Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Kopfeif, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Istrski K. B. št. 65-KB1-2-1S1 Rokopisov ive vračamo
Oktobra S9-55	POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10
Sejes okrajnega odbora Socialistične z?eze
Na kmetijskem področju zaznamujemo u zadnjem času veliko dejavnost. Dobra letina vpliva na razpoloženje in delo gospodarstvenikov, zadružnikov in kmetov, da že pripravljajo načrte, kaj bodo izboljšali in popravili prihodnja leta. Ugodno vplivajo na to razpoloženje tudi ukrepi, ki jih podvzema Zvezna vlada za napredek kmetijstva. Da je bil v kmetijstvu dosežen precejšen napredek, so ugotovili tudi na posvetovanju o gospodarskih vprašanjih, ki je bilo 28. septembra v Beogradu pod predsedstvom tovariša Tita. V sklepih omenjenega ■posvetovanja so posebno podčrtali — pomen kmetijskih zadrug na vasi, »katerih gospodarska krepitev in gospodarska dejavnost sta bistveni pogoj za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje v celoti, zlasti pri individualnih proizvajalcih. To so nadalje kmetijska posestva in ekonomije, pa tudi inštituti, zavodi, postaje 'in ostala središča za pospeševanje gospodarstva.«
V tem okviru sta bili v ponedeljek in torek na sedežu Okrajne zadružne zveze v Kopru dve važni seji: seja upravnikov kmetijskih zadrug koprske občine in seja vino-gradniško-sadjarskega odbora pri Okrajni, zadružni, zvezi. Ta seja je bila velike važnosti, saj so se je udeležili člani iz vsega koprskega okraja.
Na seji upravnikov kmetijskih zadrug so ugotovili, da upravni odbori. premalo razpravljajo o tekočih gospodarskih vprašanjih. Malo je odborov, ki bi imeli pripravljen načrt dela in razvoja zadruge. Skoraj o vseli zadrugah manjka načrtnega dela, s katerim bi upravni odbori lahko pokazali članom, kaj bi bilo treba izboljšati v kmetijstvu. Upravni odbori, bi morali pred nastopom zime vedeti, koliko površine so člani namenili za rigolanje in ureditev
drugi in v pospeševalnih odsekih;, ker jih veže delo na posestvih. Da bi temu odpomogli, so poslali, v šole nekaj mladih fantov. Nekatere zadruge so se začele zanimati za izdelavo orientacijskih načrtov za razvoj kmetijstva. Tako. sta zadrugi na Škofijah in v Izoli izdelali elaborate (vsaka za več sto hektarjev) za vinograde in sadovnjake. Take elaborate bi morale čimprej izdelati tudi zadruge na območju prejšnje občine Dekani. V občini primanjkuje skladišč za shranjevanje pridelkov. Zadruge bodo morale poskrbeti, da ta skladišča čimprej zgradijo, da se pridelki ne bodo kvarili, kot se je doslej dogajalo.
Zadovoljiv je potek dograjevanja zadružnih domov v Bertokih, v Vanganelu in pri Antonu. Bolj slabo je z gradnjo gnojišč in gnojničnih jam. Računali so,- da bo do konca leta zgrajenih ISO gnojišč in gnojničnih jam. Predvidoma pa bodo dela pri gradnji gnojišč dokončali le v Ma-rezigah, Vanganelu in v Pobegih. V Vanganelu še vedno čakajo komisijo. ki mora. odobriti lokacije zd gradnjo.
Pri odkupu grozdja so naletele pri članih zadrug na veliko nezadovoljstvo odkupne cene grozdja, kot jih je postavilo podjetje Vino-Koper. Vinogradniki iščejo vinske posode, da boclo čimveč grozdja predelali doma. Kmetijska zadruge bodo same prevzele ves odkup grozdja. Nekatere, v Pobegih-Čežarjih, v Šmarjah, v Izoli bodo tudi same predelovale grozdje.
Na koncu so sprejeli dva sklepa: Upravni odbori kmetijskih zadrug naj čimprej pripravijo načrt dela za dvig kmetijstva; pristopijo naj k pripravam za izdelavo investicijskega elaborata.
Na seji vinarsko-sadjarskega odbora pa so razpravljali o vseh tekočih vprašanjih vinogradništva in
novih vinogradov tn sadovnjakov< kako jo z jesenskimi setvami, kje nimajo traktorja itd. Naloga uprav-, ivih odborov je, da poskrbijo za organizacijo kmetijskih tečajev in strokovnih predavanj o zimskih mesecih.
Okrajna zadružna zveza ima pet kmetijskih strokovnjakov, ki so pripravljeni dati vso možno pomoč pospeševalnim. odsekom kmetijskih zadrug na vasi. Skladi, za pospeševanje kmetijstva pri zadrugah naj bi v prvi vrsti služili v take namene, ki članom prinesejo gmotno korist in služijo kot vzpodbuda za nadaljnji napredek.
Zadrugam manjka dobrih strokovnih moči. Vsaka zadruga bi morala imeli, po enega agronoma, ki bi vodil razvoj in napredek kmetijstva na področju zadruge. V sedanjih upnavnih odborih so dobri in napredni kmetje. Ti pa se ne more/o v tisti meri zavzeti za delo v za-
sadjarstva na področju koprskega okraja. Povabljeni so bili tudi predstavniki podjetja Fructus, Vino-Koper in Arrigoni, vendar se je posvetovanja udeležil le zastopnik Vino-Koper.
Letina sadja in grozdja na področju koprskega okraja je dobra. V Brkinih bo jabolk še več kot so predvidevali. Kljub vsem. dogovorom ■med predelovalnimi, podjetji in sadjarji pa nastajajo pri odkupu razna težave. Upravni odbori zadrug — ali upravniki — niso članom pojasnili sljopov) ki. so b'il[i sprefeti na ¡Sestanku v Ilirski Bistrici. Kmetje dovažajo tudi dobra potrošniška jabolka, čeprav je bilo sklenjeno, da bo odkup teh začel šele o novembru. V koprski- občini je bil odkup sadja nezadovoljiv. Prevelika je bila razlika med odkupno ceno pri proizvajalcu in maloprodajno za potrošnike. Pridelek (Nadaljevanja na 3. strani)
V petek je bila v Kopru širša seja okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsedoval je tov. Albert Jakopič-Kajtimir. Na dnevnem redu je bil pretres dveh važnih vprašanj iz naše družbene problematike. Najprej so razpravljali o družbenem upravljanju v šolstvu in vzgoji mladine, nato pa še o delu SZDL po komunah.
Poročilo o stanju šolstva in posebej družbenem upravljanju le važne veje naše družbene ureditve jc pod;d predsednik okrajnega sveta za šolstvo Stojan Smerkolj. V svojem referatu je zlasti prikazal pomanjkljive materialne pogoje mnogih šol bi zavodov za predšolsko vzgojo otrok, pomanjkanje istih (v 25 otroških vrtcih, — od teh so štirje italijanski, — se vzgaja komaj o odstotkov otrok). Govoril je o konkretnem reševanju posameznih problemov. Pojasnil je, da so za različne1 pritožbe na delo učiteljev, prosvetnih in šolskih odborov objektivni in subjektivni vzroki —- tako slaba povezava učitelja s šolskim odborom in narobe, slaba povezava šolskega odbora z drugimi prosvetnimi organi; prebrano obsojanje posameznih učiteljev oz. bolje rečeno učiteljic, ker so te v veliki večini. — Vedeli je treba, da so to v glavnem mladi kadri s pičlimi izkušnjami; zato je razumljivo, da delajo tudi napaki, ki jih pa seveda ne moremo v nedogled opravičevati. Tako je bil na Postojnskem konkreten Iprimer, da je bil nek učitelj dvakrat negativno ocenjen za svoje delo in zato predlagan za odpust, pa so množične organizacije intervenirale zanj, češ, da je politično dober delavec in podobno. V takem primeru političnosti ne moremo ločiti od strokovnosti, kajti svojo politično zrelost učitelj dokaže prav s svojim pravilnim strokovnim delom pri vzgoji mladine, kar mu mora biti prva naloga. Naša družba pričakuje od njega, da bo v prvi vrsti svoj poklic opravljal v redu, saj ga je zato 'tudi predvsem pripravila z gotovimi žrtvami na to veilko življenjsko nalogo.
Mnogo bi lahko k večjim uspehom v vzgoji šolskih otrok doprinesla tudi boljša povezava med učiteljem in starši. Premalo je roditeljskih sestankov, na katerih bi učitelji skupaj s starši laliko mnogo storili za boljšo vzgojo otrok. Sploh je še posebno važen tudi doprinos staršev k vzgoji otrok, ker jim prav vsega šola tudi ne more nudili. So pa primeri, ko se taka vzgoja prav nič ns pozna, 'marveč nasprotno, pri otroku
je izpodkopana celo učiteljeva 'avtoriteta. Tako je bil že Dozncje v razpravi iznešem primer nekega tovariša, ki zavzema odgovoren položaj v družbi v Kopru, ki ga je učiteljica opozorila na to, da mora tudi sam poskrbeti za vzgojo svojega otroka, ki ne prihaja rodtiD v šolo, se neprimerno obnaša m sia-bo uči. Na njen očitek, da je otrok najbrž že od doma slabo vzgojen, ker se ga ne prime nobena beseda, jo »tovariš« vzrojil in celo zagrozil, da bo učiteljico poklical na zagovor v svojo pisarno.
V razpravi so tudi govorili o
mladino se je sicer povečala, vendar pa ni dovolj, da si socialistično mladino samo želimo —- da jo bomo lahko kot tako vzgojili,-moramo na tem tudi delati. Precejšnjo skrb povzroča pomanjkanje naraščaja na mnogih področjih zlasti gospodarske dejavnosti, posebno v -obrti. Tudi po tovarnah in večjih delovnih kolektivih je mladina preveč zapostavljena ter j/i stare-jSi skoraj 110 dajo priložnosti, da bi se izkazala. Tako je po delavskih svetih in upravnih odborih le minimalen odstotek mladincev. Tudi v Zvezo komunistov posamezne mladince sicer
Gimnazija v Kopru
v/prašanju socialističnih odlnosov v družini, od česar je tudi v veliki meri odvisna pravilna vzgoja otrok Ne more nam biti vseeno, kakšna bo naša mladina stopila v življenje. Tudi 11a tem področju se mora poznati vpliv družbenega upravljanja v šolstvu. Močni šolski odbori tudi sami posredno prek svojih zvez s starši otrok, kot tudi neposredno, vplivajo na vzgojo ne samo otrok, marveč 'tucl-i staršev. Za ta problem je nujno zelo zainteresirana Socialistična zveza, zato bodo morali o •tem še veliko razpravljati in reševati zlasti občinski odbori SZDL na področju svojega delovanja.
Sprejeli so priporočilo, naj bodoči družbeni plan v skladu s povečanimi možnostmi in splošno gospodarsko politiko v naši državi zagotovi tudi materialna sredstva za razvoj šolstva, za popravilo 'in ureditev obstoječih in zgraditev še novih potrebnih šolskih poslopij, za opremo učilnic, nabavo učnih pripomočkov itd.
Mladina kaže veliko -pripravljenost in voljo do dela. -Naša skrb za
Osnovna šola na Velikem Ubeljskem pod Nanosom
sprejemajo, toda starejši ponavadi nimajo pravega kontakta z njimi. Premalo je tudi konkretne pomoči mladinski organizaciji. Tako v Postojni niso mogli dobiti pomoči za izlet na festival v Kranj, v Senožečah mizarski vajenec ni dobil podpore podjetja za mladinsko taborjenje LMS, toda zanjo se bolj malo cer LMS, toda zanjo se bolj malo zanimamo in jo prepuščamo sami sebi. V Sežani je bil celo primer, da so odgovorni voditelji ZK in SZDL dopustili, da je bila mladinska organizacija razpuščena in ni obnovila dela. Konkretno je bil za to odgovoren tovariš Zabukovec, razen tega pa so stanje višjemu forumu mladinske organizacije še napačno prikazovali, kot da je vse v najlepšem redu.
Po drugi strani pa so mladinci drugod pokazali veliko zrelost. Tako so v I-Irpeljah na konferenci, ki se jo je udeležilo nad sto mladincev, razpravljali o splošnih družbenih problemih svoje občine. Prav tako skušajo mladinci na gimnazijah v Kopru, Postojni in Ilirski Bistrici sami odpomoči mrtvilu v družbenem upravljanju šol. Šolski odbori so tamkaj popolnoma neaktivni, ali pa se -omejujejo samo na obravnavanje materialnih vprašanj. Tako so dijaki sami na koprski gimnaziji ustanovili marksistični krožek, zanimajo so za mnoga vprašanja družbenega dogajanja, Iščejo tudi pot v Zvezo komunistov, vendar nimajo po teli vprašanjih profesorji tla gimnaziji nobenih stikov z dijaki.
Tudi šolski odbor pri osnovni šoli v Kopru, čeprav je izredno močnega sestava, je doslej razpravljal le o materialnih vprašanjih, ki zadevajo šolo. Ta je postala že zdaj odločno premajhna za tako število učencev, ki celo neprestano narašča. V šoli je devet učilnic z osemnajst",mi oddelki — na vsako dva, tako da so vse učilnice po ves dan zasedene. Razen tega pa so oddelki prekomerno močni, kar seveda nujno vpliva na kvaliteto pouka in ce-
(Naclaljevanje na 2. strani)
Sredi trgatve smo!
Glavna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku je zakjučila plenarno zasedanje. Trajalo je dlje, kot so računali. Vendar so razprave rodile precej pozitivnih sadov. Odslej bodo delo nadaljevali v okviru posameznih odborov in komisij. Predvidevajo, da bo zasedanje Glavne skupščine končano do 10. decembra letos.
Med vprašanji, ki so vzbudila največ pozornosti na plenarnem zasedanju. je nedvomno univerzalnost OZN. V primerjavi s prejšnjimi zasedanji so sicer napravili, korak naprej, čeprav so nekatera najvažnejša vprašanja (na primer sprejem LR Kitajske) še vedno predmet za-vlačevalnili procedur in. nepotrebnih mahinacij. Zasti velik odmev je zapustil govor vodje jugoslovanske delegacije Koče Popooiča, ki. je poudaril, da bi. morali članstvo v OZN omogočiti vsem deželam, ki so zanj prosile, a katerih mednarodni statut je jasen. Da je ta problem rešljiv, so poudarili tudi predstavniki, velesil v minulem tednu. Možnosti so zelo ugodne, kajti nihče ni pripravljen prevzeti odgovornosti za zavlačevanje sprejema novih članov in za odlaganje univerzalnosti. OZN. Upajmo, da bo posebni politični odbor, ki ima na dnevnem redu tudi to točko, opravil svoje delo v duhu teženj večine naprednega človeštva.
V razpravah o razorožitvi se je jasno pokazalo, da bi bil. sporazum o tej točki podlaga za vse nadaljnje dogovore o svetovnih problemih. Veliko pozornost je vzbudil nasvet Koče Ponovriča, naj bi sprejeli, vsaj obveznost, cla izdatkov za oboroževanje ne bodo še nadalje povečali. Vse kaže, da je za rešitev tega vprašanja precej dobre volje, čeprav še ne moremo pričakovati takojšnjih konkretnih zaključkov. V nelcaj dneh bo pododbor za razorožitev OZN pripravil poročilo, ki ga bodo predložili razorožitveni komisiji OZN na bližnji konferenci šti-rfth ~unani'h ministrov. Tu pa bomo videl'.' do kam je napredovalo vsklajevanje p^dlogov zahodnih velesil in Sovjetske zi-eze.
Precej neugoden vtis pa je zapustil sklep francoske delegacije, da se umakne s sedanjega zasedanja. Francozi so to storili takoj, ko je skupščina, izglasovala sprejem alžirskega vprašanja na dnevni red zasedanja. Dogodek sam pomeni velik napredek k razširitvi dejavnosti OZN, saj so se doslej o kolonialnih vprašanjih v glavnem pomenile le velesile med seboj. Čeprav se nekateri trudijo, da bi alžirsko vprašanje odložili in s tem pripravili francosko delegacijo k ponovnemu sodelovanju, je vendar malo verjetno, da bi skupščina povsem anulirala svojo prvotno odločitev.
Glede prihodnjega dela OZN je vsekakor zelo važna razprava v gospodarskem odboru o ustanovitvi posebnega fonda za gospodarski razvoj nerazvitih držav, v socialnem odboru pa- razprava o konvenciji glede človečanskih pravic in pravic narodov do samoodločbe.
Mecl zunanje političnivu dogodki, ki direktno tangirajo našo državo, moramo omeniti predvsem dva obiska, ki sla prispevala k nadaljnjemu razvoju odnosov med našo državo in ZDA ter® sovjetsko zveip Gre za obiska namestnika državnega tajnika ZDA Roberta Murplnjja in delegacije Vrhovnega sovjeta SZ. Razgovori vodilnih jugoslovanskih državnikov z Murphjjem so potekali v prijateljskem vzdušju in so pripomogli k jasnejšemu razumevanju stališč obeh vlad. V uradnem skupnem poročilu je rečeno, da so bili beograjski sestanki nov dokaz trdnega zaupanja in medsebojnega spoštovanja, ki sta ga vzpostavili obe državi v zadnjih letih.
Tudi obisk delegacije Vrhovnega sovjeta SZ je pomemben dogodek v vrsti prizadevanj naše države, ^ cla utrdi slike z vsemi državami, ki žele z nami sodelovati, na enakopravni podlagi v cilju svetovnega miru in zbliževanja med narodi. Oh prihodu delegacije sta vodja sovjetskih parlamentarcev Volkov in predsednik Zvezne ljudske skupščine Mo-ša Pijade izmenjala zdraviti, v katerih sta poudarila željo narodov Ju-
goslavije in Sovjetske zveze, da bi se prijateljstvo in sodelovanje mccl obema državama še poglobilo.
Po delnem zatišju so o Maroku znova izbruhnili srditi, boji med francoskimi četami in domačini. . Hkrati je zajel, vsa maroška mesta nov val atentatov. Nobenega dvoma ni, cla je za te nove nerede kriva neodločnost francoske vlade, ki maroškega vprašanja ne rešuje radikalno, ampak še vedno pod vplivom francoskih kolonistov. ■ Boj okrog maroške in alžirske krize pa je v zadnjih mesecih zelo omajal enotnost Faurove vlade, tako da je njena usoda v resni nevarnosti. Francija se s svojim trmoglavim, odlašanjem rešitve se vem o-afriškega problema zapleta v nevarno igro in izgublja na ugledu v svetu. Posledica njenega- vztrajanja na stališču, »da je Alžir del Francije in da se torej nihče nima pravice vmešati o notranje francoske zadeve«, je tudi odpoved obiska Faura in Pinaija v Sovjetski zvezi. Pinaij je namreč po francoskih diplomatskih predstavništvih v tujini namignil državam, ki so glasovale za sprejem alžirskega vprašanja na dnevni red zasedanja glavne skupščino OZN, cla utegne to imeti posledice za njihov razvoj odnosov s Francijo.
V Severni Afriki je ta teden še r<i dogodek pritegnil nozornost svetovne javnosti. Vladi ČSR in Sovjetske zveze sta namreč sklenili, z Egiptom pogodbo o dobavljanju orožja. Kljub negodovanju zahodnih velesil se je Egipt postavil na stališče, da gre za trgovinski dogovor in da lahko Egipt kot samostojna država trguje s komer hoče. Egipt se je sicer najprej pogajal z ZDA. vendar so se pogajanja razbila,- ker bi šla pogodba o dobavljanju orožja na škodo suverenosti dežel. Razen zahodnih velesil so se razburili tudi v Izraelu, čeprav je Naser jasno povedal, da ima samostojni Egipt pravico do krepitve svojih obrambnih sil.
(Nadaljevanje s 1. strani) lotne vzgoje olrok, ker jim učitelji ne morejo posvetiti posamezno dovolj pozornosti. Tudi dvorišče okoli šole je neprimerno in nezavarovano, kot ni zavarovan celo dohod na prometno cesto, ki pelje tik ob šoli. Treba bo nujno misliti na zgraditev novega .šolskega poslopja za osnovno šolo. Najbolj primerna lokacija bi- bila v Semedeli, ki se tudi zelo širi in ima že zdaj precejšnje število šoloobveznih otrok.
Ponekjo šolski odbori sploh še niso prišli do izraza, ponekje pa celo nepravilno pojmujejo svojo funkcijo, Tako je na primer v Gradenu, na svojem prvem ses:tanku šolski odbor sprejel sklep, da se bodo v šoli še naprej vršile veselice s plesi. Ker se je temu učiteljski odbor odločno uprl, je celoten šolski odbor dal ostavko. Sola pa je -'tamkaj vsa demolirana, skoznjo juha veter, ker so razbita stelda na oknih in podobno. Ljudje se še vse premalo zavedajo, da šola ne stoji zaradi učitelja aH morda zaradi oblasti, marveč je šola namenjena za vzgojo njihovih otrok, torej v njihovo lastno korist, če jim je količkaj pri srcu napredek in skrb za boljšo bodočnost: svojih potomcev. Le če bodo tako dojemali svoje dolžnosti — tlako kot člani šolskih svetov, ali pa tudi le kot navadni volivci, ki bodo ob pravem času in v pravi namen priložili' svoj glas tudi za napredek šole v svojem okolišu.
To bo- imelo po drugi strani še eno pozitivno stran: ljudje se bodo začeli zanimati tudi za probleme svojega učitelja, kar doslej ne moremo trditi. V mnogih primerih učitelja na vasi niso sprejeli tako kot bi ga bih, če bi se v celoti zavedali pomena njegovega dela. Prepuščen je sam sebi, ob slabih stanovanjskih in splošhoživljenjskih pogojih, je zlasti mladi učiteljski kader izgubljal veliko veselje in polet, s katerim jc začel delati. Stanje je-v item pogledu tako resno, da je moral občinski svet za šolstvo v Kopru-sprejeti sklep;, da bo vsem učiteljem v bolj oddaljenih krajih pre-skrbel in opremil stanovanje. Sar je bila prava- kulturna sramota to. kako je učitelj na primer stanoval
v Gradim: na vegastih .tleh slama-rica s prašno slamo za posteljo, vse drago pohištvo pa st^j zaboj.
Za tako stanje ^*Tcrive predvsem politične organizacije. Zgodilo se jc, da jo učitelj prišel v vas, kjer se je najprej obrnil na predsednika SZDL. Za noben svoj problem in tudi za stanovanjski ni našel razumevanja, dokler ni na župnikovo ponudbo dobil stanovanje v farovžu. Ker tudi sicer politične organizacije niso pokazale zanimanja za njegove probleme, se je končno docela odtuji) političnemu življenju na vasi. Po drugi strani pa je tudi res, da jp vzgoja, ki jo danens nudijo učiteljišča bodočim vzgojiteljem šolskih otrok, enostranska in zato pomanjkljiva- neživljenjska v toliko, kolikor niso ti učitelji pripravljeni tudi na gospodarsko problematiko vasi. Učitelji bi morali poznati tudi napredno kmetijstvo in druge probleme, o katerih bi lahko z ljudmi razpravljali in jim tudi svetovali. Tako se pa največkrat dogaja, da so celo z Točnimi deli skregani in jih le slabo poznajo. V tem pogledu bo tudi moralo učiteljišče izpopolniti svoj učni' program.
Mladini na vasi je treba dati primemo nadomestilo za njeno izživljanje,- Id se zdaj v glavnem odvija po gostilnah in drugih neprimernih krajih oh raznih hazardnih in drugih igrah na karte, ob mori in podobno. Predvsem bi morali misliti na telovadna ¡in prosvetna društva, na športna igrišča in podobne naprave. S tem jo bomo iztrgali tudi iz mističnega svata, v katerega jo še vedno pehajo zaostali starši, čeprav sami mladini ni prav nič do njega. Tudi v kolikor hodijo v cerkev, delajo to samo zato, da ubogajo in ustrežejo staršem. Naša skupnost bo torej morala dati več sredstev tudi za ureditev telesno-vzgojnih objektov, kar je tudi ena od nujnih nalog. Duša vsega, torej tudi telesne in pošolske vzgoje na vasi, pa mora biti učitelj. Zato je vse obsodbe vredno, da na primer koprsko učiteljišče nima profesorja za telesno vzgojo, da imajo vse koprske šole s Partizanom vred eno samo telovadnico in podobno,
Prvo lefo novega ozračja v jugo-slovansko-italijanskih odnosih, je za nami. Kompromisna rešitev tržaškega vprašanja je prinesla vrsto ukrepov in sporazumov za obojestransko razumevanje in sodelovanje. Najprej so se začeli razvijati odnosi v pravcu izvajanja londonskega sporazuma in sodelovanja ina gospodarskem, kulturnem in drugih, področjih. 2'e lani aprila je bil'podpisan v Rimu' okvirni trgovinski spoi-azum. ki je dal realno osnovo za praktično izvajanje ekonomskih vprašanj. Tako je bilo rešeno lani dvajset vprašanj od reparacij do (trgovinskih poslov. Letos pa je bila sklenjena že vrsta sporazumov, nekateri pa se še sklepajo-.med nji-mi je tudi sporazum o ribolovu. V" teku so prav tako pogajanja o tehničnem sodelovanju. V Beogradu in Milanu sta bili ustanovljeni itafi-jansko-jugoslovanski trgovinski zbornici, ki sta ' znatno doprinesli-k posoeševanju gospodarskih odnosov. V Trstu tudi deluje taka zbornica za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Trstom in Jugoslavijo. Ta bo zlasti prišla do veljave. ko bo začel funkcionirati ve-, gionalni trgovinski sporazum.
Gospodarska izmenjava je dos^ gla v tem letu visoko raven, 'gospodarske vezi so se razširite in okrepile. Italija je prišla v prvem četrtletju na prvo mesto v jugoslovanskem izvozu, kar spet dokazuje, da so široke možnosti zaradi vzajemnih koristi gospodarstva obeh držav za še nadaljnje razvijanje takega Sodelovanja.
Toda sodelovanje se ni omejilo samo na gospodarsko področje, V ozračju razumevanja se je to razširilo tudi na kulturno in športno področje. Vladi obeh držav se trudita, cla bi rešili vsa vprašanja, ki izvirajo iz londonskega sporazuma, Nedavno je bil v Vidmu podpisan sporazum o malem obmejnem prometu, kar pomeni nov uspeh v medsebojnih odnosih. Prav tako je
v Skladu z londonskim sporazumom italijanska vlada sklicala mednarodno konferenco za ¡tržaško pristanišče, na kateri so sodelovale Jugoslavija in druge zainteresirane države.
Vendar pa so se pojavile tudi'težave, ki zavirajo proces sodelovanja. Včasih so nerazumljivi nekateri ukrepi odgovornih oblasti v Rimu, ki jih v vzdušju obojestranskega razumevanja ni mogoče pojasniti. Tako se še vedno zavlačuje vprašanje blagovne izmenjave med Trstom in obmejnimi' področji v Jugoslaviji. Pravilnik za delo mešane komisije v tem pogledu, ko je to določeno v statutu, prav tako še- ni stopil v veljavo. V Italiji imamo- še tipične pojave, ki škodujejo- nadaljni krepitvi zaupanja. Italijansko pravo v- obmejnih pokrajinah se izgublja v aretacijah .in sodbah antifaši-. stov. Skedenjski antifašisti so še vedno v priporu, V Vidmu s'o postavili na zatožno klop bivše borce »Briško-Beneškega odreda«, ki so se borili v regularnih enotah IX. korpusa z zavezniki proti "naoifaši-stom. To so seveda špekulacije tistih krogov, ki trmasto žalujejo za fašistično preteklostjo. Vse to pa vodi le k podpihovanju narodnostne mržnje v obmejnih, področjih, kar lahko samo škoduje italijanskemu ljudstvu v uživanju demokratičnih svoboščin,
Eno izmed vprašanj normalizacije je še vedno neupoštevanje Slovencev v Italiji. Ti se namreč še vedno pritožujejo, da italijanske oblasti ne spoštujejo posebnega statuta. Že ob podpisu sporazuma so jugoslovanski državniki poudarili, da je od italijanskih oblasti odvisno, v koliko bodo izbrisale nezaupanje Slovencev, ki temelji na dejstvih žalostne preteklosti. Najti bo treba pot, da se tudi ta vprašanja razčistijo.
Res je, da nihče ni pričakoval, da ne bo težav pri odstranjevanju šovinizma. Dolga leta hladne vojne in napihovanja tržaškega vprašanja
so brez dvoma zapustila posledice. Na površje so prišli celo nekateri zagrizeni »borci za obrambo pred slovansko nevarnostjo«. Toda sporazum je bil močan- udarec za take-krone v Italiji. Vendar odgovorni 'ljudje v Trstu bolehajo na pomanjkanju tns'ega političnega realizma, k£ ga kažejo vodilni krogi v Rimu. 2Tato pa je še toliko pritožb, ki ne-&ako zamegljujejo novo ozračje.
Položaj tržaških Slovencev se bistveno ni spremenil od' onega, ki je bil pod Angloameriško vojaško u-pravo. Vsako poslabšanje pa pomeni izvajanje fašističnega zakona o (javni varnosti. Nadalje se Slovenci pritožujejo, da oblasti ne spoštujejo duha in črke posameznih členov sporazuma. Primer tega je pismo tržaških slovenskih pravnikov italijanskemu Kongresu pravnikov, v katerem med drugim zahtevajo, da. se preneha s preganjanjem oseb zaradi njihove prejšnje politične dejavnosti.
Priznati je sicer treba, da; so po drugi strani v teku priprave za graditev novega kulturnega doma v Trstu, ki naj bi bil nadomestilo za požgan.i slovenski Narodni dom. Nadalje je italijanski minister za pro-sveto Rossi izjavil, da bo v luškem predložen ministrskemu svetu zakonski načrt, ki ureja vprašanje slovenskih šol v Trstu in na Goriškem. Toda vse kaže, zlasti pa počasni splošni razvoj odnosov med obema državama, da so negativni pojavi posledica prevelikega vpliva šovinističnih krogov na predstavnike oblasti. Pričakovati je treba vsekakor, da bo splošni razvoj odnosov med Italijo in FLJR. kakor tudi politični položaj na Tržaškem vplival, da bo šovinizem vedno bolj zgubljal tla pod nogami. Važnejši so ekonomski problemi in v interesu obeh držav je treba storiti vse, da se odstranijo negativni pojavi in da se bo vedno bolj krepilo vsestransko sodelovanje.
Mnogo več bo treba napraviti tudi za širšo izobrazbo (zlasti v strokovnem pogledu) kmečke mladine, ki je že odrasla osnovni šoli. Njeno znanje je za naprednega kmetovalca vse preveč enostransko, ozko in zastarelo. Veliko so da v tem pogledu napraviti že z večernimi tečaji o kmetijskih vprašanjih, zlasti pa bi so morali mladi kmečki ljudje, v kolikor je to le mogoče, šolati v kmetijskih šolali. Tudi za to se morajo zavzeli politične organizacije in zlasti SZDL. Konkretna naloga s tem v zvezi je ta,, da je treba prepričati čim več mladincev, naj se vpišejo v kmetijsko šolo v Ravnu pri Pivki, Tam imajo tudi kmetijsko posestvo in je torej pouk vsestranski. Žal pa je letos šola morala prav zaradi premajhnega števila vpisanih gojencev odložiti začetek pouki za nedoločen čas. Prijavilo se jo samo 12 učenčevim •'tudi naknadna okrožnica zadrugam je ostala brez odziva.
Čeprav se pripravlja sprememba. šolskega sistema, vendar nove osemletke le ne bodo mogle povsem nadomestiti 'kmetijskih nadaljevalnih šol. Bolje bo le za one mladince, ki se pripravljajo na vajeniško dobo. Doslej so namreč morali imeli malo maturo, če so hoteli stepiti v uk. Le malo kmečke mladine pa je maturo tudi imelo. Največja zapreka pri učenju je bil ponavadi .tudi jezile. Odslej bo šola učence bolje pripravljala na vstop v življenje.
Posebno vprašanje je strokovno izobraževanje obstoječih kadrov,, zlasti v* gostinstvu, ki je na našem področju izredno važna gospodarska- panoga. Gostinska zbornica bo organizirala trimesečni tečaj za nekvalificirane kadre. Zanimanje pa je zelo majhno, saj se je od 580 takih gostincev samostojno prijavilo za tečaj le pet oseb, 15 pa jih je prijavilo podjetje. Kakšno je stanje, nam pa najbolje pove dejstvo, da je na primer v hotelu Metropol v Piranu 35 natakarjev, od tega pa SO odstotkov nekvalificiranih moči!
Dogaja se, da nekateri staTŠi pošiljajo nedoletne otroke na težaško-delo, da pa jih po drugi strani nočejo dati v uk — ker morajo zanje-še plačevat«, čeprav dobivajo morda, tudi doklade, če so zaposem. Treba, pa je tudi pri samih vajencih zaostriti vprašanje plače, zlasti pa; vprašanje varčevanja in s tem vsega, privatnega življenja vajencev.
•Razpravljali so še o uvedbi raznih ¡tečajev, ki so zlasti važni glede na dejstvo, da je na koprskem področju še dokaj nepismenih in- p o-pismenih mladincev- Povrnili so se še na družbeno upravljanje v šolstvu ter navedli razne pomanjkljivosti. Tako je- v koprski občini bilo za šolstvo odobrenih 11 milijonov dinarjev investicij, izkoriščeno pa samo 20 odstotkov, kar je kaj slabo spričevalo, za aktivnost šolskih odborov in tudi političnih organizacij zlasti SZDL. Osnou-ni zaključek te razprave je 5/7, da je treba povsod, postavili; šolake odbore in poživeti njihovo delo. Zlasti jim. mora pomagati SZDL,. ker mora prav ona biti osnovni- initiator družbenega upravljanja tudi v. šolstvu.
'Sprejeli, so še sklep, dii je treba zagotoviti materialno podporo in pomoč učiteljem in šolam, zlasti po bolj oddaljenih krajah» O problemu; šolstva in o družbenem upravljanju: te panoge naj, razpravljajo tudi o1>n činski odbori SZDL. na svojem področju- Organizacije ZK in SZDL se morajo za ta. problem posebej zainteresirati in zla s bi družbenemu upravljanju v šolstvu posvetiti največjo pozornost'. Le tako bomo dosegli tudi v šolstvu Ui$to stopnjo, ki: odgovarja našemu splošnemu družbenemu razvoju. Vedno moramo 'imeti pred očmi dejstvo, da bomo le oh sodelovanju vseh činiteljev, 'torej' tudi 'SZDL, vzgojili v šolski in pošol-ski dobi našo mladino, tako, kot to «ahleva .naša pot v socialistično prihodnost..
H, B.
NEW YORK. V krogih OZN pripravljajo načrt za odložitev razprave o vprašanju Alžira v Generalni •skupščini. Upajo, da bi ta načrt, ko bi bil sprejet, pripravil Francijo do tega, da bi' prenehala bojko-Itirati Generalno skupščino. .V obveščenih krogih se je zvedelo, da je perujski delegat, v OZN dr, Victor Belaunde predlagal ostalim delegatom, da bi razpravo odložili, ne da bi s tem oporekali skupščini pravico razpravljati o -tem vprašanju,
izreden gospodarski dogodek v hrpeljski občini
MálME OBGilL
p WIM11
iúk&mu
O fl
p
i
rtu
2e zdavnaj so imeli v Brkinih o-pekarno. Čeprav je tamkaj kraiki svet, je vendarle med vasmi Javorje in Obrov veliko nahajališče ilovice, v dolin; Jezerina (:>e samo ime priča, da je bilo iam nekoč jezero) so debele plasti najboljše ilovice v Jugoslaviji.
Fo vojni so nekateri domačini, ki so vsaj delno poznali kvaliteto in količino ilovice, ?e večkrat poizkusili zainteresirati oisaovorne gospodarstvenike za postavitev o-pekarne, kar pa je bilo vse doslej brez uspeha. Sele v zadnjem času so ¡emu vprašanju posvetili več pozornosti, k čemur je zlasti pripomogla nova upravna razdelitev. Za zadevo se je osebno zavzel predsednik hrpeliske ob:ine Anton Ov-iarič, ki je bil pri tem dele-en podpore gospodarskih organov že pri bivšem sežanskem okraju, kot tudi zdaj pri novem koprskem. Iniciativo za eksploalacijo je dala pravzaprav Kmetijska, zadruga v Obro-vu, ki je predvidela zgraditev opekarne. Seveda pa .ie bilo treba poprej opraviti raziskovalna dela, ki naj bi ugotovila, če se sploh izplača začeti z delom — in pri ieni se je pravzaprav začela sreča Brkin-cev.
Raziskave so namreč presegle vsa pričakovanja. Strokovnjaki pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij 7JTCS, ki so raziskali teren in ilovico analizirali v laboratoriju, so ugotovili, da sega do 35 m globoko in tía jo jé tudi ob močnem izkoriščanju za približno 200 let! To pa še ni vse! Ob raziskavi se je namreč pokazalo, da je to iiovica posebno dobre kvalitete, ki je doslej pri nas sploh ni bilo. Primerna je za izdelovanje samotne opeke in tako imenovanega iiklinkerja« — ploščic za tlakovanje hodnikov, kuhinj in stranskih prostorov po stanovanjih in javnih lokalih, za izdelovanje keramike, helih ploščic za oblogo zidov in v kuhinjah, kopal-
£
(Nadaljevanje s 1. strani) grozdja je povprečno dober. V viš-H.ih legah bivše občine Šinftrje je grozdja 20 odstotkov več kot lani. Posebno dobro in kvalitetno ij.lno bodo imeli na področju vasi Puče— Koštabona, kjer ima grozdje do 22 stopinj sladkorja. V nižinah koprske in vangunelske doline, v okolici Izole in v Sečoveljski dolini je zadnje deževje pokvarilo do 30 odstotkov grozdja.
Pridelek terana na Krasu bo dober. 'S trgatvijo bodo počakcdi še kakih deset dni, da bo popolnoma dozorel. Nekateri kmetovalci, Id so bliže Vipavski dolini, so člani Vinarske zadruge v Vipavi. Ta zadruga uživa veliko zaupanje vinogradnikov. Pii oddaji grozdja dobijo člani, akontacijo, dokončen obračun pa sledi v juniju prihodnjega leta. Grozdje odkupuje zadruga po skupinah, tako da člani niso oškodovani pri cenah za boljše sorte grozdja. Značilno je dejstOo, da je vino v zgornji Vipavski golimi, boljše 'kot v spodnji. Ker je poslovanje Vinarske zadruge v Vipavi dobro in pošteno, se člani trudijo, da sadijo izbrane sorte trt, ki dajejo kvalitetna vina, čeprav da to več dela in skrbi. Na spodnjem Vipavskem pa gledajo le na množi-nski pridelek grozdja.
V razgovoru o poslovanju zadrug so ugotovili, da so ponekod upravniki popolni gospodarji, zadrug. Sadjarski odbori in kmetijski pospeševalni odseki imajo večknlf težave z njimi in največkrat ne naletijo pri svojih akcijah na njihovo pomoč in razumevanje. Tako se je zgodil primer, da je upravnik neke zadruge v Brkinih očital članu sadjarskega. odseka, da se vtika v njegove posle, ko se je zanimal za prodajo sadja. Pri tem je treba vedeli, da je vsaka zadeva, ki jo upravnik zadruge ali pa celotni upravni odbor sklene brez posvetovanja s člani, slabo opravljena. Mnogokrat pride zaradi tega do izraza samovolja posameznikov ali samo nekaj članov zadruge, zalo je nujno treba vse važnejše sklepe o delovanju in poslovanju zadruge predložiti v razpravo in odobritev članstvu.
nicr.h in drugih prostorih, po vrej verjetnosti tudi za izdelovanje porcelana in elektroporcelana itd. Prenese namreč brez spremembe eni-peraturo nad 1300 stopinj Ce!: ija in klinkira šele pri 1350 stopinjah. Razen tega pa so uvotovili pri raziskovanju, da je ta ilovica najboljša in neobhodna surovina za hde-iOvanje barv, ki smo jo uva~ali zlasti i'.; Ceškoslovafke, ne letu 3S4". pa nam je sploh primanjkovala. To je seveda takoj prišlo na i>lio strol kevnjakom pri barvni industriji in neka tovarna barv je !?koj naročila prvi kontingent — 3VC Ion ilovice, ki jih je treba takoj dobaviti Ponudila je 3 dinarje za kilogram, kar znese samo za to prvo naročilo devet milijonov dinarjev. Pri (eni je to\'arna ponudila tudi akontacijo na to vsoto, da bodo Brkin-ci lažje premagali težave pri začetnih delili. Treb?. je namreč ta-'koj postaviti sušilnice za novico in urediti pot od nahajališča do glavne ceste.
S tem se .ie odprla vsej hrpeljski občini nepričakovana in močna gospodarska osnova, ki bo rešila težko vprašanje zaposlitve domačega prebivalstva, za vso občino pa bo bogr.t vir dohodkov, ki bodo omogočili in pospešili njen vsestranski razvoj.
TRGOVSKO PODJETJE
117 SL O p r U
Telefon 92
kupuje vse vrste živine za zakol po najvišjih dnevnih cenah
H
P
D S
¡JI
Občinski odbor SZDL v Piranu je obravnaval s predstavniki političnih in drugih organizacij prosvetne i« kulturne probleme s svojega območja. Sestanka sta se udeležila tudi tov. Albert Jakopič - Kajti mir in predsednik nove občine Davorin Ferligoj, Oba sta obširno in uspešno posegla v diskusijo. Izčrpno poročilo občinskega SPK je podal lov. Rutar Stanko.
Razprava jo osvetlila marsikatero vprašanje vzgoje, -kulture in prosve-le -v novi občini. Ljudje so z zadovoljstvom sprejeli novo upravno spremembo, saj predstavljajo komune v vsem, itudi v prosveti in kulturi, odločen korak naprej. Nova piranska občina ima številna gospodarska podjetju cin razvito kmetijstvo, -turizem pa nudi najboljše pogoje za vsestranski razvoj in napredek.
Kako je bilo pri nas do zdaj s kulturno - prosvetno dejavnostjo? Družbeno upravljanje šol počasi napreduje, šolski odbori so ponekod le formalnost. Povezava -niecl šolo in domom po roditeljskih svetih jo slaba, čeprav bi morali vzgojni problemi sloneli prav na -teh stikih. -Skoraj nikjer ni rešeno vprašanje šolske -kuhinje, ki bi morati a imeti razen svojega prvotnega namena tudi važen vzgojni pomen za otroke in za starše. Premalo pozornosti posvečamo raznim dogodkom, ki bi jih morali s primernimi proslavami vtisniti globoko v otrokovo zavest (sprejem v šolo, prehod v višje šole, sprejem v pionirsko organizacijo, proslava Novoletne jelke in obisk dedka Mraza itd.)
Važna pa ni samo vzgoja šolskih otrok, ampak -tudi nadaljnja vzgoja delovnega človeka. Prosveitno in kulturno delo naj zavzame -množični in načrtni obseg. Kar imamo društvene dejavnosti sloni navadno -na požrtvovalnosti posameznikov. Večina društev dela nenačrlno in ne širi svoje dejavnosti na različne veje
Pospeševalne odseke v kmetijskih zadrugah bo treba pravtako nujno utrditi. Ti odseki naj se osamosvojijo v svojem delovanju in naj postanejo samostojno telo z lastnim proračunom. Kjer zadruge še nimajo teh odsekov, je naloga strokovnjakov in zlasti, agronomov, da jih ustanovijo. Potem se ne bodo več dogajali primeri, kot je bilo to v vasi Poljane v Brkinih: član pospeševalnega odseka KZ Obrov se je zavzel za to, da so kmetje tiste vasi dobili umetna gnojila iz zadružnega sklada za pospeševanje gospodarstva, seveda po znižani ceni, nato pa so jih prodali, naprej kmetovalcem sosednjih vasi in pri tem celo nekaj »zaslužili«. Morda se to ni zgodilo iz kakšnih špekulativnih namenov, marveč preprosto samo zato, ker v tej vasi še nikoli niso uporabljali umetnih gnojil in zalo mogoče nimajo zaupanja vanje. Iz tega primera, je lepo razvidna nujnost, postavitve organa, ki bo kmetom znal prikazati koristi umetnega gnojenja, pa tudi drugih ukrepov naprednega kmetijstva.
Sadjarstvo v Istri in na Krasu je tako zanemarjeno, da bo potrebno več let dela za ureditev sadovnjakov in dvig sadjarske proizvodnje. Kmetijski strokovnjaki imajo namen, izbrati pridne kmečke madeniče in jih izšolati za sadjarske pomočnike. To bo osnovni kacler za ureditev starih in nasadilev novih sadovnjakov in vinogradov, kar bo sadjarstvo dvignilo na tak nivo, kot si ga v prihodnosti želimo. Za vzgojo mladega drevja je na terenu nekaj drevesnic. Največje so v Ankaranu, na Debelem rtiču, v Odolini pri Podgradu in v Ilirski Bistrici.
Nove sadne plantaže so bile doslej urejene pri Urbancih pod Pom-janom (tri in pol ha mandljevega <in 10 ha nu\šci>nega. ardhovega in lešnikovega nasada), v Dekanih (24 ha mandljevega nasada), pri. Antonu (4 ha mandljevega nasada) in v Kortah (7,7 ha vinogradov,'med. katerimi so posajene tudi oljke). Prav tako so v bližini. Kort zasadili tudi še 9,5 ha s trtami sortnega črnega vina.
Mlade trte za obnovo vinogradov ,bo dajala trsnica v Skocjanu pri Kopru, ki jo bodo o kratkem še povečali. Na Krasu je bila trsnica, ki je dajala sadike po tako visoki ceni, da kmetje niso mogli do njih. Za letos so se dogovorili z Vinarsko zadrugo v Vipavi, da jim bo vzgojila potrebno količino trt po 40 dinarjev eno. Nekatere močnejše zadruge v Slovenski Istri in na Krasu bi lah-po posnemale primer Vin. zadruge v Vipavi, ki je za svoje člane vinogradnike vzgojila lani 200.000 trlnih sadik in jim jih posredovala po 28 dinarjev eno.
Zavod, za raziskovanje kmetijstva v Kopru bi moral prirediti, poseben koledar z navodili za kmetovalce, zlasti za vinogradnike, po katerem bi ti uravnavali škropljenje, obrezovanje in druga dela. Na Krasu so letos imeli dobre uspehe zlasti, vsi tisti, vinogradniki, ki so škropili, po navodilih, oddanih preko .raclia.
Med novimi objekti, ki bi jih bilo treba' zgraditi\ zaradi boljšega shranjevanja vina in sadja, bodo na Krasu v Tomaju ali Dutovljah zgradili vinsko klet za kraški teran; v Brkinih,'. Vreniski dolini m Ilirski Bistrci pa bi bilo nujno potrebno zgraditi primerna skladišča za shranjevanje sadja, ponekje pa tudi sadne sušilnice in objekte za predelavo brinja.
Med razpravo so govorili tudi o odkupnih cenah za grozdje tin organizaciji odkupa na sploh. Pri tem so kritizirali stališče Trgovinske zbornice zaradi samovoljnega dikti-ranja cen. Prav tako so kritizirali tudi delo in vlogo Vinske kleli v Kopru, Med. drugim so padli tudi ugovori- na račun naziva črnega istrskega refoška, ki ga je Vino Koper krstilo za »Istrski teran« ter ga pod to etiketo prodaja, čeprav v Istri ega vina. oziroma vina s takim imenom ne poznajo.
Podobni sestanki in razprave bodo prav gotovo pripomogli, k pospešenemu razvoju in ureditvi razmer, dvigu proizvodnje in splošnemu napredku sadjarstva in vinogradništva, če se bodo le sprejeti sklepi pravilno in odločno izvajali.
Andrej Pagon
prosvetnega ali športnega udcjslvo-vanja. Lep in zgovoren dokaz to trditve so zadnje športne prireditve v Portorožu, ko so -mariborski veslači odnesli obmorcem vsa prva mesta.
Vzroki za slabše uspehe v prosvetnem, kulturnem in vzgojnem delu so tudi v premajhnem zanimanju raznih odborov SZDL in sindikalnih podružnic za ta vprašanja. Mnogi pozabljajo, da je kuiturno-prosvetno delo tudi politično delo, zalo mora biti vključeno v splošno dejavnost SZDL. Prav tako iic nudijo dovolj opore -temu delu razne naše sindikalne organizacije, ki vidijo ves poudarek le na strokovnosti,
Za poživilev i a za smotrnejše delo v naši prosveti in kulturi so na zadnjem sestanku SZDL sprejeli razne sklepe. Odbori SZDL maj pregledajo sestav šolskih odborov. Poživiti jo treba roditeljske svete, saj so člani le-teli tudi člani SZDL. Prav tako je treba pregledati odbore kulturnih in športnih društev in organizacij -ter poklicati neaktivne odbornike na zagovor. Na svojih rednih sestankih naj člani SZDL vzamejo v pretres posamezna društva in ocenijo pomen njihovega dc-
;raditev socialističnih odnosov.
Prav Itako naj odbori SZDL ).\ma-

m z*
W
gajo kulturnim in športnim društvom pri sestavi njihovega delovnega načr.ia.
DPD »Svobode« in druga kulturna društva naj imajo točen načrt svojega dela. Gospodarsko plat društev naj vodijo dobri gospodarstve-iv ki, da ne bodo društva po nepotrebnem zabredla v težak finančni položaj, ki poitem duši njihovo dejavnost. .»Svobode« »naj zainteresirajo za kulturno - prosvetno dejavnost gospodarska podjetja in zadruge na svoj.m področju.
Sindikalne organizacije naj v svojih vrs-jah propagirajo zanimanje za kuillurno-prosvolmo dejavnost 'in naj organizirajo za svoje delavce tovrstne prireditve. Skupno z odbori SZDL bodo tako ustvarile množičnost kulturno - prosvetnega dela, kar -je eden prvih pogojev za uspešni razvoj in napredek kulture v naši družbi.
Na področju nove piranske občine čaka vse naše organizacije še prav posebna naloga: vzgoja pravilnega odnosa naših ljudi do inozemcev. Vse našo organizacije, politične in kuiltunno-prosvetne, naj vzgajajo v ljudeh ponos socialističnega človeka in čut odgovornosti. To bo vseiji ljudem ob naši slovenski obali le v splošno korist.	VIR
a aimnazoie
rsk i ÜHSfi*!©!
V	petek 23. septembra se je sestal šolski odbor za gimnazijo v Ilirski Bistrici.
Tov. Franc Munih, ravnatelj gimnazije je predložil odboru predlog proračuna za leto 1956, ki je v izdatkih in dohodkih za 993.000 dinarjev večji ocl proračuna v lotu 1955. V letu 1956 naj bi znašal 4 milijone 4-16.000 dinarjev. V razpravi po posameznih postavkah izdatkov je bila zlasti obravnavana postavka honorarno nagrajevanje učnih moči, ki je zelo visoka. Zadeva je bila pojasnjena z dejstvom, da na gimnaziji zelo primanjkuje učnih moči ter je obstoječi kader prisiljen poučevati več ur dnevno nad predpisanim številčni učnih ur, kar se seveda honorarno plačuje.
Pri obravnavanju prostorov in učnih moči smo se spoznali s problemi, ki niso razveseljivi. «Nižja ištiri-razredna gimnazija razpolaga namreč s petimi lastnimi učilnicami in eno •izposojeno sobo v dijaškem domu. Torej vsega 6 prostorov, v katerih morajo profesorji poučevati 11 številčno zelo -močnih oddelkov, posebno odkar je bila ukinjena gimnazija v Kncžaku. Na teh 11 oddelkov odpade 10 -učnih moči, ravnatelj sam pa razen svojega rednega dela zamenjuje enajsto moč, ki je ni. Pri tem je treba pripomniti, da je samo 11 oddelkov prav zaradi pomanjkanja učnih moči in učilnic, sicer bi jih bilo več.
Tovariš Munih je člane odbora seznanil z novimi, pravkar nastalimi težavami. Edini slavist na gimnazije, prof. Brecelj Boža, je ¡namreč premeščena v Postojno, zanjo pa je bilo obljubljeno nadomestilo. Učitelj, ki naj bi prof. Brecljevo nadomestil, pa n.i slavist, razen tega pa je vprašanje, če bo sploh prišel. Posledica je, da v vseh oddelkih tretjega in četrtega razreda ni pouka slovenskega jezika.
Nadaljnji problem je tudi telovadba. Za ta predmet tudi ni učitelja, Glede na veliko število učencev in zelo .majhno telovadnico bi morali vaditi v 22 skupinah, to je le po polovico oddelka, vsled česar bi bila potrebna še dva učitelja telovadbe, poleg enega predvidenega; ki ga pa tudi še ni.
Analiza tovariša iMuniha je zgovorno dokazala, da je nezasedenih učnih ur še za 6 učnih moči, od katerih so neobhodno potrebne za prvo silo vsaj 3 do 4, sicer bo uspeli letošnjega šolskega leta zelo problematičen, posebno pri obeh višjih razredih.
V	nadaljevanju diskusije je tovariš Munih ugotovil, da jo potrebno postaviti tajnika gimnazije.
Analiza učnega načrta je pokazala, da nista zastopana dva važna predmeta, in sicer ročna in gospodinjska dela, za kar 'kažejo učenci veliko veselje. Za ročna dela ni raz-
položljive odgovarjajoče delavnice, vendar se nekateri dijaki kljub temu samoiniciaivno in neobvezno ter brez učitelja vadijo z ročnimi deli v manjšem prostoru. Prav tako je med dijakinjami živo zanimanje za gospodinjska dela. Problem so prostori in 'itčne moči.
fč
Mladina mora biti gonilna sila pri širjenju naprednih idej v mestu in na vasi
Na prvi konferenci mladinskega aktiva koprske gimnazije v novem šolskem letu so razpravljali o nalogah mladinske organizacije in o programu dela. Tako bodo v letošnjem šolskem letu organizirali poMtično-ideološka predavanja, marksistični krožek, svečano akademijo ob 36-ti obletnici ustanovitve SKOJ,-a, uprizorili bodo francosko komedijo »Srečni dnevi«, izdajali -bodo srednješolsko glasilo »Naša misel« in priredili športno tekmovanje z dijaki VI. gimnazije v Ljubljani.
Konferenci, ki jo je vodil predsednik mladinske organizacije Bruno Eler, so prisostvovali tudi gimnazijski profesorji z ravnateljem' Petrom Martincem in predsednica okrajnega komiteja ljudske mladine Kopra Marija Vbgričeva.
V živalmi razpravi, v kateri sta sodelovala tudi Vogričeva in ravnatelj gimnazije, so poudarili, da mora srednješolska mladina pomagati vaškim političnim, kulturnim, prosvetnim in športnim organizacijam pri njihovem delu. Prav tako pa je tudi naloga mladine, da aktivno sodeluje pri uveljavljanju in razvijanju socialističnih odnosov med posamezniki ter pri utrjevanju novega komunalnega sistema. Tovarišica Vogričeva je dejala, da morajo biti naši dijaki nosilci napredne -miselnosti pri socialističnem preoblikovanju vasi. Predlagala je, da bi gimnazijska mladina ustanovila mladinsko univerzo, v kateri bi obravnavali probleme mladinske vzgoje in razna vprašanja iz družbenega življenja. Omenila je, da moramo posvetiti posebno pozornost pravilnemu razdeljevanju štipendij.
Direktor gimnazije pa jo .poudaril, da se še ni na koprski gimnaziji uveljavilo družbeno upravljanje šole. Vzrok je v tem, da se šolski odbor še ne zaveda vseh svojih pravic in dolžnosti in da bo moral poživebl svoje delo.
Ob zaključku konference so izvolili tudi dva predstavnika v srednješolski mladinski komite in sklenili posredovali-, da bi tudi gimnazijska mladina kmečkh staršev uživala pravice socialnega -zavarovanja, tako kot jo višješolska. '	V,
Prebivalci Ravna in Nove va_i so v nedeljo doživeli dan, ki pa-zlepa ne bodo pozabili. Pozdravili so v svoji sredi člane pevskega zbora »Dušan jereb« iz Novega mesta, ki so jim poleg lepih narodnih, umetnih in partizanskih pesmi prinesli v dar še krasno knjižnico — (518 leposlovnih, znanstvenih, mladinskih in strokovnih knjij s knjižno omaro vred. Kaj to Po-mcni za ti dve vasi, ki sta kot številne druge bile toliko let brez knjig, brez tistega prijatelja in spremljevalca v življenju, ki mlademu in staremu človeku širi obzorje ter pomaga na poti napredka in razvoja, vedo le tisti, ki jih je fašizem tega oropal.	|
Pred kulturnim domom so se začeli zbirati ljud e e ve; ča-a pred napovedanim prihodom gostov. Vas so okrasili z zastavami, da bi tako tudi na zunaj dali izraza in poudarka temu dogodku. Ko so se gostje pripeljali z avtobusom, jih je

II»
pordravila domača pndba. ma'a pionirka pa jim je poklonila šopek cvetja. Domače, prisrčno srečanje! Ker so domačini na ta dan pred dvanaj-se^imi leti doživeli veliko nacifa-šistično ofenzivo in so takrat padale žrtve, so v sprevodu od !i k spomeniku pred vasjo. Ivomemora-cije so se udeležili tudi gostje. Pred spomenik so položili neka i vencev, nakar sta govorila tovariša Gojko-vic in predstavnik gostov iz Novega mesta. Pevski zbor gostov je zapel dve žalostinki in Pesem o svobodi. Spominu padlih re je oddolžil tudi šolski pevski zbor. Kome-meracijo so zaključili s himno »Hej Slovani«,
Dru"i del slovestnosti je bil v dvorani kulturnega doma. Tu je goste pozdravil predsednik okrajnega odbora Ljudske prosvete Srečko Vilhar in se jim zahvalil za obisk in še posebej za tako velik dar. Odgovoril je predstavnik gostov, ki je poudaril težke dni prebivalcev Slovenske Istre pod fašizmom. Dejal je. da je prav zasluga preprostih ljudi na podeželju, da se je tu še ohranila slovenska beseda. «Danes smo si Dolenjci in Istrani podali reke«, je zaključil ob nlo-ka-nju poslušalcev. Nato je predstavniku prosvetnega društva izročil ključ od knjižne omare, seznam knjig in še umetniško sliko Nove-
V mali dvorani Gledališča v Kopru je od 5. do 14. oktobra letos
RAZSTAVA SLIK
slov. impresionista MATIJE JA?4E.
Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 13. ure.
lil
ga mesla, «ki naj bo potrdilo naše povezave . . .« Tovariš Gojkovič Se je v imenu prosvetnega društva in vaščanov zahvalil: »Tako toplo nam je v srcih, ker ste nam prinesli slovensko knjigo. Ta knjiga bo pomagala dvigati in širiti našo kulturno in narodno zavest. Kaj naj rečem v zahvalo za tak dar. Iskrena, prav iskrena hvala.«
Prisrčni slovesnosti so ljudje, ki so napolnili dvorano kulturnega doma, sledili z velikim zanimanjem. Gostje so nastopili s koncertom izbranih narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Za vsako točko so jih navzoči nagradili z navdušenim ploskanjem. Morali so celo ponoviti tisto o Ribničanih, tako je bila vsem všeč.
Po koncertu so si ljudje veseli ogledali knjižno omaro s knjigami, ki so bile razstavljene v dvorani, se razgovarjali o vsebini in vrednosti. Nova knjižnica bo imela veliko vnetih obiskovalcev, kar bo največje zadoščenje darovalcev za plemenito gesto.
Ogarev
etji gosti
Pismo uredništvu
S ponedeljkom, 10. oktobra,'bo av-ItopodjC.je »Slavnik« v Kopru uvedlo na treh novih avtobusnih progah: Koper — Divača — Sežana — Koper, Koper — Ilirska Bistrica — Knežak — Koper in Koper — Vrem-ski Britof — Ribnica — Pivka — Postojna, nekatere spremembe voznega reda.
Na progi Koper — Divača — Sežana: odhod iz Kopra ob 12 in 17.15 uri. prihod v Sežano ob 13.35 in 18.50 uri. Odhod iz Sežane ob 7 in ob 15 uri, prihod v Koper ob 8.35 in ob 16.35 uri.
Na progi Koper — II. Bistrica — Knežak: iz Kopra ob 14.14, prihod v Knežak ob 17.10 uri. Iz Kneža-ka ob 15.10, prihod v Koper ob 8.10 uri.
Na progi Koper — Vremski Britof — Ribnica — Pivka — Postojna: odhod iz Kopra ob 15, prihod v Postojno ob 17,15 uri, odhod iz Postojne ob (5.15, prihod v Koper ob 8.30 uri.
ski so turistični
Tretjemu zboni gostinsko-turistič-ne stroke LRS, ki je bil v torek in sredo v Piranu, jc prisostvovalo 1200 delegatov iz vse Slovenije. Proučili so referate o letošnji turistični sezoni v Sloveniji, o vzgoji gostinskega kadra, o nalogah sindikalnih podružnic v izvajanju tehničnih, zdravstvenih in higienskih ukrepov v gostinstvu ter o delavskem samoupravljanju v gostinstvu. Iz poročila tajnika republiškega odbora gostincev Borisa Matajca je bilo razvidno, da se turistični promet v Sloveniji neprestano veča. Tako je letos obiskalo letoviške kraje v naši repubiki nad 400.000 turistov, predvidevajo pa, da se bo obisk gostov do konca leta še dvignil na najmanj 500.000, kar je dvakrat več, kot je bil obisk v najboljši turistični sezoni pred vojno.
Posebno pozornost je vzbudilo poročilo predstavni lica republiškega odbora sindikatov turistične in gostinske stroke Lojzeta Donže o vzgoji gostinskega kadra. Poudaril ■Je, da bo potrebno poskrbeiti 'za strokovno kvalificirane moči v gostinstvu in ustvariti med gosti večje spoštovanje do gos briških delavcev, Omenil je, da v prihodnje ne smemo napak, ki jih delajo posamezniki, posploševati tako, kot se je to dogodilo letos v tisku. Zaradi maloštevilnih primerov, da natakarji svoje službe ne opravljajo po principih odnosov socialistične gostinske morale, je prišlo marsikdaj do krivične obdolžitve, da gostinska stroka ne izvršuje nalog, ki jih ■ima do družbe.
V obširni razpravi so diskutanti poudarili zahtevo po izboljšanju strokovne usposobljenosti gostincev: Domačini so postavili zahtevo, naj bi v Portorožu osnovali šolo za gostinske kadre, kar pa je neizvedljivo. Taka in zelo kvalitetna šola jc v Ljubljani, vendar se s tega področja šola v njej minimalno število gojencev.
Zbora so se udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, tako predsednik SZDL in sekretar OK ZKS za koprski okraj Albert Jakopič - Kajtimir, republiški poslanec Julij Bcltram -Janko, tajnik OO SZDL Koper Martin Greif - lludi, predsednik zveze

'Ol
IMPORT - EXPORT
KOPER
VAM NUDI SVOJO: USLUGE SOLIDNO POSLOVANJE — NIZKE CENE!

gostinskjih Tjbornic Jugoslavije Krsto Filipovič, predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Jože Jurač in drugi.
Sklepi tega zborovanja bodo pomemben doprinos poslovanja gostinskih delavcev in tudi doprinos našemu celotnemu turističnemu razvoju.	V.
V SEŽANI so v okviru Društva prijateljev mladine ustanovili delovni odbor z nalogo, da organizira Teden otroka. Člani odbora so se zelo zavzeli za dobro izvedibo programa in sklenili, da bo ves teden posvečen vzgoji in pomoči našemu otroku. Mladina brezplačno gleda primerne filmske in lutkovne predstave. Za starše otrok so tri predavanja in sicer o zdravstvu, o pravilni prehrani otroka in o vzgoji otrok. Zdravnik dr. Cergolj zo vso šolsko mladino rentgensko pregledal. Za učence, ki se vozijo v šolo. je odbor pripravil mlečno kuhinjo. Ob zaključku tedna bo v ki-nodvorani akademija s primernim sporedom. Odbor je posebni skrb posvetil vajenski mladini in se je zavzel za to, da poskrbi za prime-
V nedeljo s'o se prebivalci Slovenske Istre spominjali 12-letnice velike nacifašistične ofenzive. V prvih dneh oktobra 1043 je prebivalstvo Sloveriske in Hrvatske Istre preživelo eno največjih nacifašističnih ofenziv, ki so imele namen dokon- -čno uničiti osvobodilno gibanje na tem področju. S požiganjem vasi, streljanjem talcev in drugimi grozodejstvi je okupator tedaj opusto-šil istrski vasi .in naselja.
Odslej praznujejo prebivalci istrskih vasi 2. ok'ober kot praznik. Takratnim žrtvam so na krajih u-strelitve postavili spomenike in spominske plošče. Letošnje proslave so imele še poseben poudarek, ker s'o ti kraji dokončno pripadli matični domovini, obenem pa je to deveta obletnica njene osvoboditve. Posebno lepo proslavo so organizirali v Pobcgih-Cežarjih pri spomeniku padlih borcev, kjer se proslave udeležilo več s'o ljudi. V Kubedu so imeli proslavo pred spomenikom padlih borcev, kamor so položili več vencev. Govoril je član vaškega odbora Zveze borcev. Na kraju Varda nad Kubedom pa so po proslavi v vasi odkrili majhen kameni!. spomenik petim neznanim boi--cem, ki so jih Nemci pos'relili 2ia tem kraju. Tu je imel spominski govor tovariš Ja-komin. V Šmarjah je vaški odbor Zveze borcev organiziral komemoracijo s sprevodom na grobove žrtev. Borci so na grob položili lep vence, predsednik Zveze borcev Stanko Ulčnik pa ie imel kratek spominski govor. Podobne proslave so bile tudi po drugih vaseh.
POJASNILO ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE r, z. z n. j. v KOPRU
Zadružni organizaciji, ki se je dne 30. pr. m. oglasila pod rubriko »Pis-sma uredništvu«, dajemo popolnoma prav. Smatramo pa za potrebno dati. v javnost naslednje obvestilo, ki naj demontira govorice o težkem stanju našega plačilnega prometa.
V' prvi vrsti želimo povedati, da se je izvršil prenos računov zadrug bivšega okraja Sežana dne 17. 9. 1955 ter da so bili prvi prenosni nalogi komitentov izvršeni pri Hranilnici torek dne 20. 9. 1955.
Poprej namreč to ni. bilo mogoče, ker terja vsak lak prenos določen tehnični postopek. Zal pa moramo pri tem priznati, da so naši. izvršeni nalogi zaostali, v Kopru, ker niso bili do kraja 'razčiščeni, odnosi z Narodno banko FLRJ. Zalo verjamemo, da je prišlo do zastoja, ki. ~ga navaja, člankar v svojem dopisu in prosimo zadružne organizacije, ki so bile pri tem prizadele, da nam to oprostijo. Kajti, kot- rečeno, ni šlo za namerno »neekspeditivnost«, pač pa je bila to posledica tehničnih težav.
V zvezi z gornjim želimo pojasniti še sledeče:
Zadružna hranilnica in posojilnica v Kopru se zaveda, da je sedanji sistem plačilnega prometa za njene komitente precej neugoden zato, ker mora. vsak nalog iti. v predhodno izvršitev dveh sedežev Narodne banko. Zato pa je v teku priprava za knjigovodsko osamosvojitev podružnic v Postojni in Sežani, razen tega pa za vključitev Hranilnice v direktni plačilni promet z ostalimi kreditnimi podjetji. Z naše strani je bilo ukre-njeno vse potrebno in upamo, da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času.
ren prostor, kjer naj bi se ta mladina izživljala zahtevam današnjega časa primerno.
V	POSTOJNI. Na otroškem igrišču je bila v ponedeljek slovesna otvoritev Tedna otroka, ki se jo je udeležilo okrog tis'oc otrok. Po govoru tovarišice Sotlarjeve je nastopil mladinski pevski zbor. Na igrišču je telefonska sekcija montirala nekaj telefonskih apara'ov in razgovori so bili otrokom v velikansko veselje. Trgovine so svoje izložbe okrasile s knligami za mladino, slikanicami, slikami o delovanju počitniške zveze in igračami.
V	PIRANU. V okviru Tedna ntre-Ika s'o v Piranu Ustanovili Društvo prija'eljev mladine. Med tednom so bila razna predavanja o negi otrok in predstave luktkovnsga gledališča. Občinski Svet za socialno skrbstvo je prispeval 35.000 din za nabavo zvezkov za šolsko mladino.
V	TOLMINU. Na vse-m področju bivšega tolminskega okraja poteka Teden otroka zelo živahno. V Tolminu ie vsp živo na otroškem sei-rau.' V Cerknem bo tak sejem ob zaključku tedna, vsak dan pa je za otroke kje kaj novega. Skoro vsa podjetja s'o razumela pomen Tedna in ga po možnostih podprla. Po vaseh pa so se izkazale s prispevki kmetijske zadruge in tudi privatniki.
Sodno kronika
Pred okrajnim sodiščem v Kopru sta se pred kratkim zagovarjala mehanika Ljubo Miklavčič in N.ikola Ristiič, ker sta prodala dvokolo, ki ga jima je nekdo dal v popravilo, Miklavčič je dobil 4 mesece zapora in 1000 din globe, Ristič pa dva meseca zapora in 400 din globe.
Zalo prosimo vse komitente in posebno one iz bivših okrajev Postojna in Sežana, da to razumejo in da smatrajo sedanje stanje le kot začasno, ker bo vse to urejeno v najkrajšem času.
Zadružna hranilnica in posojilnica — Koper
Novo Slsalsl-so psdjetj© ¥ Eenožečah
V	nedeljo 25. septembra popoldne smo doživeli Senožečam važen dogodek. V novem mehanilčno-tkalskem podjetju »Metka« je začelo poskusno obratovati prvih pet tkalskih strojev.
To je zametek večjega tkalskega podjetja, ki ga bodo postopoma razširili, Iz drugih tekstilnih tovarn v Sloveniji bodo, vsaj tako upajo, dobili še nekaj tkalskih strojev. Takrat bo podjetje lahko zaposlilo do 40 delavcev, večinoma žensk. Za Senožeče, ki so v pasivnem kraškem predelu je to velika gospodarska pridobitev.
Nesreča na delu pri Pivki
Minuli teden (2S. IX. 1955) sc je spet pripetila nesreča. Vaška luža je pogoltnila 4S let starega očeta osmih otrok, tovariša Uubančiča Jakoba. To se je zgodilo tedaj, ko je šel po vodo za napajanje živine. Na strmih in nerodnih stopnicah je spodrsnil in padel v umazano lužo, kjer je končal svoje življenje.
V	te,j luži je izgubilo v zadnjih dveh letih življenje že 5 ljudi. Vsako leto pogoltne kakega človeka in so ljudje vedno v nevarnosti.
Pred nekaj leti so napravili črpalko, ki je vodo črpala v korito, da so vaščani laže napajali živino. Kmalu se je črpalka pokvarila. Ljudje morajo vodo zopet zajemati iz globine jame, ker druge vode nimajo.
Prebivalci vasi Kal težko in nestrpno čakamo, da nam bodo pristojni organi pomagali preskrbeti dobro vodo, da ne bo treba uporabljat: nezdrave in smrdljive vode iz te nevarne vaške luže. To je zelo pereč in nujen problem, 'ki ga je treba rešili. Tako bomo tudi obvarovali dragocena življenja našiih ljudi, ki so sicer stalno ogrožena.
Pokojni tovariš Urbančič je oče številne družine .in borec NOV ter zaveden član naše družbe. S preostalimi sočustvuje vsa okolica.
Nesrečen Konec „črne vožnje"
S službenim avtomobilom, ki ga je vozil Karel Hrvatin iz Kopra, se je vesela družba odpeljala na »lumpanje« v Portorož, Nazaj grede je bil tudi sam Hrvatin močno »pod gas'om« in se je zaradi hitre dn neprevidne vožnje zakotalil 8 metrov globoko izpod ceste na o-vinku iznad Strunjana. K sreči »potniki« niso bili težje poškodovani. Skoda na avtomobilu, ki je družbena last, znaša nad pol milijona dinarjev.
Nesreča z motornim kolesom
V	torek zvečer okrog 11. ure sta se prevrnila z motornim kolesom na cesti od avtopodjetja »Slavnik« do Kopra natakar Josip Bogdan in njegova kolegica Zorica Doriš. Pri padcu sta oba zadobila težke telesne poškodbe. Prepeljali so ju v izolsko bolnico. Njuno stanje je zelo resno, ker imata oba tudi zelo močan pretres možganov.
ZA IZPOSOJEVANJE FILMOV
ss 55 ¡3 LJUBLJANA, ZRINSKEGA 9 JOOt
telefon 32-270, tek. račun pri KB v Ljubljani 60-KB l-Z-74,
Vam pripravlja za novo sezono celo vrsto najkvalitetnejših filmov svetovne proizvodnje
Pred okrajno konferenco ljudsko-prosvetnih delavcev v
V a
'Slovenska prosvetna ■A.-uihtva, ki so delovala v okoliških vaseli, so že pred prvo svetovno vojno organizirala ljudske knjižnice. V Plavjah, Dekanih, Škofijah in nekaterih drugih vaseh so dosegle te knjižnice znaten razvoj, ki je bil prekinjen po koncu prve svetovne vojne, Društva so bila razpuščena, njihova javna dejavnost zatrta, knjige pa uničene. Delo se je odslej razvijalo ilegalno. Knjige, ki so krožile, so bile v pretežni večini privatna last, vendar se je tradicija vzdrževala in živela do osvoboditve. V krajih s tradicijo so novoustanovljene ljudske knjižnice našle ugodna lla za svojo rast, težje pa so se uveljavljale lam, kjer tradicije ni bilo. Dekani, Plavje, Škofije, Marezige imajo svoje knjižnice, lei uspešno delujejo, v nekaterih drugih vaseh pa knjižnice niso urejene, ker manjka za to delo usposobljenega kadra.
Mestna knjižnica t; Kopru je bila v minulosti povezana z ozkimi interesi mesta samega. Imela je znanstven značaj, posle izposojanja širšim slojem je opravljala le slučajno. Zaloga knjig, ki jo je nudilo či-talcem, je bila pičla, nabavljala pa je predvsem dela znanstvenega značaja. Šele po osvoboditvi se je njena dejavnost razširila, lucli na področje ljudskega knjižničarstva. Zbirke so razmeroma naglo rasle, hitreje od zbirk in finančnih možnosti pa povpraševanje bralcev. Mestna knjižnica se je začela razvijati enostransko na škodo študijske knjižnice. Ločitev obeh knjižnic je postala nujnost. Ločevanje je zahtevalo še nekaj mesecev dela in je bilo končano koncem poletja. Dne 12. septembra je začela poslovati Ljudska knjižnica kot samostojna ustanova.
Knjižnica je urejena po sodobnih
ima abecedni avtorski in iiuslovni katalog, ki je urejen po jc-
Studijska knjižnica stiskala v skupnem prostoru, ki obsega 5 sob. V teh sobah je razen upravnih prostorov in čitalnice, vskladiščenih približno 45.000 knjig, vse časopisje, kar ga imamo, vse revije itd. Položaj jc postal neznosen. Prošnje in posredovanja ¡so ostala do danes brez uspeha. To vprašanje pa je treba rešili čimprej, ker bo sicer nastal v delu popoten zastoj.	V. M.
Pred otvoritvijo
Družino naših ljudi, ki živi iin izgoreva za svoj edinslveno lepi in hkrati težki poklic: širiti gledališko umetnost po vsej Primorski — preveva zadnje čase vse večji ¡in večji nemir. Kakor ni ravnodušna do že opravljenega dela, prav tako in še bolj jo vznemirja misel pred otvoritvijo nove sezone: ali bo, kako bo izpolnila letošnje naloge. 'Prvo leto, reldi ¡bi: leto prve, zu-
....... „„„„.,„ ____________ ______.llanie afirmacije lin prvega notra-
pa so obljubili, da bodo knjige, ki n,e.sa zlit>a nas ie obogatilo s pr-
načelih,
tSu. U.
zikih. Fond ■ima 2S00 del v nekaj več kot 3000 zvezkih. Dela v slovenščini in italijanščini so zastopana v približno enakem številu, manj pa jc knjig v srbohrvaščini, nemščini. in francoščini. Angleških del za enkrat še ni.
Ker jc zbirka nova, ima seveda tudi pomanjkljivosti, ki jih bo skušala knjižnica odpraviti. Pri ločevanju smo morali upoštevani interese Studijske knjižnice, zalo so v zbirkah 'Ljudske knjižnice nastale nekatere vrzeli. Manjkajo dela slovenskih pisateljev iz dobe med dvema vojnama in iz dobe pred prvo svetovno vojno. Zbirka knjig iz časa po osvoboditvi je popolnejša, le število izvodov je nezadostno. Kupovali so namreč le dva izvoda vsake knjige in še to le v zadnjem č/isu. Upamo. da bo to stanje kmalu izboljšano, saj imajo nekatere organizacije v Kopru knjižnice, ki niso urejene in ne služijo svojemu namenu,
presegajo okvir njihovih knjižnic, podarili. Ljudski, knjižnici. Za tpo-moč se bomo obrnili tudi na industrijo, ki. bo, tako vsaj upamo, pokazala prav toliko razumevanja za naše potrebe, kot ga uživajo ostale knjižnice v industrijskih krajih.
Bodoče naloge Ljudske knjižnice v Kopru so zelo obsežne. Zaradi svojega osrednjega položaja bo prej ali slej prisiljena prevzeti vlogo okrajne ljudske knjižnice. S tem bi prišel v njen delokrog obsežen teritorij, ki mu bo morala pomagati z nasveti, z izposojevanjem knjig, ki jih vaške knjižnice ne bi imele, s šolanjem knjižničarjev itd.
■Vse le naloge bo lahko opravljala le, če bo imela na razpolago primeren prostor. Danes se Ljudska in
Vsak pevski zbor ima svoje značilnosti, porojene v pestrosti zbo-rovega sestava, v njegovi inteligenčni strukturi ter v dirigentu in njegovi sugestivni sili. Koncert, ki na je priredil MOŠKI ZBOR »DUŠAN JEREB« IZ NOVEGA MESTA, je bil v nekem smislu sila zanimiv. Tridelni spored slovenskih narodnih, umetnih in borbenih pesmi "e bil tolikanj nenavaden izbor slovenske zborovske kulture, da bi bil vsak povprečen glasbenik nad njim po pravici začuden. Čudno neurejena zbirka različnih pesmi z različnim značajem in pomenom ie bila vendarle izvedena v takšni obliki in s takšno pevsko kulturo, da zasluži vse priznanje in spoštovanje.
Običajno osnovo vsakega zborovskega sporeda tvori smotrna porazdelitev lažjih in težjih pesmi, dalje slogovno in vsebinsko sorodnih stvaritev, upoštevajoč seveda njihovo zunanjo učinkovitost. Prav zaradi tega je bilo izvajanje moškega zbora KUD »Dušan Jereb« presenetljivo. kajti njegov spored ni tvoril neprenehne poti od la/ieca k težjemu, niti od nezanimivega K zanimivemu, temveč je bil v svoji sestavi dokaj pisan, kljub temu pa zadovoljiv in zanimiv v lzvectDi. Čudilo me je predvsem to, da .ie novomeški zbor izvajal lažje skladbe šibkeje od težjih, med katerimi so bili tudi taki zbori, ki povzročajo preglavice celo poklicnim skupinam, Med lažjimi skladbami so pa bile pesmi, ki jih pojo v vsaki vasi, čeprav morda v drugačnem vzdušju in z drugo interpretacijo. Vendar -e treba priznati tako zboru, kakor tudi dirigentu tov. Mark-Iju, da sta bili zvočnost zbor? ier interpretacija polni, doživeti in prepričljivi.
Drupa stvar, ki jo moramo šteti v prid ?boru in dirigentu, je popolna artikuiacija, čista izgovorjava književne in narečne slovenščine. tviatokaieri poslušalec ve. da pomeni prav izgovorjava v pevskem zboru dokaj važen činitelj, od katerega zavisi polovica pevskega u-speha.
Neka | pa je treba kljub vsemu nekoliko bolj kritično presojati, To je dinamični razpon, ki ga je pokazal zbor ob svojem nastopu. Občutno je bilo pomanjkanje pravega pia-»issima, kakor tudi fortissima; prav zaradi tega so zbledeli nekateri dinamični vzponi, ki bi sicer doseali precej večji učinek. Pohvaliti pa
je treba drobno, notranjo dinamiko in agogiko nekaterih pesmi, ki so vsled tega našle v zborov! interpretaciji pravi izraz.
Ne bi hotel v podrobnosti naštevati vrste pesmi, ki jih je zapel zbor na svojem koncertu v Kopru, rad bi pa navedel to, kar se mi zdi najvrednejše in za novomeški zbor najznačilnejše.
Kakor ni prvi del sporeda prinesel nič posebnega in značilnega, tako je drugi del presenetil z Bučarjevo »Tam, k er pisana so poljan in Foersterjevo »Razbilo čašo«. Pri Jerebovi »O kresu« pa je bil tempo drugega dela nekoliko prepočasen in zadržan, v dinamiki pa preveč enoličen. Tretji del sporeda je pravzaprav predstavil zbor v pravilni luči, ker je ustvaril lepši vtis celote in enoviiosti, v zvočnosti ter interpretaciji pa glasbeno doživetje, ki ga je težko pozabiti.
V splošnem je moški zbor KUD »Dušan Jereb« lepo uglašeno in glasovno izenačeno glasbeno telo; pri solistih bi bilo seveda potrebno odpraviti pretirani portamento, ker nekoliko moti. Vendar pa mislim, da je v Sloveniji malo tako visoko kvalitetnih amaterskih zborov.	Vladimir Lovec
vimi, poglavitnimi izkušnjami: Koper in matični teren sta nas priznala, dotok občinstva se je vidno povečal. Vedno pogostejši in trdnejši stiki z njim nam narekujejo zdravo, plodno rast.
Repertoar, ki si je lani še iskal smeri, bo letos mnogo jasnejši in trdnejši: pester, naprednomiseln, mnogoobrazen, dostopen brez cenenosti. In — kar je poglavitno: zagotovljeni so nam sodelavci, ki bodo pripomogli do njegove dosledne realizacije.
Kvaliteta, ki jo naše občinstvo upravičeno iterja od nas, se bo v danih pogojih lahko vidno dvignila. Ansambel, izmenjan s tremi novimi člani — med njimi dva absolventa AIU — je po lastni fu-ziji in skupnem deu toliko trden in z i: t, da ga lahko pričnemo enotno usmerjati z dopolnilnim študijem. Pivi je na vrsti tečaj govorne 'tehnike in umetniške besede — saj je prav lepota našega jezika prvenstveno razodetje, ki smo ga dolžni nuditi z desk primorskemu človeku. Temeljiti študij te vrste že poteka s pripravo prvih premier pod stro-
Po vsej Sloveniji se živahno pripravljajo na okrajne konference ljudsko-prosvetnih društev in Svobod. V Kopru bo taka konferenca jutri, S. t. m, ob 10, uri, Vsako prosvetno društvo ali Svoboda mora poslati na konferenco vsaj enega delegata, če pa 'ima nad 100 članov, tudi dva. Na konferenci bomo slišali referat
kovnim vodstvom prvakinje ljubljanske Drame Mihaele Šaričeve. O tem posebnem, težaškem in svojevrstnem delu bomo spregovorili obširneje še pred večerom umetniške besede, ki bo predvidoma že v oktobru.
Prav ¡tako smo uvrstili v okvir posebnega študija tudi maskerski tečaj pod vodstvom strokovnjaka, člana ljubljanske Drame Maksa Fur-jana, ter večje število predavanj o raznih vejah gledališke umetnosti v minulosti in sedanjosti, doma in po svetu. Predavanja širšega interesa bomo morda vključili v okvir Ljudske univerze. Vsekakor bomo povabili k njim predvsem naše abónente ali vsaj dijaško občinstvo, ki je pokazalo ob prvem »Razgovoru z gledališčem« — (tudi novost letošnje sezone) — veliko zanimanje za naše življenje in delo.
V tem vzdušju, vzdušju večliirne-ga študija in načrtov, se bližamo otvoritvi sezone. (Čeprav smo jo na terenu, neoficielno že odprli z raznimi gostovanji in daljšo turnejo po obeh okrajih — s ponovitvijo Gol-don.ijevega »Lažnika«.)
Ze zgoraj smo omenili, da smo se za letošnjo otvoritev lotili študija več premier hkrati, konkretno: Vil-liar: »Večer v čitalnici«; Zola: »Thérèse Raquin«; D.ržič-Fotez: »Botei Andraž«, V oktobru se bomo predstavili z Zolajem in Držičem. (Vil-harja, ki je bil sprva namenjen za otvoritev, smo morali zaradi itehnič-nih težav preložiti na poznejši rok.) Z Zolajem v prvi, z Držičem v dru-
gi polovici
meseca,
Djurdjica Flerè.
Razstava impresionista atije
Te dni je v Kopru razstava našega impresionista Matije, Jame, e-nega iz vodilne trojice slovenskega slikarstva na začetku našega stoletja (Grohar-Jakopič-Jama).
Matija Jama se je rodil 4, januarja 1872 v Ljubljani. Solo je obiskoval v Ljubljani in v Zagrebu, 'ko pa je bil polnoleten, se je odločil za umetniški poklic. Odšel je v Monakovo. kjer je obiskoval slikarsko šolo Simona Hollosyja, pozneje .pa tudi Ažbetovo šolo, kamor ga je vpeljal Jakopič. V teh letih je bil Jama večkrat v Ljubljani, kjer je imel svoj atelje in je nekaj časa slikal tudi skupaj z Jakopičem, O-ženil -se je Jama s holandsko sli-■karico in znanko iz Ažbetovs šole Lujizo van Rade rs in živel v Ljubljani, v Hrvateki in Avstriji, na Iiolandskem, nato zopet v Ljublja-
M a ti j a Jama: Mati in data
ru
ni in v Avstriji, dokler se ni stalno naselil v Ljubljani, kjer je 4. aprila 1947 tudi umrl.
Jama se je posvetil slikarstvu iz Svojega notranjega nagiba, kar je bil tudi vzrok, da se je odrekel mogo udobnejšemu in tedaj tudi u-glednejšemu poklicu pravnika. Bil pa je človek, ki je sam sebe kot umetnika našel šele, ko je v sebi razumsko spoznal in izgradil smisel slikarstva. Potem pa je ostal vse do svoje smrti z neverjetno doslednostjo zvest svojemu odkritemu idealu.
V risanju in v slikanju se je poskušal že kot otrok, Toda ne v šoli in ne kdaj pozneje ni mogel Jame noben izmed učiteljev toliko o-greti, da bi mogli govoriti o njegovem vplivu. In čeprav s'e Jama tudi Ažbetu kot učitelju nI podal, je vplivala nanj družba, s katero se je sreeaval v njegovi delavnici in francoski impresionizem je našel odmev 'udi pri njem. Predvsem je bila za Jamo važna prijateljska zveza, ki jo je za vse življenje sikle-nil z Jakopičem Deloma skupno, deloma vsak zase, sta odtlej študirala naravo z edinim ciljem, da bi postala slikarja svetlobe, kakor se 'je glasilo geslo impresionizma. Jama je bil najprej v pretežni meri risar in akvarelist, pozneje pa je postalo njegovo glavno izrazilo olj. na barva. Kmalu so imenovali Jamo najdognanejšega tehnika slovenskega impresionizma.
Prišli so uspehi doma in v tujini, Jamo pa je želja po spoznanju novih slikarskih izrazov peljala vedno dalje, veliko je ustvarjal in naglo menjaval svoja bivališča. Stari Jama pa je tudi doma doživel čas. ko se je slovensko slikarstvo pod vplivom barvnega realizma vrnilo k večnemu viru slikarske umetnosti: Ik barvnim lepotam opazovanega isveta in njeni vidni barvni upodobitvi.
Se veliko več o Jami kot o sli karju pa nam bodo povedala njegova dela ob obisku razstave.
predsednika okrajnega iniciativnega ocibora LP V.ilharja o nalogah prosvetnih društev in Svobod, na kar bo dis'k" :ja. Glavna naloga delegatov na okrajni konferenci pa bo, da >:z-ncsefo najvažnejše probleme ljudsko prosvetnega dela s svojega območja in da izvolijo delegate za iz-redni kongres vseh ljudsko-prosvetnih društev in Svobod n.i Jesenicah. Za kongres na Jesenicah bomo izvolili za naš okraj 22 delegatov, in sicer: Koper 5, Izola .1, Piran 2, Postojna 5, Ilirska Bistrica 2, Piv-. ka 1, Sežana 4, Divača 1, Hr.pe-lje L
Priprava na okrajno konferenco so bile kratke seje ljudsko-prosvetnih delavcev po občinah. V Kopru je bila pretekli petek. Udeležilo se je je le 5 zastopnikov LP iz območja koprske občine (Dekani, Osp, Tru-' ške, Marezige in Gračišče). Tudi članov •iniciativnega odbora občinske LP ni bilo. Nezainteresiranost članov odbora in ljudsko-prosvetnih delavcev po terenu kaže, da nekaj ni v redu, da potrebuje naše l|itd-sko-prosvetno delo poživitve, najti je treba nove prijeme, spremeniti način dela in odnos do te važne veje našega socialističnega družbenega razvoja. Prav gotovo bo to prinesla okrajna konferenca, še velika bolj pa izredni kongres na Jesemcnh.
Kongres na Jesenicah bo prinesel novega in svežega duha v naše ijud-sko-prosvetno udejstvovanje. Na podlagi vsestranskega in plodnega dela LP so se v zadnjem Sašu pri nas razmahnile Svobode, ki imajo zlasti tradicijo v 'industrijskih središčih naše republike. Svobode so v rokah delovnih ljudi, ki so jih izvolili njihovi delovni tovariš1 in predstavljajo demokratizacijo LP. Naša liud-sko-prosvelna dejavnost se je pač razvijala vzporedno z našo splošno demokratizacijo (družbeno upravljanje, delavski sveti itd.). Mogočen :n odločen korak naprej po tej poti pa bo ljudska prosveta napravila s kongresom na Jesenicah, kjer bo prišlo do združitve vodstev LZ in Svobod, katerih delo naj se razširi na celotno področje ljudsko-prosvetne dejavnosti. Kongres naj tudi reši in opozori široko javnost na kulturno- prosvetna vprašanja, ki so predmet številnih razprav, pa vendar niso še rešena. Delegati na kongresu (okrog 320 iz vseh okrajev Slovenije) naj bodo ljudje, ki dejansko vodijo kulturno politiko na svojem območiu, da so bi ljudje tudi strokovni vodje raznih skupin prosvetnega udejstvo-vanja. Kongres so postavili na Jesenice, v delavski center, ki mu dajejo njegove Svobode kulturno-po-litično obeležjle in kicr se Ij2 že uveljavil vpliv delavskega razreda. To bo obenem združitev vseli naših pozitivnih socialističnih sil industrijskih središč, vasi in mest na kultunio-prosvehiem popiišču. Odslej bo tak kongres vsako leto, in sicer vedno v drugem okrajnem središču. Na kongresu bodo posebne konference o posameznih panogah kulturno-proslvetnega dela', o strokovni poglobitvi in vplivih političnega vodstva. Kongres bo 'tudi sprejel nov statut, ki bo korektura dosedanjega statuta LP 'in Svobod, podelili pa bodo tudi zlata odlikovanja najbolj zaslužnim ljudsko-pro-svetnim delavcem.
Se na kratko nekaj o pripravah na Jesenicah za kongres, ki bo 22. in 23. oktobra. Seveda sc Jeseničani na to veliko! slavnost skrbno pripravljajo. Na Jesenicah, na 'Bledu in v Gozd-Martuljku, kjer bodo delegati prenočevali, bo vrsta prireditev. V mestnem gledališču na Jesenicah bo 21. oktobra zvečer premiera drame »Molčeča usta«, v dvorani delavskega doma pa bo jeseniška družina uprizorila dramo »Lacko in Krefti«. V Gozd-Martuljku bo koncert moškega in mešanega zbora jeseniške Svobode, na Bledu pa koncert pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja. V soboto zvečer bo na Jesenicah koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ¡iz Ljubljane, v Gozd-Martuljku koncert jeseniške godbe na pihala 'in na Bledu revija vseh odsekov jeseniške Svobode, V nedeljo po kongresu bodo na Jesenicah promenadni koncerti godb na pihala jeseniške, javor-niške in drugih Svobod. Z. L,
mm
Se sekundo in , . . »Start!«
Sodnik je zamahnil z rdečo zastavico in kolesarji so se pognali v veliko tekmo.
»Srečno! In pozdravite naše morje«! vzkliknil možakar.
Gledal je za nami. dokler nismo izginili za ovinkom. Tako smo se poslovili od množice prijaznih Bovčanov.
Pred nami se vije asfaltirana cesta. Dolga bo do Postojne in naporna. Pelje nas po dolini Soče, mimo prelepega slapa Boke. ob vnož-ju Rombona, Huma in Vršnje glave. Za nami ostajajo vasi in na:e-
tf, i 't : " * ,^'-«s m > ■'■SSO * -à®

Po Brkinih

Ija. 2e smo mimo Zage, Srpenice in Trnova. Dan je lep. sončen in miren, brez najrahlejšega vetriča. Takega skorajda nismo pričakovali, (kajti v Istri in na Krasu je te dni pihala burja.
Na naši levi. onstran skakljajoče Soče, ki se tu tesno prebija in šum-lja, s'e nam zoperstavlja mogočni Krn. Nekaj kilometrov pred nami Ježi Kobarid. Ces'.a do tja je bela in prašna. Merilec hitrosti vožnje v avtomobilu kaže zdaj 00. zdaj 70 kilometrov na uro. Gre kot po olju in brez defekta. Toda nenadoma padec — številka 33 je. Nič hudega. Stupar ljubljanskega »Rosa« se hitro pobere in pred Kobaridom že dohiti skupino. Kolesarji so še vedno strnjeni. Poskus nekaterih, da bi pobegnili, ni uspel. Kobarid nas' je prav lepo sprejel. Na trgu in ob siraneh ceste so pozdravljali vozače stari in mladi.
Računali smo, da bo do Tolmina kakšna sprememba, da se bo skupina razbila. Toda to se ni zgodilo, kajti »asi« so vodili dirko, bilo pa je še prezgodaj, da bi začeli »šprin-tati«. Na mostu pri Volcah je spet nekdo padel. Nesrečna številka 13 je bila — Novogoričan Kodelja, ki pa se je takoj pobral in z manjšo brazgotino nadaljeval z vožnjo.
Cesta skozi Tolmin in Most na Soči do križišča pri Ciginju ni nič kaj prida. Dinamovec Galvani iz Zagreba se jo je izognil. Verjetno je mislil, da ga nihče ne bo videl.
IÏ-A t	AT?
MW	J&Hx ■
Ihm
mm
îi'iÂSîlif

Slf!
ÉyÉ
Strnjena grupa po Vipavski dolini
3
Udaril jc naravnost po asfaltu in obšel Tolmin. S tem je pridobil dobrih 15 minut, ki jih je baje izkoristil v senci. Naj bo kakor koli že, sodniki so ga videli in ga diskvalificirali. Tako in tako pa bi nič dosegel, saj je privozil na cilj prve etape v Postojno šele dve uri za zmagovalcem Petrovičem, čeprav je imel tiste četrt ure prednosti.
V Tolminu, Mos'!u na Soči, v Doblarju. Kanalu. Anhovem in v Plavali, — povsod so z veliko nestrpnostjo pričakovali kolesarje in jiv navdušeno pozdravljali. Dalje je vodila pot skozi Solkan in Novo Gorico čez Pristavo v Rožno dolino, od tam pa v Ajdovščino. Vipavo in Podnanos. Tu čaka trd oreh — devet kilometrov dolg vzpon po pobočju Nanosa do Razdrtega. Kdo mu bo kos? Ali bosta Ljubljančan Za-noškar in Rečan Smerčan vzdržala? Pobegnila sta že v Anhovem. Skozi Pristavo nad Rožno dolino sta še smuknila brez defekta, »Oh, če bi 1eh ne bilo«, so pozneje tarnali dirkači. Morda so mislili, da bi Petrovič ne bil v tem primeru zmagovalec. Toda nezgoda številka 2, kakor pravijo gumi-defektu, ne počiva. Kogar ta zadene, naj se brez obotavljanja pripravi na najmanj 20 kilometrov vožnje z največjo možno hitrostjo. Mar ni v tem vpra-šrnjc moči in vzdržljivosti? In poleg drugih je prav na Pristavi v neposredni bližini asfaltirane ceste imel to smolo tudi Koprčan Della-santa. Tri minute zaostanka, in bilo je dovolj, da se jc po vsej Vipavski dolini sam boril proti burji, ki ga je včasih tako zanašala in mu jemala sapo, da je privozil v Podnanos ves izmučen. Dohitol je sicer skupino, toda bilo je že prepozno. Kot nezgoda številka 2, tako ne počiva niti kriza. Lezel je proti Razdrtemu med srednjimi. Petrovič je tedai imel proste roke. Z močnim sprintom se je pognal v reber, da je bilo kar neverjetno. S tem je pridobil zmago. Sledila sta mu Smerčan in Ljubljančan Bergant. toda brez uspeha. Petrovič je imel štiri minute prednosti, ona dva pa sta na cilju v Postojni zasedla drugo in tretje mesto, medtem ko je Zanoškar. ki je vodil s Smerča-nom skoraj do Ajdovščine, omagal.
Omeniti je treba, da j'? sreča pri defektih številka 2 v kolesarstvu odločilnega pomena. Kolesar mora v takem primeru imeti vedno dovolj rezervnih moči. kot ima rezervnih »tabularjev«. Sicer pa je Petrovič v Postojni zasluženo zmagal. Ko to trdim, mislim predvsem na moč in vzdržljivost, ki ju kaže. Pridobil s'i je zaslužen sloves in priznanje, kot dober kolesar pa ima še velike možnosti razvoja. Tako pravi tudi naš Dellasanta.
Ugibanje po prvi etapi v Postojni. kdo bo zmagovalec te kolesarske prireditve, ki je hkrati veljala za končno oceno v državnem cestnem prvenstvu za letošnje leto, so potrdila, da Petroviču ne bo mogel nihče odvzeti prvega mesta. Samo nesreča številka dve lahko še temu pripomore.

Prijeten počitek in dobra hrana v hotelu »Javornik« po dolgi vožnji iz Bovca — pa So si čez noč kolesarji nebrali nadaljnih moči za borbo v drugi etapi Postojna — Koper, ICoTM-rki »Proleterci« so obljubili, da bodo v Kopru odnesli prvo mesto. čeprav se je 200 metrov pred ciljem v Postojni ponesrečil njihov sovožač Bonin, zaradi česar je moral odstopiti. Zelja po zmagi na domačih tleh je močno bodrila člane koprskega »Proleterja«. Zato so tudi takoj po prihodu v Postojno legli k počitku. Dellasanta s je po zgledu Mendes-Francea napi! tečnega mleka. Obilna večerja je vsem teknila, nato pa je v riadkem snu minevala u'.rujenosit, Piciga je bil ves čas miren in jc sam zase nekaj premišljal. Tudi Brajnik ni bil zadovoljen samo s petim mestom v Postojni. On zmore več. Toda težka dela. ki jih opravlja na polju, so ga zliv.ti zadnje čase močno izčrpala. Treningov je imel le malo, skratka, bil je v slabi formi. Toda ■kljub vsem težavam so koprski »Proleterci« v drugi etapi »vžgali«. Vsako popuščanje utegne biti odločilno za ekipo! Ta misel jih je vo-
» ß
i-e.....
t
i® ¡p « il , ✓
Član koprskega »Proleterja« Bralnik
dila vseskozi, zato pa so tudi dosegli tak uspeh.
Postojna in Sežana sta že bili za nami, ko je bila skupina kolesarjev še strnjena. Toda nadaljna pot proti proti Divači, Vrcmskemu Britofu in Ribnici je bila preozka, da bi to trajalo do konca. Prvi je pri Merčah izostal Bergant zaradi nesrečnega gumi-defekta. V prvi e-tapi je dosegej tretje mesto, zato je bil dobro pripravljen, da v tej etapi to še nadoknadi. Kot na najboljšega med ljubljanskimi »Odre-dovci« je nanj precej računal njegov vodja ekipe. Ves čas ga je med potjo bodril, tako da je že pri Ribnici nadoknadil tri izgubljene minuto. Petroviču seveda ni šlo to v račun, toda 50 metrov pred asfaltirano cesto v Ribnici je imel tudi sam okvaro. Toda v hipu jo je popravil, s'e pognal na kolo in glej čudo: še pred Ilirsko Bistrico je bil že v grupi. Tedaj je Bergant. omagal, saj je ves čas dohitevanja iz Merč do Ribnice pomagal še drugim. ki so prav tako imeli defekte. Smerčan, ki je bil drugi v Postoini, si je izbral drugega sovozača. Slaba koordinacija med »Odredovci« jn privedla celo do tega, da je Ze-bovec zapustil sam skupino ža v Ribnici, namesto da bi priskočil v pomoč Bergantu. ki je imel tik pred Ilirsko Bistrico okvaro tudi na zavorah. In 2ebovec je kar sam vozil. Pridobil je štiri minute do Podgrada, toda še preden je prišel
na Kozino, je omagal. Udarna skupina s Petrovičem, Dellasanto, Bralnikom, Picigo in petimi drugimi dirkači. kot tudi z »Odredovcem« Dušanom Flajsom. ga je pustila za seboj. Ta »napad« je bil začetek že na zelo slabi cesti med Ilirsko Bistrico in Podgradom. na Kozini pa je v celoti uspel. Pri tem velja, da je sodelovanje in tovarištvo tudi v kolesarstvu pogoj za uspeh. Zlasti
»Na Notranjskem smo! Tam. kjer Javornik zapira izhod, tam se proti severu rasprostira zelenorjavo gričevje, po katerem so bili še pred	lenje vasi pri Cerknici. Na najnižji prvo svetovno vojno speljani viju-	terasi Slivnice, na »Gradišču«, pa gasti kanali in kraške steze, Po teh	so odkrili prazgodovinsko taborišče, poteh sem hodil v otroških letih in	Rimljani so imeli mimo Cerknice sem ob njih srečava! bela znamenja	speljano svojo znamenito cesto, ki ■in pobarvane križe med brinovimi	je vezala Trst z Ljubljano (takrat gnm. Ob studenih potokih so šume-	Emono). Pomembnejši pečat pa je li stoletni mlini in stare žage so re-	temu kraju vtisnil srednji vek. Te-zale les. Okoli na obzorju po gorah	daj so Cerknici vladah oglejski pa-in hribih so čepele cerkve in razva-	trijarhi, ki so večkrat v tem kraju line srednjeveških gradov...« Ta	luck bivali. To nam pričajo pisma kratek, a prelep in poetičen opis No-	oglejskih patrijarhov že iz 13. sto-tranjske sem izmaknil iz predala no-	]etja. Pozneje je Cerknica pripadla tranjskega rojaka, .slikarja Maksima	goriški nadškofiji. Cerkev, zidana v Gasparija. Upam. da vrlemu možu	poznogotskem stilu, je ena najstarej-
Motiv s Cerkniškega jezera
je to nujno med člani iste ekipe. Seveda je pri tem vedno odločilna moč in trdna vztrajnost, zlasti pa taktika v izbiri pravega trenirka za »napad«. Na ta način je lahko Dellasanta privozil prvi na cilj v Koper, tretji je bil Piciga in deveti Brajnik. vsi z istim časom. To je dvojni uspeh: ekipe in posameznikov.
Na cilju v Kopru se je torej četrta kolesarska dirka »Od Triglava do Jadrana« končala — z velikim uspehom kot še doslej vsako leto. Na tisoče ljudi širom Primorske je občudovalo spretnost in moč kole-
95'
Bilo je v nedeljo, ko so prebivalci Ravna in Nove vasi imeli pred spomenikom padlih borcev lepo kome-moracijo s polaganjem vencev. Po spominskem govoru je stopil pred spomenik domačin in recitiral Kaju-liovo »Materi padlega partizana«. Ljudje so okoli spomenika sklenili živ venec. Reei.taitor je stopnjeval poudarjanje besed iz začetnega lahkega pri po vedovan j a: »Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat si v radosti plašno vztrepetala; Samo da mi ne bi, da ne bi umrl!«
Zazrl sem se v spomenik in bral imena petih ustreljenih talcev v oktobrski ofenzivi pred dvanajstimi leti, dve imeni umrlih v internaciji in še dveh padlih v borbi. Devet istrskih mater je na mali ostalo brez
vse tiste pomoči, ki so jo pričakovale na stara leta. od svojih sinov. Re-citator je nadaljeval: »Postal je tak fant, da bi gore
premikal,
nikdar se ni klicu svobode izmikal.«
Začutil sem, da me je neka neznana moč prenesla iz lega kraja v ozko grapo pod Hrepeljce, kjer je bil med borbo bunker komande mesta Koper. Zbledela je slika živega venca ljudi okrog spomenika, na njeno mesto pa je stopila druga:
Stal sem pred razstreljenim bunkerjem. Tam so bili trije izčrpani partizani in na tleli — mrtvi komandant Frenk. Naoifaš is lični okupator je miniral pečino nad bunkerjem, da bi tako uničil štiri partizane, ki so iz otrok zrasli v take fante »da bi gore premikali«. Ti štirje partizani so pomagali uničevati stari svet, da bi dosegli svobodo in na ■ruševinah zgradili pravičenjši i|o-eialni red za delovne ljudi. Sovražniku ni uspelo, da bi jih uničil z miniranjem pečine. Veselil se jc sicer zmage nad štirimi partizani, nji-hova kri pa jc rodila nove junake. Še na poti v Koper je eden od ujetih tvegal svoje življenje in svobodo na begu skozi istrske vinograde. Ušel je iz rok oboroženih okupatorjevih vojakov. Se kot otrok se je tako rad izgubil pod tiste senčnate latnikc. Zdaj mu jc nekdanje skrivanje prav prišlo. Med svoj izčrpani in ranjeni život in sovražne krogle, ki so v rojih slikale in tipale za njim, je pomaknil hribe in vinograde. Svinčenke so žvižgajo paralo grozdne liste in iskale partizana, da l>i mu uničile veliki pogum in mu pretgale nit življenja in željo po svobodi. .. Niso ga našle. Ostal je
sarjev. Kdor ie prvič spremljal tako dirko, je doživljal s vari, ki jih ni moč tako enostavno c;v ali. Zanimiva in obsežna bi bila knjiaa vtisov s take dirke. Mnogo lepih spominov bi bilo zapisano v njej. Bila bi to zgodovina naših mojstrov na kolesih. Prevoziti 283 kilometrov pod takimi pogoji — to je že nekaj več kot običajen šport. Dirka najboljših kolesarjev .Tugoslavij.- po cestah od Triglava do Jadrana nam bo ostala zaradi svoje lepote in viteške borbe v trajnem in najlepšem spominu,	Gildo Baruca
to ne bo pršlo na uho, utegnil bi mi očitati, da sem navadna papiga . . .
Nedaleč od Rakeka, za zmernega pešca eno uro hoda, je v Loški dolini pod divjo Slivnico trg Cerknica. Kraj slovi predvoem zaradi znamenitega Cerkniške ;a jezera. Vendar Pa je rg že po ¿vojem prikupnem okolju sam po sebi zanimiv. Kraj hrani nekaj pomembnih zgodovinskih spominov, ki so ključ do rešitve marsikatere uganke iz preteklosti teh krajev. Številne razvaline gradov in druge zgodovinske posebnosti so privlačile arheološki inštitut. da je te kraje že precej temeljilo raziskal. Raziskovalna dela so obrodila bogate sadove. Danes vemo, da je ta kraj obstojal že v hallštadski dobi, kar pričajo izkopanine grobov iz te dobe blizu Do-
li (5
Spomenik Francetu Planincu-Frenku
šili na Kranjskem. Še sedaj so vidni ostanki močnega obzidja, Id jo je obdajalo za časa turških vpadov. Ravno tako še vedno -stojita dva velika štiri oglata stosipa. Za lo obzidje so tudi spravljali svoje žito in sploh vse pridelke. Loško dolino so Turki obiskovali največ v prvi polovici 16. stol. Plošča z gotskim napisom, vzidana v sunanji steni cerkve, priča, ela so bili Turki prvič v teh krajih leta 1472. Druga plošča, ki je v notranjosti cerkve, pa pove, da so ne-dolgo zatem Turki vdrli v ceike-v in pobili v njej 175 Ceikničanov. Ti leže pokopani v kripti pod cerkvijo. Tudi 'kuga je imela v srednjem veku v Cerknici bogalto žetev, posebno v letih 1476 in 157S. Francozi so bili lopeni v hribih nedaleč od Cerknice. Trg je baje svojčas stal drugje, nosil pa je ime Cerkvica. »V« pa se je zaradi slabe izgovorjave preglasil v »N« in to ime je ostalo do današnjih dni.
.. , Danes je Cerknica precej obljuden trg, ki ima okrog 350 hiš. Vendar pa kraj ne nosi obeležja malega mesta, temveč kvečjemu navadnega, toda za cko zelo prikupnega podeželskega Irga. Kraj se razmeroma počasi razvija. Sedaj ima le še. malo modemih mestnih zgradb. Arhitektonski stil stanovanjskih hiš, ki so neurejeno razmetane po naseljeni površini, je pretežno notranjski, vmes pa so tudi hiše, zidane po pravilih moderne arhitekture: Opazna je tendenca po razširitvi trga in po smotrnejši notranji ureditvi, kar v dobršni meri- kraj še pogreša. Sprehoda po glavni cesti boš kmalu sit. Promet je zelo velik, ceste pa slabe in prašne. Številni avtomobili dvigajo prah visoko v zrak in ga vlečejo tudi do slo mehov za seboj. Na trgu se ureja hotel, namopjen turizmu. Blizu njega zapeljuje v skušnjavo po izpraznitvi denarnice mimoidoči sladoledar Selim s svojo častno gardo Zumerjevim Janezom
živ. Danes se rad spominja listih velikih trenutkov ...
Iz spominov na junaške dni me je prebudil glas reeitatorja: »Tako si mu segla poslednjič v
roko,
in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo!« »Da! Vrnil se bo!« Živi se vsako leto vračajo na ta kraj in se spominjajo tistih, ki jih ni več in jih slišimo samo v besedah pesnika: »Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove.«
Prebivalci tega kraja se radi ustavljajo pred novim kulturnim domom,
na velikem Irgu pred njim. Tam je bila še pred leti velika in umazana vaška mlaka. Tak kulturni dom so zgradili tudi v Ravnu, Krkavcah, Celorah, Loparju; še večje, zadružne domove s kulturnimi dvoranami pa na Škofijah, v Dekanih, pri Antonu. v Bcrtokih, pri Pobegih-Če-žarjih, v Marezigah, v Vanganelu, Šmarjah in Korlah. Nove šole so danes v Bertokili, v Dekanih, v Vanganelu, v Izoli, v Kopru, v Ponija-nu, v Topolovcu, v Sečovljah in še drugod.
To pa še ni vse. Na križišču cest Puče-Koštabona, kjer je bila pred loti pusta gmajna, stoji danes nov mlin in oljarna. Kako veliko olajšanje za vse vasi tega področja, ki so morali nekdaj voziti v oddaljene mline. Onstran Dragonje pa se razvija vzorno posestvo na hribu, kjer je prej raslo grmovje in trnje. Ali ni ¡to zgovoren dokaz, da ljudje — premikajo gore in tako utirajo pot napredku.
in njegovo četo, ki poželjivo pogle-
Ta dan so prišli na obisk gostje	duje v slaščice in cedi sline... Da je
iz Dolenjske, >iz krajev, kjer je bil	lu pomembna tovarna lesne galan-
rojen začetnik slovenske -tiskane	terije, te stalno opominja pritišano
knjige Primož Trubar in še pripo-	bučanje strojev in šum ventilatorja,
vedniki Jurčič, Stritar, Trdina in	Toda tovarna, sladoledar Selim in
drugi. Prinesli so dar celo knfiž-	ceste, to je že poglavje številka
nico slovenskih knjig. Doba fašizma	dve... vedno zatonila, Zato
ije za nas za so domačini še bolj občutili zadnje, močno poudarjene besede reeitatorja:
»Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!«
Ogarev.
Najlepši razgled na cerkniško polje je iz 65 metrov visokega cerkvenega stolpa, kamor to popelje spremljevalec, ki- ve marsikaj zanimivega povedati s področja raziskovanja Cerkniškega jezera 'in tudi iz
褕
Megle se. dvigajo z jezera
zgodovine Cerknice. Ob tej priložnosti ti ne pozabi pokazati sniod-nišnico, vzidano v stolpu še iz časov turških pohodov.
Znamenito cerkniško polje leži nedaleč od trga, nekako proti jugovzhodu. Poznano je že -iz časa Rimljanov pod 'imenom »Lugeam palu-dem« — zalita, zamočvirjena pokrajina. Zgodovinar Shabo ga je nazi-val tudi »Lacus lugeus«, kar pomeni po naše »presihajoče jezero.« To polje je v preteklih časih, ko je bilo še praznoverje v ljudstvu posebno močno zakoreninjeno, s svojimi izrednimi -pojavi, s svojim »svetom skrivnosbiih vodotokov«, vzbujalo bujno fantazijo in slikalo ljudem pred oči najgrozotnejše pošasti in kosmate hudiče; imelo je -precejšen vpliv na to, da je -bilo tod praznoverje tako -veliko. V tem velikem čarobnem kolu valovi v svoji lesketajoči se modrini neverjetno lepo, veliko jezero, ki tiho in skriv-nosbio šumi v nevidnem prelivanju tokov. Sedečemu na bregu ti majhni valovi na njeni gladini šepetajo opojno uspavanko. Z njeno nedosegljivo lepo sliko v srcu odhajaš na delo domov, a melodija jezera te vabi in klice: pridi, vrni se k meni... 1 Ta klic te mami in te spremlja vsepovsod. V pričakovanju in nemiru slediš zapeljivemu glasu in greš, da bo srce spet veselo in bo doživelo -novo doživetje in pre-senečeije. Da, res doživiš novo presenečenje: jezera ni -nikjer več ... Izginilo je kakor fala morgana! In tam, kjer so se nagajivo igrali valovi, raste gosta in visoka trava ,.. Lahko torej razumemo, zakaj so že od nekoč brskali tod številni učenjak-; in skušali s krampom in peresom razvozlati to čudno uganko!
Iz 17. in 18, stoletja imamo celo vrsto ojiisov: Steinberg, Haquet, Gruber; Valvazor pa si je z razpravo o Cerkniškem jezeru celo priboril v-stop v angleško kraljevo družbo. Domačin Gregor Kobe je temeljito opisal jezero leta 1S60 v »Novicah«. Še iz prejšnje dobe so poznana proučevanja Wernerja, Brovvna, Steinberga, Sehocnlebna; iz novejše dobe pa Garvazziev, Zirovnikov in Kaibojev opis cerkniškega polja. Leta 1911 je v Ljubljani izšel roman o Cerkniškem jezeru, ki ga je napisal Vladimir Vesel: »Li-bera nos a malo.«
Cerkniško jezero obdajajo skalovi-te obrobne terase. Na severu je 1114 metrov visoka izletniška točka Slivnica. Na njenem vrhu je -globoka jama, kjer so po starem verovanju živele čarovnice. V tej luknji so s hudičem sklepale »pactum expTes-sum dolosum«. Ponoči so pa v jatah letale nad Cerknico in trosile med ljudi gorje, uroke, in nesrečo, Ljudje so jih videli na lastne oči, ker so se pojavile kot drobne lučke (kajti takrat še ni bilo kresnic...). Na zahodu cerkniškega polja vlada mogočni Snežnik vencu rakov-skega hribovja, na vzhodu pa vabljiva Križna gora s svojim biserom Križno jamo kipi nad Bloško planoto. Na jugovzhodu stoji temni Javornik in tvori s Slivnico na nasprotni strani izhodna vrata iz cerkniško kotline proti Rakeku.
Poplavna površina polja se računa 2.340 ha. Jezero je dolgo 12 kilometrov, široko pa okrog 5. Površina je skoraj -ravna in proti jugu zaprta. Kadara voda zalije površino, ostanejo osamljeni v jezeru v precejšnji medsebojni razdalji trije griči, ki se pojavijo kot ljubki otoki, Njih imena so »Otok«, »Velika Gorica« in »Mala Gorica«. Leže skoraj v isli premi črti v smeri jugovzhod-severozahod. Z enim koncem se drži Jp.vornika tudi precej dolgi polotok Drvašek, ki spretno zakriva čudoviti Zadnji kraj. Polje obdaja na obrobju cela vrsta naselij. Na zahodnem delu jo Dolenja vas, ki ji sledijo Dolenjo jezero, Martinjak, Grahovo, Žirovnica, Gorenje jezero na vzhodnem delu, Otok na otoku Vorneku iu še nekaj drugih vasi.
Če zjreš proti cerkniškem polju v poznem poletju, ko je že jezero 'izginilo skozi podzemeljske odvodne kanale proti Škocijanu in Ljubljan-
skemu barju, se ti še sanjalo ne bo, da se tu pojavlja veliko jezero, če ti o tem nihče ni nič .povedal. Mislil si boš, da je tu plodonosna zemlja za poljedelstvo, kajti bujna 'trava pokriva polje čez in čez, da ima lepo zeleno barvo. V resnici pa ta velika gladka plošča pokriva s svojo 'površino celo galerijo mogočnih vodotokov, od katerih vodijo številne odprtine na prosto v obliki lijakastih kotlov, kotanj in zevajočih žrel. Dno tega polja bi lahko imenovali čisto navadno veliko rešeto. Na obrobju pa so globoke jame, ki leže vodoravno ali pa poševno v skrivnostno notranjost kraškega podzemlja. Geološka struktura tal sestoji na obrobju iz elolomita in apnenca, dno, ki je tudi apnenčasto, pa pokrivajo aluvijalne naplavine. Kakor vemo, je apnenec tipičnost krasa, ki vodo pro-pušča. Zaradi kakovosti tega kamna nastajajo značilni kraški pojavi, kot so vrtače, brezna, podzemeljske jame in tudi naše Cerkniško jezero.
Nas pa zanima sedaj, kako in zakaj nastane to jezero in zakaj spet izgine! Zaradi jiomanjkljivega poznanja dejstev so davno tega bili nekateri avtorji mnenja, da ima jezero podzemeljsko zvezo z morjem in da niha pod vplivom i)lime in oseke. Ta teza pa je danes že za pojme laika nevzdržna, kajti na jezeru se nikoli ne kažejo znaki sprememb na morju. Schoenleben pa je celo razlagal, da nastane jezero zato, ker zamaše ljudje luknje s sodi, tako da voda, ki se razlije iz velike struge na površini, ne more odteči. Ka-
, ,, ------- ? „ ------- .
sis: ■
Jezero
ko pa potem vzamejo sode ven, ko je voda več metrov visoko, mož ni razložil,
Valvazor je skušal jDodati te-me-Jjitejšo razlago, izdelano na podlagi lastnega dolgotrajnega proučevanja. Trdil je, da je v notranjosti skalnega hriba .pet jezer, s Cerkniškim skupaj torej šest! Štiri jezera, eno zelo veliko, dve manjši in četrto čisto majhno, Ježe nad površino cerkniškega, peto, ki je globoko pod zemljo, pa je pod površino tega jezera. Trdil je, da so jezera med seboj povezana s številnimi in posebnimi pretoki, kanali in nategam ali sifoni. Ves ta, »kompleks« deluje v popolni medsebojni odvisnosti. Skozi neko luknjo, iz vrha hriba, potiska ob nevihtah veter zvok do najmanjšega jezera. Voda, ki se zaradi ilega razgiba in razdraži, začne teči v odvodni kanal, la vodna reakcija pa povzroči cel proces gibanja vode. Voclc začno teči v odvodne kanale in sifone ter se pretekajo iz enega jezera v druge. Tako je razlagal Valvazor ustroj in -pomikanje Cerkniškega jezera.
V resnici pa je sliva-r bolj preprosta. Na jugovzhodu od Cerknice je precej više Loško polje, ki se med deževjem napolni z ogromno količino vode. Tu včasih voda nekaj časa (tudi ostane 'in polje se spremeni v -precej veliko jezero. (Tak primer imamo ravno v letošnjem letu. Trža-ni so se ponašali, češ, da imajo večje jezero kot Ce-rkničani),
(Nadaljevanje prihodnjič)
JOUIS GUILLOUX:
Louis Guilloux je sodobni francoski pripovednik. V svojih delih skuša ujeti utrip drobne, vsakdanje resničnosti malih ljudi, razgrne nam tragiko njihovih usod, ki so pokopane pod sivo in enolično površino vsakdanjosti. Zato se zdi njegovo pisanje mogoče na videz preveč preprosto in enolično, vendar je skrbno pričevanje o živem in resničnem življenju. Odlomek, ki ga objavljamo, je iz njegove istoimenske povesti, ki je izšla v skupni knjigi s povestima Angelina in Delavski dom v izdaji Cankarjeve založbe v Ljubljani.
Kcmevel ni spal. Jutranja luč ga je motila, zato je zaprl oči. .Moči pa ni imel, cla bi vstal in da bi zaprl oknice.
Noč je prebil slabo. Po Le Brixovem odhodu je najprej zadremal. Okrog polnoči ga je zbudila bolečina v boku. Zaspati ni več mogel in vse do jutra je poslušal, kako bijejo ure.
Odkar je Ivan Kc-mevel bolan, je prestal marsikatero težko uro, -toda tudi kadar mu je bilo še -tako slabo, je vzdržal na nogah. Tokrat pa je bilo drugače. »Ne,« si je govoril, »pošteno me je zagrabilo. Ampak kaj bosta storila Le Bris in Dagome, če se ta stvar zavleče, kako bosta izvozila?«
Ko je to premišljeval, se ga je vse bolj polaščal nemir. Za delo, ki so si ga naložili, niso bili itrije dobri delavci prav nič preveč, in to taki, ki so znali krepko zavihati rokave vsak dan po deset ur. Zdaj pa sta -ostala samo dva in še bo moral Dagorne tratiti po cele ure s strankami. »Samo, ali bo znal nastopiti, kot je treba?« se je vpraševal Kernevel. »Ali, kakšna škodal Tako lepo je že -teklo vse skupaj,«
¡Ni si skušal prikriti resnice glede svojega stanja. Čutil je,- da bo treba v bolnišnico, če se bo bolezen vlekla. Bolmšnice se je bal. Tam mu je umrl oče in za njim še mati. Dejal si je, da bo tudi sam šel kvečjemu umret vanjo. Vendar, če se je bal, da bi -ga ne odpeljali v bolnišnico, ni bilo to iz strahu -pred smrtjo. Tega strahu se je otresel, kakor je vedel in znal, toda sam trn zapuščen ni maral biti.
Črna noč je bila. Zunaj ni bilo slišati nobenega šuma. Kernevel je ležal sam v postelji in premišljeval. -»Ah, kaj!« si je dejal. »To so bolnikove marnje.« In da bi jih odgnal, se je silil misliti spet na podjetje, na delo, ki ni moglo čakati, iin na svoje račune.
Poslovanje si je uredil na svoj način 'in veliko malenkosti je bilo, ki jih je reševal, ne da bi o njih obvestil tovariše, ker se mu ni, zdelo vredno. Nenadoma si je jel to očitati. Račune je imel -vse v redu, z njimi je bil na tekočem, kljub temu so bile posamezne zadeve, 'ki jih tovariši ne 'bi razumeli brez njegove obrazložitve. In kaj bi bilo, če bi umrl kar naenkrat, kar bi se mu prav lahko zgodilo, ne da bi jih poprej videl? Ta misel ga je tako vznemirila, da se je vzdihujoč prevrgel v postelji zdaj na to zdaj na oiio stran. Ko bi ga več ue bilo 'in ko bi pregledali njegove račune, bi nemara mislih, da jim je kradel denar. Sam se ne bi mogel več braniti, ne bi jim mogel dokazati, da je bil vedno pošten. Vročičsn, kot jo bil, je hotel vstati in poiskati svoje zvezke. Pa ni mogel. »Oh, pošteno me je zagrabilo, pošteno,« si je dejal. Hkrati pa se je jezil nase, ker misli, da sta ga njegova -tovariša zmožna obtožiti česa takega. Toda naj si je dopovedoval, kolikor si je hotel, da niti Le Brix niti Dagome ne bosta nikoli prišla na tako misel, svoje bojazni le ni mogel premagati. »Takoj, ko ju spet -vidim,« si je obljubil, »se pogovorim z njima o računih.« Ta misel ga je nekoliko pomirila.
Ves srečen je poslušal, kako se ulica prebuja: ljudje so se klicali z okna na okno. Neki moški je začel prepevati na vse grlo. Voda, ki jo je nekdo zlil skozi okno, je pljusknila na ulico. Vse ito so bili znani nedeljski glasovi, tako drugačni od glasov, ki jih je bilo čuti med tednom. Ob navadnih dneh se je le redko kdaj razlegalo .petje. Po korakih na stopnišču je spoznal, da odhajajo sosedje na izlet in da se j-imt mudi na prvi vlak
Dan se je dvignil in napolnil sobo. Kernevel je ravno opazoval svedobo na stenah, ko je vstopil Le Brix.
»Čakal sem -te,« mu je dejal Kernevel. »Dobro sera vedel, da boš že zgodaj tu.«
»Kakopak!« je odvrnil Le Brix in postavil lonec na mizo. »Ah si kaj spal?«
»No preveč. Ravno o polnoči me je zbudila bolečina v boku.,«'
-Ležal je vznak in govoril, ne da hi premaknil glavo. Oui so mu bile rumene, obraz folatnosiv in ustnice nabrekle. »To pa ni dobro,« je rekel Le Brix sam pri sebi. »Treba bo zdravnika, ne pomaga noben bog.« To pa ni bila tako lahka stvar. Ivan Kernevel še slišati ni hotel o zdravniku. Ampak — saj ni bilo drugega izhoda!
»Kaj pa imaš v loncu?«
»Marija ti pošilja čiste juhe. Jutri zjutraj dobiš svežo. Jo že pripravlja. Kje pa imaš kuhalnik?«
»Odpri omaro. Ravno pred -tabo je. Ampak, saj nisem lačen.«
»Posiliti se moraš.«
Le Brix je prelil juho v posodo, v kateri si jc Kernevel vsako jutro grel kavo, -in prižgal kuhalnik. Nato je sedel k bolniku na posteljo in obtičal tam z debelimi, golimi rokami prstene barve, položenimi na kolena. Žvečil je čik in preudarjal, kako naj napelje razgovor na zdravnika. Navsezadnje je dejal:
¡»Poslušaj, dragi Ivan, saj ne mislim, da se ti je bolezen poslabšala, narobe, bolje izgledaš kot sinoči, ampak, ali se 'Iii ne zdi, da bi že zaradi mirne vesti bilo iiolje če ti grem po zdravnika, Stari Houdan stanuje tu čisto zraven, saj sam veš. To ti je dober možakar. Kai piaviš k temu?«.
»Da bi bila to potrata časa, Fortunat.«
»Beži no, potolažil bi te.«
»Prav nič mi ga ni treba. Saj vem, kaj mi je.«
Kaj si mu hotel odgovorili! Le Brix je vedel, da so zdravniki na žalost vsi enaki; malo hitreje tc spravijo na oni svet in to je vse, Kar se njega biče, jih ni -maral, kakor ni maral duhovnikov. Glede tega jc žo vse naročil Mariji. Toda zaenkrat še ni šlo zanj. In kljub temu, da ni imel
(Nadaljevanje na 11. strani)
Naloge mladinskih knjižnic
V tednu otroka, ko razmišljamo in razpravljamo o vsem, kar moremo in moramo izboljšati v dobro naših otrok, je prav, da se ustavimo ob knjigi. Ali se trudimo dovolj, da bi vzbudili pri mladini ljubezen do dobre knjige in ali ne bi mogli storiti še marsičesa, da bi bila knjiga mladini bolj dosegljiva?
Mislim, da ni potrebno poudarjati vzgojnega in kulturnega pomena, ki ga ima knjiga nasploh. Da bi odraslim postala knjiga življenjska potreba, moramo skrbno polagati temelje že od zgodnje mladosti.
Kakšno vlogo ima knjiga v otrokovem razvoju, izčrpno razloži staršem in vzgojiteljem Baukartovo delo »Otrok in knjigan (založba Obzorja Maribor, 1954, knjižnica za starše 3). Pisec ne obravnava snovi le •teoretično, kot bi lahko sklepali po naslovih poglavij (»Kakšnega pomena je knjiga na sploh«, »Kaj pomeni knjiga za otroka« itd.), temveč praktično svetuje in opozarja starše tudi na negativne Dosledice branja slabih knjig. Starši, ki skušajo vzgajati svoje otroke in ki si sami niso vedno na jasnem, bodo našli odgovor tudi na vprašanja, v katerih si niti pedagogi niso edini. To je vprašanje detektivk in indi-janaric. V najnevarnejši starostni dobi, v predpuberteti in puberteti (11—15 let), ko otroci največ či-tajo, je največja nevarnost, da zaide mladi bralec v napačno smer. Predvsem fantom nudi plaža vsebinsko tisto, kar jih v tej dobi najbolj privlači, predvsem dramatska napetost in borba. Dekleta pa, predvsem tista, ki jih doma vzgajajo po načelih iz »starih dobrih časov«, se z osladnim, nežlvtjenjskim ljubezenskim čtivoin slabo pripravljajo za življenje. Požiraniu »romanzet-<tov« po načinu zbirke »per le si-gnorine« zapade lahko tudi sodobno vzgajano dekle, če je n. pr. njena prijateljica oboževalka šunda.
V	naših kra.iih, ob robu tuje miselnosti, pri naših otrocih, katerih starši se v šoli niso učili materinščine, in pri naši mladini, ki živi v obmorski klimi, je potrebno opozoriti še na nekatera dejstva.
Istra in tudi deloma Primorska sta bili dolgo dobo kulturno in narodnostno odrezani od svojega središča. Zaradi tega in zaradi tesne soseščine s tujim narodom se je v teh krajih tuja miselnost zasidrala močneje kot v ostali Sloveniji. Z vedro in napredno knjigo, ki bo razširjena med ljudmi, se bomo bolje in uspešneje borili proti njej. Tudi knjiga naj bi pomagala, da bomo vzgojili mladino, ki bo gledala življenje stvarno, pa vendar vedro in pogumno prehodila svojo življenjsko pot.
Poučevanje otrok, ki ne slišijo doma pravilne slovenske besede, je skrajno težko. Posebno je to opaziti pri slovenščini .in pri predmetih, ki zahtevajo dobro obvladanje materinščine. Vsi učitelji in profesorji bodo potrdili, da je delo z načita-nimi otroki lažje. Njihov besedni zaklad je bogatejši in niihovo izražanje pravilnejše in lepše. Ce so se pri pravilnem branju navadili biti zbrani, lahko bolje sledijo pouku, kar pripomore k boljšim učnim u-spehom. Izboljšati učne uspehe in dvigniti raven pouka je posebno v nižjih razredih pereč problem za naše kraje. Izkoristiti moramo vse, kar nam pri tem lahko pomaga.
V	obmorskih krajih je v vročih poletnih mesecih kakor tudi v soparnih dneh, ko tlači ljudi moreče ozračje, potreben za duševno delo večji napor kot drugod. Poleti odklanjajo bralci resne knjisre, češ da jih bodo brali pozimi. Razumljivo je, da tudi zato izpodrivajo dobro knjigo surogati v obliki stripov ali lagodnega sprejemanja literarnih del s filmskega platna. Kot odrasli, zapada tej bolezni našega časa posebno mladina. Le z vztrajnim vzgajanjem k branju dobrih knjig že od otroške dobe se bo mogoče postaviti temu zlu po robu.
Slovenci se radi postavljamo, da je zbiranje domačih knjižnic splošna narodna navada. Ze v stari Jugoslaviji so širile svoje redne cenene izdaje različne založbe (Mohorjeva, Vodnikova, Cankarjeva, Slovenska in Mladinska Matica i-dr.). Po osvoboditvi se je z veliko podporo oblasti knjiga zelo razši-
rila. V zadnjem času so tak razvoj zavrle visoke cene. »Mladinski knjigi«, ki izdaja knjige načrtno iu skrbno pazi na kvaliteto, je uspelo izdati v desetih letih 500 knjig. Posebno z zbirkami Sinjega Galeba in Čebelice je Mladinska knjiga dala podlago za nove družinske knjižnice. Kot je kulturno in vzgojno, da začnejo otroci že zgodaj z ljubeznijo zbirati knjige, je jasno, da jim knjige iz domače knjižnice ne morejo potolažiti želje, da bi iz knjig izvedeli čim več o življenju, o krajih in ljudeh.
Šolskim knjižnicam posvečajo pre-nekateri zavodi veliko skrb. Obvezno domače čtivo prisili k branju mnoge, ki bi jim dobra knjiga sicer ostala tuja. Dobre uspehe dosegajo zlasti tisti profesorji, ki se utegnejo in znaio pogovoriti z dijaki o prebranih knjigah in s tem iz-podnašajo tla prepisovanju izvlečkov. Toda knjiga, ki jo je treba prebrati zaradi ocene v šoli, izgubi svojo mikavnost. Celo pustolovščine Toma Sawyerja niso ves tako imenitne, če jih je treba obvezno prebrati. Tudi pri izposojanju iz šolske knjižnice se zdi dijaku, cla nima prave svobode, čeprav si izposodi knjigo, ki ni predpisana.
Sirom naše domovine ustanavljamo knjižnice za mladino. Večinoma so to pionirske knjižnice, ki so namenjene predvsem šoloobveznim otrokom. Vajeniška in kmečka mia-dina še vedno ostaja brez knjižnic. In prav za mladino, ki zapušča šolske klopi, bi morali najti možnosti, da bi ostala navezana na knjigo. V Sloveniji lahko Ljubljana s ponosom pokaže svojo okusno urejeno mladinsko knjžnico. Zelo gosto posejane so pionirske knjižnice v Hrvatski, ki uvaja nove metode in skuša knjigo čim bolj približati otroku. V Opatiji n. pr. je knjižničarka pionirka, ki redno o-pravlja svoj posel tako resno in spretno, da je ne bi dosegla marsikatera odfasla oseba. Preozko so postavljene možnosti razvoja knjižnice tam, kjer so pionirske knjižnice vezane na pionirsko organi-
zacijo. Preveč so odvisne od nihajoče aktivnosti same organizacije.
Trdne temelje za trajno rast bo mogla postaviti le takšna ustanova, kjer bo šolan knjižničar — pedagog usmerjal delo knjiinice in čitalnice v zvezi s celotno problematiko določenega kraja, skupno z vsemi, ki jim je poverjena skrb za mladino (Pedagoško društvo, šolski odbori, Društvo prijateljev mladine itd.).
Bolj kot drugod bi rabili mladinske knjižnice v naših krajih. Truditi bi se morali za mnogo več kot samo za to, da bi mestni šolarji prebrali nekaj več zvezkov pravljic ali da bi dijaki imeli na razpolago vse pustolovske romane, ki so izšli v slovenščini. Ne gre niti zgolj za to, da bi imeli dijaki na razpolago po več izvodov knjig, ki so določene za domače branje. Pravilno vodena mladinska knjižnica bi morala pri nas pomagati, da zajezimo tuji vpliv, ki ;'e škodljiv za našo narodno in družbeno rast in ki se mu zopet odpirajo vrata na stežaj. Ne pozabimo, da bodo v zameno za olje in za jajca prihajali v mesta in vasi »giornalini« vseh vrst in da bodo krožili iz rok v roke tudi pod klopmi slovenskih šol.
V Kopru smo na novo ustanovili Ljudsko knjižnico. Brez lastnih prostorov je in revna. Saj nima niti 3500 zvezkov. Med temi te le dobra polovica del v slovenščini, ir-razito mladinskih slovenskih del ima trenutno komaj ICO. Koper, ki postaja vse bolj dijaško mesto, iina samo 112 dijakov-bralcev. Vajenec je en sam. Brez izdatne moralne n materialne pomoči ne moremo misliti na ureditev mladinskega oddelka, kaj šele na ustanovitev samostojne mladinske knjižnice. In vendar bi bilo prav, da bi si v 'etoš-njem Tednu otroka postavili to nalogo in io izvedli do Tedna otroka v prihodnjem letu. Ce se bo Društvo prijateljev mladine zavzelo za načrt, bo našlo hvaležen program za svoje delo v najbližnji bodočnosti.
Miša Šalamun
Marsikateri naši gospodinji je koristnost hladilnika še neznana. Ne ve, da ji prav ta hladilna omarica prihrani vsakdanji obisk mesnic in zelenjadnih trgovin, da ji odvečna zelenjava ne gnije v shrambi, ampak ostane sveža v hladilniku. Meso si more oskrbeti z enkratnim nakupom za . ves teden in nič več se ji ne skisa mleko, ker ga pred tem varuje nizka temperatura v hladilniku, Prav zaradi tega je prihranjenih s hladilnikom mnogo skrbi tudi mladim materam, ki morajo v poletnih mesecih pripravljati mlečno hrano svojim dojenčkom.
V kratkem bodo imele tudi naše gospodinje možnost, da izpopolnijo svoj kuhinjski inventar s hladini-kom. Kar dve domači tovarni sta ga začeli izdelovati: tovarna Hidro-monfaža in nam že dobro znana tovarna JTobi. Tsiekaj sto kosov je bilo že v mes'eeu avgustu v prodaji. Zavod za napredek gospodinjstva dobi v svoj laboratorij prve hladil-
nike na preizkušnjo, da bo mogel nuditi vsem zainteresiranim gospodinjam pouk o njihovi gospodinjski uporabnosti.
Tovarna Hidromontaža je izdelala manjši tip hladilnika, ki ima 46 litrov hladilne prostornine. Ta prostornina zadostuje za shranjevanje živil za teden dni za 4 člansko družino. Ohišje tega štedilnika je izdelano iz aluminjaste pločevine, zato je omarica zelo lahka.
Hladilnik tovarne Tobi je izdelan v obliki namizne omarice v istih
mmmmrnm
ws
^wmÊmm
Grelna spirala, o kateri smo objavili članek v prejšnji številki
Domači hladilnik
lizmerah kot električni štedilnik. Ako ju postavimo enega poleg drugega, dobimo na obeh krovnih ploskvah strnjeno delovno površino, Hladilna prostornina tega izdelka je 56 litrov in more služiti tudi večjim družinam.
Oba hladilnika sta absorbcijska, torej grajena na principu termičnega ogrejevanja. Vsi agregati so o-premljeni s termostatom, ki avtomatično vklaplja in izklaplja električni tok. Vsak hladilnik moremo uravnati na štiri temperaturne jakosti.
»Starši, pazite, kakšne filme gleda vaš otrok in naj ne hodi v kino prepogosto!« To je najnovejši vzgojni poziv na Zapadli, kjer pravijo, da. je postal film otrokov »sovražnik št, 1«. V dokaz za to propagando je nek vzgojni, časopis za starše objavil tudi sliko, ki jo ¡vidite. Posneli, so jo z infrardečimi, žarki, med predvajanjem nekega cotobotjskega filma. Otroci so se tako vživeli v dogajanje <na platnu, v vzdušje napetosti, ko gre za življenje in smrt. Na zgornji sliki vidimo, kako trepetata otroka za usodo svojega junaka, na spodnji -sliki, pa se to še stopnjuje. Fant ne zdrži več, živci ne prenesejo tega. napora, obrnil se je proč. Za otroka, ki film ne samo gleda, ampak ga. K udi doživlja, prav golovo taki pogosti živčni pretresi ne ostanejo brez posledic.
Druga mama...
Po naključju sem slišal radovedno sosedo, ki je malo Mileno — katere oče se je po smrti svoje prve žene poročil, drugič — vprašala: »No, Milena, kako se razumeta s svojo mačeho?«
Ni. mi. bilo všeč vprašanje, toda odgovor male Milene me je presenetil: »Mi nimamo mačehe, mi imamo drugo mamo!«
Sosedi je zmanjkalo besed, mogoče tudi zato, ker je opazila mojo ■¡Prisotnost, Res, ob pravem času, kajti kako lahko bi neprevidna žena zasejala v občutljivo srce otroka nezdravo seme skoraj tradicionalnih predsodkov o drugi, materi. Potolažil sem malo Mileno, na katere obrazu je bilo opazili neko senco in izraz začudenja. Rekel sem: »Zavidam H tvojo drugo mamo, Milena. Res, boljše nima nihče!«
»Vem ,« odgovori. Milena, »saj jo imamo radi vsi, tudi očka.«
Milena je odšla proti domu. Pot male deklice, ki je prav taka kot neštete druge, sem spremljal še dolgo potem. Otrokovo komplicirano duševnost lahko prilagodimo novemu okolju le z najboljšo voljo in z odkritirni simpatijami, tako da bo vrzel, umrle ali drugače izgubljene matere lahko nadomestila nova mama.
Slučajno poznam Milen inega očeta in njegovo drugo ženo. Mož srednjih let se je poročil pred desetimi leti in je bil vedno vzoren in dober oče štiričlanske družine. Mlajša žena, ki je stopila z njim v zakon, je simpatična, in prepričan sem, da je Milenin oče njena prva resna ljubezen. Razumljivo pa je, da so duševni. kompleksi te žene večji in da v tej veliki nalogi stoji pred težko preizkušnjo.
Le kdo pozna žensko dušo do potankosti? Ali se ni pojavila v prsih mlade žene ljubosumnost do drugih žena, ki so liubljenemu možu kdaj nekaj pomenile? In tukaj so otroci, živ in trajen dokaz ljubezni moža
Ohišje je izdelano iz zunanjega in notranjega pločevinastega oboda, med katerima je vložena steklena volna kot toplotni izolator. Steklena volna je proizvod domače tovarne v Skopju.
Tovarna Hidromon'aža .ie izbrala za svoj izdelek aluminijasto pločevino tovarne Impol, medtem ko je hladilnik tovarne Tobi izdelan iz istega materiala kot štedilniki Zunanji izgled obeh izdelkov je Učen in ustreza v vsem estetski u-reditvi kuhinje.
Cena niha med 40 in 60 tisočaki. Ce vzamemo za primerno ceno inozemskega hladilnika, čeprav večjega, vidimo, da so domači proizvodi veliko cenejši.
do druge žene ... To je prva zapreka, ki. jo je treba odstraniti z razumevanjem in ljubeznijo do otrok skozi občutek spoznanja, da so io vendar moževi otroci, na katere jo veže sedaj tudi odgovornost. S tem, da je prevzela materi, pripadajoče-družinske naloge in da bo brez predsodkov vzgajala otroke druge žene, ni storila nič drugega, kot da je sledila klicu svojega srca.
Tudi. otrok mora prebroditi v odnosih do nove mame kup duševnih sprememb. Samo pomislimo, kolikim otrokom je dobra mali posredovala s svojo veliko ljubeznijo občutek in ideal nenadomestljivosti in koliko otrok v poznejših letih lahko očita očetu zgrešenost drugega zakona, ko čuti, da mora deliti, očetovo ljubezen z drugo ženo in se čuti -prikrajšanega. Tudi zgodbe o hudobnih mačehah, s katerimi se je seznanil otrok, ko je bil še majhen, niso vedno brez posledic. Zato tudi otrok ni v lahkem položaju.
Iz vsega tega sledi, da je najboljše sredstvo za odstranjevanje takih težav v tem, da si druga moževa žena zna z odkrito in plemenito ljubeznijo pridobiti otrokovo naklonjenost in ljubezen. Če se ji. to ne -posreči, preostane še edina, toda počasna pot, da bo s svojo dobroto in potrpežljivostjo, brez predsodkov vcepila z dobro vzgojo otroku občutek dolžnosti in njegovo mesto v družini.
Da, z dobroto in potrpežljivostjo-se doseže vse in prvi korak je storjen, če otrok na vprašanje odnosov med njimi, in mačeho, odgovori tako, kot sem slišal Mileno: »Mi nimamo mačehe, mi imamo drugo-mamo!«
Boro Borovič.
namdi
Neprijeten vonj iz vrčev in steklenic odpravimo, če natresemo vanje oglja.
#
Preden posadimo sobno rastlino v lonček, damo v posodo malo oglja,
da korenine ne bodo začele gniti.
*
Da preprečimo potenje nog, bomo dali v čevlje z gumijastimi podplati slamnate, plutovinaste ali podobne vložke. Ko čevlje sezujemo, vzemimo iz njih vloške, d.a se v času, ko nismo obuti, posuše. Od časa dočasa jih moramo tudi temeljito oprati, sicer se preveč nasitijo potu in umazanije.
»
Nekatere gospodinje pravijo, da-se krompir hitreie skuha, če vrže-te v vodo ko=.fek margarine. Poskušajte in prepričajte se same!
Kolesarska dirka od Triglava
Zl
□
VFOVIC dlErio^raa stssfiran prwak pes Ješič
S tradicionalno kolesarsko dirko Od Triglava do Jadrana, ki je bila v soboto in nedeljo, se je praktično zaključila prvenstvena kolesarska sezona v Jugoslaviji. Dirka, ki jo vsako leto organizira koprski kolesarski klub Proleter pod pokroviteljstvom našega tednika, je namreč hkrati pomenila tudi zaključno borbo za naslov letošnjega prvaka države v cestnih dirkah.
V prvi etapi na 144 km dolgi progi Bovec — Postojna so se zelo dobro odrezali slovenski kolesarji, ki so se uvrstili med prvo desetorico. Zmagal je član beograjskega Partizana Veselin Petrovič, ki je prevozil progo v štirih urah, 54 minutah in 24 sekundah. Štiri minute in 11 sekund za zmagovalcem so prispeli Smerčan (Rijeka), Bergant (Odred) in Baje (Nova Gorica), minuto za tem pa še Bajlo (Zadar), Brajnik (Koper), Colič (Partizan), Zanoškar (Rog), Jugo (Rijeka) in Flajs (Odred). Favorit dirke Ješič je prispel na cilj šele sedemnajsti, s 13 minutami in 19 sekundami slabšim časom od zmagovalca. Na startu v Bovcu je bilo 48 dirkačev, na cilj v Postojno pa jih je prispelo 40. Med drugim sta odstopila tudi ¡koprska tekmovalca Bonin in Ri-cobon.
Petrovičeva zmaga v prvi etapi je bila plod dobre taktične vožnje. 20 kilometrov pred ciljem je namreč krepko potegnil in pustil daleč za- seboj najnevarnejše zasledovalce: Bajca, Valčiča, Berganta in Brajnika. Koprčane je spremljala precejšnja smola, saj je imel njihov najboljši zastopnik Dellasanta v odločilnih kilometrih dva defekta in je zamudil dragocene minute.
Druga etapa od Postojne do Kopra v dolžini 138 kilometrov je bila napornejša od prve. Zato je razumljivo, da je bilo precej defektov in da je prišlo do precej drugačnih rezultatov, kot so sprva pričakovali. V tej etapi so Koprčani dosegli presenetljive uspehe, saj so se kar trije uvrstili med prvo desetorico.
Glavna borba v drugi etapi se je začela pri Ilirski Bistrici, kjer se je odtrgala skupina desetih kolesarjev in vozila strnjeno do cilja. Vseh deset je prišlo na cilj v istem času ¡kot zmagovalec Dellasanta (4 ure in 52 sekund). Na drugem mestu je Petrovič, na tretjem Piciga (Koper), na četrtem Flajs, na petem Bajlo, na šestem Zanoškar (Rog), na sedmem Valčič (Uljanik), na -osmem Jugo (Rijeka), na devetem Brajnik (Koper) in na desetem Co-
lič (Partizan). Državni prvak Ješič je prispel na cilj šele 26.
V skupnem plasmanu je zasedel prvo mesto Petrovič s časom 8 ur, 35 minut in 16 sekund, na drugo mesto pa se je plasiral Bajlo s 5 minut in 12 sekund slabšim časom od zmagovalca. Tretji je Flajs, četrti Zanoškar, peti Brajnik, šesti Jugo, sedmi Colič, osmi Baje, deveti Valčič, deseti Mischinsky (Celovec), e-najsti Vuksan, dvanajsti Omerzel, trinajsti Bergant, štirinajsti Piciga itd.
Med petnajstimi prvoplasirani je
7 slovenskih kolesarjev, kar dokazuje, da si ta šport pri nas utira pot navzgor. Med ekipami je zasedel prvo mesto Partizan, drugo koprski Proleter, tretje Reka, četrto Odred in peto Rog.
V	generalnem plasmanu je osvojil prvo mesto in naslov državnega cestnega prvaka Miroslav Ješič (Avala, Beograd) s 35 točkami. Na drugem mestu je Bajlo (Zadar) s 33 točkami, na tretjem Jugo (Reka), na četrtem Petrovič (Partizan, Beograd), na petem pa Colič. Piciga 3e na devetem mestu, Dellasanta na enajstem in Brajnik na petnajstem mestu.
V	splošni oceni ekip je na prvem mestu Partizan, na drugem Proleter in na tretjem Rog.
Zmagovalec dirke Petrovič je prejel pokal Slovenskega Jadrana in radio aparat, drugi dirkači pa diplome.
PRIMORSKA NOGOMETNA PODZVEZA
Nedeljsko drugo kolo v primorski nogometni podzvezi moremo po pravici označiti za črn dan istrskih nogometnih moštev, saj jim mi uspelo osvojiti v štirih srečanjih niti ene .točke. V Bertokih je domača Olimpia izgubila z drugim moštvom Nove Gorice z 2:5, v Dekanih je Jadran izgubil z idrijskim Rudarjem z 2:3, v Ajdovščini je domače most™ Primorje premagalo Koper B z 1:0, v Solkanu pa je Branik premagal Pihan s 5:3. Podrobnosti o tekmah so naslednje:
Glede na potek igre bi v Dekanih vsekakor bolj odgovarjal neodločen rezultat. V prvem polčasu so bili gostje v lahni premoči, ki je pa niso znali izraziti v golih (2:2). Drugi polčas je v glavnem pripadal domačinom, ki so nevarno napadali, vendar pri streljanju na gol niso imeli sreče. Več njihovih strelov je zadelo prečko, pa tudi številne kote niso znali izkoristiti. V trenutku, ko je bil Jadran v premoči, 'in ko so gledalci pričakovali njihovo zmago, so Idrijčani iz hitrega protinapada dosegli zmagoviti gol. Strelci: za Rudar Varda, za Jadran pa M. Gregorio in Della Grave.
Poraz Koprčanov v Ajdovščini je zaslužen, saj so nastopili s štirimi igralci prvega moštva, ki pa niso mogft preprečiti poijaza v igri s požrtvo.valnejšim moštvom, Koprčani so bili tehnično boljši, vendar je njihov napad zaradi slabih realiza-torjev zapravil vrsto ugodnih priložnosti. Več strelov so poslali v prečko, med njimi tudi enajstmetrovko, ki jo je zastreljal N.ino.
V Solkanu je bila igra enakovredna v polju, .pred vrati pa je bil Branik nevarnejši in je njegova zmaga zaslužena. Tudi v Bertokih je drugo
TOVARIŠI
(Nadaljevanje s 7. strani) dobrega mnenja o zdravnikih, je bil brž pripravljen priznati, da je stari Houdan pošten človek in da se bri ga za svoje ljudi.
»O, li presneti Ivan,« je rekel, »ti .si pa res trmast.«
»Ne gre za to. Za to gre, da stari Houdan ne more tu nič pomagati,«
»Kje te pa boli?«
»Nikjer.«
Isto vprašanje in isti odgovor kot včeraj. Misel, da Kemevcla nič no ■boli, je Le Brisa spravljala v zmedo. Kaj neki le mu je, da je tako bolan in da nima nobenih bolečin? Prav gotovo kaka potuhnjena bolezen. Ali ne bi bilo stokrat bolje, če bi ga pošteno bolelo in da bi bil potem mir?
Iz juhe na kuhalniku se. je kadilo.
»Vzdigni se, Ivan.«
Ivan Kernevel je le s težavo sedel na svojo posteljo. Skledčko, ki mu jo je molil Le Brix, je vzel v obe roki in srknil požirek. Le Brix je pobes.il roke in z nežnim izrazom na obrazu spremljal njegove gibs.
»Prav do dna izpijl Na dnu jo juha najboljša.«
»Počakaj, prijatelj, lepo po majem,« je odvrnil Kemevel.
Odložil je skledčko na omarico.
»Ali mi nisi prej rekel,« jc po--vzel Le Brix, »da si čutil bolečino v boku?«
»2e. Pa je minila. Samo slabega se počutim, nič drugega. Juhi ni treba računati dosti z mano na stav-bišču.«
Le Brix si je mislil sam pri sebi: »Konec je z njim.«
ti prinesel,« je
»Pomaranče : rekel na glas.
Kernevel se je zganil. Ko je bil oče na smrtni postelji, mu je prinašal pomaranče v bolnišnico. »Mogoče sem pa bolj bolan, kol. si mislim?« je dejal sam pri sebi. Le Bri,x je zvlekel pomaranče iz žepa. Pol ducata jih ije bilo.
»Ce se boš kdaj ponoči zbudil in če boš žejen.«
»Hvala, Fortunat. Lepo je bilo od tebe...«
Njegov glas pa je bil tako žalosten, da je Fortunat zavzet prekrižal roke iin vzkliknil:
»Kaj pa ti vendar je? Ne pusti se no povoziti, Ivan, drži se, sto bogov. Kaj .pa ti koristi, če si tako ženeš k srcu? No, če to ni od sile,« je rekel ves jezen, »tak možak, kot si lil«
Kernevel je zmignil z glavo, češ, saj .je vseeno.
»Prinesi mi moje račune,« jc rekel. »V predalčku so, čisto spodaj.«
Le Brix je našel v predalu dve majhni beležnici, speti z elastiko, rdeče obrezani in v platnicah iz sivega platna. Pomolil ju je Kerue-vclu.
»Ali sta .to?«
»Sta. Vzel ju boš s sabo. Izročil ju boš Dagornu iin mu rekel, naj pride k meni, ker mu moram razložiti nekatere stvari. Je v redu?«
»Lahko sc zaneseš,« mu je odvrnil Le Brix in potisnil beležnici v žep. »Zvečer grem k Dagornu.«
»Dobro, Fortunat Zdaj me pa pusti samega. Zdi se mi, da bom malo zadremal.«
PODJETJE
V BILJAH PRI GORICI
z obratom v Biljali in Vrtojbi proizvaja kvalitetne opečne izdelke, kot votljake za zunanje in notranje gradnje, raznovrstne zidake, strešnike (korce). planete ter stropnjake tipa »Monta« in LG-D. Vsem odjemalcem Še nadalje priporočamo naše izdelke.
S!
(C
KOPJER
Obveščamo
podjetja, zadruge, ustanove in vso javnost, da od 1. oktobra letos bivša tiskarna »Pecchiari«, sedaj TISKARNA PRIMORSKE ZALOZBE »LIPA«, spet redno obratuje.
SPREJEMAMO vsa v tiskarsko stroko spadajoča naročila — razen knjig in brošur — in se priporočamo.
VELEBLAGOVNICA
moštvo Nove Gorice zasluženo premagalo domačine, ld jim borbenost ni mogla nadomestiti pomanjkljivega tehničnega znanja.
Po drugem kolu vodita na tabeli Nova Gorica (B) in Branik s štirimi točkami. ________
ZAHVALA Uprava in delovni kolektiv Plinarne Piran izrekata toplo zahvalo upravi in kolektivu Ladjedelnice Piran.
Ladjedelnica Piran je z veliko uvidevnostjo in razumevanjem potreb našega podjetja dovolila, da se priključi naš industrijski električni tok njihovemu vodu in s tem omogočila nemoteno obratovanje novega oddelka našega podjetja za izdelovanje bitumenske emulzije. To je lep vzgled vsem podjetjem, kako si lahko med seboj tovariško pomagajo.
PREKLIC Glavič - Prodan Milka, rojena dne 9. III. 1926 v Selu pod Rebar okraj Buzet, sedaj stanujoča v Kopni, Bolniška ul. 1, je izgubila osebno izkaznico, izdano od Mestnega Ijud-skuga odbora Koper, in jo razglaša za neveljavno.
«
nudi za jesensko sezono veliko izbiro raznovrstnega tekstilnega blaga, perila, volnene trikotaže, posebno pa še veliko izbiro usnjenih plaščev
Za cenjeni obisk se priporoča kolektiv
Tovarna ribjih izdelkov
j?
elctnalucLe
úí
Yam nudi vse vrste konzerviranih rib najboljše kvalitete po dnevnih cenah
Za potovanje in izlete se vedno poslužujte najmodernejših avtobusov
ninrmfl"HHiiMiiiiii"niiii'Mp
Opravljamo tudi tovorni promet
doma in v inozemstvu
OBRTNO PODJETJE

uezaa

trun
S SVOJIMI OBRATI:
elektro-delavnico, krojaško in šivilsko delavnico, fototehniko, brivnico in česalnico, pekarno, radio delavnico in trgovino z elektromaterialom se priporoča s svojimi uslugami.
Veletrgovina z usnjem,
gumo in tehnični m tekstilom
o
r—^r-r^-r S 5SBBS EBSB 5S . . 1
NASLOV: Ljubljana, Bežigrad 6
TELEFONI; Centrala, računovodstvo in sekretariat, Bežigrad 6, 32 — 394, direktor 30 — 013, komercialni oddelek 32 — 470	"j
Skladišče usnja, čevljarskih, sedlarskih, tapetni ¿kili potrebščin, zaščitnih sredstev in tehničnega
tekstila, Bežigrad 6, telefon 32 — 394 Skladišče gumijevih izdelkov in plastičnih mas, Titova c. 17, telefon 21 — 425 Poslovalnica za gumo in plastične mase, Titova c. 17, telefon 21 — 424 Poslovalnica za tehnični tekstil, Kolodvorska ul. 26, telefon 31 — 758
hA S T R A« specializirano trgovsko podjetje za usnje, gumo, plastične mase, čevljarske, sedlarske, tapetniške potrebščine in orodje, tehnični tekstil in zaščitna sredstva Vam postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkur enčnih cenah.
Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska podjetja, gradilišča in ustanove prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »A s t r a«
Vsa naročila, tako osebna in pismena ali preko naših potnikov, izvršujemo solidno Pri naročilih tehničnega materiala Vas postrežemo tudi s strokovnimi nasveti.
in hitro.
iiiM»iiiiiiMiiiiWïiiiiiiïiiniffriiiiniiinirii<MMiifr

/ IP ^p © 11 ^ss^c* ií ií
C it: iJii,J ï^iklyv*:
r-. -t
Da je naša doba atomska/lahko slišimo vsak dan. Posebno preživeli ljudje iz dobe, ko je puhala lokomotiva še z »blazno« hitrostjo 20 km na uro, radi zabavljajo čeznjo. Drugi so mnenja, da je to doba plastike, nekateri, da je doba medpla-nentamih poletov. Prav gotovo pa še niste nikogar slišali, da bi z nne-noj trdil, da je to stoletje konzerv. Zakaj? Naj navedem samo en primer: letno proizvedejo samo v ZDA 83 milijard konzerv.
Izumitelj konzerv ni bil Amcrika-nec in tudi ni živel v stoletju konzerv. Bil je Francoz in je živel v začetku minulega stoletja.
Bilo je leta 1795. Francoska armada je bliskovito prodirala na vse strani. Vojake, ki so bili na frontah, pa niso mogli zalagati s hrano. Prodiranje je bilo večkrat zaustavljeno. Hrane je bilo malo in še ta je bila neužitna. Ljudje na vladi so se globoko zamislili nad tem in razpisali natečaj, kako rešiti problem konzerviranja jestvin.
Siromašni Nioolas Abbert iz Pariza je poslal oče konzerve. Prišel je na zamisel, ki je dokaj enostavna: že dolgo je bilo znano, da se kuhane in pečene jestvine kasneje pokvarijo od presnih. Domislil se je, da bi lahko kuhano .meso vložili v vaze in jih tako zaprli, da bi ne mogel vanje zrak. Nastale so pr-ve konzerve. Abberta ne srečamo nikjer v francoski zgodovini, toda jasno je, da bi Napoleon nikoli ne dosegel uspehov, kot jih je, če bi ne bilo ravno njega.
Anglež Peter Durand je Abber-tove steklene vaze zamenjal s pločevinastimi in tako dosegel, da sc niso razbijale. Tako so začele konzerve svojo osvajalno pot po svelu. Sedaj je proizvodnja konzerv taka, da si jo komaj lahko zamislimo. Človeške roke so zamenjali stroji. Samo ena tovarna lahko konzervira v pičli uri po petdeset in sto tisoč ška-
tcl graha. To pomeni: trinajst ton graha očisti, skuha, ga sterilizira in šele potem ga spravi v konzerve. Na vsako škatlo nalepijo etiketo, po 100 konzerv gre v en zaboj in takih zabojev nastane samo v enem dnevu ničkoliko.
Seveda je konzervna industrija tako napredovala, da ne konzervirajo več samo prehrambenih artiklov. Sedaj konzervirajo stvari, za katere boste komaj verjeli, na primer: teniške žoge."
Ko so bili Francozi v tenisu nepremagljivi in je bila Francija vsako leto finalist Davis-cupa (pred petindvajsetimi in več leti), so bile njihov glavni tekmec ZDA. Finalne tekme so se odvijale v Parizu. Toda če so hoteli igrati Američani v Parizu, so morali igrati s francoskimi žogami, ker so njihove zaradi dolgega potovanja iz Amerike izgubile prožnost. Zato so si morali nujno nekaj izmisliti. Nekdo se je spomnil, da bi lahko žoge enostavno konzervirali v škatle, kjer bi bil isti pritisk. kot v žogah samih. Tako so žogice obdržale svojo prožnost še leta in leta po izdelavi.
Kakor se mogoče zdi 'preprosto, je 'bilo vendar najteže konzervirati jrit-no vodo. Ta problem so rešili zavezniki v zadnji svetovni vojni, ko so morali z njo zalagati svoje čete v pustinjah in na bojnih ladjah. Pitna voda ima v sebi take minerale, ki jo napravijo neužitno, če dlje časa stoji. Iznašli so nekak vosek, s katerim prevlečejo notranjo stran konzerve, ker že navaden stik vode s kovino okuži, vodo.
Mnogo manj orivlačne kakor te, so konzerve z živimi črvi. Pred dvema, tremi leti sc je neki nadebudni Amerikanec sjponmil, da bi lahko konzerviral žive čivo za ribiče. Take konzerve lahko vzdržijo mesece in mesecc dolgo, ker s posebnim preparatom živali »uspavajo«, kakor hitro pa jih potegnejo iz kon-
s svojimi servisi v Izoli, Piranu, Bujah, Umagu in Novem gradu Vam nudi vse vrste goriva za motorna vozila ter olja domače in tuje proizvodnje.
GRADBENO PODJETJE
iKONSTRUKTORi PIRAN
opravlja vsa gradbena dela, izdeluje stavbeno pohištvo, instalira vodovodne naprave. V lastni cementarni izdeluje terasne pode in obloge ter betonske cevi po nizkih cenah
zerve, živali ožive in ribiči jih lahko kar nataknejo na trnek. Nekje so tako konzervirali žive hrošče, ki so učinkovito sredstvo proti žuželkam, saj so uspešnejši od samega DDT, Za splošno potrošnjo pa so začeli na Floridi konzervirali kačje meso, ki je za nekatere ljudi prava poslastica.
Čeprav še ni uspelo, da bi konzervirali sončne žarke, da bi se ljudje lahko z njimi greli tudi pozimi, pa so konzervirali: dim. Posebno važen je v vojski ker se za njim lahko skrivajo vojaki.
Ako bo tehnika konzerviranja tako napredovaa, kol jc doslej, bomo nekoč imeli v konzerv alt vse, kar bomo hoteli. Tudi svetlobo in toploto?
Fakir pred sodiščsm
Pred drugo svetovno vojno, ko so Angleži še gospodarili v Indiji, so se brezobzirno borili proti fakirjem, ki so s svojo spretnostjo »kradli' tujcem denar. Tako so nekoč spet poklicali pred sodnike takega fakir-ja. Obtoženi fakir ni izgubil svoje hladnokrvnosti niti za trenutek in je vztrajal na tem, da gledojcev ni varal. Bilo ga je nemogoče spraviti Iz ravnotežja. Navsezadnje pa se je sodnik, ves obupan In utrujen, zadri na fakir ja: »Potem mi pa dokazi te, da vaši triki niso prevara!« F;ikir se je počasi zleknil na tla, ostal nekaj trenutkov negibno, a ko se je začel počasi dvigati, je začela na sodnikovo mizo lezti ogromna kobra, ki je si-kala in stegovala jezik. Vsi so od strahu otrpnili in stali nepremično, ker so dobro vedeli, česa je sposobna kača, katere ujed je skoraj vedno smortnonosen. Samo fakir ni izgubil svojega notranjega miru. Ko se je kobra pripravila na napad, dvignila glavo iin del telesa, sta pritekla dva ■policxaja in jela s sabljama sekati po mizi. Razsekala sla akte, polila
«¡¿Z
črnilo, zdrobila črnilnik itd. Ko so se na sodnji nekoliko umirili, so ugotovili, da je marsikaj polomljenega in uničenega, samo o fakirju in kobri ni bilo ne duha ne sluha. Vsi so se vznemirjeno spogledovali, toda fakirja. ki je na tako drastičen način dokazal svojo nedolžnost, niso več iskali. Sodnik je še istega dne zaprosil za premestitev v Anglijo, ker ni hotel imeti nikakršnega oprav-ka več s fakirji.
Mite po stopnicah
Hoja po stopnicah je trdo delo, saj zahteva trikrat več energije kakor kopanje, ki jc eno najtežjih kmečkih del. V nekem institutu v Dort-mundu, kjer se ukvarjajo s podobnimi vprašanji, so ugotovili, da ljudje, ki stanujejo v drugem ali tretjem nadslroj)ju in morajo opraviti to pot večkrat na dan, postanejo tako »stre-nirani«, kot srednji atleti. Naj navedem samo en primer: človek, ki hodi, uporabi 2,1 kalorije na minuto, če koplje na njivi, dvakrat toliko, če se pelje s kolesom 0,3 kaolrije, če pa hodi po stopnicah, uporabi 15 in več kalorij na minuto,
Prijatelj, iz Portoroža mi je zaupal nekaj cvetk. Ni mi kazalo drugega, kot da sem .jih šel sam »poduhat«: še za časa velikega šahovskega turnirja so se šahisti iz Pirana, Portoroža in Sečovelj, med katerimi je tudi nekaj znanih imen, tako silno »izkazali«, da niti svojega moštva niso mogli sestaviti za turnir, čeprav so za to jaotrebni samo štirje.
V Portorožu zelo slovi »Ribja restavracija«. Slovi po svojih kuhinjskih izdelkih, za katere se včasih ■ne da ugotoviti, iz kakšnih rib so napravljeni. To verjetno zato, ker sc-ne spoznajo na imena morskih rib. Tudi so tam razni »škombri«, »sar-dele« in druge ribe, — med katerimi je največ morskih kapičev ali guatov, — silno »jjoceni«. Tako staneta dve »škombri« s kosom kruha »samo« 270 dinarjev — vse v znamenju dviganja standarda!
Zasledil sem tudi, da se tamkaj na vseh plateh prilagojujejo splošni turistični dejavnosti kraja. V tem nočejo zaostajati niti piranski fajmo-štri, ki so na vhodna vrata bazilike obesili ojoozorilo, kako se je treba v cerkvi .vesti in kako je treba biti oblečen, kar v več jezikih. Na prvem mestu je nemščina — gospodje že dobro vedo, kje so obokani žepi, na drugem je seveda italijanščina, — namesto japonščine — (da bi bila pokojna »aksa« spet vzpostavljena vsaj na tem področju) pa je na zadnjem mestu ponižna slovenščina. To je še dobro, da le malo Slovencev zahaja tja notri, ker bi bilo si-
cer verjetno več pritožb čez tako »zapostavljanje«. Tako pa mi je le stara istrska ženica, ki se ne more odreči vseh .naukov in navad, katere so ji vse življenje vcepljali doma 'in v cerkvi, položila, da smo pri »gospodih« še vedno manjvredna raja.
Ko sem že pri tem, naj povem še to, kako je bilo v nedeljo v Rav-nu. Lepo so sprejeli in pozdravili plemenite darovalce iz Dolenjskega, ki so jim prinesli v dar kompletno knjižnico. Vsem pa menda le ni bilo veliko do nje. To so pokazali med nastopom novomeškega pevskega zbora. Ko so gostje odpeli komaj nekaj pesmi, se je koncert na odru nenadoma spremenil v koncert v dvorani, kjer so bila glavna in edina glasbila stoli in čevlji. Začela se je namreč maša in jc nekateri niso hoteli zamuditi ludi za ceno poslušanja lepih narodnih in drugih pesmi. Tako so v nedeljo v Ravnu imeli kar tri koncerte — k že navedenima dvema je itreba seveda prišteti še cerkvenega, ne vštevši večerne »serenade«. Rekel nisem nič, mislil pa sem si, da bi že lahko prav vsi Ravenci pokazali do gostov več hvaležnosti, pa čeprav bi zato enkrat zamudili mašo.
V nedeljo pojjoklne sem bil tudi v Pobegih-Čežarjdi. Tam so praznovali vsakoletni praznik — spomin na strašno okupatorjevo ofenzivo pred dvanajstimi leti. Domačini so se zbrali na komemoracijo za pad-
limi. Prišla jc tudi godba od Antona, ki pa sc ni znala prilagoditi svečanosti. Ali je pozabila, ali pa jih še nikoli ni znala, zaigrala ni namreč niti ene partizanske pesmi namreč niti ene partizanske pesmi, primerne partizanske pesmi, ampak je neprestano razgrajala samo z veselimi koračnicami, kot da jc prišla na veselico. Na srečo je nerodni položaj rešila domača godba, ki sc je za to pripravila.
Povabili so me tudi na filmsko predstavo v Šmarje. So že vedeli, zakaj! Zadeva je kaj nerodna; projekcijski aparat povzroča namreč tak zamorski šum, da ga preglasi samo Se 'razgrajpnje šhvarsfkih otročaljev, ki pridno in vestno obiskujejo večerne predstave, — seveda brez varstva iin primernega nadzorstva. Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da je v Šmarjah kup radiotehnikov, ki že neskončne čase popravljajo aparaturo. Posreči se jim le to, da večkrat iz zvočnega filma napravijo nemega — menda prav zato, da pride ves ropot v dvorani in šum aparature do polnega izraza.
V Izoli pa so takole pozdravili delegate iz gostinstva: »Dobrodošli v Slovensko Istro na III. zbor gostinj-cev«. Da bi bolj držalo, so to celo napisali na velik transparent in ga napeli nad cesto, da ja ne bi kdo mogel podvomiti v njihove črko-slovske sposobnosti!
Pa drugič spet kaj in lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
To norenje se je končalo na trgu pred cerkvijo. Župan je določil vsakemu muzikantu prenočišče. Ženske so se prerekale zaradi gostov in se pri tem držale čudne hierarhije po glasbilih. Tako je najboljše stanovanje pripadalo velikemu bobnarju.
Muzikantje so bili sedaj zadovoljni, da so se celi vasi pokazali v svojih novih uniformah. Kleli pa so zlaien mraz, ki je vladal v Palmaru, in se zavijali v svoje kmečke ogri-
njače.	.
Muzikantje so sicer izginili, toda množica je se vedno ostala na trgu, kjer je v nekem kotu zadonelo bobnanje, ki ga je spremljalo zateglo dudanje, Vsi so začeli ploskati. Bil je Dimoni, slavni dudaš, ki je nastopal sleherno leto. Bil je mož veselega značaja, povsod znan kot pijanček in imeniten dudaš.
Bil je eden najbolj ih Sangonerovih prijateljev; ta mu je ves čas trajanja praznikov sledil kakor senca, ker je bil prepričan, da bodo na koncu v bratski slogi popili vse denarce.
Na sporedu je bilo žrebanje največje jegulje, ki so jo med letoin ujeli. Bila je to stara navada, ki so jo vsi ribiči spoštovali. Kdor je ujel zelo veliko jeguljo, jo je hranil v akvariju in je ni smel prodati. Komaj pa je nekdo drug ujet večjo, tedaj so hranili to, medtem ko je lastnik prve storil •i njo, kar je hotel. Vedno je bila najlepša jegulja v Albuferi namenjena za srečolov.
Tisto leto je doletela Paloma čast, da se je lahko postavil z najbolj debelo jeguljo. Ujel jo je bil v Sequioti. Starca je prevevalo eno najmogočnejših občutij v njegovem življenju, ko je razkazoval ljudem izredni primerek.
Prav on jo je bil ujel! ... In razkazoval je s tresočimi
se rokami ogromno jeguljo, ki je bila po hrbtu zelena in belkasta po trebuhu, kot noga debela in z lepljivo prozorno kožo. Nosil jo je po vasi med igranjem na dudo, medtem pa so najbolj častitljivi člani skupnosti hodili od hiše do hiše in prodajali srečke.
— Na! vsaj enkrat delaj! — je rekel stari Paloma in zagnal jeguljo Sangoneri.
Potepuh, počaščen nad tolikim zaupanjem, je ponosno hodil z živaljo v rokah. Sledili so mu dudaši in bobnarja ter nemirna olročad.
Ženske so prihitele, da bi si od blizu ogledale nenavadno veliko jeguljo, kot bi bila skrivnostno jezresko božanstvo.
Sangonera jih je surovo odrival.
Saj mi jo boste končale s tem večnim tipanjem! . . .
Ko pa je potepuh prišel pred gostilno, se je počutil sre: nega, ker ga je vse ljudstvo občudovalo. Roke so ga za ele boleti, ker ni bil vajen trdega dela. Pomislil je, da razkazovati jegulje pravzaprav ni njegov posel. Zato jo je zaupal poglavcem, naj bi jo oni nosili v sprevodu.
Stopil je v skoraj prazno gostilno. Za pultom so se Nct-Ietta in njen mož in Tonet pogovarjali o minulem prazniku, čigar stroški so šli na račun onih, katerim je sreča naklonila dobre redolins. Iz Valencie so bili naročili črne obleke, da bodo v njih prisostvovali maši v prvi klopi. Razpravljali so o pripravah za slovesnost.
Za naslednji dan je bilo določeno, da se pripeljejo s poštnim čolnom godci in pevci ter razvpit pridigar. Ta bi moral pridigati o detetu Jezuščku, obenem pa izrabiti priložnost in pohvaliti sijajne čednosti albuferskih ribičev.
Velik čoln je odšel proti Dehesi, da naloži mirte za okrasitev trga. V nekem kotu gostilne je bilo nekaj košev, v katerih so po navadi hranili m ase let s, neke vrste možnarjev. Ti so ob streljanju grmeli kakor topovi.
Komaj se je naslednje jutro zasvitalo, >e so pokali mož-narjl. Vtis si imel, kot cla po vaških ulicah divjajo boji. Ljudje so se kopičili na bregove kanalov in uiso skoparili s pohvalami.
Da, Palomov vnuk je znal vse lepo urediti, pa čeprav je razpolagal s Canamelovim denarjem! . , .
Prispel je poštni čoln. Iz njega je prvi stopil pridigar, debel, impozanten duhovnik, ki je nosil veliko vrečo iz rdečega damasta.
Sangonera, ki je kot nekdaji cerkvenik užival še nekaj slovesa, je takoj pograbil duhovnikovo prtljago in jo zadel na rame.
Nato so izstopili debeli in kodrolasi pevci, sledili so jim violinisti in flavtisti z glasbili pod pazduhami.
Vsi so se pomenkovali o ali y p e b r e 1 i, ki so jo pripravljal v Palmaru, kot bi bili prišli z edinim namenom, da preizkusijo kuharsko sposobnost tega kraja.
Množica se ni razšla, ker je želela videti od blizu tiste čudovite inštrumente, ki so bili položeni zraven jarbola. Največje zanimanje so vzbujale pavke, ker so bile zelo podobne ponvam, v ka'erih so cvrli ribe; poleg teh so kontrabasi ali kakor so jih imenovali, velike kitare, napolnjevali to primitivno in preprosto ljudstvo z radostjo.
Maša se je začela ob desetih. Trg in cerkev sta bila prepolna orome po rostlinju iz Dcheze. Goste preproge listja so prekrivale blato. Na oltarju je bilo veliko sveč in voščenic.
Tone je poskrbel za najmanjše potankosti; določil je cclo spored petja med slovesnostjo. Ni hote! slovesne ma.e, pri kateri so ljudje samo spali. To naj kar v me !u opravljajo! V Pallmaru kakor tudi v celi soseščini so radi imeli Mer-cadantovo mašo.
Ženske so ganile barkarole, ki so jih med svetimi obredi pc.i tenorji . . . Možje so z glavami spremljali ritem glasbe. Po Nellettinih besedah je blia vsa ta slovesnost razen tega, da je poživljala duha, boljša od vsake gledališke predstave in povrhu vse;;a še v korist duši.
Medtem so na fr^u pokali možnarji, stresali cerkvene zidove, motili petje in prekinjali pridi arjevo sostobeiednost.
Po končani maši je ljudstvo plani'o na T* in čakalo na zajtrg. Tedaj se je spet prikazala godba iz Catarroje, na katera so bili med obredi že kar pozabili.