T*** mamon moga V penni ^e prtaetBeiqpmiii fodjet-i nikov postavljene v pravo luč. I _AmerHki«w*iWtr». dja vitopi v ugodnem trenot- ku v bitke. Wsshingtoa, D. C. — (f. P.) _ Zastopnik rudarske organizacije je podal lijavo, da ni res, da to rudarji na polju antracita pri 1 krsju s svojimi finančnimi sred- i "Ko so delali, so Itedili in si [pritrgovaH od svojih ust," pravi »stopnik. Ako je treba, bodo 1 stavkali skozi celo leto, ne da bi i bili lačni." \ Ameriška delavska federacija ! te dozdaj Se ni aktivno udeležila boja proti premogovniškim podjetnikom na polju trdega in mehkega premoga, ki so nasko-l ai vrste * rudarjev. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je podal izjavo, ds so udeleil boja tudi Ameriška delavska federacija. Takrat izda izjavo za vso deželo, kakšna je taktika premogovni-Ikih podjetnikov in kolike važ-BOftti je ta boj rudarjev p*>ti podjetniški lakomnosti ze sme-ritko ljudstvo. Podjetniki imajo nauzdano ča-sopisje na svoji strani. Tudi to biopisje ne bo preprečilo, da a-meriAko ljudstvo izve resnico. Tekstilni dtlivoi j PRMt Zrnata je filavki. — Britaka vlada v In-diji je morala odpraviti davek na blago iz bombaža. Pregled JiMilh dogodkov AMERIKA, Sestanek sovjetskih zaatopni-in ameriških bankirjev v New Yorku. Governer Pinchot priporoči državni zbornici reguliranje produkcije premoga. Izjave podjetnikov trdega premoga v pravi luči. Farmarski politični vpor se je zanesel v Illinoif Postreščki vjapalnih vozovih se organizirajo. Trojni umor v Chicagu. PO SVETU. Šovinistični listi v Parizu zahtevajo diktaturo na Francoskem. Poročilo, da je Dawesov načrt stabiliziral Nemčijo. Sirci imajo v načrtu federav tivno republiko za Malo Azijo. Tekstilni delsvci so zmsgali po treh mesecih stavke v Bombay-ju. Diplomatični Škandal v Ženevi. Pincho! za ro|«Uri«)o produkcije entrooito Pennaylvanaki governer priporoči zbornici v izrednem zaee-danju, da uključi premogovnike med javne naprave. Harrieburg, Pa. — Governer Pinchot, ki je sklical izredno zasedanje pennsylvanske legisla ture za 18. januarja, namerava priporočiti zbornici, naj uključi industrijo trdega premoga med javne naprave, ki so do gotove meje pod kontrolo drŽave. Na dnevnem redu zbornice so tudi nnved hs se itvijsajf rili v doljtovp, New York, N. Y, — Britska vlada v Indiji je suspendirala 3'* odstotni davek na blago iz bombaževine. Ti suspenziji je sledila zmaga 160,000 tekstilnih (klavcev v Bombayju. Stavka je trajsls tri mesece in je pričeli, ker ho delavcem vtrgali enajst ta pol odstotka mezde. Vest o «nagi je prejela organizacija Friends of Freedom for India. Tovarnarji v Indiji so se izgovarjali, da jih je davek*, ki je podražil vsak jard blaga, ki je produciran v Indiji, prisilil militi mezdoJi Zmaga tekstilnih delavcev poceni, da se industrija hitro rastje v Indiji. Tega mnenja je tiendra N, Ghose, tajnik orga-nizacije Prijatelji evobode za In dijo. Davek je bil naložen, da w zadrti razvoj industrije v Indiji. Preklie toga davka pome ni, da je zmagala misel, ki se ši ri v Indiji. Tekstilno blago iz Indije bo lahko odslej konkuriralo na «vetovnem trgu. Obenem po pa tudi britaki kapital priče prihajati v Indijo. Ako se to igodi, »e bo povečala brezposelna armada tekstilnih delavcev v Uncanhiru na Angleškem. Tu je mm reč središče tekstilne industrije v Angliji. Produkti iz In-dijn in Kitaja, ki so poceni, so Imeli že precej zlih poeledic ze delavce v Uncanhiru. Ti delavc' •o zelo dobro organizirani. To je tudi povzročilo, da je Knuki strokovni unijski kon-tr<'R ne pričel zanimati za Daljni »itok in je pričel tam organizing delavce. Spoznal je, da morijo hiti indijaki, kitajeki in ja-»nnki delavci tudi organizirani. ^*nje morajo nastati tudi pri-kt* iivljennke rasmere, da se kapitalisti prisilijo, da ne bodo križem sveta delavcev, ki * pri volji delati skoraj zastonj. Delavci v Bombayju tnd« *et centov na dan. Kitaj-•ki trkHtilnl delavci pa laslužijo * manj. Toda ti delavci tO at f tprti^M prohibicije in drugi nujni ukrepi. Pinchot je dejsl, ds je skušsl poravnati konflikt v antracit nem okrožju in v ta namen je predložil rudarjem in lastnikom sremogovnikov načrt, katerega so rudarji sprejeli kot bazo za pogajanja, lastniki pa odklonili. "Ce bi bili lastniki sprejeli na-črt na te način kot so rudarji, bi bila stavka končana v enem tednu," je rekel Pinchot. "Ope ratorji nočejo niti malo odstopiti od svojegs prvotnegs stališča. Industrij s trdegs premoga je v nevsrnosti in dolžnost države je, da intervenira. Ako legislatura sklene, da antracitni premogov niki spadajo med javne naprave pridejo isti pod gotovo stopnjo javne kontrole, katere danes ni. Na ta način bodo lastniki rovov prisiljeni dati informacije o svojem gospodarstvu in ljud stvo dobi več vpliva in moči za poravnanje i trs j ko v." nu U*ak, 15. decembra (December 15), 1925 UetTiUt «r1 Oat'i, ÏÏÏtT eaihiriíeil eaJsáe 14, IMS. STEV.—NUMBER farmarski _ ,----------- tft čil v illinois >— Vajo • Država Illinois ne je deedej ama-trala za varno se stare gardo, — Prvi znaki odpora so'ne pokazali v kampanji sa senator- nke primerne volitve. Chicago, III. — Stara garda se je čutila med farmarji popolnoma varno v državi Illinois. Bila ja popolnoma slepa za znamenje, ki so govorile, da se vporni duh počasi in trajno seli med farmarje iz drugih držav, ki jih je stara garda smatrala za radikalne. Stara garda je ta znamenja nI videla do zadnjega, ko so jih lahko že opazili duševni slepci. To je voditelje republikanske stranke prav nemilo dirnulo, kajti so spoznali, da prihajajo tudi viharni sunki v Illinoisu. Ts znamenja so šele opazili, ko je Frank Smith vmešal vprašanje o9 pomoči sa farmarje v primarno kompanjo senatorja William B. McKinleyja. Ko je govoril v Osmi ju, ki je bil «ije-gov prvi govor za otvoritev njegove kampanje, je zagovirjal zakone za odpomoč farmarjem. Predaednik Coolidge je v avOjem govoru v Chicagu rekel, de Jfe te-govarjanje poljšklh produktov na podlagi določene cene telo "nevarna" reč. Administririja, je menil predsednik, ne bo podpirala takih zakonskih načrtov. Smith je pa v svojem govoru po-vdarjal, da je določanje cen za poljske produkte potrebno, če ne, se bodo fermerji še bolj pogret- čaaa vojne. ^ ûnîjb" farts. 14. dec. — Pariško na-«lonalintično časopisje je včeraj ponovilo klic po diktaturi. Klic je toliko bolj senzačen, ker so se mu pridružili tudi veliki dnevni-ki, kot "Matin" in "I/Intraal-geant", ki so doslej molčali o tej sahtevi. Usti pišejo, da je sedanja parlamentarna vlada doigra-la in da mora "sveta, nepri-itrenska in nepolitična unija ueeti pravih petrijotov" vzeti vajeti vlade v evoje roke in rs-«ti Francijo bankrota. "Tempe" grozi parlamentu, da m. njefcovi dnevi šteti, ako takoj ne opusti političnega beganja in se atdini sa vlado, ki bo obeega-la vse stranka, rasen "onih. ki sa same iaključijo." Ako ne bo feke Vlade, ki »druži vse stranke kakor sa čaaa vojne, tedaj "ljudstvo" poskrbi, da pride taka vlada isven parlamenta. Vse kaše, da je Briandova vlada nit robu padca vsled neizvedljive Loucheurjeve finančne reforme, ki Je naložila deželi o-gromne davke. Frank je padel na 28 napram dolarju. Po vsej Frantiji je tavladal velik gospo-damki nepokoj. Ljudje, boječ se, de vrednost franka pade na nič» kupujejo mrtlično vse mogoče stvari, ki imajo kakšno stalno vrednost; vsakdo se hoče imebitl papirnatega denarja. To je povzročilo paniko In cene ra-ste jo skokoma. V prihodnjih par tednih se od-ločt usoda franceake republike Ameriški finančniki s Mocganom na čelu prianali aovjete na tajnem banketu v New Yorku, kar potrjuje sovjetski agent Skviraki^; Sijajno pogoščen je Cičerina v Parlsu. Sovjetska Jtusija vsekakor aranžira odplačevanj« cariatlčnih dolgov Ameriki in Franciji. V zadnji predsedniški kampanji je stera garda klasificirala državo Illinoia kot varno za kon-zervativce, češ, med farmarje se še ni naseli puntarski duh. Ampak sedanja znamenja govore drugače. Med farmarje v Illinoisu se Je naselil nepokoj šele pred nekaj meseci, ko so spoznali, dk se rasmere fermarjev niso popolnoma nič izboljšale. Poljedelska komisija je v zadnji predsedniški kampanji obljubila, da pride odpomoč za farmarje. S teid je bile kampanja zaključena. Bile so lepe obljube, toda zgodilo se ni nič. Predsednikov govor v Chicagu je le povzročil, da vpor farmarjev proti stari gardi narašča in se širi. ftptemtNM ikia£t f tteivi Ruske kroneke dragulje zopet prodajajo. Moskva ,14. dec. — Zastopni-ki sovjetske vlsde kmslu obiščejo Združene držsve, kjer ponudijo na prodaj gotov del ruskih kronskih draguljev. Ti dragulji, katere so nagromadili ruski carji tekom stoletij in ki vsebujejo zelo redke dragocenosti, se cene na okrog 260 milijonov dolarjev. Samo krona carice Katarine IT. ki tehta pet funtov in ima 4000 karatov dijamantov, Je vredna 52 milijonov dolarjev. Hujskači aretirani v Rusiji. Undon. 14. dec. - Iz Moskve javljajo, da je rdeča policijapretirala v Minsku sedem voditeljev podzemskega protUovjeUkegs gibanjamed kmeti v Beli Rusiji^ Vodja agitacije je neki učitdj z imenom Llstopad, ki je tud. že v zaporu. __. ,Mmm slal $1.W*> podpore. Prišla je Delavci iz Dundeeja na škotskem so poslali poseben.odbor v ________Indijo, d. študira «ndotnej^ n proti britaklm svobode , '¿ktar je trajaU stavka je pri-, ^^^^ ¡Jila i »odpora od AtT^Z^ v «tn,kovne centrale. Britaki 1-0 ■'r,»kovBl unijski kongres je po- Bomoeyju. Policijski načelnik je ltvfW ta-momor, ko se je i*™dtl*de delegat Je lige neredov obiskujejo njegove bordele. Ženeva. 14. dec. — Policijski nsčelnik Vettlner v ženevi je v *oboto Izvršil samomor, ko je ml obtožen korupcije. Prišlo je «u dan, da je Vettiner Imel privat-ne bordele. v katere ao zaklali diplomat je. ki se mude na zboro-vsnjlh lige narodov. i rudarske družine oro- pane. I _ Isteubenville, O. — Roparji so v noči od sobote na nedeljo udrli v hiše petih rudarskih družin v rudarski neselbini Brsdkf, klo-roformirali 2ft oseb in odnesli več ko 11,000 v denarju in zlatnini. Bandltje ao imeli toliki) obzira do žrtev, da ao pustili okna odprta, tako da ao žrtve hitro o-krevale Iz uspavenje. ^BlN^MHrV Mme ififcjmtlyil namšiia HpRMHVeH Tako poroča taveaalAkl repara eIJMageat Gilbert. Prvo leto je bila atrjena vrednoti mar-ke, tdaj pa bo Nemčija štela ptHIJane odškodnine. Berila, 14. dec. Seymour Parker Gilbert. reparaeUtki a-gent za zaveznike In upravitelj Deweeovega načrta v Nemčiji, je izjavil v poročilu o poslovanju načrta v prvem letu, da sta bila dosežena dva namena. Daweaov načrt je atabilisiral nemški bud get in denarno valuto. Nemčija je finančno zopst na zdravih no-gah. V prvem letu Je plačala do centa vse, kar ji Je bilo naloženo, izvršila Je vse obligacije do zadnje črke in zdaj šele se poksže njena kapaciteta, koliko more I plačevati na račun odškodnin. V prvem letu Je Nemčija plačala 1,187,400,000 zlatih mark obligacij, toda to plačlU» je de-oma prišlo Iz posojila S00 milijonov mark. ki ga je dobila v A-meriki In Angliji. Letos mors Nemčije pUčatl 1^00,000,000 mark brez zunanjega posojila; tu se pokaže njeoa kapaciteta Prihodnje leto plačilo naraste na dve milijardi in pol. lincarji bo prejeli zk hmtteno plačii/). Waahlagtoa, D. C- 14. dee. — Skvirski, vodja ruskega eo-vjetakega informacijskega alro-a v Waahlngtonu In nepriznani uradni zastopnik1 sovjeteke. Vlade, je v nedeljo potrdil vett o tajnem etataaku ameriških finančnikov In aaetopnlkov sonetov v New Yorku dne 10. decembre. Skvirtki je rekel, da Je sovjetska Rualja pripravljena pla-Aati stare dolgove Ameriki ln nedelje Je pripravljena sodelovati s Združenimi državami v vsakem mednarodnem gibanju v svrho svetovnega rasoboroženja. Sovjetska vlada je v tem letu ku-pila v Ameriki za sto milijonov olarjev blaga, v prihodnjem letu se pa trgovlnu podvoji. "Amerika lahko računa na Ru-aijo, da atori vse prav." je dejal Skvirski. New York, N. Y„ 14. dte, — Fleerstovi Usti so objavili veat, da je bil 10. decembra tajni sestanek ameriških bankirjev in sastopnikev sovjetske vlade v ianker's Clubu v New Yorku. časnikarski poročevalci so bili Izključeni. Aetocitted Prest jt nato kabliral svojemu poroatvtl-cu v Moskvi, naj tam poskuša zvedeti kaj je bilo na tej kon-ferenoi, Poročilo, ki je prišlo v soboto is Moskve, je raakrllo, da je bil privaten luncheon, pri ka- 5hwab? ^Ham^ring! član 1 Morgan k Co.. flttve Schtey, podpredsednik Chase National' banke in drugi vodilni amtrlžki finančniki. Vseh skupaj Je bilo 15 ameriških kapitalistov. so pogostili predstavnike sovjetskih rgovekih misij v Združenih dr-avah. Imena Ruhov niso nave- Mali Aziji, Rairl Slnav Drual so odklenili mlrovao po* nudbo Francije. Vel ate Fran-»v ubitih v novi bitki. Kairo, Egipt, 14. doc. It Dtmaska poročajo, da so rebel-ni Sirci naredili načrt federativne republike nn Bližnjem viho-du. V federaciji ima biti šeet a-rabakih republik in ena krist-Jsnska. Za vsor to revolucljonar-ji vzeli Združene države ameriške in lokali bodo ameriške tehniško, ekonomske in finančne svedence sa organiziranje državo, ako se rsvolta posreči, j Združeno države na Bližnjem vzhodu obsegajo v načrtu Arabijo, Meaopotamljo, Trantjordani-jo, Sirijo, Družijo, Paltttlno In krittjtntki Lebanon. Nova država te bi raiprottlrala od Par-sljt do Rdečega morja in Damask bi bil glavno mesto. Da pokažejo zapadnemu svetu, da gibanje ni paniilamikega ali vartktgt sntčaja, to rebeli tkle-nili, dt te krittjan Izvoli predsednikom republike. Gibanje pomeni vojno s Anglijo in Fraacijo. Dreti ao odklonili mirovna po* rajanji % »JotfVenaTom. noVim francoskim komisarjem v Siriji, kakor te gtaai vett it Damaaka. Obenem poročajo, da to Druil v soboto obkolili četo več sto Fraa-cozov v okolici Damaska In pobili vse oo tadnjegt. BRUTALEN BANDIT. Oropal je slepe delavce. I "Ta banket — se glati poron o is Moakve — Je prvo izraslto priznanje vežnosti ruske trgovine in itabllnotti sovjetske Vlade po največjih ameriških finaalnl- Hitff, slepi tuperlnUndtnt, lih In Induttrijaklh kapitanih, ki so isrekll tvoje zadovoljstvo in zaupanje v zbllftanje ekonomskih n komercijalnih odnošajev med Združenimi državami In Unijo sovjetskih republik." Paria, 14. dec. — Zadnjo aobo-to Je bil gala dan za diplomate v Parizu. Zunanji minister Briand je s velikimi teremonijaml pogo-stil ruskega sovjetskege tuna-nJega komisarja Cičerina in so-vjotakega i>oalanika v Franciji Rakovekija v palači Q(iai d'Or-aey. v briljantnl dvorani, kjer se navadno vrše diplomatlčne pojedine najsijajnejše vrste. BUo je okrog 400 gostov. Vtl inozemski poslaniki, katerih vladn to pri-znale tovjete. to bili ntvzočl. Trije orkestri so igreli v dvorani in na mizah so bile vse piječe evro-pejsks slave od rueke vodke do porenčana, katarega Je Briand nasval "duh lokamskega pakto". Pred banketom je Briand dve uri konferlral s Cičerinom o carskih dolgovih In ligi nsrodov. Gov«»r ce, da Je Člčerln prišel v Pariz z namenom, da sklene definltivno pogodbo za odplačevanje ruakega carskega dolg» Frsncijl, to postale tako verjetne, da so celo vplivale na pariško borzo. Vr«d nost starih ruskih bondov. ki so bili zadnjih osem let mrtvi, je naenkrat porastls. Ako koče* čotl nekaj v sveja lastna koriet, pridi v petek v dve» R.N. P.i.I AllMradlmeleal«eMltb,kl ga apravl -fsake leto Irge^? Ako W ga. pridi Ig. L m. v dvo- raae M. N. P. J#« itÊU Iv C klcege, III. — Unija za ameriške civilne svobodščioe poroča, da je pod vzela akcijo proti 29 izgrednikom, ki ao napadli neko okrajno ječo, da linčajo zamorca Preaeon Neelyje. Val ao bili ob-sojeni. Neketeri so bili obsojen ne trdo delo ne cestah, drugi pa v ječo. _ TRIJE KLANOVCI ARE- TIRANI. NRNAHIT HAMOKHRH Tuba. okle. — Aretirani so, ... . mk Unovči, ki » V m«..! ^ tu Mptoml«. t. I. —XS » S Srn «Um* V V. «trin-J? *U - tord, t Currejrja. Palet Ireev v Amerike. Dublin. 14. dec. — Vlada Svo-hodne Irske države je aranžirale B. N. P. J-t nabitim" eantokreeom 22. kalibra. Smm»krea je počil in Ho-lobovskij sa je zgrudil nO tie a prestreljenimi piočemi. Kniarr ee je tako uetreAH, ds je takoj «olet treh eropleoov hi Dubllns pobegnil. Ilolobovakegs ao prepe-vNem York v prihodnjem »pri- I i ali v liolntšnino »n um je l«ve- ,tt. {dal. da j» WU---^ ____ St. Uuis, Mo. — Ko je Jamee " la-plačeval delavce v delavnici sa metle in je imel izplačati le dve sto dolarjev, Je vstopil mlad baa-lllt in pomolil Huff u aamokree pod noe. "Ali vidiš tale aamokree?" je porogljivo rekel bandit. "Ga ne vidim, ker sem slep," je odgovoril Huff. "Ali gs čutiš?" Je sarelal bandit In pritisnil samokres Huffu na obraz." Neganl te, če se, te ubijem. Ali te bollf "Seveda me boli, ker Jemljtl ubogim slepcem njih zaslužek, "Ne morem pomagati,'1 se je sirovo zadri bandit. Pobral je denar in Izginil, , PREIZKUŠNJA SVOBODNEGA GOVORA ZA MARIJO HANGERJEVO V BO-•TONU. Host en, Mane. — Zakon posta* ve države Massachusetts prepo-ved u Je dajati nasveU o porodni kontroli. Zupan Bostona je žel pe še dalje, In Je prepovedal celo obdržavatl shod* za Javna raz-pravs o porodni kontroli. Takoj si* je srenžlrel shod. na katerem bi govorite Margaret Hangar, preden poteče službeni rok župana. Vsi prejšnji poizkusi za ob-državanje takegs »hod* so po-nesračili. Zdaj Jn Unija za amari-tke civilne svobodščlne i»revze-Is nalogo, da aranllrn tak shod. Najel ae je tudi govornih, ki bo zavsel nasprotno stališče od Sanger J« ve. Hhod obeta biti zenlmlv, ako ga ne bo |w>lleijs j.reprečlle. Na tem shodu ae Is» razpravljalo o preklicu zakona države Mas-sarhusstts, ki preiioveduje dajati pouk o porodni kontroli. Ako I jo »hod zalrranjen s pomočjo policije, ae bo zadeva se-t nesle pred sodišče. ■^Ti PROSVET GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPOR*B JBDN< LASTNINA »LOfKURKl NARODNE PODPORJCR JKDMOTR Cene ogUmov p« dogovor«. Bokoplal ae ae vračajo. Naročnino: Zodiojana driava (lav« Chicago) IMS M M«, SUt aa pol lata I« $1-25 sa tri meeece; Okkago^ia Cicero HM m teto. UM aa pol lato. $141 sa tri meeaca, la ta inoinozemetvo $800. y ■ 4) nun kini DIDI Naatev a« vaa, kar ima atik s TBOSVBTA" 28S7-W So. Lawadalo Avcaae. Ckkafft_ -THE ENUGHÍENMICNT* ■ Org— «f *o Patéate Natk^t B—»f* »«dat* Owaed tor tka Slovstoe JfaUst»! imttH Sedety. Advaritotag ratoa .agreement " Subscription: Uaitod Stotoa (except (Äbteago) «ad C«a«d« $M* IMS yeart Okkago K JO. —d «otoig» finafilestMe par "MEMBER of THE FEDeErATOD PRESS" v oklepaj« «. pr. d« v«« la a toa da aa vaai «a «atovUM. (Nav. SS-2S) polog vašega »mens aa jlaj^u« b,- . -ij . aatocmaa. renovue jo KJE SE BO VRŠILA PRIHODNJA VOJNA? te**. - $r rAftfftra^fi M f- " Kje se bo vrllla prihodnja vpjna: na kopnem, v zraku ali na morju? To je danes dnevno vprašanje, mesto, da bi se vprašalo: "Kdaj prične svet z razoboroževanjem in pametno preuredbo človeške družbe, da se odpravijo vse vojne v prihodnosti in pHde trajni mir?" Zadnja vojna s svojimi strašnimi posledicami ni prav nič izučila mogotcev v današnji človeški družbi. Pa tudi večina ljudstva se ni dosti naučila od nje. Ako bi to ne bila resnica, bi ljudstvo tako glasno in močno zahtevalo trajni mir, da bi nihče ne vpraševal, kje se bo vršila bodoča vojna: na kopnem, v zraku ali na morju. Posledica takega zahtevanja bi bila, da bi merodajni faktorji pričeli misliti na odpravo kapitalističnega gospodarskega si stema, ki je oče imperijalizma, nacijonalizma, oroževanja na morju in na Buhem, bojev za tujezemske trge, imperi-jalistične kolonijalne politike in Še drugih izrodkov kapi talizma, ki so vsi skupaj ali pa posamič povzročitelji vojn. In ker ljudstvo ne zahteva trajnega miru odločno in glasno in tudi pri volitvah, kadar izbira svoje zastopnike postavodajne zbore, z glasovnico ne izraža, da želi trajn mir, se danes še razni političarji, militaristi in drugi, ki sebe prištevajo med zelo važne faktorje v človeški družbi ne brigajo za to, kako bi odpratili vojno nevarnost, am-pak govore o vojnih pripravah, o spopolnjenju morilnega orožja in strojev, poleg se pa prepirajo med seboj, kje se bo vršila prihodnja svetovna vojna: na morju, v zraku ali na kopnem. Eni kriče, da so bo prihodnja vojna vršila na kopnem in v strelskih jarkih, kot se je vršila zadnja vojna. Drugi dokazujejo, da je mornarnica najvažnejše sredstvo za napad in obrambo. Tretji pa govore, da se bo vse odigralo v zraku. Bfffz|' fflHj Ktfjppp i« mudila v »oftcdnji «aaei-mi dobro duto (vidi*, da Imam prijatelja) ponudi Antetiksii-■ksga Slovenca. naj pogledam. Bila J« k te v tika 186, kjer Mm rea ugledala na Trunkov«m ."plesnem polju", kar »em pričakovala. i« vedno širokouati v fronta neunijskem "dnav«fku". Prizadeva si kakor ualbajoči vulkan bruhati lavo ia «ako, p« nfcn« «reče: izbruhi to aamo ia ugašujoč pepel, prešibek, da bi zanetil plamen. Zato Jo bruhanja nepotrebno, uspešno toliko kot bob ob ateno. Gospod Trunk, če ata rea toU»i kave « delavčevo tono. Zabave je ve« kakor v kar sam sposnala to pri tem, ko »em brala dotičnl Ust. BUo Ja »meha aa polit in Iz «rea smo a« »majali kar val. Bilo naa Ja lepo itovilo in večinoma »mo m morali drftati a« trebuh. Želodci vendar niao pppokaU. (Hvala bogu—po Trunkovo—ne naravi.) Dobro. d« imam boljši želodec kakor nekaj Čaaa nazaj. Tako »em prepričan«, da »o »e smejali vsi, Id so čL tali dotično Trunkovo "pisano polje", posebno tisti, ki čitojo tudi Prosveto in druge napredne U»te. Trunk prične, nadaljuje in konča po otroško, kakor si je pač kot otrok zapomnil bovike ali rezijaBSlie bilje. Najbrž to mož Mtn »obe na r*a«ne. Včasih skuto biti straianako stvaren včasih pa po otroško sačne oponašati, kakor kak bebčaeti otrok, ki me»to d« bi pametno odgovorit ponavlja ravno ti»to »tvar in oponaŠ^ No p« si Trunk-vellkan vsaj da »prlča-koliko ziakMiHHI ■■ Trunk bo lahko to več isvedel od dopisovalke Is Breesy Hlll», ki se p« malo »aStopl n« Trunkovo bov||» bit lje, ker zagledala je luč »veta na Štajerskem v rajhenburftki farl. Tam sam sraatla do petnajstega lata. po-tom pa ila v svat, kakor na tlaoto drugih, kjer »em čestokrat čula tisto .lomečo* ** -tt, 1 lej, oj kej, Je rajhenburika fara Kij oj k«J» »mo pa mi...... Približno dva koloni, vse pisano po kjer je*eqe, plas. m ^ raznalasro na P» etok IMn tudi Trnnk pretijo. Na kaj M temu razlagalcu o notako ne smela verjeti kakor Trma- ku. AU tisti, ki poveličuje pekel kaj reč ve e pokls«ak—» ognj« kako« Trunk O svetlk nebe«.»., k .er bodo Ur-tijalke ikosl vso voteost zijale v evat-lo obličje nebeškega očeta. Dolgočas-na zabsvs! Na dnevnem red« je tudi vprašanje radi Trunkovo ia moj* ikrbavosti. Trunk ni odgovoril nanj. Čeprav bi Ce naravnate avoje aparate na valove iz Strauaovega stolpa W AZ, na starega leta zvečer 31. dec.) ob desetih, imate iz-boren operni program z izbrani-kot poznavalec po»mrtn*Ka širjenja mj ustniki, godci in pevci. lahko raztolmačil, kako Škrbaatl ¿krlp-tej o S »obrni v flpklu. Mislim.da tudi Trunk ae bo škripal s zobmi, ker kot je bilo namignjeoo v Žarkometu is Kolorada, mu ne bo treba kupiti let, če m bo ženil. Vem, da jih Je dane» malo v štiridesetih letih, ki bi moli dobre zobe. Pa saj so tudi zobozdravniki pri slabih financah in kar prežijo na škrbavee. Kdor trna dobre sobe, blagor mu. Lepo naj se zahvali materi naravi, ki mu Jih je podarila Bivšem tem »e mi ps ne zdi vredno tratiti časa in papirja ter še proatora v «atom delsvskem listu. Trnnk ja kot nekaka avtoriteta i Ljubljančan je rek«! evto-rejta) na svojem "pisanem polju" s znaki učenosti pri napisu. NJemu nI zs mar, da bi o škr-bavosti v peklu razpravljal, torej so. dim. d« mors biti tako prav. Saj je tudi dober ¿lovek, ko ml p« n« koncu Še želi dobro braz koz in sa oproiču zamere. Bravo, gospod Trunk. tako ja traka biti plemeniti — Fraacee Sin kovecv ..... " ' IZJAVA OLEDE SLEFSKEOA DO K MA V SLOVENIJI. lje — J« Trunk posvetil mani. Ros fin gospod mora biti Trunk, ki poavoti toliko posornofti celo čisto priproati delavčevi ženi. La «ato malo aa Ja spomnil Moleka. Tako je prav, Tmnk! Nekaj sta ta vendar naučili. Na sklo-basati kar vse mogoče in nemogoče stvari »kup, temveč lotiti se anega predmeta, pa pilite kar hočete. Ne »mete misliti, d« smo delavei tako strašansko učeni, da bi mogli zspo-pasti, kaj vaa se poja po vali glavi ko sklatita na ducata različnih aii»li v oh odstavek. Nimam sicer velik»*« vpogleda v pisavo, dobila ¿a som vtis da je Trunk s pisanjem v razvoju, nje gov slog aa avolueljonira in sa J« baž v odgovoru meni razvil do oponašal »koga fttadlja In neprestanega pqnav 1 jan ja drrrr........hm»....... P* tonrr. Tako Ja pisanje javega junaka, ki sa » peresom bori po pisanem polju. Trunlcu povem avoje mnanje tako odkritoarčno 1 kakor bi g« kakemu zaupnemu človeka glade njagoveg» pl-innja, namreč d« Trunkovo piaanje slovenakim delavcem v Aarferlki večinoma prav nič na ugaja. Kot šalo r>i ga še sprejeli, ampak taka šala, Čo aa le preveč ponavlja, tudi ne zveni lepo. Če bi naprimer Trunk spisal kal takega kot Ja McCabe, bi bil veliko bolj dobrodošel. Ce že misli agi-tiratl aa našo Prosveto a svojim pisanjem, bi na tak način Imel le lapli uspeh. Skušala bi odgovarjati Trunlcu n« njegov spia, pa na morem, ko p« vendar v celih dveh kolonah ni skoraj nič drugega napisal kot skušal oponatoti moje ¡»laanje. Pridal Je aamo tm....... brrrr....... p« bovške bilje. Utone nisem dovolj, d« n« tako odgovntÉf Raf irugega kot grrrr......1 < Kar želim rev. Trunku aamo dobro, mu dam vedeti tudi to, da nisem ia kake visokorodne družine. Vse moja sorodstvo Ja proletarako, val moramo slutiti kruh s težkim delom, no te ko kakor Ja vajen Trnnk, čeme, Ka . Te trditve so več ali manj nezmiselne. Prihodnja svetovna vojna, ako ljudje ne postanejo pametni in ne odpravijo kapitalističnega gospodarskega sistema, se bo vršila povsod: na morju, v zraku in np kopnem. Railika bo le ta med prihodnjo in zadnjo svetovno vojno, da bo bolj strašna in nečloveška, kot je bija zadnja vojna. Ako je bilo v zadnji vojni umorjenih deset milijonov ljudi, jih bo v prihodnji najmanj desetkrat toliko, ako ne več. Strašni strupeni plini, ki so jih izumili Že po vojni, bodo zastrupili prebivalstva celih mest. Smrti in nevarnostim ne bodo izpostavljeni le vojaki in mornarji, ampak tudi civilni prebivalci daleč za fronto. Strašne bombe iz letal in gra nate iz topov, bodo uničile vse v velikem okrožju, kjer bodo padle. Uničena bodo mesta, poljedelski domovi, trgovske ladije, kulturni zavodi, tovarne za produkcijo važnih produktov, brez katerih ne more obstati njodema člo-' inu Ht* at • m«. * i * • . > . . * . rej Trunk ka»j razočaran, so ae je veška družba, zeleznice in druga transportna sredstva. Uničenje bo tako Ktraftno, da bo uničena skoraj vsa dosedanja civilizacija, ln »polnil se bo tisti stari rek, ki so ga oznanjevali misleči ljudje pred več ko sto leti, da bo zadivjala strašna svetovna vojna, ki bo tako uničujoča, da bodo štirje mlatili pod eniip mernikom. To pomeni, da bo človeštvo skoraj popolnoma uničeno, kar jih bo ostalo ljudi, bodo pa postali prjjatelji med seboj. Prihodnja svetovna vojna ne bo prizanašala ženskam niti dojenčkom. Ljudje bodo morili, dokler se ne bodo upehali in postali tako maloštevilni'da se bo splošno klanje in morjenje ustavilo samo od sebe. *H Vpričo take perspektive na bodočo vojno je čas, da se človožtvo strežne in prične misliti na preprečenje vsake vojne, ne pa da razmišljajo ljudje o tem, katera morilna sredstva na morju, v zraku ali nu kopnem naj Uko razvi jejo, da postanejo še učinkovitega pri splošnem klanju, mor jen ju in opustošenju. • \ O hoče človeštvo odpraviti vojne, mora pričeti g odpravo kapitalističnega gospodarskega sistema ali sistema mezdne aužnosti. kot ga nekateri imenujejo. Kadar bo človeštvo pričelo s takim delom, tedaj bo prav zanesljivo na potu, ki vodi do trajnega miru in do popoln« odprave vojn. Kadar bo človeštvo tako daleč, bo lahko šele reklo, ds prihaja doba prave civilizacije in kulture. Naslednja izjava je bila »prejeta na konferenci klubov J. S. Z. in izobraževalne akcije v zapadni Penn»yl vanljl dne 29. novembra v 8yganu Pa. — Ljubljanska Glasbena tnattea se je svoječasno obrnila do s loven-pevskih društev v Ameriki, na.' Jejo pri zbiranju fonda, a ka bi sa zgradil dom s« slepcO' v Sloveniji. Kakor smo msvideli Ik ča »opisja Glasbena matica pri tem ra čut» v glavnem na gmotno pomoč Slovencev v Ameriki. Po njenem mnenju aa^bo potrebovalo za izvršitev načrta do šlo tisoč dolarjev. Nismo naaprotni liačrtu in name nu. Izražamo pa »voje dvome, da bo V tej deželi mogoče n«br«ti zadostno vsoto. Zato evetujemo odgovornim faktorjem v Sloveniji, naj tpdl sami p4*kžajo voljo za izvršitev tega n«čr ta k tom, d« nam pod«jo pojasnila, ka v glavnem vsebuje. Kdo bo pokrovi, tali Jlepskeg« doros, ksdar ln ako so zgradi. AU ko dom izročen kaki ver »ki ustanovi? Koliko »o pripravljeni prispevati in ali se računa, da bodo pii epevale rasne občine ln okraji v Slo-venij|*ter koliko država da v fond sa SI epski dom. Ali računajo aamo n a pri »pevke is A statik» kakor pravi svojem poročilu Glasb««« matica? AU ima ljubljanakl magtatrat mpč Ameriki nabran denar obrniti v kak drug namen. Vprsšujemo Glasbeno matico, Čemu i« ni obrnila do naših organizacij ln do glasil organizacij ter iskala v avo em namenu njih Sodelovanj«. Mi rnrač smatramo, da Ja aa uspeh akci e potrebno, da bi jo vodile organiza cije, katere bi Je ne Izrabljavale kakor Jo izrabljajo gotovi Interesi daj v svoje trgovske In osebne na Program prične a prvo točko; Vretje dejanje iz opere "Fauat". Pevke ao: Margareta (Laura urner) Siebel, Martha (Florence G. Smith), Faust (William [liydenj in Meffato (J. E. Martin). Ob deaeti uri i8tega večera ao valovi z iate razprževalne posta 2. točka. Pivske pesmi iz zla ih starih časov, ko Se ni bilo vsi-jenih Volsteadovih postav. Poeta G. G. Smith in Florence Smith. 3. točka. Program za dva gla-sovirja. Brinken in Huguelet. 4. (polnočna) točka. Zenitho-va operna družba poje arije iz oper. Pjrva posknftnja z "radio-litera-• turo". New York. — Prvi slučaj "radio-literature", ki po veri nekaterih nadomesti v bodočnosti tiskane knjige, je bil na poskužnji soboto zvečer. Cosmo Hamilton je čital poslušalcem na radio novelo "Sons and mothers" (Sinovi in matere), ki je bila nalažč opisana v ta namen. "Povest je bila rSzprlena v petnajstih ml-notah in imela je vse elemente popularne novele, manjkalo pa e opisovalnega materijala. obregel ob d«l«vtovo ženo. Ps tudi to naj si tapomnl. da Jesidnc Francke na ho ugnal, čeprav ne a«oeteja v oponašanju mane in blU la laških RasiJ ter noče daU zob sa Jezik, kukor mu Je po njegovetti nekdo svetoval, naj «tort liB^^H Počaščena fom pa vendar, ko pride "častiU" Trunk pometat pred prag m»n«\ dvlavteve ieno. Lepo Jv na svetu, kajne rev. Trunk Da bi vi le vedeli, koliko »meh« povzročate v Ameriki In v domovini. Trunk Je pravi otrečaj. ka U« a mrtvih, kar »em Jaz potolkla. Marl aem bila jaz prva in edin« poročevalka, ali ni to nikjer čital o tvih ia o civilnih pogrebih kaj Sltč-naga. Kar tjcvMdtn bobna UmIJivo Je, to ki btlo v* da M Trunk molčal, teko p« jej, to se od« me savasa ln fx»»lle so Ines n« tiste, ki to vsrj«m«j<» v posmrtno llvUfttJe v peklu i« nebesih Navedla bom malo primero, kako J« »varil neki rojak drugege sa Šalo Drugi ae Je Jezil nad nečem, d« ne •«ie preklinjati, to koto biU nebes, ko umrje. Prvi pa Je rekel, da sploh ne mara v nebesa, kjer jc a*J-več otrok, ki neprestano cvfNJo, JaJo 1« «e derojo j Jok. Rekel |a. mu Je ljubši pekel, kjer ee odrasli ljudje, ki se va«J ImJ N«svati, ki prihajajo od tega ele menta, naj se imovina J. R. Z. ki Ima pod upravo S. N. P. J. In J. S obrne sa Slapakl dom, niso odkri toerčnl. Njihova namigavenja kodo stvari 81tp»kega doma škodovala, na koristila. Imovina J. R. Z. je varno Shranjena. Obrnila »e bo v namene kakor določajo sklepi seje, ki Je izročili ' Imovino J. R. Z. v upravo S N. P. J. in J. S. Z. Njeno atanje Je bilo objavljeno v zapisniku letne seje . J., kf se jo vrši v začetku tega lata Enako so V gl odbora S. N. P Je vršila Novoletni > WJAZ v 15. DBCEMRRA. ^äähomet Hinavski mijavkarji. Kutarski list milo javka, dj Zavrtmkovi tetki" (tako uJ noje Proaveto) je vsaka drZ beaeda Cerne in Trunk. NedouS ni hinavec, ki tako mijavkiTS rad uveril svoje čitatelje Ji Prosveta napada duhovnike biW vzroka. Prosveta izhaja kot dnevnik tel deseto leto, Cemetovo ime je m I prišlo v naše kolone šele prJ enim dobrim mesecem — takrtt ko je lopnil po S. N. P. J. in njel| nem pdboru. Prej ga nismo nikdar Omenili. Trunk je prišel v I Prosveto'enkrat zadnje poletje,] ko je začel iztresati svoje nesla!! nosti. Prej sploh nismo vedeli, da je v Ameriki. hib Kutarski hinavec naj pnlH imenik vseh slovenskih duhov.l nov v Ameriki in potem mu lahko na prstih ene roke naštejemo vse tiste duhovne, katere «mo prijeli v nažem listu. O veliki veČini sploh ne vemo, kje so. Zakaj? Zato, ker se ne vtikajo v nas. Nikar pa ne mislite, da bo-mo molčali, če pride kdo g škafom gnojnice nad našo jed noto I kakor je prišel surovina Cerne.] "Z gentlemani po gentlemansko, z gorjačarji pa po gorjačarako"! je rekel pesnik Oton Župančič. M Marsikdo, ki čita kutarski list,I bočital tudi te vrstice in če ima dve unči soli v glavi, bo »poznal vašo hinavičino. e e e ELYÖKI SLOVENCI ZMAGALI PRI MESTNIH VOLITVAH. Trije alovenaki kandidatje izvoljeni z veliko večino. taka*poročila prioM«na prejšnja leta Izjave naših nasprotnikov Jti si danee prilaščajo besedo pri odločanju, kako naj pa razpolaga z imovino J. R. kateri — glave, kakor bi oni zbirali in da imajo pravico sklepati, kako n«. «a porabi, odgovarjamo, da to nlemo poaabili njihove isd«J«lske ln strsho peta« vloge, ki so Jo igrali v medvoj nem. čaaa. Njihova sedanja ljubezen do akcije, ki Jo Je pod vzela Glasben» matica, je samo navidesn«. torej hi navaka. Te Je vsrok, da amo se do« tak«ili te etvarf. Ppudarjamo, da se med ameriškimi Slovenci na.sedanji način ne tx> mogla habrati zadoetna vsota. To sklepam na podlsgi dosedanjih podobnih Zato Šalimo več Informacij, če nam dokažejo da ao faktorji v Slove-nliL o», v Jugoslaviji, pripravljeni iz-vršiti svoj dal, kakor so ga doUni storiti. tedaj naj ae organiaira v tej deželi akcija aa zbiranje fonda sa Slapakl dom. katera pa mora biti pod kontrolo organizacij in ne kakega posameznega H sta ali posamosnlkov. Mi V načelu smatramo, da se s takimi podvaetjl daje potoka kapitalistični dritevt. katera ai misli, naj rs. vaši skrbe sa svoja največje reveže Ely, Minn. (Izvirno poročilo Pros vet L) — Dne 8. t. m. so bjle mestne volitve, pri katerih so zopet imeli Slovenci, živeči na Ely-ju, Minn., pokazali svojo solidarnost do slovenskih kandidatov. Marko Zoretič je bil ponovno v tretje izvoljen za mestnega sodnika, Steve Banovetz in Joe Ko-matar pa meatnlm odbornikom (alderman). Letošnja kampanja je bila zelo agflna, opozicije so postavile dva kandidata za mesto mestnega sodnika, enega podsodhika in tri mestne odbornike (alderma-ne), dočim so postavili Slovenci itiri kandidate. Marico Zoretič je s 787 glasovi nadkrilil oba nasprotnika, dočim je Anton SIo-gar, ki je kandidiral za mesto podsodnika, propadel samo za 16 glasov. Steve Banovetz je dobil 999 glasov in Joe Komatar 925. Najbolj se je odlikoval četrti votlini okraj. Oba kandidata za od-bomilka mesta sta prejela enako Število glasov, to značl, da volile! Četrtega okraja so vršili svojo dolžnost v polni meri! Sploh aa je Golilo dobro rtied Slovenci; to dokazujejo glasovi oddani za Slovence na volilni dan. Zopet je zmagala zavednost. To znači, da Slovenci delujoči skupno na političnem polju lahko dokažejo svetu, da niso bili rojeni samo za robo van je, temveč da zamorejo tudi opravljati In voditi, za kar smo tudi opravičeni kot Slovenci Amerikanci. Dobro, pa posvetim. Cenjeni Zarkomet! Zagotovo ti obljubim, da izmolim za tebe en očenaš, ko pojdem "v štango" nu božjo pot, če obrneš svoj žarek v Roundup, Mont., na Silvestrov večer 31. decembra, da bodo vi. dela vsa sosednja društva in posamezniki pot do Union dvorane Fo. 3, kjer se vrši plesna veselica, katero priredi društvo Živela Ilirija št. 114 S. N. P. J. l Na tej veselici bo nekaj izrednega. Znamke bodo pripete z bran-skimi zobci, pod bo namazan z žabjim oljem in posut s "carpet tacksi" in Še marsikaj drugega. Muzika ne bo plehnata, temveč srebrna in z zlatom prevlečena itdor že udeleži veselice, plača $1 globe in "nix war tax". Kdor se hoče izogniti tej kazni, naj m zglaši pri tem ali onem veselič-nem odborniku in dobi predpisano dovoljenje za en sam vse-mogočni $. Veaelični odborniki so; 1 mesar, 1 pek, 1 premogar In 1 farmar, torej z vseh štirih vetrov. Na svidenje! — Eden izmed štirih, Roundup, Mont. e e e Za kratek čas t ' Otroška logika. Dve deklici sta se treptrali. "Kaj boš ti, ki si najdenka? Tvoji starti niso tvoji pravi roditelji, jaz pa imam pravega očeta In mater" je rekla prva. — ''Kaj ml mar! Moj oče in mati sta lahko izbrala nejboljfto hčer, tvoja sta pa morala vzeti, kar je prišlo." ji je zabruaila draga., _ JH Debata propalk. Govornik je Ali kar je uredba taka, da aa tem« je atal na odru In živahno mlatil more povsem isognlti, ne odrekam< | vprašanje, ki je bilo na dnevnem sodelovanja. Upravi toni pa amo dol redu. Neki poslušalec ni bil zado- informacij 1« do pravilne kontrole, ki Je p stroka» sa uspek dela. Sprejeto na konferenci klubov'J. S. Z. in društev Isobraševabie akcije J. S. Z. dne t», novembra 1925 v Syga- nu. P«. — Joku Ter*#lj. i«nBd»<>ame-»va ustanoviti kompanijsko u Ijo. a zavedni postreščeki jo odo prehiteli s svojo organiza- BANDITJE SO SE LI". 'NALIMA- BUi ao deset minut prezgodaj. Chicago. 111. — Gizdavo oblečena bandita sta vstopila v pivnico neopojnih pijač Edward Lamberta v Haveyju v nadi, da ga oropata za denar, ki ga Lambert prinese z banke za izmejavo čekov. Bila sta za deset minut prezgodaj. Lambert se je vrnil s tisočpdplarji drobiža, da bi me-I delfvcem čeke, a bandita sta Ugrabila sta le $26. njal že odšla MLADINA SE UPIRA AVTO-KRATICNI METODI ZA PODUK. New York, N. Y. — Dijaki v Mestnem učilišču (City College) ae bojujejo, da predsednik Me-zez prekliče prepoved, po kateri je prepovedana razprava o prisilni vojaški službi v učiliščnem listu "Campus". Iz Denverja, Colo., se poroča, da katoliški šolarčki nočejo prisostvovati čitanju biblije. Zadeva se predloži sodišču, da se odpravi obligatno čitanje sv. pisma v javnih Šolah. Iz San Francisca, Cal., se poroča, da je bil z državne univerze izključen dijak, ker se ni hotel podvreči vojaškemu vežba-nju. PRIMITIVNA PARNA KOPEL. Ottawa, Can. — Indijanci, ki žive ob reki Thompson, daleč proč od civilizacije, se poslužujejo tudi parne kopeli. Harlan Smith, kanadski arheolog, pripoveduje, da kadar se hoče Indijanec kopati v parni kopeli, tedaj nanese kamenje v majhno leseno kočo. To kamenje razbe-li. Ko je kamenje razbeljeno, se sleče, zapre vrsta koče, kamenje pa škropi z vodo, da tako u-vstarja paro. 2ENSKA OBSOJENA ZARADI NEPREMIŠLJENIH BESED. Do. t New York, N. Y. — Mrs. Mary Grecula iz Brooklyrta je bila obsojena na deset dni zapora, ker je dejala pred ljudmi, ki so bili pri nji na stanovanju, "da so ameriški vojaki 'burni' in da se naj armada in vlada Združenih držav potopita". Kasneje je pla-čala denarno globo In je bila izpuščena Recepti za iiRtki J igo tli vi j# TROJNI UMOR. Meščanske patrulje morilce. love Hala via. III. — Na farmi Hen-W. .Irskega, farmarja in ban-hi- je odigral strašen zlo-| Našli so njegovega 6-let-*a sina Ralpha in njegovo le-umorjene. V Weet Chicagu, milj«' proč od pozoriŠča so Hi okrvavljen Jgekejev avto. avtu se spoznajo odtlal pr-f' in prebivalci so videli ne« ki sta bežala iz avta. »daj mehanske patrulje Išče-¡Neznanca. b vzrokih umora krožijo razumne vanja Najbolj pa fcladuje mnenje, da je mobil človek, ki je sovražit rJ». Ta morilec se je skril i* povtrelil vse tri drugega za ■jm. ko ao stopili iz avta. W> zopet sodijo, da je deja-•zvrAil bebec. Kajti obleka bila strgana s 34-letne Jeske-p te ne. [plasti so toiiko dognale, da morilac precej dobro znan tmeuml okoli hiše. Za umi-£ rok ae je poaluiU sklede, £ bila v neki zunanji koči, m °'an od glavnega biva Pekoča ja Spoznavaj aamo sebe! Pa te meljito! Študiraj postavo, kako je proporcijonirana, velikost poteze na obrazu, polt, barvo las — vse to moraš preštudirati kakor slikar ali anatom. Navadi svoje telo, ds gs boš obvladala. Opazuj, kako se gibljejo mlade mačke in kretajo do-stojsnstvene starejše dame. Protežiraj" vodo pred vsemi kozmetičnimi sredstvi; ksjti slednjs nsj te olepšujejo, nlkdsr pa naj ne prikrivajo tvojih te-lesnih nedostatkov. - Tvoja obleka je okvir tvoje dragocene osebe, zato naj bo vedno nekoliko preprostejše, ks-kor si tf asms. Korakaj z dnevno modo, pa ne služI Ji f - Študiraj dobre slike. S tem al vežbsš čut do harmonije bsrv. Kvaliteta blaga naj bo vedno finejša kot so okraski obleke. Ne zaupaj »1«P<> BY°Je šivilje! Ne krajšaj nikdar fcass, ki gs potrebuješ ss negovsnje svojega teleaal Pri nakupovanju blaga naj ne bo tudi najboljše vselej zadosti dobro zate! Ne zanemarjaj valed gojitve telesa svoje notranjosti! Bodi vedno veselegs obrsza. Sentimentalnost le redkokdaj prlstojs ženskemu licu. Lahko se' obnašaš ponosno proti ljudem, ki stoje nsd tvojim družsbnim nivojem, nikdar pro- ti onim, ki ao pod nJim. Odločuj sama, kaj In koliko ti Krvav obračun med dvema bratema — Anton Soško in njegov mlajši brat Miha is Sobenje vasi zadnja leta nista bila posebna prijatelja. Razmerje med o-bema se je zlasti poostrilo, ko je bil letos meseca maja Miha radi tatvine vina obeojen na štiri mesece težke ječe. Miha je namreč sumil, da sta ga spravila v ječo njegov brat Anton ter nje» gov svak Baškov, katerima je zato večkrat delal očitke in jima tudi grozil. Dne 27. septembra je pomagal Miha svoji materi in bratovi ženi Katarini spravljati koruzo na podstrešje. Med njim in materjo je prišlo kmalu do prepira, nakar je Antonova žena Katarina, ki se je bala pretepa, ušla s svojimi otroci za nekaj časa iz hiše. Nato je šel Miha s kravami na pašo in po ko-ruznico na njivo, ki leži na gornjem koncu vasi. Njegov brat Anton je prišel pozno popoldne iz Brežic in je že med potjo «vedel od Antonije Baškovičeve, da so imeli doma zopet prepir in da se mu je družina razbežala. Ko je doma zvedel, da je brat Miha na njivi, se je takoj podal tja. Cim je prispel v bližino svojega brata, je že izza grmovja počil strel, ki je zadel Miho v levo in desno roko ter pod desno pazduho in ga težko ranil. Ves propadel je pribežal na Vovkovo dvorišče, kjer so mu izprall rano, nakar je krenil domov. Tam je prišlo med obema bratoma vnovič do konflikta, tekom katerega je Anton v silobranu zgrabil za valjar In udaril svojega brata ž njim s tako silo po glavi, da mu je popolnoma zdrobil za dlan široko levo gornjo stran lobarije. Miha je obležal mrtev v mlaki krvi. \ Obtoženec je sicer priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je silobranom. ibtožbo je zasto-psi nsmestnlk drž. prsvdnlka Kovač, zagovarjal pa je obtoženca dr. Vaslč. Senstu je predsedo-vsl sodni svetnik KudČr, votan-ta sta bila višji sodni svetnik Kozina In okrajni sodnik Hočevar. Pprotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj glede uboja oziroma silobrana. Pod predsedstvom prvomestnlks Antons Lovrenčl-ča iz Sodražice so soglasno zanikali vsa glavna vprašanja glede uboja in je bil zaradi tega Ant. Soško oproščen. Velika ekaplosija v Ljubljani. Dne 27. novembra okrog pol 16. ure se je pripetila na Aleksandrovi cesti v hiši št. 10, kjer ima na dvorišču svoj laboratorij in skladišče tvrdka za izdelovanje medikalij Salus d. d., velika eksplozija etra s strašnimi posledicami. Hiša se je nenadoma stre-sls, ds so čutile vse stranke. lati hip se je začel na dvorišču fro-fcen krik ponesrečencev* ki Je privabil na dvorišče vse polno ljudi iz hiše in ulice. V splošni zmešnjavi in dimu so opazili, da se valja nekdo po snegu na dvorišču ves razmesarjen. Iz dima pasJe skočilo hip nato še par ljudi. Stražnik pred pošto, ki so gs pa-santi opozorili na nesrečo, je skočil takoj v hotel "Slon" in telefo-nično poklical rešilno postajo ln gasilce. Na dvorišču hiše so se medtem odigravali* dramatični prizori. 191etnl drogerist Ivan Mavc, stanujoč v Prisojni ulici Št. 1 in zaposlen v laboratoriju, se je valjal, obupno stokajoč, v snegu skoro gol, ker mu je zgorela obleka. DrugI poškodovanec, 15-letnl drogertjski učenec Mllai Menard, stanujoč na ftesljevl oe stl ■ ■■'■»■y na prosto Mavc. To je postalo zanj usodno. Celo njegovo telo je bilo v kipu ena aama <>-peklina. Za njim je najhujše po škodovan Menard, dalje ravnatelj Rozman, lahko pa sta ožgana Poljanec ln Pavlin. Na kraj neereče je takoj prispel policijski zdravnik dr. Avramovlč, ki je ukrenil vse potrebno sa prvo pomoč. Ponarejevalci dolarjev bodo precej časa zaposlili mariborsko okrožno sodišče. Kot smo le pc£ ročall, je imel aretirani Jurij Potočnik po vsem Dravskem polju raztresene sotrudnSte. Orožnikom se je tudi na Bregu pri Ptuju posrečilo zajeti tako družbo poni a ga če v. ki eo jih fte premestili v zapore mariborskega o-kroinega sodišča. V preiskavi je sedaj že okoli 80 oseb. Veliko vlogo igre tudi bivši ljubljanski fotograf Rupnik, ki je po prevrs-tu služil nekaj Čaaa prostovoljno pri vojakih v Slovenski Bistrici, potem v Mariboru in se nato par let pečal t raznimi fotograf ičnl-mi "iznajdbami" dokler ae ni kot brespooelni seznanil s falzi-fikatorjem Jurijem Potočnikom in se končno preeelil v njegovo bližino na Dravako polje, kjer so, ga aretirali. Zločin v Vašah. Krvava drama v Vašah še vedno ni popolnoma pojasnjena. Aretirani Jarc evojo krivdo tudi v zaporu odločno senika in vztraja pri svoji trditvi, da izvirajo krvavi madaši aamo od krvi, ki mu ja tekla zvečar iz nosa. Izgovarja se tudi a tem, da ni imel do pokojne Angele Kopačeve nikakega eovraštva. V čaau umora se je nahajal doma, osi-roma je bil na poti v Medvode. Poekua, da bi se dokazala njegova krivda na podlagi odtisov krvavih madešev ne vratih hleva potom daktiloskopiranji, se ni posrečil, ker ao ti madali preveč rasiftazani. Kljub trdovratnemu tajenju pa ae Je nabralo proti Jarcu le toliko obtelilnega ma-terijele, v prvi vrsti valed izpovedi očeta Kopačeve, da aa bo aretirančev odpor po predočenju vsega tega gotovo zlomil ln bo Jarc končno izpovedal resnico. Umrli v Ljubljani. S. Marija Bolnar. bolniška sestra, 86 let. — PHter Močilnikar. delavec, 80 let. — Ivan Toni, sin železniške ga,ualušbenca, 6 mesecev. — Er-nest Cučan, gojenec dečjega doma, ft leta. Slomški Narodna Ifliiii.imiiij IS07 o ¿rta* GLAVNI STANi ZSS7-SS ga LAWN D ALE AVL, CHICAGO, ILLINOIS Izvrštvalni odbor: UPRAVNI OIMKI: Praaaišolk Vlaooat Catakart Mprošoodalk Aarfrov VMrkk, R. P, aoi lil. Jokastowa, Pa. t ti taja» Mattkew Turk t talnih ni»» Nu?»k. »iMiWi» ttowa. Pa. i (I. si Uns'H^ lilo Filip God f. Joka Vogrkki aroialk flaaUa Jašo POROTNI 008BK t prodoorak. Box STf, Borborton. OJa^Praaooa^. Ava, Gkioaaa In kftoiMary Ušoftel ti. atvekeao, Pa. 111.) Jaka vlak, Ml« a. ftttgevaj Ava. Chl- M art la leloaalkar . i asai 8* Ridgowey Asa. Weet Park. Oklai ULi Jake Tortol), Baa BOLNIŠKI OOSBIs 08RBDNJB OKROftJBt Bias Novak, prošaedalk. NIT49 B, Uwgialt Ave. cktooio. 1U. C - r^ VZHODNO OKROllBt Jaook Apkroštf, Baa tSS, Moon Baa. Ps. Jooepk torka. BPD. 8, Bas ÎU, Wast NtwUa, Pa Z A l»A UN O OK Roll K: Aatea ialar, Boa 104. Qroos, k.M., aa lagfei Praak Khia, Baa SIS. Cktakolw. Minn., aa aét. 144, Beek Bprlsga Wfa sea ^ Nadzorni odbor; Paal Berger, pretoetolk MU ko, Uwaisto Ava, Ckieage, 1IL, BiekaH J. lavartalk, B. Na 1, Htaatfalo. III.» Praak Bale, MM W. Mtk BL, Ckl» eaga HL Združitveni odbor: PVišaišatki Praak Aleš. 1184 Ba Crawford Ava, Okisaga Ht Jelke Ovsa, aus W. Mik BU Chlea«a HU Jeka OUa MM 8a CBKea Park Ave. Ckleoea HL VRHOVNI XDBAVNIKt Dr. f, J. Kara. UM BL Clair Ava. CUf|N|f. °fc>V0B0Bl - Ketešpeadsasa z flavakal edberalkL kl hpMKMUl 8 B*N StoVa MNMdŠke I8|al* štvo 8. N. K Jh atar-M iatewadale Ave. Ckisaga W. ïïîiiœ S» ïh%TJ6i«» Dve slatl poroki v Harkovtjkk. Dne 22. nov. ao dolivell Berkov-ljanl izreden dogodek. Dva domačina, Miče Pertot In J ust Starec sta slavlls zlato poroko. Pred 50 leti se je poročilo v Barkovljah na lstl4an>10 parov, toda slato poroko sta dočakala samo dva. Blavnoatl obredov v cerkvi se je udeležilo veliko število domačega prebivalstva. Ženi Pertota in Starca sta bUl oblečeni v narodno nošo. Miče Pertot je stpr 76, Just Starše pe 78 let. Zakaj je bil raspuščen občin-ekl svet v De vinu?—V tržaškem uradnem listu je objavljen odlok, s katerim je vlada razpuati-la občinakl svet v Devlnu pri Tr-stu. V utemeljevanju raapueU občinskega sveta navaja vlada kot vzrok svojega lina protldr-žavno obnašanje občinskega sve-U. Zato je ta mesto župana i-menovan komisar Ceaare Caao, kl Ima izvrlevalno moč v občini 'Devin še od 1. oktobra dalje. Vtaeka letina aa Goriškem Vinska letina na Goriškem je bila letoe zelo neugodne. Ponekod pobrala večino pridelka toča tom, na katerem se je znova po-vdarjala potreba, da se zgradi v Postojni italijansko gledališče. PaMatevakl manevri v Istri. Pred kratkim so Imeli miličniki is Trsta svoje manevre po Krasu, sedaj so bili pozvani istrski miličniki na vaje sredi ddlele, ki so se vršile v nedeljo. To je Čl-ato vojaško Vežbanje ln vršijo ae boji med dvema atrankema. Ljudstvo je vedno bolj zbegano po rasaevrstnlh fašlstovsklh nastopih, klesti ker vidi v njihovih rokah celo prsvo vojno o-rožje, u Kompromis med Aaglljo In 1>ir-Čl jo? Ženeva, 14, dec. — Včeraj Je svet lige narodov zopet razprav-ljal o mosulskem problemu na tajal aejl. Raznesla se Je vest, ds ja Anglija voljna stopiti v direktne pogsjsnja s Turčijo In skleniti kompromis glede Mofcu-Ia, NAJVKCJA AOLA IA THGT NIRJE V CHICAOtr. Chicago, 111, — Chlcafo poeta-ne središče inšenlretva v Ameriki, ko bo Izvršeno sdrušenje Ar-mourjevo tehnične Šole a severo-zapadno univerzo. Združenje bo trejalo skozi pet let, ker Je nemogoče zgraditi vsa poslopja v krajlem čaau. CIKABKI REKORD. Chicago. — V nedeljo 18, de-eembra so bili v ( hicagu Izvrle-nl štirje umori, šaat oaeb Je bilo obstrelJenih, izvršenih ja bik» 16 ropov ln avtomobili so ubili tri osebe. ______ ftK NEKAJ DNI DO BOtlCAt Zato nomadoma narešite sa vp-šega prijatelja lavfetae božično darila y' J» KNJIGO: \ ^ Hi saaeeeaaassBSseeee TmS mmi "št 29, je šele planlllz dtajs ¿¿J peronospers/Računa ae, vea ¿pečen po obrazu, prsih fn rokah. Za njim je prišel is notranjosti skladišča ravnatelj podjetja, magister Marko Rozman, s strašno ožganimi rokami, ds lje aklad.ačnlk Alojzij Pavlin ln dEagen-t Viktor Poljanec ter pisarniška naetavljenka Anica Co-rlari, kl pa Je ostala popolnoms nepoškodovana, ker je ogetoj or i-roma plin ni več zaaegel. Nesrečo samo je povzročila 9vmf da se je letos pridelalo na Krasu 8800, v Vipavski dolini 88 tleoč. v Brdlh pe 20 tisoč hI vina. Teran je po 800 lir, vlpavec po 280, briška vina pa po 280 do 800 lir hektoliter. Briški pridelek je Poreka. Poročila se je Tolminka Pepca Logarjeva z Jenkom Kovačičom, cestnim komisarjem v Bubotlcl. Smrtna keaa. V Gorici je umri novembra zvečer gostil-Andrej Tiskarna S. N. P. J. ' . * ' " ^ s V 4 ' SPREJEM m V TISMMKO OBITSPAMJOHKU. TUka tiMU h vvmSm la ahafe lUMa éaaalka, taSfa, koUdtrJe, Maha ltd. v tishärme APELJRA U ČLANSTVO S. R. P. L M TISKOVINE UMOM « SVOJI Pleg»l v 61. močnejši od letu svoje starosti vipavskega sa Poljanec. staaujoč na Mermon tovl ulici št. 16, je prlneeel U v laboratorij v sUkle-preizkusiš svoj do- Zl2 kg etre. Ravno med vrati, -t«pnJo. N!iit^iriiizb^e4 moža.1 v prostoru poleg pisarne, pa se HaRjaaaU gMailšče r J, i^otivljaioč ' je Pa^kknkaTl vrltu odtrg^a tajni. Fllodrametlčno društvo ÄÄXTO mu padla na tla kjer^ je ritU dl Postumla" de|uje element lepe tiv. pUr razIÜ. Valed opija v pači so Po- po danem reaepta Uenjake izkušnje ti bodo priča. '¿Tone fínese. kojeM učiti in se Jih ne more* priučm. ae hipoms vneli pliai la čal močan pok. Poljanec Je r' Ogenj T in odhltel na Skozi goreče pline se }e leto. Te dni je društvo proslavilo svoj prvoletni obatoj s Igralk xafmnbl § ÊÊgUOiêm )«dko la draft*. I I* I I 6 i 6 6 I 6 I 6 I I • 0 • 6 B 9 I • 9 IN CENE ZMERNE, tJNUBKO DELO PITE DAJE yODVEKO TL I BaV. VSA POJASNILA 8KAENE. P. J. PrteUrr* tüT49 ñmtk Lawadato A Chicago, Dl TAM SE DOBE NA £EUO TUN VSA UST-MENA POJASNILA. 9 9 9 : 9 9 9 9 TEHTNICA lzv#f pspsštvs (Poglavje iz knjiga "The Popes and their Church".) Spisal J«««* MaGab«, UvH trvM-Uu in i—>«iHlal profMor. (Dalja.) Istočasno, ko so papeii ponaredili svoje pooblastilo in zniiali karakter rimake cerkve, so tudi pretvorili prvotne skromne obrede v pravi psiranski bJilč in sijaj. Pagani so bili navajeni na živo-barvne in slikovite ceremonije in nova cerkev je radodarno ustregla njihovim željam. Dala jim je himne, oltarje, podobe, ksdilo, sveto vodo, goreče sveče, svilena oblačila in hrupne obrede — katere si je prosto izposodila iz zatrtih paganskih templov. Vse je prav prišlo papežem. Med prejšnjimi paganskimi obredi v zaprtem tempi u Mithre na vatikanskem hribcu in posnejftimi krist-janakimi obredi v novem templu sv. Petra na istem mestu ali v bližini ni bilo doatl razlike. Pagani tS bili tudi navajeni čaatiti armado bogov in boginj ~ in rimska cerkev jim Je veli-koduino postregla. Dala Jim je Marijo in četo svetnikov ter svetnic. Nato so bile iznajdene svetinje ali relikvije radi svetnikov — kakor so bili včasih svetniki iznajdeni radi relikvij. Vsakih par let sližimo škofe, ki dobe navodilo v "viziji" ali "sanjah" za odkritje kosti kakega novega svetnika ali mučenika. Palestina je bila naenkrat bogata dežela na relikvijah in trgovina s svetimi kostmi in stvarmi Je vzcvetela čez noč. Najprej so "odkrili" Kristov križ v , Jeruzalemu —-zgodovina se že davno ne zmeni več za to bajko — in potom sd sledile druge svete reči lz Jezusove dežele. ; Zdaj smo pri koncu 4, stoletja. pai Inocent Tedaj Je vstal papež rnočUH oaebnost, kil nalogo, da razširi nad vsem kriatjenetvom vzhodni cerkvi je bO še vadqo 381 ao grški škofje na zboru v Carigradu sklenili, da škof is "novega Rima" (Carigrad) je po časti in doMtojanatvu enak škofu iz "starega Rima". Velika osebnost v afriški cerkvi— pravzaprav v celi cerkvi — je bil v tem častf sv. Avguštin. Katoliški zgodovinarji pišejo, da Je Aviruitin priznal pape- *>vi slabiči, ki so se vedno praško oblast. Neprenehoma polaga- P^ali med razvalinami rimskega Jo na njegov jezik besedo: "Rim »J. Je padel lete 410 barba-v roke, toda veliko mesto je imelo za zmagovalce dqvolj drugega, plena in papež Jo primeroma malo izgubil. Potom je bila poplavljena španska cerkev, nakar ao Vandali prekoračili gi-braltarako ožino in uničili krist-jansko cerkev v afriški koloniji. •Provinčne škofije niso mogle več roditi energičnih voditeljev f* je govoril in zadeva je končana". Takrat Je rogovilil heretBc Pela-gij in ker je Avguštin priznal njegovo obsodbo v Rimu, zaključujejo katoliški zgodovinarji iz tega, da je bil pokoren Rimu. V resnici ni Avguštin nikoli izgovoril omenjenih besed na način Ifot Jih citirajo. Njegove beaede v njegovi 181. propovedi ao: "Razsodba dveh (afriških) kon-cilov jo bila poelana apostolski stolici in s tem je zadmlt končana . Jasno Je, da ao afrišlci škofje¿kupno z rimakim obsodili Pe-lagija. Toda zadeva še ni bila kppčana. Pepel Zoeim je.izfrrva podprl Pelagija, vsled česar so ga afriški škofje prisitUi na preklic. Da upraviči svoje nadalj-no vmešavanje, je papež citiral dva kanona nicejskega koncila. To je presenetilo Afričane. Ko so se informirali na vzhodu, ao dognali, da sta bila citirana kanona falzificirana v Rimu, nakar so afriški škofje ogovieno pisali papežu, naj jih ne nadleguje več s svojo pompozaostjoe Papež jih je seveda še nadlegoval in zopet so mu pisali (pismo je k sreči o-hranjeno) "naj ne usUjuje praznega posvetnega ponosa v cerkvi Kdstovi, katera nudi luč pripro- cesarstva, «o bili prisiljeni obračati ae na Rim. Grozna ignoran-ca je sledila kulturi velikega rimskega imperija. Papež ee ni povzdignil, pač pa ao padli drugi škofje. "In v deželi slepcev je enooki mož kralj", pravi francoski pregovor. Tako ja rimski papež po štiristo letih končno zavladal nad vsemi cerkvami za-padnega kristjanstva, dočim na vzhodu traja upor še danes. -Po smrti papeža Zoeima je bila zopet Krvava borba za Petrova ključe. Dva papeža, Etfalij in Bonifac, sta MU Izvoljena in na veliko poč zjutraj, ko sta se oba poglavarja cerkve kosala, kdo izvrši večje ceremonije, je med pristaši obeh strank zdivjala krvava bitka, ki je zopet pordečila rimake ceate in trge. (Dalje.) Obče znana stvar je, da je svinec zelo strupen, ki bi imelo težje posledice, se v življenju pojavi le redko. Neskončno bolj, kakor bi al mislil mavatkateri iajik, pa je razširjeno kronično stosti In ponttnoatl onim, ki išče- svinčeno zastrupljanje, zaatrup- (Dalje.) Una je zagledala omahujočega Brajdo, obli-tega s krvjo. Ves Čas je a prezirom strmela v gorečo tovarno, v njeni duši ae ni zganila ne ljubezen, ne sovraštvo. Zdaj pa je planila v sobo, napol se oblekla, zdrvela na dvorišče, iz-taknila hlapca in zaukazala pripraviti avtomobil. Razsrjeno je prhala črna zverina pred njo. "Vozi, kolikor moreš!" Zgrudila se je v blazine. "Kam?" je zarjul Zakelj, preteč hlapcu, veleč mu uatavitl. Lina se je vzravnala, od ognja osvetljeno lice je izbruhnilo ves svoj gnev. "Ta je zažgal! Požandarje! Na sodni jo!" Ko je brnelo na ovinku v daljavi, ae ae mu po-Aiblla kolena. Ni razločil minute, odkar Je švignila Lina mimo njega. Dolga večnost ga je zrušila na semljo. Udarci polen so ga pognali kvišku. Razo-glav je drvel pred množico, valečo se za njim, krvoločno od maščevanja. Zaklenil je sobo, se uprl v vrata s vsem telesom. Toda udarci Um spodaj so odmevali, kskor bi bili po njegovem hrbtu: "Ubijte satana! Zažglte mu in posvetite hudiču!" Zločin je stegoval proti nJemu svoje blazne roke. "Satan jo zamahnil. Zandarji gredo!" jo žepetal nezavestno in se tresel kot liat trepetlike. Mrzel pot mu je ledenel na čelu, da ga je skorja pokrila. "Kdor se hoče umazati z njogovo krvjo, naprej! Odprite mu gobec, izrežlte jezik In srce!" Trenk in trenk na vrata, topotanje nog po stopnicah. "Otroke v drobovju je požgal!" ' TiAčal je vrata, pa so se zamajala. Vroča *apa je Ainila vanj. Skočil je k mizi in odprl predal. OdakočU Je v svoji blaznoeU. Okrvav Ijenl Mtarec je čejiel v predalu in tiščal *voj papir. "U. u," jo tulil od groze pred steklenimi očmi njenega očeta. Plani je h Križanemu. ki je tarko sijal v ognju. Toda angel smrti Je zamahnil n svojim mečem. "Udari, udari!" je prosil. "Stori aam!" je zamščalo iz vaeh kotov. "Hitro, hitro!" V dve gubi je omahoval po fttopnicah. Goat dim mu je aledil In spodaj ao kričale ženske: "Oči mu izžgite!" K V podstrešju nad grmadami blaga ae Je uatavll. Prav v kot. uredi tovorov Je stopil In nh«*stl zanko. "Ne. n*. morda mi odpuate!" Odstopil je in se oprijel blaga. Tiati hip pa je zagrmelo is goreče tovarne, od spodaj, Upod neba. kreljutl »•m rt nega angela no ga bile v Hc*:**Nl rešitve! Rtori!" mm "Naj bo! Kh. «h.' je goltal in ae zvijal, otepal a nog«mi po blagu, kri ae j« poeedila Is rat««kanih nog in rok In telo je opešalo. Z vae tešo ae je zgrudilo vae. da se Je dvignila glava m poalnjeli obrat. Izbuljene oči ao na praih njo upirale svoj mrtvi pogled v zvonik, kakor bi prvič v življenju pojmi)e vso grozo kaztoa* ld se noče ustaviti. Se enkrat se Je z^ugilo telo in sa sesedlo. Pogled n je povesil prod premikajočim se kazalcem v zvoniku. ' : Pod nJim pa ao ae že valUi težki stolpi di* ma, prasketale so zofe, plapolale pernice in okr-vaveM, zakajeni so sa umaknili maščevalci. Pretresla jih je groza in molče so obstopll! poslopje in jklenlli vrste. < ; Vse mesto je planilo kvišku. Grozna sodba jih jetako zmedla, da so tavali nalik vefcam krog gorečih poslopij in se niso upali približati sklenjenim vrstam delavcev. Ogenj je puhnil v osrčje toyarne. V&a v kotlu je blazno vzkipela, ključ štrene se jeaftpll v vročini in zabrnelo je, da je tuleči pisk odmeval od gora. Prasuhljivo, kakor tromba angelov maščevalcev ja sodil vrisk sirene nad vso* pokrajino. Prelahko bakreno železje je brizgnilo, da so sikali nad glavami kosci kotla, ki ga je razneslo. Sirena je obmolknila in med črnimi zidovi jo vrela tekoča lava, razsvetljevala visoki, tovarniški dimnik, dvigajoč se nad odprto zemljo, kakor mogočen teman križ. Tisti čas Je pregorela vrv in težko Zaklje-vo truplo Je padlo v žareče žrelo poslopja. Upepeljene oči niso več videle kazalca. Nad njimi pa se je goreče blago izpreminjaio v pekoče zlato. Poslednji glas sodbe Ja predramil Brajdo, kjer se Je zgrudil. Med semljo se je pretakaj d uši ji vi, smolnati zrak. Žgoča vročina je izžemala ranjeno telo, rana na čelu ga Je pekla in koprnečo ustnice so hlepele po rosi.. Toda niti kapljica ni orosila zemlje, globoke brazde «o zevala v njeni Izau-šeni skorji. Nepremično telo je pretresala mrzlica v mozgu in drhtelo Je kakor liat nad .ognjem.—Vročične oči so zrle visoki, črni krift na svoji levici, na deenici je dogorevalo 2akljevo poslopje. Ljudi ni uglodalo oko, uho čulo njih mrmranja. Zdelo se mu je, da leži sredi dogorevajočega sveta in da tudi On kmalu zdrkne v odpirajoče ae žrelo, iz katerega se je lava prellla že po vsej pokrajini. Visoko nad aeboj so strmele oči v plavajoča bitja sredi temnega* veeoljatva. Njih prozorna teleaa ao posuta s utripajočimi demantl. med katerimi zvene atrune svojo večao razpete pesem. Srce je utripalo v tajni groai., • Devfea je odpovala Levu. ... »¿iLt Prisluškoval Je. kakor bi aam plul podzemnim obokom. Proeeči pogled je laknl svoje kra-IJične, da «e a njo odreši, pfedno razpadejo šklepeta Joče kosti ia brizgne kri ia ftevročega teleaa. Kolikor ni umrlo apoenina. jo uatvaijal v njem sliko dogorevajoče zemlje In njenih stavb. Zagledal ae Je med plešočimi belimi koetmi, ki potrkavajo po razbeljenem tlaku zemlje pod nebeškim a vodom. Mrzli vrtinci vetrov ga sekajo vase. toda on leži aa oltarjem, pričakujoč od-rešenja svoje duše. Vedno večje množic« ae vale is grobov, ras-poklih to noč. in ves trepetajoč čuti, da ga vsak hip potegnejo v svoj kolobar, kjer mu na veke ae poaije rešitev s altarja. "Moj Bog! resnične prihaja Sodnji*»»!" količinami svinca, ld pride-bodisi skozi po-bodisi skozi sapnik (v obUki prahu). To zaatrupljenje jo zato tembolj opaaoo, ker se njegove posledice ne opazijo ta-ko brž. navadno šele po preteku vel mesecev. 3 Učinki tega zastrupljanja so vrlo različni. Najbolj znani so sledeči, na zunaj vitlni simpto-mfii svinčeno proge na robu dlea^ na, smrdljivi dih, otečenje ušesnih sluznic, dalje Je preveč znana svinčena kolika, vnetje ledvic, možgansko vnetje v zvezi z delili jem in krči, ohromenje komolca, bolečine v členkih in celo protin. Omenjeni simptomi so klasični znaki svinčenega zastrupljen Ja. Razen teh vnanjih posledic so pa Še druge, skrite, ki jih je treba pravočasno odkriti, ker le tako je mogoče obvarovati delavce, ki delajo v svinčenih industrijah, kjer so izpostavljeni počasnemu a progresivnemu zastrupi jenju, pred težjimi obolenji. Cim se ti znaki pojavijo, je treba delavca čimprej osvoboditi iz nevarne okolice in ga takoj začeti zdraviti. Da pa te znake pravočasno zaalede, morajo zdravniki od časa do časa preiskati kri, slino in urin delavcev, ki i-posla v svinčeni industriji. koli&Čine, ki pospešujejo za-tno svinčeno zaatrupljenje, so izredno mnogolične in vsak dftij» se pojavljajo nove, včasih docela nepričakovano. Vzrok te-dejstvu leži V tam, da se nihajo svinec in njegove soli v različnejših spojinah v naj-jših oblikah, tako v in i kakor v vsakdanjem enju. industrije, ki imajo direktne-p| opravka s svincem, stoje se-veda v prvem redu. To so predvsem svinčeni rudniki, tvornice svinčene svetliee, minija, svinčenega kromata in barv, ki se iz-delujejo iz svinčenih soli. Toda ša>!j prihajajo v poštev tiste (¿prti, kjer se uporabljajo predmeti & svinca ali pa svinčenih Omeniti velja torej i Hvarje ih črk, tipogim tvorni-akumulatorjev, lon&rji, Ji, delavci, ki izdelujejb barvan papir, umetne svetice, stanijol, voščeno platno, konzčrv-ne škatljice, igle, igrače, fajan-se, emajl, popravljalci kotlov Itd. Tudi širša javnost je v neštetih okolnostih, ne da bi se tega zavedala, izpostavljena zastrupljanju s svincem. Svinec se nahaja v vodi nekaterih vodovodov, dalje tv manjših količinah seveda) v pudrih, kremah in po-madah, v kuhinjski posodi, ki je slabo pocinjena, v barvanih i-gračkah, ki jih otroci ¿reradi vtikajo v usta. V teh predmetih se nahaja strup, kakor že T>ov-darjeno, le v zelo majhnih količinah, toda če se td zastrupije-1 ponavlja dan za dnem, lahko iptiute resno in opaano zastrupljanje, ki mu je včasih težko določiti pravi vzrok. Kot sredstva proti svinčenemu zastrupi jenju se uporabljajo mftico, sredstva za čiščenje želodca in črev in pepelOca. Delav ci, ki obole na svinčenem z» stripi jenju, morajo uživati absoluten mir in ae morajo dobro «ti, ko se vrnejo na delo. Mo^ si pogosto umivati roke in uata, uporabljati čim bolj tam botie kopeli, uživati mleko in ae vanršati slehernih kislin in alkohola. Delavnice treba dobro ven-tiUrati in skrbno pomesti, pri čemer se Je izogibati prahu. Kjer s+mahaja v barvah svinčena avttUca, je dobro, da ae nadomestiš cinkovo svetlico. Vprašanje svinčenega zastrupljanja, ki je sleer že staro, poeta-ja vnovič aktualno, odkar so čeli porabljati kot dodatek mo-oUu neko o sol, takozvano tetcae-tlloe svinec. ;-]x>meŠano z malo količino «titanovega t dibromira. Ta zmes se uporablja vsled tega ker brani plamenu v motorju, da bi udarjal nazaj, kar tvori, kakor znano, največkrat povod lo-talakim katastrofam. Vsled toga ae je U zmes hitro udomačila po sveto, najbolj v Ameriki. Pri njeni uporabi pa naatane nevarnost: odhajajoči plini vesbujejo svinec la le-ta aak motorja. V Zedinjenih dr-Wfkh se je valed tega pripetilo di v čistijo uporablja na. Da se tem opaanoaiun r-™ v dvor Uogne, je n. pr. sklanOa Švica, ^ 4Ut t ™ prepovedati uvoz bencina, ki pred«uv«, v n«d.ij0 2 J;r* vsebuje tetraetUov avinec. rani gwpj. JM'T i Stari španski tiraa uaarL Madrid, 14. dec. — Antonio Maura, večkratni bivši fpeaski premij er, Je Včeraj umrl v starosti 66 let. BU Je velik reakcijo-nar in neizproeen sovražnik vsake ljudake svobode. 70 vojakov Ubitih v Perziji. Basra, 14. dec. — Pri veliki eksploziji smodnika in dimnika skladišču etreliva v Ah vaz u, Perzija, je bilo 70 vojakov ubitih. Nesreča je bila v soboto. _ - se opazujejo tu-«i pri delavcih, ki t, a le takrat, če «e tem NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Nov, 31-1*25) potehJa^ta^da^ Ponovite Dreinets. k noco& ljen, ker nI bil plačan, Ako je vaš liat pjačan in «a m prejmete» i« mdfoče vstav ljen ntacnafMOi6ft nagla navedite stari in novi na- - VMtlü-a Zj v Narodni dvorcu K ▼ dvorani SNPJ Dnittvo N.rodni Vit«,, ^ ls. februarja, v dvortaTJI IVI sit Naii sastopnlld so vsi dru štveni tajniki in 4rofi s» stopnild, pri katerih'lahko plačate naročnino« Naročnina s* cdo leto Je $5.00 in sa pol leta pa $2.50. Člani a N. P. i. plačajo ca pol leta $1J0 in za celo leto Za mesto Chicago In Ci. cero ta Ma $6.50, pel leta Za Evropo stane za pol le-ta $4*00, za vse leto pa Tednik atane za »vrepo $1.70. Člani doplačajo gamo 50c Naročnino tudi aa-ml poi^®|B na*f|^ UPRAVNISTVO aPROSVETAw 2667 & Lawndale Ave^ CHICAGO, DLL. ftmpfAM PRIREDITEV 8LOVBN-8KIR OaOAKUSACIJ V CHICAGO. gvesa Slov. ovg^—Doaaaia «abava v «oboto, 19. dacoahra, v dvorani 8. N. P. J. Soe. klub ftUv. 1, J. S. Z. — Sil-veatrova sabava, v ¿«trtok 81. d«e«m-ti a v dtoraai oNPJmk* Društvo MFr«nci»co ferrer" it 131 S. N. P. J. v soboto 9. JanuarU veselic« v dvorani 8. N. P. J. Praš»r«glevenlja*~Maškaiiaihis ve-aalica v soboto e. januarja 1MM v Narodni dvoraal, ■ Drufttvo Slavija, it«v. 1, 8. N. P. J, — V—lic« da« 16. januar j«, v dvorani 8NPJ. "„■ ^ 81ovaa«ki dom, štov. M 8. N. P. J.— V—iilf v soboto, 18. jan., v dvorani 8. H. P. J. Soe. klub štev. 1, J8Z. — Dras» orodatava. v ««dcljo 24. i«nu«ria. v drmaai ■ NAZNANILO IN ZAHVAIj Žalostnim «rcem naznani tužno vest. d« je nemila pretrgala nit življenja na*e -nad vse ljubljenemu očetu | JOHNU KUKMAJER. Dne 2. dec.' je bil ^ zdrav vesel, a 8. decembra, 1925*ob dop. je umrl. Bil je star 72 Rojen je bil na KoroSkem iQ Ameriki je bival 34 let. Bil član dveh podpornih druitevl mreč, A. 8. B. P. D. in N. S No. .29^, ter član U. M. W. America. Pogreb se jeijj dne 6. decembra t. 1. inH po katoliškem obredu na Fn tenac, Kansas. Druitva si stavami na čelu so mu prired lep pogreb, katerega se je vd« šilo ogromno število članov,■ jateljev in sorodniki Naia lepša hvala za darovane vi li ko jih položili na njegovo kr v zadnji pozdrav: Local Uni No. 6878, mr, & mrs. Martin| perial, mr. k mrs. John Kr chitz Sr., Joe Billiard, N. S. No. 292, mr. k mrs.; Joe Veq mr. 4 mrs. Ray Smith, mr. mrs. Ray Smith, mr. k mrs. bert, Burges Atletic Club, m Jennie Bersnak, mr. Huge Bo misa Forrist Ram bo, mr. & m Jack Bogataj, ntr. 6 mrs| hich, mr. k mrs. Adol mr. A mrs. Jullius M cheori. Nadalje izrekamo n iskreno zahvalo vsem, ki so| šega pokojnega očeta obiska« mrtvaškem odru in gs sprem na potu k zadnjemu počitku. 1 bi, ljubljeni naš oče, pa želii spavaj mirno v hladni svobo< ameriški zemlji- Leopold, Jo) Frank, Karl in Joseph, sino Laura Leksha, v Burgesso, M Mayme Strasberger v Detro hčere. Mulberry, Kani Znidarsl Kurent, NAZNANILO Delničarjem Slov. Narodsci Doma v Waukegan, 111. Dne 20. decembra t. h, pop dne ob 2. uri se vrii glavna let seja zakar se vss prosi, da se i tovo udeležite seje. Ne bom razkladal očem se bo ukrepa Dolžnost vas veže, ds se seje deležite in da izvršite vse kar aajboljmogoče za dobrobit Čil stva in naselbine. Torej ne p zabite 20. dec. 1.1. vsi na sejo. združenimi močmi za Slov. N rod. Dom l M. C. Wsrshek, ti niic. _ (Adv.jj DA SKUHAŠ DOBRO F i VO, PISI PO NA8E PRODUKTE/ Imamo v salogl slad. hm«lj, tWJ ln vae drug« prtrjbianj P^ tej MoL«rlJ«m, MtoUUMm b ^* d«J«kv> i«tosniae šum primeren i pust pri v«Wb naiofllik. Pil«» informacijah na: fltANK OGLAR» Mat šeaae«. O-** šltve ubogi. IsmuČeai duši T Im "Si Je pojavilo IZŠLA JE & N. P. J. knjiga "MEMttl SUVEMT Knjiga Je Oaetrovana z nad 300 slikami, obsega 632 strani, Ja kraaao Mo vezana v plavih platnicah in ima < zlato Me besedilo na hriitu, ter kraaen zUt znak B. N. P. J. na zpradnji pUtnici. Sobratje in eestre 8. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo Ia aa finem Star English papirja tiaksns. Naročite takoj! Cena Je $8.00 upravništvo Pweveta, DL So. Lawndale Naročite lakke tmM ZAPBNIK KONVENCIJE 8MPA, REDNE 8.