva ponajvečkrat usoda v breme občin kot plačilo na stara leta. V žalostnih razmerah žive ti ljudje, ker so zpostavljeni ponajvečkrat stradanju m pomanjkanju. V enakih razmerah žive po večini tudi mnogi kmetski ljudje in to pre-užitkarjii, do katerih goji zlasti mlajši kmetski rod skrajno malo človečanskega
socialnega čuta. Ne moremo si niti predstavljati, kolike važnosti bi bilo za te sloje ljudsko zavarovanje, ki bi jih oskrbelo za stara leta v gmotni denarni pomoči. Vendar je ta problem navezan tudi na denarna sredstva ljudstva samega, a ne moremo si predstavljati važnosti visoko obrestovane* glavnice, ki bi jo prejemali onemogli starčki in starke.
V	našem življenjskem interesu je, da se prične o stvari resneje zanimati celokupna javnost in zakonodaja, ki bi naj omogočila uspešno izvedbo te človekoljubne akcije, katera bi prinesla našemu splošnemu življenjskemu položaju sredstva za boljše življenjske pogoje malih slojev podeželja.	Jože	Rajh.
Slabi časi za delavstvo
Ako gremo v mesto, trge in v večje asi ter opazujemo, često vidimo po dva ali tri, včasih celo več, ki hodijo od hiše do hiše in prosijo. Med njimi je mnogo takih, ki so zelo predrzni in ako mu boš ponudil kos kruha, ga bo odklonil in zahteval denar. Vprašamo se; »Zakaj?« Zato ker v njem kipi neka mržnja do človeka, ki ima več ali manj svoj zaslužek. On bo sovražil človeka, ki bo imel borno službico, pa bodisi njegov prijatelj, ali celo rodni brat. V srcu mu gori in kipi, ko vidi starega moža pri delu, a on, ki je močan, dela željan človek, pa mora hoditi od hiše do hiše in prositi za borne pare in oščke kruha. On si predstavlja, da je podoben staremu sključenemu beraču, ki hodi svojo pot do prej in naprej, dokler ne bo pod milim nebom za vedno zatisnil svojih trudnih oči.	t
Resnica pa je, da niso vsi enaki. Mnogo od teh jih je, ki mrzijo deto — ki se jim studi. Toda marsikaterega žene brez delje v obup nad življenjem in si ga žalostno konča.
In če do dobra premislimo v tem nekaj ni prav. In ako poiščemo in vprašamo po krivcih, j,ih lahko takoj najdemo. — čim se sezona odpre, se v vsakih večjih obra-
tih sprejmejo delavci, katerim nudijo delodajalci zaposlenje le preko poletja, ko pa pride zima, jih odpustijo. Kam naj grejo? Ali naj gredo domov, ki ga nimajo — a ako ga imajo, jih čakajo žena in otroci, ki prosijo kruha. Delal je preko poletja za borno plačo in še od te so mu odtegnili kakšne pare, če se je le dalo. Kar mu pa ni odjedal pri plači delodajalec, mu je odjedel posestniški sin, ki je prišel in se ponudil za deto, pa četudi mu plačajo le 10 dinarjev dnevno. On ve, da bo za njega dosti 10 din, saj hrano in stanovanje bo imel doma, a one dinarje, ki jih bo zaslužil preko tedna, bo lahko uporabil za davke ali pa se bo v nedeljo zapil in se pretepal po lokalih ter kričal in preklinjal po vasi. To bi se moralo končati. Našemu delavcu je treba dati dela, da se bo lahko pošteno preživel. Njega je treba zaščititi, ne pa da ga pustijo v tujino, kjer bo stavil na kocko svoje življenje in pustil za blagor tuje države svoje največje bogastvo — zdravje. Potem pa pride po letih domov —^dela nezmožen, obžaluje in s solznimi očmi ogleduje rodno grudo, katera ga je zredila in bi ga tudi živela — morda bolj kot tuja. Konrad Ogrinc.
Pravi namen tiska
Lani je . povedal eden izmed govornikov na zborovanju grafičarjev v Celju, da vršijo oni važno nalogo v javnem življenju. Da posredujejo misli in ideje javnih delavcev širokim množicam bralcev. Da služi večkrat grafičar s težkim srcem tudi nazadnjaškim silam, ki sejejo strup, sovraštvo, nesocialnost, vojno... Da želijo služiti grafičarji tistemu namenu, ki je gnal idealne napore izumitelja tiska Gu-tenberga in njegovih naslednikov: naj bi služil tisk napredku in miru, naj bi bil tiisk velesila v boju za človečanske ideale, naj bi bil posrednik med narodi, posrednik med mestom in deželo, med izobraženci in delavci.
Po tej sodbi — in tako sodijo o tisku pošteni izobraženci in vse ljudstvo — po tej sodbi je danes velik del svetovnega in našega tiska nevreden časti in nalog, ki’ so mu v družbi namenjene. Tisk je pre, često le orodje v rokah tistih, ki hočejo sistematično zastrupljati odnose med ljudmi, odnose med delovnimi stanovi in med narodi, ki hočejo poneumljati in držati v temi in v zmotah množice, da ne bodo spoznale pravih vzrokov in krivcev svojega položaja, da bodo obračale svojo
pozornost, rnržnjo in boj v napačno smer.
Tak tisk je veliko zlo, je res velesila, prav tako mogočna velesila kakor katera koli imperialistična sila na svetu. Tudi boj s to velesilo se ne rešuje in se ne bo rešil v majhnih praskah, v protestih in v pobožnih željah javnega mnenja, temveč v velikem boju, ki se bije proti celemu sistemu, ki dovoljuje tako zlorabo najdragocenejših sredstev človeške kulture, blagostanja in napredka.
Težko si moremo zamisliti, le slutiti moremo, kako velika pozitivna sila bo tisk, osvobojen današnjih okov, osvobojen vseh skritih koristi in nečednih namenov, prost korupcije in suženjstva velikemu molohu. Rotacije bodo noč in dan bruhale v svet milijone izvodov dnevnikov, tednikov, revij in knjig, ki bodo nosile med ljudi v besedah in slikah znanost in umetnost, lepoto, resnico, mir, sporazumevanje in bratstvo. Tisk bo moral slu-žiti namenu, ki so mu ga namenili iznajditelji in mojstri besede in — ki mu ga nalagajo želje vsega delovnega človeštva: posreduie naj liudstvu v popularnem slogu, v domači in dojemljivi besedi' misli,
načrte in ideje znanstvenikov in umetnikov, politikov in vseh javnih delavcev, približuje naj te ljudi svojemu narodu, nakazuje naj probleme časa, jih osvetljuje, množicam naj odpira obzorja.
Kakor tudi izgledajo take misli in želje daljne v tem času izmaličenosti in laži, so vendar svetal cilj in vodnik vsem. ki verujejo v zmago človečanskih idei. blagostanja, miru ...	-ski.
Dolfussova vdova in Mussolini
Ko so te dni obhajali obletnico atentata na bivšega avstrijskega diktatorja Dol-fussa, so prinesli evropski časopisi med podrobnostmi atentata in prizori z razprave proti atentatorjema Planetti in Holzvveberju (po katerih so sedaj prekrstili nekaj Dolfussovih ulic) tudi zanimivo anekdoto o Dolfussovi vdovi. Kakor znano, je Mussolini v smislu Dolfussove zadnje želje prevzel skrb za družino predzadnjega avstrijskega kanclerja, čigar truplo so bili vzeli iz njegove grobnice in pokopali v množestvenem grobu. Vdova, ki sedaj ne živi več v Avstriji, ie do nedavnega dobivala prav od Mussolinija znatno pokojnino. In te pokojnine ji Mussolini v svoji velikodušnosti tudi po izpremembi razmer v Avstriji ni odrekel.
Kitajske dobrodošlice Japoncem
Japoncem ne more in ne more uspeti, da bi preusmerili miselnost in politično voljo Kitajcev, čeprav postavljajo navidezne vlade v »zavzetem« ozemlju in izdajajo svoje časopise v kitajščini. Neka tuja novinarka, ki se mudi na Kitajskem, poroča, da je več kakor štiri petine prebivalstva organiziranega v boju in odporu proti Japoncem. Vojaki in ljudstvo delajo skupno za obrambo svoj domovine. Med Kitajci, ki morajo zapustiti svoje domove in se umakniti pred japonsko premočjo, je nastal običaj, ki hudo omejuje japonsko željo po ropanju privatnih stanovanj. Preden namreč Kitajci zapustijo svoje stanovanje, namestijo na vratih granate, ki padejo pri vstopu v stanovanje nepovabljenemu gostu na glavo.
Chamberlain gre na počitn;ce
Ko je Chamberlain te dni zapustil London, da se poda na svoj vsakoletni rfo-* pust na škotsko, kjer namerava pnd> ti nekaj dni z ribištvom, so ga njegovi prijatelji svarili, češ, zasedba Češko-Slo-vaške in Albanije se je tudi izvršila med tem, ko ie bil na dopustu, jim je odgovoru: »In če se kaj zgodi, kaj morem jaz? Tokrat imajo besedo generalni štabi-. Angleška mornarica, francoska in poljska armada stojijo na straži «
PISMA
IZ POLJSKE
I.
•	..Prešli smo jugoslovansko-nemško ^ejo. Zopet je prišla nemška kontrola, to Pot samo za nemške podanike. Pregledovali so natančno, vse so odpirali jn pre 'skali. Moje sopotnike, moža in zeno z 'tetetom so odvedli v sosednji prazen oddelek. Vrnili so se čez 10 minut zelo v?nemirjeni. Carinik kontrolor ni našel n'desar ali je stalno gledal zdaj na nje, fdaj na fotografije na potnem listu. Bil te to Nemec iz Rajha, kot mi je zaupno Povedala neka Dunajčanka. Vagoni so teli skorO prazni. Potnikov je bilo malo 'n še ti šo bili v uniformah. V Gradcu opazil vlak, natovorjen z oklopnimi
Eden prijateljev našega lista je pred kratkim odpotoval na Poljsko, ki je danes v središču svetovne paž-nje. Priobčevali bomo posamezne odlomke iz njegovih pisem, kakor nam jih bo pošiljal. Iz njih bomo najlepše -videli razpoloženje ta-
avtomobili in tanki razne veličine. Odšel je proti severu. Do meje protektorata sem imel dve sopotnici učiteljici iz nemške šlezije. Prepričevali sta me, da je Nemčija morala zavzeti češko, ker je bila to majhna država, ki je ovirala direkten promet med Avstrijo in Nemčijo. Prav tako sta	da	Nem-
čija mora dobiti poljski koridor. Na moravski meji, kjer začenja protektorat, so vsi potniki nemški državljani morali izstopiti in čakati 5 ur na naslednji vlak, mi pa smo se odpeljali naprej. V sosednjem oddelku se je peljalo nekaj Slovakov, ki so šli na prostovoljno delo v Nemčijo. Dan poprej so jim bili pove-
dali, da so sprejete njihove prošnje za brezplačno delo v Nemčiji, a oni se sploh ne spominjajo, da so kdaj hoteli iti v Nemčijo in vlagali prošnje.
S potniki Čehi sem se kmalu sprijaznil. Postali so odkriti, ko so videli, da sem iz Jugoslavije. Pritoževali so se nad draginjo in drugimi neprilikami. Neki delavec iz Moravske Ostrave mi je pripovedoval, da je prej imel 1000 kron mesečne plače in je lahko lepo živel. Sedaj mu je plača povišana za 300 kron, a radi draginje komaj izhaja. Pripovedovali so mi, da bivši oficirji, vojaki in mladina stalno bežijo preko meje na Poljsko. Oblasti ne morejo nič napraviti, ker beguncem pomaga vse prebivalstvo. Tako smo se pogovarjali in prešli lepo obdelano Moravsko in prišli na poljsko ozemlje.
II.
Bielsko, kjer se sedaj nahajam, je veliko industrijsko mesto. Ima nad 100.000 prebivalcev. Mesto se je zlasti lepo razvilo po	šlezije od Nemcev.
V	mestu samem je dosti Nemcev, okoli-
ca pa je čisto poljska. Nemci imajo svoje osnovne Šole in gimnazijo.
***=? -
LCr Pa na u*'ci, v lokalih in ustanovah slisi samo poljski jezik.
Razgovarjal sem se z mnogimi Poljaki m Nepoljaki, pripadniki najrazličnejših strank in svetovnih nazorov. Razlikovali in nasprotovali so si v mnogih stvareh, toda vsi so se strinjali v tem, da Poljska ne bo dala brez boja niti koščka poljske zemlje. Tako so govorili pristaši vlade, opozicije, židovski nacionalisti 'm Nemci. Razgovarjal sem se z delavci. Mislijo in govorijo isto. Poljaki se bodo borili za svoje s prijatelji in zavezniki ali pa tudi brez njih.
Nekega dne smo imeli težko bolnega delavca v ambulanti. Poslan je v bolnico. Preden je odšel, je vprašal zdravnika, če bo kmalu ozdravel, kajti sedaj pred vojno ne bi hotel, tako je rekel, ležati v bolnici. Vsi na Poljskem računajo, da se bodo morali braniti z vojno.
Rnoči ie publika na glavnem trgu obkolila nekega Nemca, ki sc je sprehajal v belih nogavicah in tirolskem suknjiču.
Kulturna obzoria
Festival slovenskih narodnih običajev
O priliki Mariborskega tedna se je vršil med drugimi kulturnimi prireditvami tudi festival slovenskih narodnih običajev, ki je dosegel po svojem pomenu visoko nacionalno in tudi primemo estetsko stopnjo. Bil je temeljit prikaz panonskih in belokranjskih običajev, ki so se ohranili nepokvarjeni do danes in še vedno pestrijo življenje našega človeka kljub odločnim vplivom svetovne civilizacije. V štirsko-panonski skupini je izstopila najmočnejša in najlepša beltin-ska^ ki je pokazala meštersko (tkalečko in šostarsko) in gostuvanjske plese (to-čak, šamarianka, po zelenoj trati) ter ob koncu obredno kolo »Marko skače.« Izvajanje beltinske skupine je bilo zares vzorno in zelo zanimivo; zlasti moram naglasiti enotnost plesa, petja in odlič ne domače godbe, prav tako pa tudi sestavo plesov samih, katerih struktura kaže sicer mnogo skupnosti s celotno panonsko kulturno obliko, pa vendar vsebuje mnogo svojevrstnih potez pomurskega ljudstva samega. Razen beltinske skupine pa so v štirsko panonskem okvi ru še nastopile skupine iz Lancove vasi, Sv. Jurija ob Ščavnici in Sv. Marka niže Ptuja ter so izvajale ruso, plesače in ora-°e.’. °bredne prizore iz šterjaka (valek, klUč, riisa-čarga) ter kurentovanje (kurenti, rusa-čarga, rabol, zlodej, orači, medved, kokotiči-piceki); i običaji niso plesnd, temveč obredni, ki se vprizarjajo ob^ različnih izrednih dneh običajnega vaškega življenja dravskega in prleškega ljudstva. V njih tiči mnogo preostalega primitivizma in življenjske sile, kar vprav daje posebno pestrost in svojevrstnost. ki pa jo moremo v drugačni obliki najti tudi drugod.
Posebno zanimiv del so nuditi Belokranjci iz Črnomlja, Adlešičev, Vinice, Predgrada-Starega trga in Metlike. Izvajali so celo vrsto nam več ali manj malo poznanih plesov, ozir. običajev: »Zelenega Jurija«, »Kolo-most«, svatbeni kodi »Hruška, jabuka« in »Lepa An-
Sodobnost (7-8)
ka«, »kresnice« (tri varijante), »Kolo Jastučak«, »Poljansko svatsko kolo«, »Obredno kolo«, »Most«, »Rešetca«, »Robčece«, »Kurji boj« in »Turn.« Vprav v belokranjskih plesih je opaziti izredno povdarjeno svojskost tvorjenja, močan smisel za estetsko oblikovanje, narodnostni duševni izraz ter pravilen ton Omenim naj le zanimive piskače v »Zelenem Juriju«, izredno estetski oblikovano pevsko motiviko in izvedbo v pravkar navedenem običaju, v »Kresnicah« in drugod. Nedvomno so nam Belokranjci in Beltinčani nudili v narodno-umetnost-nem pogledu svojevrsten, redek užitek, za katerega jim moramo biti hvaležni.
Vrhovno vodstvo je imel naš znani folklorist in dirigent akademskega pevskega zbora France Marolt, ki je spretno organiziral potek celotnega festivala in mu dal zaokroženo stilno obliko. Vodstvo posameznih narodnostnih plesnih skupin pa so prevzeli M. Vaupotič, Fr. žižek. 4. Kovač, Ivan Kociper, A. Grahek, J. Jankovič, B. Malič in Iv. Malešič, ki so vsi vložili v delo mnogo truda in so bistveno orispevali k enotnosti in kvalitativni viš;ni izvedbe. V artističnem pogledu je bilo izvajanje prav lepo in odgovarjajoče nalogam ter težnjam narodne, umetnosti. Ne moremo pa tega reči o tehnični strani izvedbe, ki je bila zelo po manjkljiva, zlasti pri prvi izvedbi. Ni bilo ne reflekorjev in ne megafonov, vsled česar je izpadla pri vprav delikatnih točkah (Kresnice!) akustična predstava, kar je celotnemu užitku občinstva mnogo škodovalo. V splošnem pa je bil slovenski narodopisni festival izredno pomembna kulturna prireditev vsega slovenstva. Pokazal je nazorno na del zgodovine slovenske kulture, • pokazal je pa tudi, koliko vitalne tvorne sile je v kulturno samostojnem slovenskem narodu. In obmejnem ozemlju so take prireditve še važnejše, ker otipljivo naglašajo nujnost dviga narodne zavesti.	dc.
dveh publikacijah, bliotečne probleme.
ki
obravnavata W-jad.
Na uvodnem mestu je predavanje Fnanceta Mesesnela:	Umetnik in
njegova doba. Pod ta široki naslov je pisec strnil nekaj prav zanimivih in novih misli o temi, ki vzbuja že izdavna posebno zanimanje umetnostnih zgodovinarjev. Ob koncu članka beremo: »Bo dočnost bo morala zavreti beg pred resničnostjo, pa naj bi bila za artistične programe še bolj brezpomembna. Umetnik se bo moral povrniti od špekulacije na zemljo in se intenzivno pečati s problema časa in ljudi. Odpovedati se bo moral poniglavemu cinizmu, ki pusti svet, naj gre, kamor hoče in se pase na zelenih tratah umetniške dediščine. Dan z vso svojo težko skrbjo, krivico in bojem bo moral umetnik ne le videti in razumeti, ampak se zanj ogreti in stopiti z artističnega prestola v prvo bojno vrsto kakor vedno, kadar je šlo v preteklosti za reševanje človeka in njegove kul- ,	,
ture.« — Novinka v Sodobnosti in men- ^Yn,os ,vPasi;	'Vmnliišks nosest v
da sploh v »tropu, ki se poti in trudi«, je ^n^ - FiUp Uratnik: »O gospodar-
Nova uredba za nemške umetnike
Državni urad za ustvarjajočo umetnost je izdal naredbo, po kateri dobijo umetniki, ki nimajo dovolj usPfha, c!^ go delo. Z ministrom za delo Seldtejem obstoja dogovor, da se umetniki, ki ta pomanjkanja talenta ali podobnih vzrokov nimajo uspehov in se ne morejo uye ljaviti, preusmerijo k drugemu prodUK-tivnemu poklicu. i< .
\
ni
,uim ,< ;r n.i 1 < ...a mf5'u rit n iti
ml i Ji ti-
'5 i1.' H'. ' JijjUV t il: .i-.VlVl
S! rt V i
S
Prejeli smo
Tehnika in gospodarstvo, št. 7-8. Vsebina: Drago Potočnik: »Investicijska ae-—i-	__ Ivan Bratko-
Ob rojstvu slovenskega humorističnega
gledališča
Veseli teater »Totega lista" na Mariborskem Tednu
Velike množice, ki so se tiščale pred' vrati, kjer je razpel svoje šotore »Toti fist«, posebno zvečer, ko ®e je razvijala prava vojna za vstopnice na predstave, ki so bile nabito polne, so dokazovale več kakor le modno norost in zaljubljenost občinstva v novotarije. Dokazovale so nastanek nečesa, kar je vredno, da se kljub morebitnim začetniškim neuglaje-nostim vsakega novega pojava zabeleži in podčrta. Kajti to, kar smo videli tam, je bil pravi, pravcati humoristični teater, ki ga Slovenci doslej vsaj v tej in človek bi skoro rekel tako resni obliki in višini še nismo imeli.
Jasno je: vsaka točka, ki so jo predvajali ti igralci — večidel diletanti — je našla svoje bolj ali manj ostre kritike, včasih upravičene, včasih neupravičene. Toda to ni važno. Važno je, da je pozoren opazovalec lahko opazil mnogo takega, kar presega okvir cirkuškega c!owen stva. Zanimivo je, da je imel vsak izmed sodelujočih svojo poisebno noto in da je vsak na svoj način sodeloval pri končnem
uspehu, ki — to moramo organizatorju Podkrajšku priznati — ni bil zgolj finančen. Največ kvalitet za tak oder, se mi zdi, ima Milčinski. . Njegovi kupleti so prednašani na tako oseben način, da mu ni mogoče odrekati nekega sorodstva znamenitimi umetniki-humoristi današnjega časa. Skrbinšek in Wilhelm sta bol; igralca kakor humorista v pravem pome nu besede. Skrbinškov Chamberlain se ima za svoj uspeh pač bolj zahvaliti igralski siili ss	©*-
== kakor pravemu humorju. Wilhelm je bil sijajen kot sluga v podjetju, manj kot ruski profesorj kjer so prišle do izra za Podkrajškove kabaretne sposobnost Tako so vsi še precej ubrano tvorili neko enoto, ki bi se mogla ob smotrnem delu razviti v dober humorističen oder.
Vemo, da je tak humorističen odet odvisen od marsičesa. Ne le od sposobnih sodelavcev, ampak predvsem od javnih prilik iuliulujfjjil1 llVMlIl1!,, ftl -?M fJiTj'
|| 1(1 !| ’ [1'j (i[l llflh «' 'fprf V1" T.*> t Mri'
i itiian M Vi Vm Wmli', , jad.
Branka Jurca. S črtico »Vrnitev« se je prav dostojno predstavila. Gladko in enostavno pripovedovanje so odlike, ki mnogo obljubljajo. Sujet, povratek kaznjenca, ki se ne more več znajti v svetu, je opisan dovolj prepričevalno, da moremo pričakovati še mnogo. — Igo G r u-den je prispeval tri pesmi: »Pesnikovo srce«, »V cvetočem vrtu« in »Jesenska pesem.« Vse tri pesmi označuje kakor vso sedanjo pesnikovo poezijo neka tiha, mirna ubranost, ki posebno v zadnjih dveh razpoloženjskih spominja na subtilnost kitajskih lirikov. —; Zine V r š č a -j e v e »Utrinek« je drobna razpoloženjska pesmica. — A. Poljanca esej »Znanost iti politika« nam staro temo približa iz novih socioloških vidikov. — Miška Kranjca »Pot med blažene« se nadaljuje in zasluži, da se z njo pobavi-mo, čim jo bomo imeli celo pred seboj. — Vseskozi aktualna je študija Ceneta Logarja »Družba in narodnost Ob koncu zvezka je Vlada V o d o p i v -a razpravica »Tekstilna stavka 1.1936«, razpravica, ki predstavlja po svoji snovi in po revialni višini pri nas novost. —
O vprašanju, ki je danes prav tako važ no kakor Srednja Evropa, o kateri je razpravljal isti pisec v zadnjih številkah Sodobnosti, namreč o Sredozemlju, piše Rud. Kyovsky. — Političen pregled zadnjih 'dogodkov podaja pod naslovom »Ob novem vozlu evropske politike« A. K, — Zanimiva je »Legenda o Simonu Gregorčiču n legenda o Henriku T umi«, ki jo prav na široko obravnava Dušan Kermavner. Gre za znano Tumovo avedbo o nekakem nezakonskem otroku Gregorčičevem, ki je ob izidu Tumovih spomnov vžbudila toliko prahu. Kermavner pojasnjuje, kako je prišel Tuma do takih podatkov in zavrača Brecljeve očitke, da je bila ta navedba zgolj posledica Tumovega osebnega sovraštva do Gregorčiča. — Z Vebrovo knjigo o nacionalizmu in krščanstvu ter z Vebrovimi mislimi o poslanstvu Slovencev polemizira pod naslovom »Vprašanje malega naroda« Albert Kos.'— Na zadnjih dveh straneh poroča Avgust Pirjevec o
skih in socialnih razmerah v, siovensken šumskem gospodarstvu in lesni industriji v razdobju od 1. 1927—1937.«	■	■
koncu: Knjižna poročila (Ob banovinsK kmetijski anketi in dr. Jože MihelaK • Trgovinstvo.«)
Kmečka žena: štev. 8. Ima mnogo raznovrstnega gradiva. Med drugim:	Pov-
sod Boga! — Kvišku glavo dekle! r' Vsakdanji dogodki. — Poduk kmecice matere svoji hčerki. — Vkuhavanje sadja v patentnih kozarcih, in podobneg
vec.
KULTURNI DROBIŽ
* Veliki koncert je bil te dni v Prosvetnem domu na Bledu. Nastopil i« Akademski pevski zbor iz Ljubljane, nedvomno eden najboljših zborov . v d rzavi. kroviteljstvo je prevzela Nj. Vel. kraljic* Marija. Zbor je napravil pred koncertom v parku gradiča podoknico svoji visoK' pokroviteljici in v navzočnosti Ni. v«. kralja Petra II. pod vodstvom dirigenta Marolta zapel nekaj pesmi, ki so nav vzočne napravile izredno globok vt ■ Koncertu v Prosvetnem_domu je pnso stvovalo tudi mnogo odličnikov, ki so . dai na Bledu na oddihu, med' njimi tuo« predsednik *lade Cvetkoviči več diploma* tov itd.
FILM
»Posledice vojske" na na odru
Prvi dan gasilskega kongresa v Ljubljeni v nedeljo zvečer je pokazala prostovoljna gasilska četa iz Skoplja v dvo-
Ta noša se smatra tudi tam kot hitler-janski znak. Z največjo vljudnostjo so mu rekli, naj takoj sleče suknjič in nogavice. Nemcu ni ostalo drugega sredi trga, kakor da je slekel nogavice in suknjič in zelo razburjen odšel, noseč oboje v rokah.
Povsod na Poljskem predvajajo sedaj ameriški film o nemškem vohunstvu v Ameriki. Vsebina je posneta iz zadnjega vohunskega procesa v Ameriki. Prikazano je organiziranje vohunske organizacije, njeno delo in odkritje, beg poedinih vohunov-Nemcev, ameriških podanikov brez potnih listov na prekooceanskih lad-jha. Prikazana je tudi organizacija za propagando nacionalnega socializma v Ameriki pod geslom:	»Amerika	Ameri-
kanoem.« V\ ji fUll tl/^f-11	JU
fcm.iT insiin i 'm iiii1
*r KiffiTU iu> h it; v t 1.11 miJMtin
aiv
(fi n (milili H 'titl l,H'Vil ; ,:l\
Um, Ttv.Hh imffiTi VI ilm-.nti ‘	'
it fi< rin ru situtii .u	,	l.	j.
rani Delavske zbomioe »Posledice vojne«, igro v dveh dejanjih in treh. slikah. Dejanje se odigrava leta 1916. v okolici Skoplja i.n zgodba je prav vsakdanja. Takih /Zgodb smo slišali že mnogo:' sin Jovan odide po dveh mesecih zakona z Maro — v vojno. Starima dvema že usihajo moči in gospodarstvo propada, mlada žena Mara osamljena pričakuje pisem in poročil s fronte. Pisana prihajajo. Vsa_ vas jih bere in matere vzklikajo:	»Naš je
zdrav!« »Našega so ubili!«... Sosedov sin piše domov, kako je videl pasti Jovana. Po dneh obupa in žalosti pregovore starši Maro, da se poroči z bolehnim sosedovim sinom. Med poroko pride vojak in komaj ga spoznajo — bil je Jovan, ki se je izkopal na fronti 'ra kup a mrličev, pobegnil v srbsko vojsko in se vrnil domov. Zdaj ie seveda veselje, petie in ples, Mara in Jovan sta srečna, še boleh nemu sosedovemu sinu odieže, vas je zadovoljna im gledalci tudi...
Ta prireditev je vredna omembe, ker se je predstavil diletantski oder iz daljnega Skoplja v Ljubljani. Igralci so nastopali v narodnih nošah, peli so narodne pesmi in plesati narodna kola. Tope! odnos se je razvil med odrom in dvorano, kar manifestacija medsebojnih -simpatij in r^u-
mevan >ia.-
-skl.
Znani slikani film »Snegulčica«, ki 1« imel po vsem svetu ogromen uspeh, in s ga v Ameriki predvajali celih 15 mesecev, je prinesel svojemu avtorju ogromen dobiček. Samo ameriških dohodkov J 6,740.000 dolarjev. Iz drugih , dežel PT> čakujejo še nadaljna 2 milijona. Tako ie Walt Disney s tem filmom lepo opomogel. Tudi v Ljublani in Ptuju ter P® drugih mestih Jugoslavije, so ga videli J" je bila velika in mala mladina o rijej zei° navdušena. V Mariboru g*i čakamo _ dve leti zaman ...
Gospodarstvo
Nemška zunanja trgovina z Rusijo
V zadnjih letih se je zelo povečal nemški izvoz v razne balkanske države. Nekatere države so postale gospodarsko čisto odvisne od Nemčije. Gospodarskemu pritisku pa sledi tudi politični pritisk.
Nemška zunanja trgovina z Rusijo pa je šla zadnja leta čisto drugo pot. Le poglejmo številke: Leta 1931. je Nemčija izvozila v Rusijo blaga (industrijskih izdelkov, strojev) za 762.7 milijonov mark, 1933 za 282.2 milijona, 1935 za 39.3 milijonov, 1938 pa za 21 milijonov mark. Vidimo, da je nemški izvoz v Rusijo stalno in naglo padal. Pred 7 leti je znašal še preko 10 milijard dinarjev, lansko leto pa komaj dobre četrt milijarde. Lanski nemšk izvoz v Rusijo je torej znašal komaj 2 jn pol odstotka od izvoza iz leta 1931!
Odkod ta nagla in temeljita sprememba? Nemški izvoz v Rusijo je začel padati približno takrat, ko je prišel v Nemčiji na oblast Hitler. Do takrat je imela Nemčija demokratsko parlamentarno vlado, ki je bila v prijateljskih odnosih z Rusijo. Z nastopom Hitlerja se je to_ spre menilo. To dejstvo samo na sebi je go tovo vplivalo na medsebojne trgovinske odnose.
Veliki padec nemškega izvoza pa ima še drugo ozadje. Še pred 10 leti je bila Rusja kmetijska država, ki je morala v inozemstvu kupovati industrijske izdelke zlasti stroje. Godil« se ji je kot vsem kmetijskim državam, ki moraio poceni izvažati svoje kmetijske' pridelke, da bi mo-
gle kupiti industrijske izdelke, ki llh. rajo drago plačati. Razumljivo je, .da fr takratna Rusija bila v živahnih trgovskih stikih z industrijsko Nemčijo.	-
Od takrat do danes se je gospodarsK* slika Rusije spremenila. Rusija si je zgra dila ogromno industrijo, postala te ina strijska država, ki si lahko vse industrij ske izdelke in stroje proizvaja sama dom* in jih že celo lahko izvaža. Danes Ji dustrijska Nemčija ni več potrebna s svo jimi izdelki. To bo glavni vzrok tako na glega padca nemškega uvoza v KUSij • Surovine — živež, rude, nafto — ki J1 ■e Rusija prej morala dajati inozemstvu, zlasti Nemčiji za industrijske izdelke, P° rabi danes bolj koristno sama doma.t Seveda Rusija kljub temu še trguje raznimi državami, vendar pa ni več nuj navezana na to trgovino, jia ta ali uvoz. Zato lahko prodaja svoje blag tam, kjer dobi. zanj gotov denar, zlato devize. Nemčija pa ne plačuje z den jem, ampak vrši samo zamenjavo.
Zadnje čase srno večkrat Čitali, da > mislijo obnoviti gospodarski stiki m
Rusijo in Nemčijo v nekdanjem obsegi; Iz povedanega je jasno, da se o tein ne da govoriti. Lahko si. sicer malo P veča trgovina med Nemčijo in RUSI1.°i,0 orimeri z letom 1938, vendar pa do ta k velikega nemškega izvoza v Rusijo kot j bil pred leti ne more več priti. C^si so spremenili. Nemčija si mora iskati trn' m drugje	P-KV
Zadružništvo - rešitev našega kmeta
Naše kmetijstvo je danes v obupnem Položaju. Naša kmetija, ki je še pred desetimi leti za silo donašala življenjsko moč in blagostanje lastnemu napredku >n od te odvisnim stanovom, je dandanes na meji propada. Današnji čas zahteva od kmeta izredno strokovno in gospodarsko sposobnost in opreznost, če se hoče kmet sploh obdržati. Leta gospodar ske in denarne stiske so prinesla v naše gospodarstvo veliko neugodnih posledic, ki danes težijo naše celokupno gospodarstvo in slabšajo ravnovesje med dohodki in izgubami kmetij.
Najobčutljivejša točka našega gospodarstva so cene. Gotovo dandanes vsakdo občuti, da je od njih odvisen življenjski standard najširših slojev. Vedno pogosteje- je slišati nevoljno ugotovitev kmeta, »kar kupim , je drago, kar prodam, nima cene.« Jasno je, da je ta ne-volja upravičena, ako upoštevamo resnični življenjski položaj kmečko-delav-skih slojev našega podeželja. Neugodni življenjski pogoji so pač največja ovira normalnejšemu življenju tudi v narodnostnem pogledu. Naša javnost je zlasti potom raziskavanj mlade generacije v zadnjem času pričela spoznavati vse neugodne gospodarske pojave, ki so imeli kakoršen koli vpliv na naše kmetijstvo.
Že na lanski banovinski kmetijski anketi je bilo podanih mnogo aktualnih izčrpnih statistik in predlogov. Le žal, da so te Ugotovitve ostale po večini na papirju in se še stvar ni pomaknila z mrtve točke.
Kot že zgoraj omenjeno, je od cen kmetijskih produktov odvisen položaj kmetije. Leta gospodarske krize so vplivala na to naravnost porazno. Pridelki, ki so pa dali pod ceno, niso mogli ponajvečkrat kriti niti 50 odst. najosnovnejših dajatev na kmetiji, ker so bili za kmeta potrebni proizvodi trgovine in industrije neprimerno dražji. Kriza, ki je zajela našo vas že radi samih neugodnih posledic padca cen, je prinesla pretirano posredništvo ali me-šetarstvo. Ta posel je cvetel, ker se kon-sunient direktno ni zanimal za blago kme ta-producenta. Kriza pri cenah je rodila na drugi strani tudi padec produkcije, ker ni bilo sredstev za pospeševanje umnega obdelovanja. Nesorazmerje cen med kmetijskimi produkti in industrijskimi proizvodi se je stalno večalo in vedlo vedno v večjo propast.
Ker se razmere v tem pogledu na našem podeželju niso mnogo spremenile, je že vendar enkrat čas, da se zave svojega po ložaja naš kmet sam in ustvari pogoje za rentabilnost kmetijskih panog z ozirom na trgovino vnovčenja svojih odvisnih pri-
delkov in za nabavo kmetijskih potrebščin. V tem pogledu je nujna potreba, vcepiti v naše vrste zadružništvo, ki bi odgovarjalo dejanskim potrebam časa, da se otrese naš gospodarsko ogroženi narodni živelj pred nadalnjim izkoriščanjem po brezimnem dobičkarstvu. Dobro urejena organizacija nabavljalnega, vnov-čevalnega, kreditnega in raznega kme-tijsko-pospeševalnega zadružništva po zgledu kot obstoja v raznih zapadnih naprednih državah, bi bila edino sposobna, da se izboljša splošni socialni in gospodarski nivo naše vasi. Osrednja zadružna organizacija prodajnega zadružništva bi 6i naj zasnovala potreben dostop tudi na inozemskem trgu, da bi naš producent ne bil po izvoznikih in številnih posrednikih tako izkoriščan. Nahajamo se pred popolnim gospodarskim razkrojem ali reorganizacijo po zadružništvu. V dobi, ko se rešujejo naša življenjska vprašanja iz narodnostno, socialno, kulturno in prosvetno enakopravnega vidika naj se ne prezre najvažnejši življenjski moment gospodarske^ samoosvojitve našega kmeta po zadružništvu. Oblast bi naj podprla prizadevanje naših zadružnikov s potrebnimi sredstvi, da bo zadružništvo kos svojim nalogam in namenom.	Jože	Rajh.
Jesenski velesejem v Ljubljani
Kmetijstvo v ospredju
Ljubljanski velesejem priredi tudi letos svojo jesensko razstavo, znano pod imenom »Ljubljana v jeseni«. Tudi ta prireditev -je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in se bo vršila od 2. do U. septembra. Je to že 46. prireditev Ljubljanskega velesejma, če pomislimo, da se je . Velesejem ustanovil šele pred 18 leti, je to veliko število samostojnih prireditev vsekakor zelo veliko in govori za našo podjetnost in za potrebo velikih gospodarskih razstav.
Letošnji jesenski velesejem velja predvsem kmetijstvu. Razstave bodo nameščene v šestih paviljonih mi bodo zavzele večino razstavnega prostora. Predsednik razstavnega odbora je poljedelski minister inž. Beslič. Kmetijska razstava obsega tele oddelke:
1. Semenogojska razstava, ki bo pokazala, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati. — 2. Zelenjadna razstava bo obsegala a): vzgo jo. domačega zelenjadnega semena, b) pridelovanje in vzgojo želenjadi, c) vrste naše želenjadi, č) zelenjadno hrano, d) modele šolskih vrtov, e) zelenjadne vrtove v delavskih kolonijah, f) zelenjad v tujskem prometu in g) izvoz želenjadi na naš jug. — 3. Razstava sadja bo prikazala vsa sadna plemena in vrste, ki so v septembru sposobne za razstavo; podčrtana bo zlasti važnost sodobne kmetske uporabe sadja, posebno sušenja in predelave. Sadjarsko in vrtnarsko društvo izda za to priliko poučno knjižico o pripravi sladosokov, ki bo obiskovalcem na razpolago. — 4. Cvetlično razstavo priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Poleg domačih cvetličnih kultur bomo videli mnogo povsem novega cvetja, kakršnega Pri nas še ni bilo. — 5. čebelarska razstava, ki bo obsegala vzoren čebelnjak, razne panje, pripravo za kuhanje voska itd., manjkalo oa tudi ne bo medu in medice. — 6. Razstava mleka in mlečnih Proizvodov bo zelo obsežna In bo podala mnogo novega, način predelave mleka, mlečni izdelki, stroji, propagandno gradivo za večji konzum mleka in mlečnih 'izdelkov. — 7. Vinarska razstava z vin-
skim sejmom im vinsko pokušnjo. Razstave se udeleže vinogradniki iz vse Slovenije in bodo razstavljena le tipična vina najboljše kakovosti. — 8. Banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme in koz domače rjave im samske pasme. —
9.	Banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov, v doslej še nedoseženem obsegu. — 10. Gospodarska razstava rib bo prikazala v velikih kasonih in akvarijih vse naše ribe gospodarske važnosti, način smotrnega izkoriščanja ribogojstva itd. — 11. Razstava gob, prva te vrste v državi, ki' bo pokazala tudi način sušenja in predelave gob, priprave za izvoz itd. ■—_ 12. Razstava zdravilnih zelišč v naravi in slikah, način izrabljanja, praktičen prikaz sušenja itd. — 13. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja, ki bo kmetovalec na njej našel vse, kar potrebuje za uspešno obdelovanje zemlje.
—	14. Razstava akvarijev im eksotičnih ribic po priključena razstavi cvetja in jo organizira Klub akvaristov.	*
Program Jesenskega velesejma obsega nadalje veliko gospodinjsko razstavo, ki jo pTiredi Zveza gospodinj pod geslom »Več mleka — več zdravja« in bo poudarila važnost mleka v ljudski prehrani.
Razstava industrijskih in obrtnih Izdelkov, zlasti pohištva im stanovanjske opreme, radijskih aparatov, obrti, živil, galanterije, tehničnih novosti itd.
Kakor običajno, bo tudi tokrat tekmovanje harmonikarjev v nedeljo, 10. septembra za prehodni pokal za 1. 1939-40.
Razstavnemu prostoru je priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer krasno razsvetljeno. Prirejen bo tudi variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Obiskovalci velesejma bodo nagrajeni s krasnimi dragocenimi darili.
Na naših železnicah imajo zunanji po-setniki polovično voznino od' 28. avgusta do U. septembra za prihod v Ljubljano in od 2. do 16. septembra za povratek. Tudi na ladjah in na inozemskih železnicah so dovoljeni znatni popusti. Vi-zumskih pristojbin so inozemski posetniki oproščeni, če prediože na jugoslovanskih konzulatih velesejmsko legetimacijo.
gospodarski proces. S posojili se to ne da več doseči, kajti angleški in ameriški kapitalisti so zaprli kredite.
Razumljivo je, da je vzbudila ta knjiga med gospodarstveniki na tej, kakor tudi na oni strani precejšen nemir. Saj jim pisec ne prerokuje nič kaj prijazne pri-hodnjosti. V koliko pa so njegova izvajanja pravilna bo pokazala prihodnjost. Vsekakor je njegova ugotovitev, da kapitalist, ki s svojim denarjem ne more več razpolagati, ampak lahko samo na borzi zasleduje naraščanje svojih tečajev, prav za prav ni več kapitalist, zanimiva in ji ni odrekati upravičenosti. Misel o socializaciji, ki pride sama po sebi, pa je v gospodarskem slovstvu že stara in se vedno znova pojavlja, čeprav ima mnogo strastnh nasprotnikov.
Naža trgovina Z Nemčijo
Izšli so uradni’ podatki o naši trgovini z Nemčijo v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ti podatki kažejo- da se naša trgovina z našo veliko sosedo ne razvija tako ugodno, kakor bi si to naši gospodarstveniki želeli in kakor bi bilo v smotrni gospodarsk politiki pričakovati. V časopisih je zato izšlo že nekaj bridkih pritožb, katerih glavne misli posnemamo. Naš Izvoz v Nemčijo se je v tem polletju primeri z lanskim v teni času občutno zmanjšal. Znašal je 649 milijonov ali 26,92%, dočim je znašal v istem razdobju lanskega leta 844 milijonov ali 41,98%, torej za celih 191 milijonov din manj kakor lani. še neugodnejši je položaj, če primerjamo številke uvoza iz Nemčije, ki se je znatno povečal: letos: 1 milijarda 108 milijonov ali 43,81%, lani pa: 1 milijarda 59 milijonov ali 40,03%.
Trgovska bilanca z Nemčijo je bila že lani hudo pasivna (204 milijone din), toda letos se je število za še enkrat toliko povečalo (124,7%). Znaša namreč 458 milijonov — skoraj pol milijarde.
Te naravnost porazne številke so nagnile finančnega ministra, da je olajšal trgovino z neklirinškimi državami. Kakor znano, so morali izvozniki v neklirinške države ponuditi Narodni banki eno četrtino izvozniških deviz po uradnem kurzu, tki je bil znatno nižji od onega v svobodni trgovini. Ta naredba se je sedaj ukinila in pričakovati je. da bodo naši izvozniki našli ugodnejše tržišče.
GOSPODARSKE VESTI___________________
Premovanje rodovniške govedi ptne-gavske pasme v iselekc. društvih Središče in t. Janž.
*	Večji lesni izvoz iz Jugoslavije. Na
zahtevo Anglije, ki potrebuje večje množine gradbenega lesa, je mednarodni lesni odbor dovolil svojim članicam, da smejo za bodočo kampanjo povišati določene izvozne kontingente za 10 odst. lugoslaviji je bil doslej dodeljen izvozni kontingent 168.000 standardov ali 785.000 kubičnih metrov. Sedaj se bo kvota povišala za 78.000 kubičnih metrov, predvsem v Anglijo, ki bo prevzela precej-našega lesa.
Naša mla
Beseda e srednješolskih abiturientih
Kramarske metode pri pridobivanju političnih somiiljenHcov
Kam drvi svetovno gospodarstvo
Misli ekonoma Grabowskega o svetovnem oboro iitvenem gospodarstvu
pital in material (surovine), ki jih proizvajalci (delavci) ne morejo potrošiti. Ra-
Pred nedavnim je izšla v Baslu v založbi svetvno političnega arhiva kot prvi zvezek »Razprav o svetovni politiki m o svetovnem gospodarstvu«, knjiga, ki je vzbudila ogromno zanimanje pa tudi ostre polemike in veliko zaskrbljenost nied gospodarstveniki. Napisal jo je Gra-bowsky in imenuje se: »Socialni imperializem kot zadnja etapa imperializma.« Naj tudi našim čitateljem navedemo neka i misli tega gospodarskega učenjaka.
Zanimivo in novo na knjigi je, da ne dela posebno velikih in bistvenih ^ razlik med gospodarstvom demokratskih in avtoritarnih držav. Po pisčevem mnenju je to gospodarstvo tako na eni kakor na drugi strai označeno po vedno večjem oboroževanju. V vseh državah ima °bo-'ožitveno gospoda rstvo prednost pred nost pred' normalnim potrošnim gospodarstvom. Tt vojni proizvodi ne najdeio svojih potrošnikov. Tako se uporablja ka-
di tega trpi celotno gospodarstvo in država si mora pomagati z raznimi finančnimi ukrepi. Revnejša država preje, bogatejša pozneje. A vsaka pride po mnenju pisca na vrsto. Kar sledi, je ali vojna, ali pa... Toda pisec ne veruje v vojno. Pisec opazuje nekatere pojave, ki jih imenuje »revolucijo« in sicer revolucijo od zgoraj. Država je prisiljena, da nalaga kapitalistom, ki v dobi konjunkture dobro zaslužijo, vedno večja bremena. Tako se zaslužek teh podjetnikov prav tako naglo manjša, kakor se veča oborožitveno gospodarstvo. Kapitalisti prihajajo vedno bolj v neugoden položaj.
Zdi se, da se teh dejstev zavedajo tako na eni kakor na drugi strani. Angleška politika se na pr. trudi, da bi onemogočila vojno In vključila nemško industrijo, nemški kapital mirnim potom v svetovni
Pred malone dvema mesecema so se zaprla vrata za nekaj stotinami slovenskih srednješolskih abiturientov. Na zunaj je to enostavna, vsakoletna ugotovitev, dejstvo, ki se nam zdi, da ga ni potrebno komentirati, ne o njem — s tega ali onega vidika — razpravljati. Kakor hitro pa pomislimo, da se pred eram delom te mladine odpira visokošolsko, pred drugim pa izvenšolsko, realno življenje z lovom za vsemi mogočimi službami, kakor hitro pomislimo tudn, da si velika večina te mladine ob tej priliki postavlja temelje za življenjsko stavbo za vse svoje življenje, moramo priznati, da temu ne sme biti tako. Zdi se mi, da je ob tem treba predvsem osvetliti vprašanje in način tako zvane opredelitve (orientacije s tega ali onega nazora itd.) ali bolje — strankarske grupacije teh mladih intelektualcev kot eno izmed bolečih mest našega narodnega življenja in kot »stvar« z dalekosežnimi posledicami.
Stara, da ne rečem prastara slovenska navada je, da je velika večina mladine pod vplivom najrazličnejših »varuhov« in »skrbnikov« razcepljena — nazorsko in politično (strankarsko) — že od šolskih klopi sem, ko prav za prav še o kaki njeni zrelosti ali razsodnosti zdaleka ne more biti govora. Ni čuda zato, da se v šolskih učilnicah pod vplivom splošne zagrizenosti pogosto pojavljajo prizori, ki močno zastrupljajo že itak do skrajnosti stisnjeno ozračje tovarištva in strpnosti. Le malo je takih mladincev, ki se prebijejo do zrelostnega izpita v svojstvu nekakega »nevtrailnika«, ki se pa po večini potem le morajo ne da bi bili sami že «!ede vsega na jasnem (pod pritiskom itd.) odločiti sem ali tja, za ta ali oni nazor in politično frakcijo, če se pa sami ne »opredelijo«, jih »opredelijo« drugi, kajti ljudje 50 raztrobili v svet, da si »ali za nas, ali proti nam« in da s tem druga izbira ni možna. Ob prestopu na akademska ati izvenšolska tla je nemalo važno še dejstvo, da se morajo že v srednji Šoli že od prvega do osmega razreda »opre-deliem« še določneje »opredeliti«, to se nravi, da morajo preiti iz defenzive, ki lo več ali manj narekujejo disciplinska šolska pra&dla, v ofenzivo, borbo na »življe-
nje in smrt« z ljudmi, ki so drugačnega prepričanja.
Žalostna pa je pri razmotrivanju tega vprašanja ravno ugotovitev, da igrajo pri teh tako zvainth jasnih »opredelitvah« in »grupacijah« v prvi dobi po zrelostnem izpitu najglavnejšo vlogo čisto navadne kramarske metode. Koliko še nazorsko in politično niti malenkost Izgrajenih mladih ljudi, predvsem Iz socialno šibkih krogov z našega revnega podeželja, si je že pridobila ali »po svobodni odločitvi« prisvojila kaka straka ali organizacijo s streho, kruhom ali obljubo obojega! Koliko mladih ljudi je bilo z denarnimi podporami tega ali onega »mecena« privabljenih ali priklenjenih v tako ali tako politično (strankarsko) skupino ali organizacijo, od koder poslej ni več lahkega povratka! Vprašanje je zdaj, ali je to za naše majhno, Izpostavljeno narodno občestvo koristno ali ne.
Mislim, da o tem ni treba izgubljati mnogo'besed. Že površna presoja razmer v zvezi z delom teh mladih intelektualcev nam da jasen odgovor. Mladinec, ki tako rekoč proda samega sebe, sebi dano razsodnost itd. in stopi v službo te ali one skupine,^ tak mladinec se najpogosteje mora izživljati samo v brezkompromisnem boju s »sovražniki« in ima tako ali tako vezane roke, da brez vodstva ne more ničesar storiti — ker je drugače nevarnost, da izgubi svojo skledo leče in življenje ne bo šlo več po tirnicah. Kje more biti .pri takem mladincu torej iskrena mladeniška ljubezen, ne do stranke itd., temveč do naroda, kje tovarištvo, strpnost in svoboden mladeniški elan? če tega ni, kje more biti potem nesebično delo za narod (narod namreč ni stranka!)?
Malo je takih mladincev, ki bi se svobodno »opredelili«, ki jim ni mar za skledo leče, temveč za samolastno spoznanje in spoznavanje — vendar: nekaj je takih in vsa čast jim! Oni edini lahko govorijo o delu za narod, oni edini lahko svojemu ljudstvu največ koristijo.
Zato pa: dajte Intelektualni mladini, Id stopa sedaj v življenje, kruha in svobode, dajti ji resničnega, ne hlapčevskega — življenja!
Brane šebjanič.
afitfiooak štev, 33.
Sobota, 'dne t§. avgusta 1939.
Manifestacija mladinske skupnosti
v Studencih
V	soboto zvečer se je vršila v Studencih akademija delavskih kulturnih društev »Vzajemnost« iz Studencev, Maribora, Pobrežja, Tezna in Radvanja. Večer, ki je bil dobro obiskan je v glavnem dobro uspel. Na sporedu je bilo 4 mladinskih referatov (splošno o mladini, o vajencih, o ženski delavski mladfni, ki je bil najboljši, pa o delavski mladini in narodnostnem vprašanju). Nadalje je bilo več pevskih točk (peki in mariborska »Vzajemnost«) potem nekaj deklamacij ter govornih zborov. Ob koncu je vsa dvorana s petjem himne »Hej Slovani« dala duška svojim narodnim čustvom. Posebno primerna in v današnjem času aktualna je bila zborna recitacija Aškerčeve »Mi vstajamo!«
Kljub predolgemu programu je občinstvo vztrajalo do konca in se potem v navdušenem razpoloženju razšlo. Delavska mladina lahko večer kljub raznim pomanjkljivostim šteje kot velik uspeh, ki je pokazal, da Selavska mladina nikakor ne spi, ampak da se neutrudno pripravlja za življenje in za velike naloge, ki jo čakajo v življenju.
Ne bilo bi prav, če bi hinavsko zamolčali nekatere pomanjkljivosti, ki jih na delavskih prireditvah radi srečavamo, a smo prepričani, da niso nujno potrebne, ker se dado z lahkoto odpraviti. Prvo in
bolj zunanjega značaja je vprašanje točnosti. Ali se kljub vsemu ne . bi daio doseči, da se prične samo 10 minut po napovedanem času? Mislim! da bi to jie bi-
lo	tako strašno težko. Drugo pa je program. Gotovo je, da skuša pri nastopih več društev vsako pokazati kaj zna. In ker ima vsako: več točk, ki jih lahko pokaže, se taki programi raztegnejo v nedogled. Akademija, ki traja dobro uro in pol bi popolnoma zadostovala. Toda v tej uri in pol je treba pokazati res izbran program, saj je prav ta in mnoge druge akademije pokazala, da raz;polaga delav stvo v Mariboru in okolici z mnogimi spo sobnimi močmi. In referatu Saj so bili vsi skrbno in lepo sestavljeni ter dobro premišljeni, vendar sem prepričan, da bi se dali vsi štirje strniti v dva, ki bi ne morala biti nič daljša. Zadnji o nacionalizmu je bil gotovo zelo globok, a spada bolj v revijo ali na predavateljski večer, kakor na akademijo* ko se je poslušalstvo po skoro treh urah programa že do konca utrudilo. Prepričan sem, da so le malokateri imeli od tega težko sestavljenega referata kako večjo duševno korist.
če ne bi bil prepričan, da se dado ti nedostatki popraviti in če bi ne vedel, da se morajo popraviti, če hoče delavska mladina pri takih prireditvah obdržati svojo publko, bi tega ne pisal... jad.
Kdor prvič gleda.krojno pok) in se zagleda v zmešnjavo tamkaj potegnjenih crt, si pač misli, kako je mogoče dobiti iz te zmešnjave zaželeni kroj. Pa ni tako
težavno, le malo potrpljenja je treba, in če imamo dober kroj, si lahko marsikaj sešijemo same.
Najprej poiščemo med besedilom, kateri kroj spada k modelu, ki smo si ga izbrali. Mali pregledni krojčki nam pokažejo obliko posameznih krojev in njih številko; Vsak kroj, t. j. vsaka skupina krojev je narisana s posebnim znakom ali drugačno črto. Vsak kroj ima po eno veliko številko, to je zaporedna številka kroja. Nato so še majhne številke, ki nam povedo, kako moramo sestavljati posamezne dele kroja v celoto. Postaviti moramo namreč vedno po dve enaki številki skupaj. Na matem kroju vidimo navadno
h sveže kmetskih fantov in deklet
Zagradec na Dol.
Številnim manifestacijam kmetske mladine, organizirane v Društvih kmetskih fantov in deklet, smo se pridružili tuda kmetski fantje in dekleta iz Zagradca in okolice ter priredili v nedeljo, 13. avgusta veličasten praznik kmetskega dela. Kmalu popoldne se je zbrala sredi vasi armada kmetske mladine in se uredila v povorko, ki je bila živ odsev naše zavednosti in borbenosti. Staro in mlado nas je veselo pozdravljalo, ko smo korakali strumno v vrstah in vzklikali kmet-ksemu delu, vaški slogi in skupnosti ter kmetskim voditeljem in mučenikom.
Ko smo prikorakali na tekmovališče, kjer je nas pozdravljala množica kmetskih ljudi, kakršna se v Zagradcu še ni zbrala je stopil na govorniški oder predsednik društva tov. Ivan Hrovat in v vznešenih ih od srca prihajajočih besedah otvoril praznik in pozdravil množico. Nato je podal besedo delegatu Zveze kmetskih fantov in deklet tajniku Ivanu Nemecu, ki je v jedrnatem in globoko zasnovanem govoru podčrtal velik pomen kmetskega praznika za vse kmetsko ljudstvo, ki vidi prav v tekmah kmetskega dela svoje trpljenje, Iflo gara skozi ves teden pričakujoč željno svojega počitka, ki ga ni. Poudaril je veliko potrebo po enotnosti vasi in kmetski slogi, ker le tako si bo mogla priboriti slovenska vas lepšo in srečnejšo bodočnost. To zemljo, na kateri živimo že poldrugotisočletje bomo očistili vsega plevela, da bo prosta vseh spon, ki jo danes stiskajo, aa ne mora biti to kar želi njeno ljudstvo, da mu bo zasijala nova doba, ki mora priti. Govornik je žel za svoja izvajanja toplo in viharno odobravanje.
Pričela se je tekma koscev, ki so ji sledili vsi z največjim zanimanjem. Hitro je končal prvi tekmovalec za njim drugi, tretji, dokler ni dal zadnji znamenje, da ie pokosil. Ocenjevalna komisija je pričela s svojim delom, na bližnjem vrtu pa se je pričela prijetna zabava. S kmetskim praznikom smo kmetski fantje in dekleta iz Zagradca in okolice pokazali, da hočemo tijjjji v bodoče krepko graditi stavbo kmetske sloge, ki edino more zagotoviti slovenski' vasi bodočnost.
Sv, Suri j ob Ščavnici
5. in 6. avgusta se je vršil v Mariboru festival, na katerem so se prikazali prastari slovenski narodni običaji. Nastopili so Prekmurci, Belokranjci ter vaščani iz Sv. Marka pri Ptuju in Lača vasi; njim pa se je tudi pridružilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet, ki je pod vodstvom tov. Vladimirja Krefta prikazalo biserjajski štrjak z nastopi riise, slamnatega medveda in našemljenega moža. Gledajoče občinstvo je nastopajoče nagradilo s ploskanjem in tako potrdilo svoje zadovoljstvo, fantom in dekletom pa dalo zahvalo za njihov trud. Poleg uspelega izleta na Donačko goro in v Rogaško Slatino ter veličastne otvoritve lastnega kmetskega doma , je bil nastop na narodnem festivalu že tretji viden uspeh dela Društva kmetskih fantov in deklet pri Sv. Jurju ob Ščavnici v tem letu.
Kmetski praznik v Bohinju
Gorenjska Društva kmetskih fantov in deklet priredijo v nedeljo, dne 20. avgusta velik kmetski praznik s sodelovanjem gorenjskih kmetsko-gospodarskih in kulturnih organizacij.
Spored: ob 9. uri spreiem zastopnikov in gostov na kolodvoru v Boh. Bistrici; ob
10.	uri dop. sv, maša pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru; od 11. ure do 1. ure popoldne ogled zanimivosti Bohinja in vožnja po jezeru; ob 1. Uri zbirališče kmetskih, gospodinjskih, obrtniških in drugih delovnih skupin pri St. Fužini na Trati. Nastopijo: orači, terice, predice, oglarji, drvarji, tkalci, izdelovalci škafov in pip, kmetska svadba. Nato slavnostni odhod povorke z godbami na čelu na tekmovališče; ob 3, uri pop. otvoritev kmetskega praznika s slovesnim dviganjem državne zastave (državna himna). Sledi kmetsko mladinsko zborovanje. Nastopijo zastopniki Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane in zastopniki srbskih, hrvatskih in ČeškiJj (iz Jugoslavije) kmetsko mladinskih organizacij. Zborovanje se zaključi s himno „Hej Slovani"; ob 4. uri tekma koscev in grabljic. Nato razglasitev izida in razdelitev nagrad, narodni plesi in običaji ter velika revija narodnih noš. NaL rodno rajanje in kmetska veselica. Igra kovinarska godba z Jesenic.
Vsi, ki se zanimate za krasote Bohinja se udeležite kmetskega praznika. Ne bo Vam žal. Poslužite se nedeljskih {»vratnih kart. Bohinj Vas vabi in kliče! V slogi in delu vstajamo!
Pripravljalni odbor.
Snemanje krojev s krojne pole
puščico, ki nam kaže, v kakšni smeri jnp* ramo krojiti blago. Notranje črte pomenijo gube, valovite črte žepe ali nabore. Dalje so v krojčku označeni še gumbi in gumbnice. Vse, kar vidimo na malem krojčku, moramo poiskati tudi na .veti-kem.	.
Za snemanje kroja si nabavimo_par pol praznega papirja. Ta papir položimo na krojno polo in prerišemo vsak del kroja posebej. Tanka, pretrgana črta; pomeni, da se tam blago pregane na dvoje, n. Pr-pri zadnjiku. Na kroj prenesemo tudi vse znake, ki so na poli. Pri krojenju blaga dodamo povsod za šive, pri pralnem blagu tudi računamo na to, da se blago vskoči. Seveda moramo kroj prej. zmeriti, če odgovarja našim meram, da po potrebi kaj odvzamemo ali. dodamo.
Mati kot vzgojiteljica
Ko je otrok še popolnoma majhen, ima vsaka mati namen, svojega otroka čim bolje vzgojiti. Mnogokrat ostane le pri dobrem namenu.
Dobro vzgojiti otroka ni lahko, zelo lahko pa ga je slabo vzgojiti. Vsa vzgoja je odvisna od matere. Otrok zelo rad opo naša odrasle ljudi. Vse, kar vidi in sliši, skuša posnemati. Zato bi mogla vsaka mati najprej sebi izprašati vest, ali se pač zmerom vede tako, da jo lahko otrok s pridom oponaša.
V	prvi vrsti je treba otroku privzgojiti vljudnost, če nam reče otrok: »Mama, daj. mi kruha!«, ga bomo takoj zavrnili z besedami: »Kako se reče?« Otrok se bo takoj spomnil in rekel:	»Mama,
prosim daj mi kruha.« Predvsem pomislite, ali ste vi spričo svojih otrok in proti otrokom samim vedno vljudni. Ali rečete otrokom* ‘v želji, da vam prinese neki predmet: »Prosim, prinesi mi!« To ni ponižanje pred otrokom, temveč najboljši način vzgoje in pa lastna vljudnost, katero smo tudi proti otroku kot sočloveku dolžni pokazati.
Ali ste pa tudi vedno vljudni, kadar vas otrok posluša in opazuje? Prav radi tega, ker je otrok tako podvržen oponašanju, bi 'morali zmerom najprej sebe nadzorovati, če je. vaše vedenje dobro, bo dobro tudi vedenje otrokovo, ne da bi se morali veliko ukvarjati z njim. če se pa sami slabo vedete, tudi pri otroku ne
boste dosegli nič z raznimi ukazi glede vljudnosti m lepega obnašanja. . MajWn otrok ne loči dobrega od slabega, vljudnega od nevljudnega. On vse slepo posnema. Torej je vzgoja popolnoma odvisna od onih, ki tvorijo otrokovo življenjsko okolico.
Bodisi v besedi ali kretnji oponaša otrok tudi takšne stvari, ki tudi materi, ki ni baš tankovestna pri vzgoji, ne more biti vseeno. Toda v neki slepi ljubeznj do otroka se bo proti tujcem izrazila; »Ah, sedaj mu še pustim, ker je še tako majhen; pozneje, ko bo večji, tega ne bo smel več narediti!« To je popolnoma zgrešena vzgoja. Otrok si bo namreč na dan svoje zrelosti za prepoved mislil: »Zakaj pa danes -ne smem?« — se b0 enostavno uprl, matere pa ne bo Ubogal-
-	Vzgoja mora pričeti prvi dan otrokovega življenja. Mlado drevo je treba upogniti. Kar je zamujeno, se težko nadoknadi, a kar je zgrešeno, se še težje popravi. Kolikokrat mora mati radi svoje popustljivosti in brezbrižnosti pozneje slišati očitke: »Kakršna mati, takšen otrok«, ali pa: »Jabolko ne pade dalec od drevesa.« Mati se mora vedno zave' dati, da svet gleda v njenem otroku njeno lastho sliko, če polagaš dobro sem® v zemljo, boš imela pozneje dober pri' delek, če daješ dober vzgled, boš. imela dobro vzgojenega otroka.
KUHM1A
Za ženo In dom
Knjiga - prijateljica
Delo krepi telo, knjiga duha.
Gospodinja spada brezdvomno med najbolj zaposlena bitja na svetu. Toda vedno še najde nekoliko prostega časa, da pokramlja s svojimi sosedami, čeprav ji taka kramljanja navadno prinesejo le čenče, prepire in celo tožbe, redkokdaj ati pa nikoli ne bo našla Časa, da bi vzela v roko knjigo in si s tem nekoliko osvežila in razvedrila svojo dušo.
Na vprašanje, čemu ne cita, bo torej vsaka gospodinja odgovorila, da nima Časa. Res je, da ima mnogo dela; če je v svojem postu vestna, toda nikoli ne bi smela popolnoma pozabiti na sebe. Kakor se mora žena negovati telesno, tako bi se morala tudi duševno. Nikoli se ne sme vdati duševni lenobi. Duševna lenoba pomeni staranje, duše vina živahnost pa mladost. V korist vsake žene bo, če bo kofekor mogoče mnogo braia.
Osvežite se s čtivom
Čas za to se najde. Gospodinja si sama urejuje svoj delavnik. Ali ne bi bilo mogoče časovna dela razvrstiti tako, da ostane zvečer urica za čitanje? če ni drugače, pohitite z delom. Saj poleg koristnih strani, ki vam jih nudi čitanje, vam bo ta urica obenem ura oddiha, še danes si poiščite doma a>li v knjižnici knjigo in se je lotite. Spočetka se vam bo težko vživeti v knjigo, ker doslej niste bile vajene večernega čitanja, toda kmalu bo nastopil ■ čas, ko se boste naravnost veselile te večerne ure, katera se pa seveda ne sme izpremeniti' v večurno nočno beidenje.
SOTRUDN1KE IN DOPISNIKE orosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
Priželjčeva juha. Deni v kozo presno mas-To (2 žlici), prideni 3 žlice moke! ko se speni, deni noter drobno zrezane čebule in peteršilja, zalivaj počasi ;z govejo juho, dobro mešaj in pusti, da zavre. Skuhaj že prej priželjc. zreži ga na- rezance ter prideni juhi. Potem. jo okisaj' in prideni košček limone in malo maieroria ter zakuhaj tanko zvaljane, za pol prsta široke rezance.
Bela ribja juha-postna. V kozico deni 2 žlici presnega masla, ko se speni, prideni 2 žlici moke in kake 3—4 majhne osnažene in drobno zrezane ribe ter mešai, da se malo spraži. Zalij z zelenjavno juho. prideni še vršiček majerona ter pusti vreti pol ure. nakar juho precedi ter zakuhaj z rižem.
Zeleni fižol v stročja. Osnaži stroke, t. j. na koncih, jih obreži ter niti pri strani kolikor mogoče poberi; potem prereži stroke dvakrat pošev, da dobiš iz enega stroka tri koščke; skuhaj mehko v slanem kropu ter stresi na rešeto! Razgrej presnega masla ali masti, deni noter drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja, malo moke ter naredi ble-dorumeno prežganje, zalii z vodo od fižola in osoli Juho. Ko se malo pokuha, deni noter fižol in ga rahlo premešaj, preden ga daš na mizo. Dodati smeš malo kisle smetane, popra, česna in žlico kisa.
Nadete paradlžnlce z riževim nadevom. Vzemi kakih 6 paradlžnic, odreži vsaki pri vrhu eno rezino ter jo položi na stran, iz pa-radižnic pa poberi pečke. Spraži v presnem maslu ali masti riža napol mehko, primešaj pest na drobne kocke zrezanega telečjega mesa ali kuhane šunke, napolni s tem para-dižnice in jih pokrij z odrezanimi rezinami.’
V	kozico daj-malo presnega masla ali masti, položi notri paradižnice in jih dobro pokrij. praži Še četrt do M ure ter dai z govejim mesom na mizo.
Buče ali cesarska repa. Olupi še mlado zeleno bučo, skuhaj jo kakor kislo repo, potresi 5 soljo, oblij s kisom, premešaj in pusti da stoji. Medtem naredi bledorumeno prežganje, h kateremu si pridejala in zarumenila malo čebule. Zdai ožmi rahlo buče. deni jiti v prežganje, zali) z juho ali kislim mlekom, prideni par strokov sesekanega česna, In če treba, še kisa in soli, lahko tudi par skuhanih in pretlačenih paradižnic ter pusti, da še malo prevre. (Ako vre predolgo, postane zelo vodeno in neokusno). Namesto česna lahko deneš žlico sladkorja, preden prldeneš moko. Ko Je gotovo in vliješ v skledo prilil s kislo smetano in daj na mizo.
Stročnat fižol s paradižniki. IH kg mladega stročne&a fižola osnaži in razreži na poševne koščke. Zarumeni v 2 žlicah masti žlico drobno sesekane čebule, deni vanjo žlico sesekaneKa zelenega peteršilla. s sollo strtega česna in fižol: potresi ga s soljo in papriko ter dobro pokritega pari. da se
zmehča; medtem ga večkrat premešal Ko Je že precej mehak, potresi najjj. 1 ah 2 znej moke, ko se tudi -ta malo prepraži, priden 3—4 skuhane in pretlačene paradižnike, tudi malo juhe. Ko še malo časa. vre m !e fižol dosti mehak, ga daj v. skledi oolest me* sa kot prikuho na mizo.
Zeleni grah s prežganjem. Zeleni izluščem grah 1	1 skuhaj v slani vodi. Deni v kozi
co žlico masti, ko je vroča prideni drotm zrezanega želenega peteršilja. Žlico presnes* masla, 2 žlici moke ih. košček sladkorja. se to malo prepraži, prideni grah: ko dobro prevre in je dosti sladak in slan ie gotov i*1 daj na mizo. Povrhu lahko daš kisle smetane.	.
Praktični nasveti	_
Ali naj se krava rabi za vožnjo ali. ne? Na
to vprašanje nam odgovarja izkušnja odločno; da! Kot vozno živino rabijo pri nas krave le mali posestniki; pri vožnji krave seveda ne zmorejo toliko moči kot voli ali bistri konji. Lahka vožnja pa ima za krave to pre° nost, da se primerno gibljejo, kar iim ie z® zdravje koristno. V času, kadar moramo s kravo voziti", Je treba, da ji dajemo nekai vec hrane nego ponavadi; obenem moramo Pa' zitj, da je ne presilimo v vožnji s preoblaga-niem bremen ali s prenaglo vožnjo. Tudi T moramo dati na dan vsaj po šest ur ka. Posebno pa moramo paziti, da krave. ka-dar je breja, na noben način ne poškodujmo; par mesecev pred otelitvijo pa ie nai-bolje, da je celo ne zapregamo.
Lepilo za porcelan. Narediš ga, če primešaš raztopljenemu arabskemu gurniiu toliKo žganega gipsa, da se naredi precej gosta ka' ša. Prelomljene porcelanaste dele nato namaži — ne predebelo — s to kašo. jih dobro skupaj stisni ter Pusti, da se 3 dni suše. N* prejšnjem mestu se ti posoda ne ubije vec.
Kako preprečiš, da prašiči ne glodajo lesa* Ako imajo prašiči v želodcu preveč kisline, si jo skušajo odpraviti s tem, da glodajo les. Vsled tega oglodajo v svinjaku korita, vrata itd. Obglodavanje pa precej puste, ako se Jim primeša med krmo nekoliko stolčene kreae ali pa klajnega apna.
Komarji imajo več hrane
Pravijo, da so se v novejšem času komarji zelo razmnožili. Po mnenju komar-jeslovcev se mora ta pojav pripisovat dejstvu, da imajo komarji več paše kot so jo imeli nekdaj. To je verjetno, posebno * ozirom na žensko modo. Včasih so &'1 komarjevi pašniki omejeni na ženske obraze in roke, dandanes pa se šfrifo sko-ro v neizrečeno brezmejnost.
PMP1
Sokol-
nedelja
mo mnogo ljudi Med tombolo je Pragersko pod
Dopifi	..Ed
Murska Sobota
Športni praznik. Prejšnjo nedeljo je tu-ajsnji športni klub Mui'a proslavil petnajstletnico svojega obstoja.
Predpoldne se je vršil teniški dvoboj med vrsto Cakovčanov in Murinim mo-stvom. Popoldne pa so bile v mestnem Kopališču plavalne tekme na katerih so nastopili izključno domačini ter dosegli prav dobre rezultate. Plavilnim tekmam Je sledila nogometna tekma med repre-zentanco_ Prlekije in Murino rezervo, ki je odločila tekmo v svojo korist Slednjič se je vršila zanimiva nogometna tekma jned Mirno I. in SK Ljubljano. Tudi v teJ lekmi je zmagala domača „Mura“ (3 :0).
Po oficielnem programu se je na Murine mstadionu razvila prosta zabava, ki clf Pa mot^° nestalno vreme.
Slikarska razstava. Pred dnevi je raz-tavljal v prostorih kavarne „Central“ madžarski slikar Benyi Ladislav iz Budimpešte. d0 razstave, ki je obsegala skoro izključno same akvarele (okrog 30 slik) 'n na kateri je bilo opaziti tudi precej slovenskih motivov (Bled, Prekmurje), je Prišlo na podlagi izmenjalne akcije madžarskih in jugoslovanskih slikarskih umetnikov.
Tukajšnji evang. dijaški dom se je razdrti za novo prizidano poslopje, tako da h° zavod prihodnje šolsko leto že lahko sprejel pod svojo streho več mladih stanovalcev.
Proti koncu avgusta bo v M. Soboti priredil misijonsko razstavo kitajski škof
,	_	_______ i svojce
jonarje, ki delujejo v njegovi škofiji.
Sv. Ana v Slov. gor.
Velik gasilski praznik. V nedeljo, 10. septembra t. 1. bo pri Sv. Ani v Slov. {pr. velik gasilski praznik. Tule. gasilska deta, ki že 9 let požrtvovalno deluje ob na-S1 meji v človekoljubni zavesti, namerava zgraditi potreben gasilski dom zraven sa-niotno stoječega velikega gasilskega opazovalnega stolpa. Omenjeno nedeljo bo položen temeljni kamen za dom. Ob isti priliki bo tudi proslava dvajsetletnice osvobojen j a, pri kateri bodo sodelovale vse ostale kulturne in prosvetne organizacije. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel starešina Gasilske zveze g. minister Franc , no.U. ki se bo tabora tudi osebno ude-tezu in nastopil poleg drugih, kot slavnostni govornik. Udeležbo tabora je obljubil tuai kmetijski minister Vesnič in več narodnih poslancev. Deseti september bo za našo severno mejo pomemben dau, manifestacija naše narodne zavesti in klene povezanosti našega gasilstva kot trdne straže ob naši meji. Vabimo vso dobro mislečo slovensko javnost, da se odzove klicu naše meje in da pokaže po svojih zastopnikih razumevanje za našo gasilsko m narodno stvar. Podroben spored bomo °bjavili prihodnjič.
Kače
Veliko sokolsko slavje v Račah. Agilna sokolska edinica v Račah pri Pragerskem je Priredila v nedeljo 13. t. m. na letnem telovadišču svoj javni telovadni nastop in razsutje prapora. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo na telovadišču vse živo in vse se je Pripravljalo na veliko sokolsko slavje. Popoldan se je vila vrsta sokolov in sokolic na Postajo k vlakom, kjer so pričakovali bratca društva. Ob 3. uri popoldne je bil nastop, Ki je pokazal lepe uspehe. Vaje vseh oddelkov so bile izvajane zelo lepo. Zanimiva je bila tudi orodna vrsta, ki je pokazala nekaj zelo lepih točk. Zelo mnogo je bilo občin-?.tva. ki je napolnilo sedeže, a bilo bi še več ljudstva, da ni bilo deževno vreme. Po telovadnem nastopu je bila vrtna veselica, katera le z nastopom vred gmotno podprla društvo zelo lepo. Upajmo, da bo sokolska edinica v Račah tudi v bodoče delala tako marljivo kot je pokazala v nedeljo in si čim prej postavila svoj lastni dom, ki je za društvo zelo Potreben, bo pa tudi vzor vsem okoliškim uruštvoni.
Pragersko
Popravite nam cesto. Banovinska cesta, ki pelje iz Pragerskega proti Slovenski Bistrici je v zelo slabem stanju. Cesta je zelo prometna in vozi po njej dnevno heštelo domačih in tujih avtomobilov. Dobro bi bilo, če bi se cesta čimprej popravilo, saj bi se na ta način preprečile Prometne ovire in tudi nesreče na strmih lancih.
Osnovna šola na Pragerskem se popravka. Pragersko osnovno šolo je vendar enkrat doletelopopravilo. Šola bo pobeljena in popravljena, kar je bilo že dolgo potrebno. Priznati se pa mora onim, ki so to prevzeli in za stvar zavzeli za izpopolnitev Pragerske Vasi.
Cesto v šikolah bo treba popraviti. Cesta, ki pelje skozi Šikole pri Pragerskem v Ptuj, Je v zelo slabem stanju. Cim začne deževati, nastanejo na cesti jarki v katerih ostane voda. Zato naj se za cesto zavzamejo in jo uredijo, ker to mnogo ovira promet, ki je dokaj velik.
Pragersko se izpopolnjuje. Na Pragerskem zadnje čase začeli graditi več stanovanjcih hiš Gradbeno delo bo do zime v polnem teku.
Iz Pragerskega je premeščen v Sv. Peter
v Savinjsko dolino železniški uradnik g. H en r > k Ribar. Med vsemi železničarji je bil
P1
ki
zelo priljubljen. Bil je tudi sokol in pokazal v Pragerskem društvu lepe uspehe.
Sokolska tombola na Pragerskem, sko društvo Pragersko je priredilo v 13. t. m. svojo veliko dobrodelno Tombola je bila kljub slabemu vremenu še precej dobro obiskana. Posebno je prišlo iz okoliških krajev, igrala železničarska godba vodstvom kapelnika Franca Tombola je društvu prinesla precejšen dobiček, kateri je namenjen za zgradbo sokolskega doma. Po tomboli je bila velika vrtna veselica v vseh prostorih gostilne Berglez.
Ogrinc Konrad.
Mala Nedelia
Nova cesta Mala Nedelja—Sv. Lovrenc.
Na seji občinskega odbora sta občini Mala Nedelja—Sv. Lovrenc odobrili kredit za gradnjo nove ceste.. Cesta, ki vodi sedaj, je zelo slaba in ima hude klance. Predlogi za gradnjo nove ceste so bili sprejeti že pred nekaj leti, vendar občiti nista imeli kredita. Sedaj bodo začeli graditi takoj in so tudi prosili za pomoč. Vaščani so zelo zadovoljni, saj bo zanje mnogo bolje, drugič bo pa vožnja bolj sigurna in ne bo toliko nesreč, kot jih je bilo v zadnjih letih.
Urina sela pri Nov. m.
Pri nas pa res napredujemo. Zdaj dobimo novo vaško sušilnico za sadje. Koliko bo stala še ni znano. Denar bo dalo Kmetijsko ministrstvo. Letos bomo torej res lahko posušili, čeprav je naša vas zelo velika, saj nam je tri četrtine že suša posušila.
Hudo nas zadenejo plačila za vozove. Zapravljivček nas stane 70 din, a težki vozovi 60 din. Pri naši revščini se to že hudo pozna. Nujno bi potrebovali podporo tudi za kmetijsko orodje,, kako podporo, da bomo lažje obdelovali to kamenito zemljo, ki daje nam in vam vsakdanji kruh.	K.	J.
Delo Preporodovcev na Kočevskem !
Dne 7., 8. in 9. t. m. so nas obiskali preporodovci iz Ljubljane sami mladi agilni fantje, kateri so priredili dne 8. zvečer v narodni šoli v Koprivniku slovenski večer. Ob otvoritvi jih je pozdravil starosta sokolske čete bral Prinčič, želeč jim da bi njihovo delo, ki je ravno v Kopriv-ku tako potrebno, imelo mnogo uspeha. Zatem so predavali v delu in gibanju preporoda v predvojnem, v vojnem in povojnem času med našim narodom in končno o delovanju v narodno ogroženih krajih. Bodrili so nas k vztrajnosti, narodni zavesti in k dolžnosti do kralja, države in naroda, za kar so želi burno odobravanje.
Po končanem predavanju se jim je starosta brat Prinčič, v imenu vseh Slovencev prav prisrčno zahvalil za njih požrtvovalno narodno delo, in orisal narodni in socialni položaj v katerem živimo Koprivni-ški Slovenci, proseč jih naj bodo tolmači naših teženj med brati izven Kočevske, kakor tudi na merodajnih mestih. Končno je poudarjal, da Koprivniški Slovenci stojimo m ostanemo visoko nad vsako strankarsko politiko, globoko vdani kralju, domovini in svemu slovanstvu. Za te besede, je žel govornik od vseh mogočih splošno odobravanje. Zaključku je sledila pesem „IIej Slovani"', ki so jo peli vsi navzoči.
Tovariše in brate Preporodovce prosimo, da bi nas obiskali tudi ob drugih počitnicah.	Os.
Cerknica
Sokolsko društvo, je veličastno proslavilo svoj obstoj v nedeljo, 13. t. m.:, ki v tukajšnjem obmejnem kraju prireja vako leto, tako pomembne prireditve v utrjeni postojanki južne meje. Letošnji nastop članstva s sodelovanjem vojaških edi-nic, nadkriljuje posebno vse prejšnje, kakor navdušeno spremljanje pričujočega občinstva.
r
Iz Cerkniške okolice
Od začetka julija t. I. je zadan hud udarec tukajšnemu kmetu, ko mu vsa goveja živina boleha na slinovki in parkljevki. Do nekaterih vasi je vsak promet onemogočen, tako vidimo po cestah samo konjsko vprego. V težkem položaju se nahajajo mnogi kmetje vozniki, ko ne morejo z vožnjo lesa si prislužiti denar za potrebne stvari, sol, sladkor, moko itd.
V	tem času zaprtega prometa, so podvojili vožnjo lesa s tovornimi avtomobili, kar bo tako tudi ostalo v bodoče. Kmet-voz-nik bo primoran si poiskati drugi vir dohodka. Mnogo bi lahko zaposlili delovnega ljudstva, pri popravilu banovinske ceste Rakek—Soška dolina, Soški potok in Ribnica. Težki vozovi avtomobilov, so imenovane ceste spremenili v prave jarke. V tukajšnjem kraju polnem kamenja, bi ceste 'bile lahko vedno v dobrem stanju, zato poklicani faktorji zaposlite dela željno ljudstvo, da si prislužijo skromen denar. Ob tukajšnjih cestah vidimo polno razbitih cementnih stebričkov, ki čakajo namestitve ob kraju, že polnih 8 let. Kdo ovira toliko časa namestitve, pa tudi čemu ta brezpomembna potrošnja, ni znano.
Cerkniško jezero, obiskuje dnevno mnogo koscev in grabbljic ,ki spravljajo jezersko seno. To leto je bilo zalito ravno v času rasti „kravine kakor tu pravimo, zato jc vsa blatna. Zdaj bi lahko začeli z osuševanjem, ko jc suho, pa bo treba gotovo šc dolgo čakati, da bo la velika ravan spremenjena v žitnico Slovenije.
Parada angleške mornarice pred kraljem Jurijem VI.
Diplomacija evropskih velesil
Ideje-vodilje britanske, nemške, francoske in italijanske zunanje politike
Najvažnejši činitelj v politiki kake države je njen zemljepisni položaj, njena velikost in sosedstvo, pa tudi razmerje notranjepolitičnih sil. če iz teh vidikov presojamo zunanjo politiko nekaterih držav, nam postane marsikaj bolj jasno in razumljivo.
Velika Britanija, ima kot majhen otok na severu Evrope in kot svetovni imperij dvojno nalogo pred seboj: zakon sa-moobrane jo sili, da skrbi za redno oskrbovanje živeža na otočju in na varne zveze s prekomorskimi deli imperija. Zato ji je nujno potrebna nadoblast na morju, ki onemogoča kateremu koli sovražniku, da bi jo pri tem motil. Ta premoč nad vsemi državami (edino Združene države kot sovražnik ne pridejo v poštev) pa zahteva skrajno opreznost in obzirnost, ki se mora enačiti s temeljnimi koristmi vseh drugih narodov, ker bi v nasprotnem primeru moglo priti do skupnih protestov vsega sveta. Osnovni interesi vseh ostalih narodov pa so neodvisnost in neovirana trgovina. Radi tega se mora Velika. Britanija vedno upreti vsakršnemu poizkusu prevlade enega naroda nad drugim in ščititi v lastnem interesu svobodo malih narodov. Znano je, da so veliki kritiki monakovskega sporazuma prav radi teh načel in mnogo manj iz kake res človečanske miselnosti napadali Chamberlainovo popustljivost, češ, da gre tu za prvo veliko kršitev angleških tradicionalnih načel v zunanji politiki Saj so ta načela in angleška demokracija storile iz Velike Britanije to, kar danes je: prva svetovna velesila.
Nemška zunanja politika se kljub menjajočim se režimom ni v mnogem izpre-memla. Opredeljena je po najugodnejšem zemljepisnem položaju na sredi Evrope, ki že nekako sam ustvarja miselnost o gospodstvu nad svetom. Poleg tega je treba računati s posebno lastnostjo nemškega naroda, ki se je v zgodovinskem razvoju pokazala, to je s preorga-niziranostjo in z nekim misticizmom, ki daleč od stvarnosti stavi cilje, ki jim narod ni vedno kos. Pri Nemcih sta si politika in kultura dva pojma, ki se cesto naravnost izključujeta. Vemo, da je bila Nemčija kulturno najmočnejša, ko je bila
—	kakor v Goethejevih časih — njena politična moč skoro popolnoma na tleh
in je bila razdrobljena na nebroj malih državic, ki so se med seboj prepirale ali bile celo pod Napoleonovim gospod-stvom. Prav tako je bila Nemčija kulturno povsem brez pomena, kadar je bila politično močna. Nemško politiko urejuje in usmerja vojaški -ideal sile. človeštvu je treba vsiliti svojo voljo in svoj rdd, tudi če se dobrot tega reda še ne zaveda. Zato so nemško zunapjo politiko vodile bolj vojaške kakor diplomatske osebnosti... In vojaku je vedno važnejše čustvo strahu kakor čustvo zaupanja. #(.! ;V,<H 11 ji!1 ib V, |l|.(ri(|IIl|H'!t i &
1( I „* M : ii V; ( VI 'Ufi:1! •' | \) (Vi lij' 'i'i U\ .*■ l
Francoska diplomacija razpolaga z najstarejšo tradicijo in z najsposobnejšimi diplomati. Vendar ni tako uspešna kakor bi pričakovali. Vzrokov za to je več. Predvsem je to francosko globoko prepričanje o višini njihove kulture in njihov prezir pred vsem barbarstvom dru gih narodov, ki ga Francozi le težko zakrivajo ter tako žalijo druge narode. Vsa francoska politika zadnjih desetletij je v znamenju strahu pred njenim vzhodnim sosedom. V tem svojem strahu in odporu je francoska zunanja politika skrajno stroga in dosledna ter se ne boji nobenih sredstev. Poleg tega jo bolj kakor v kateri drugi državi zavirajo notranje reakcionarne sile, ki gredo često preko in proti koristim domovine.
Italijanska diplomacija temelji na tradicijah staroitalijanskih renesančnih malih republk. Ona ni zasnovana kakor angleška na trgovskem duhu, niti kakor nemška na politični moči, ail kakor francoska na logičnem sremljenju po določenih ciljih. Italijanska diplomacija je gibka in temelji na stalnem manevriranju. Njen cilj je, da z dogovori in pogajanji doseže večjo moč, kakor bi jo dosegla s fizično silo. V tem je pravo nasprotje nemški politiki prav tako kakor francoski. Mesto sile se zanaša na diplomacijo in mesto stalnih prijateljev, ki si jih pridobiva Francija v stremljenju za gotovimi cilji, se Italija ne zanaša na nobenega prjatelja brezpogojno, ampak jih po potrebi menjava, Italijani stremijo vedno k neposredni koristi. Veličina te politike je v pogajanjih in dogovorih. • (Po Contemporary Revievv)
Japonski cesar na manevrih
MARIBORSKA TISKARNA
D. D.
VODIL M POST
JJ*K ***** POOJIT jf SEVERNE SLOVENIJE REŽEMO HITRO. DOBRO IRI PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67, 25-66. 25-69
Zanimivo
Industrijski razvoj Kitajska
prad vojno in v vojni
Pod besedo Kitajska si povprečen človek ne predstavlja mnogo. Skoro vsakdo je nekaj slišal o kitajskem zidu, skoro vsi pa so mnenja, da je to narod, mnogoštevilen, ki pa je še zelo nazadnjaški ter do katerega kultura v današnjem pomenu besede ni prišla.
Deloma, pa res samo deloma, tudi to mnenje drži, vendar jetreba slišati, kaj pravijo vsakoletna poročila njihovih ministrstev, ki vodijo statistiko o napredku Kitajske.
Skoraj ne moremo verjeti, ko čitamo tako -poročilo, ki je bilo sestavljeno po najbolj skrbno zbranih podatkih. Tako trna Kitajska 225 modemih bank in vsako leto se jih ustanovi kakih 20 novih. Seveda tiči za temi bankami v veliki večini primerov zapadno-evropski kapital. Središče bank je bil Šanghaj, kjer še sedaj obstoja banka, ki jo imenujejo »žensko banko«, ker jo e ustanovila neka Kitajka, Nieh Lu po imenu.
V kratkem hočemo podai številke, izdane^ od uprave province Kiangsu, ko je bla še čisto v kitajskih rokah. V tej provinci se nahaja tudi mesto Šanghaj ter je bila najbolj razvita provinca, kar se industrije tiče. V tej provinci je bilo 231 bombažnih tovarn, 162 tovarn za svilo, 17 tovarn za volno, 140 tkalnic za svilo, 247 tovarn za nogavice, 50 tovarn za brisače, 27 tovarn za čipke, 100 tovarn za klobuke, 38 tovarn za čevlje iz gumija, 57 tovarn za karfume, 41 tovarn za izdelavo električnh izdelkov, 15 za izdelavo lermos,steklenic in 73 tovarn za izdelavo najrazličnejših kovn inski h predmetov.
S tem pa še ni konca tovarn, kajti obstojalo je še 11 tovarn za izdelovanje vžigalic, 303 za izdelovanje cigaret, 39 za mesne konzerve, 98 tiskarn (tu se nahaja tud ena največjih založb na svetu »Commercial Press«). Nadalje imamo še Številne tovarne za steklene izdelke, kar-tonažo, pločevino in druge. Samo v tej provinci je bilo 35 filmskih podjetij. Imeli pa so tudi tovarno za aeroplane. Danes so Japonci vse to »sousmerili« s svojim gospodarstvom.
Kitajska industrija ie kljub temu danes ena izmed najbolj organiziranih industrij na svetu. Iz teh obalnih provinc so zgradili oelo omrežje poti in železnic proti notranjosti dežele, kjer so našli vedno dovolj odjemalcev za svoje izdelke. Uporabljali so vodne .poti in ceste, pa tudi aeroplan jim je mnogo pomagal pri tem ooslu. — Vendar se Kitajska ni zadovol ijila s tem, da je prodajala svoje pridelke «amo na Kitajskem, temveč pomenijo še Hanes njeni proizvodi konkurenco evropskim in posebno japonskim izdelkom.
Znano je, da je izvažala Kitajska v velikem številu radio-aparate; pa tudi vino in šampanjec »made n Ohina« si je že kr-til polagoma potv ves svet. — Da more konkurirati kitajsko blago kljub dragemu transportu evropskemu, je vzrok v tem, da je kitajska delovna moč zelo poceni, saj tam delajo v glavnem žene in otroci in to za majhno plačo. Jasno je, da ne obstajajo nikaka zavarovanja, nikake organizacije med delavci.
Da je prišlo do tako silnega napredka ’<itajske industrije, je treba Iskati vzrokov v tem, da so opazHi kitajskf državniki veliko odvisnost v tem oziru od Japonske n od USA ter so stremeli za tem, da čim preje z lastnimi izdelki zadostijo domačim potrebam. Da je bMo to prav in ioristno, se vkli dovolj jasno v sedanji vojni, ko izdelujejo velik del opreme in municlje za vojaštvo sami doma. Poleg
velikega števila vojaštva, ki ga ima Kitajska na razpolago, se morajo Kitajci v prvi vrsti zahvaliti lastni industriji, ki jih vsaj do gotove mere zalaga z najpotrebnejšimi predmeti, da se morejo tako uspešno ustavljati Japoncem.
Nakaj štaviik iz svttevn« vojne, pomembnih za kmeta!
Statistike vojujočih se strank v zadnji svetovni vojni ne objavljajo, koliko je bil delež kmetskega prebivalstva na mrtvih, ranjenih in invalidih. Ve se pa, kolik delež predstavlja kmetsko prebivalstvo pri celokupnem delovnem prebivalstvu teh držav: v Franciji 47.2%, v Italiji 59.4%, v Avstriji 24.9%, na Madžarskem 69.7%, v carski Rusiji 58.3%, v Nemčiji 35.2% ter končno v Angliji 12%. V splošnem so v vseh vojskah tvorili kmetje in detavci z dežele večino moštva.
Nemčija je mobilizirala v zadnji vojni 13,250.000. Od teh jih je bilo 5 milijonov poljedelcev, kar predstavlja polovico vseh tedanjih delovnih sil nemškega podeželja. Nemčija je imela mrtvih in onesposobljenih za delo v zadnji vojni 6 milijonov mož, od tega 2,300.000 kmetov, kar predstavlja */» delovnih sil, zaposlenih v poljedelstvu.
Francija je mobilizirala 8,400.000 mož, med njimi 3,300.000 kmetov, ki predstavljajo 45% njenega v poljedelstvu zaposlenega prebivalstva in 65% moških delovnih sil, zaposlenih v poljedlstvu. Francija je .imela ob koncu vojne 1,110.000 mrtvih in 2,056.000 ranjenih, od tega 560.000 kmetov med mrtvimi in nad en milijon med ranjenimi.
Samo te številke že zadostujejo, da pokažejo potrebo po zavezništvu kmetskega prebivalstva vseh držav vsega sveta v borbi zoper voino in onim, ki na njo ščuvajo. (Po reviji »Brazda«, glasilo Poljedelske Internacionale).	V.	K.
Boi proti mednarodni vohunski zalegi
Ni še dolgo, ko so časopisi prinesli senzacionalno vest, da so v Parizu aretirali dva zelo znana novinarja: častitljivega starca Poirierja, bivšega sodelavca pri »Tempsu« in potem pri »Figa-ru« in 55-letnega Aubina, voditelja poročevalske službe pri »Tempsu«. že takoj v začetku je bilo videti, da se bo afera razširila tudi na širše in uplivnejše kroge, zato je vlada s posebno uredbo prepovedala časopisom poročanje o tej zadevi, dokler ne bodo znane zadnje podrobnosti. Levičarsko časopisje vidi v tej potezi neko potuho, ki jo daje vlada visokim izdajalcem, a Daladier stalno poudarja, da si ne bo pomišljal nastopiti tudi proti najbolj znanim in najbolj spoštovanim osebnostim.
V javnost je prodrlo doslej le malo, vendar že ta drobna poročila kažejo, da bo prišlo do javnega škandala, kakor ga Francija izza Staviskyjevih časov ni več doživela. Stari Poirier, ki je med tem v zaporu umrl, in Aubin sta bila v Pariških uradnih krogih znani osebi. Bila sta v stalni zvezi z ministri in nihče niti od daleč ni slutil, da oddajata svoja poročila razen svojim časopisom tudi preko meje. In vendar o njuni krivdi danes ni nobenega dvoma več, kajti uradno poročilo javlja, da sta priznala sprejem velikih množin denarja. Poirier je dobil 3 in po! milijona, Aubin »le« 1 milijon, čudno je le, da so francoske oblasti šele zdaj prišle tej, človek že lahko reče, zaroti na sled. Saj je bilo že dolgo marsikaj sumljivo v francoskem javnem, posebno novinarskem življenju. Dan na dan so začeli izhajati novi »protižidovski« časopisi, ki so se z vso strastjo borili »proti
Hali oglasi
beseda O’55 din, dopisovanja po 1*50 din; insa-ralni davek do 40 besed 1*- din, nad 40 besed 2-- din. Za ilfrl-rana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor je priložiti 3*— din v znamkah
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
tiskarna
litografija
OFFSETTISK
KAMNOTISK
BAKROT <SK ANILiNSKi TISK
KNJIGOVEZNICA
V
KARTONA Z A
plakatiranje
Kupujte n ranj|ne knjižice
ori tvrdkah ki oslašmejo v
vseh denarnih zavodov, 3°/„ obveznice-bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk dri. razredne lotorije
Židom in Moskvi«, na stotisoče je šlo število letakov, ki jih je našla policija v obmejnih pokrajinah in v nekaterih časopisih so se ze neko vztrajnostjo pojavljali članki proti nasprotnikom Osi, ki se v ničemer niso razlikovali od pisanja časopisov tam preko. Beneš, Churchill, Eden in Titulescu so bili deležni najostrejših napadov, čeprav vse to pisanje nikakor ni bilo v skladu s simpatijami velike večine francoske javnosti. Zanimivo je tudi, da so bili razni francoski protižidovski časopisi v svojih uredništvih in sprejemnicah naravnost sijajno urejeni, čeprav jim naročnina ni mogla kriti niti del stroškov tiskanja, kajti vsi ti listi so imeli le nekaj stotin naročnikov. Vse to in posebno ostri napadi na Sovjetsko Rusijo prav v časih, ko je bilo to najmanj v interesu francoske zunanje po litike, je kazalo, da vodijo vse te niti v inozemstvo.
Drugi urad francoskega generalnega štaba (protivohunska služba) je kmalu zasledil tistega moža, skozi čigar roke so šle vse te niti. Bil je to bivši nemški risarski učitelj in politik že izza časov weimarske republike Otto Abetz, ki je imel še izza prvih let po vojni tesne zveze z raznimi francoskimi »višjimi« krogi.
Ta Otto Abetz je bil mož najfinejših manir, ki so ga vabili na vse politične dine-je in bankete, mož, ki je obvladal francoščino kakor rojen Francoz, mož, ki s« ga šteli med najožje sodelavce zunanjega ministra neke tuje države. Ta človek je imel ne le na francosko-nemške odno-šaje, ampak celo na francosko notranjo politiko izreden vpliv, saj je sam zalaga1 francosko desničarsko časopisje s proti-ruskim gradivom, ki ga je to časopisje verno ponatiskovalo. Ko se je ta afera odkrila, je moral nemudoma zapustiti Francijo.
Zanimivo je, da se vsa ta afera ne omejuje zgolj na Francijo, ampak se v' tej zvezi omenja tudi ime belgijskega desničarskega politika Degrella in tudi nekaj znanih angleških imen iz visokega plemstva. Ni torej čuda, da so stopile oblasti demokratskih držav v zvezo, da zatro to tisoČglavo hidro mednarodnega vohunstva in da do dna razčistijo afero, ki je zopet enkrat pokazala vso notranjo pokvarjenost ter gnilobo gibanj in politikov, ki jemljejo nacionalizem v zakup in pri tem na škodo svoji tolikokrat opevani domovini služijo lepe denarce.
jad.
Neka] iz zgodovine podmornic
Prvi poizkusi za gradnjo podmornic segajo do 17. stoletja nazaj. Lpta 1624. se je kot prvi v tej panogi poizkusil Nizozemec Kornelij Drebbel. 1774 so sledili Angleži, 1801 Američani in 1851 Nem ci. Najbolj smotrno so se podmornic oprijeli Francozi, posebno po velikem uspehu podmornice, ki jo je zgradil švedski inženjer Nordenfeldt. Ko se je vojaška pomembnost podmornic vedno jasneje kazala, je gradnja podmornic v vseh državah vedno bolj napredovala.
Nova kovina
V Ameriki delajo poizkuse z novo kovino- ki ima mnogo prednosti pred aluminijem.. To je berilij, ki ga doslej radi visoke cene niso mogli v praktičnem življenju uporabljati, šele v zadnjem času so našli nek način, da se berilij pridobi-
va z manjšimi stroški. Cisti berilij se sveti belo kakor srebro in je neprimerno lažji kakor aluminij. Le mnogo bolj krhek je. Zato ga mešajo z aluminijem. Iz dveh delov berilija in enega dela aluminija pridobivajo zlitino, ki je skoro polovico lažja kakor duraluminij iz katerega so doslej delali aeroplane.
Premovanje rodovniške gove-dl plnogavske pasme
Kralj, banska uprava v Ljublani priredi v petek, dne 25. avg. t. 1. vSredišču ob Dravi in dne 26. avg. t. i. v št. Janžu na Dr. polju premovanje rodovniške govedi pincgavske pasme.
Ker je to gotovo večja in pomembnejša vsakoletna prireditev živinorejcev ter je obenem razstava vseh najlepših živali dotičnega rejskega okoliša, se ceni. interesenti vljudno vabijo, da si to premovanje gotovo ogledajo.
" **** Jakob Perhavec
Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjema
MARIBOR - Gosposka ulica 9
Teletom 25-80 na debelo!
Špirit za vlaganje
Vedno v zalogi: Rum, konjak, slivovka itd.
NA DROBNOI
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Za konzorcij odgovarja Andrej Žmavc, ravnatelj v pokoju. - Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar* — Tiska Mariborska tiskarna d* d., predstavnik ravnateljtelj Stanke Detela, vsi v Mariboru.