Poštnina pavlalirana © Političen list. Naročnina znaša: 8 dostavlfanlem n« dom ali po pošti K 10'— mesečno. četrtletno K 30'—. fie pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 9'50. — lnseratl po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24. Leto ill. Maribor, četrtek 22. julija 1920. Št. 160. Pred rešitvijo vladne krize. Nova italijanska banditstva v Trstu. — Nacionalistična divjaštva v Rimu. — Vprašanje Radgone. Nova kriza. Nedavno smo obširneje razpravljali o možnosti nove vladne krize ter navedli tudi vzroke, ki jo bodo povzročili. Kar smo tedaj prorokoval*, to se je sedaj tudi res uresničilo. Vesničev koncentracijski kabinet je podal ostavko — kriza je tu. Po našem zadnjem poročilu o kabinetnem Položaju in o razmerju med posameznimi vladnimi skupinami ni težko uganiti, kdo je to krizo izzval. Protiču in Korošcu se je zdelo že preveč demokratske kontrole nad njihovimi manipulacijami strankarsko ■ osebnega značaja, zato sta se te kontrole hotela otresti. V predvčerajšnji seji začasnega narodnega predstavništva je prišlo do ostrega spopada med reakcijonarci ter med naprednimi skupinami radi pasivne volilne pravice za učitelje. Ministrski predsednik Vesnič, ki je sicer zmeren človek in ni hujskač Protič-Koroščeve branže, je očividno pod pritiskom svojega vrhovnega nadzornika Protiča jako netaktno in samoljubno nastopil proti sprejetju te dopolnilne klavzule k paragrafu 15 volilnega reda, tev zagrozil, da poda v slu- čaju, da se ta klavzula sprejme — ostavko. Poslanci pa se niso dali ostrašiti ter so z večino 68 glasov prot' 64 sprejeli predlog o pasivni volilni pravici za učitelje. fr Ta malenkostna dopolnilna predloga pa je postala usodna — izzvala je vladno krizo. Gg. Vesnič, Protič in Korošec so smatrali to glasovanje, čeprav ga je zbornični predsednik Ribar proglasil za neveljavno, ker je bilo število poslancev manje nego ga zahteva kvorum, za nezaupnico ter izvajali konsekvenco. Podali so ostavko. Iz tega je jasno razvidno, da so vzrok za ostavko, s katero se upajo otresti demokratov, naravnost iskali, ker sicer bi radi take malenkosti ne podajali demisije. Jasno je pa tudi, da te demisije ni povzročila ta malenkostna predloga, ampak vse važnejša vprašanja rekonstrukcije pokrajinskih vlad, izvoza, agrarne reforme itd. Sama vprašanja, katerih se radikalci in klerikalci boje kakor vrag križa. Demokratska zajednica je, kakor smo že zadnjič povedali, popuščala kolikor je mogla, samo, da bi jim izbila iz rok iskani vzrok za izvenje vladne krize, toda končno je prišla vendarle do točke, kjer je bilo vsako na- daljno popuščanje nemogoče. V vprašanju pokrajinskih vlad, katerih rekonstrukcijo ves narod že tako nestrpno pričakuje, je v vprašanju slovenske pokrajinske vlade popustila celo tako daleč, da bi se zadovoljila celo s samo dvemi poverjeniškimi mesti. Toda klerikalci niti na to niso pristali, kajti oni so hoteli krizo. Država se nahaja v težkem zunartjepoi litičnem položaju, na jugu in vzhodu jo ogroža italijanski imperijalizem, na skrajneip severu nemška obmejna prenapetost, v Banatu stoje na mejah Madžari, toda kaj vse to briga gg. Protiča in Korošca. Glavna stvar je, da dobita zopet popolnoma proste roke in da ostanejo pokrajinske vlade nedotaknjene. Zopet nov dokaz, koliko je klerikalcem do državnih interesov in blaginje. i Toda zdi se, da se to pot Protiču in Korošcu ne bo posrečila zahrbtna namera, polastiti se znova neomejene vladne moči v državi. Vesti, ki prihajajo iz Beograda so sicer različne, toda v enem so si pa vendar edine, da Protič in Korošec ne bosta sestavljala novega strankarskega kabineta. Ena verzija gre za tem, da bo znova pozvan dr. Milenko Izpoved žrtve demona. (Konec). Posameznih stvari se ne spominjam več samo, da mi je dala ona 300 K. Branil sem se denarja, a nekdo mi ga je vtaknil po sili v žep. Poslovil sem se od nje. Prišel sem v svojo sobo, vrgel se na posteljo ter jokal iz opupa. Obotavljal sem se, kar vidim v duhu orožnika, kako me tira v za or. Vstal sem, najpotrebnejše pograbil ter bežal. Neštetokrat mi je zastal korak, obrnil sem se ter gledal doli z hriba, videl sem brleti luči, vleklo me je nazai. Obrnil sem se, nameril sem korak v dolino, tu zopet ista slika: orožnik, sodnija, ni rešitve, beži, beži! Prišel sem ob polu 5. zjutraj k njenemu bratu, gostilničarju na meji, pa že na nemško-avstri ski zemlji. Štiri in pol ure sem potreboval za to pot, katera se lahko prehodi v dobri poldrugi uri. Ta boj v moji notranjost obotavljanje, me je toliko zadržev. lo. Nje.iemu bratu C. sem povedal vse. Svetoval mi je, osobito njegova žena, nai se vrnem, izklju-f čeno je, da bom zaprt ako poravnam šk« do, Predno je javljeno sodniji, pjSal sem takoj nazaj v Vuhred ter prosil, i.aj mi ona sporoči, ali bi bilo mogoče, da se vrnem. Pismo nesel nek fant v Vuhred. Odgovorila je t hoj, da povratek ni več mogoč, ker me že sodnija išče. To pismo mi je fantič prinesel ob pol 4. uri pop Drudi dan je prinesel obleko, za katero sem jo prosil za slučaj, da povratek ni več mogoč. Na ta odg vor mi ni kazalo drugega, ko da se ne vrnem. Nešteto trpljenja, obilo solz me je veljal ta beg. Zgubil sem domovino, stariše, službo, vse, vse. Pozneje sem zvedel pri sodniji v Maren-bergu da sem imel dovolj časa za povratek, ker ovaden sem bil šele okoli 4. ure pop. (torej ob času, kc. je nesrečnik prejel njeno pismo naj se ne vrne, češ, da je prepozno. Op. ur) Čemu me je varala? Zakaj ni govorila resnice? Še je bilo časa, dovolj časal Dotično Pismo leži pri aktu. Namesto v Indijo — nazaj v Vuhred. Peljal sem se v Gradec, iskal primerne službe, na je ni bilo, oziroma dobil bi jo, pa nisem imel nikakšnih dokumentov. Posebno sem se zanimal za Indijo. Nek zastopnik inozemske vlade je iskal pogodbene uradnike za Indijo. Potreboval sem šol,-kih spričeval. Odločil sem se, da se vrnem v Vuhred, da tam oddam pri kakem prijatelju pismo na moje starše s prošnjo, da mi pošljejo moje dokumente. Mikala me je dobra plača, ki mi je bila obljubljena. Tisoč holandskih goldinarjev takoj na roko in potem v službi mesečno 300—500 gold. Ta denar je imel na* pram našemu visoko vrednost. Hotel sem s tem plačevati preko kake banke poštnemu ravnateljstvu svojo storjeno škodo. Od 1000 holand. gold. katere bi dobil tak >j v Gradcu nakazane, bi lahko skoro tretjino škode vrnil, ostanek pa od meseca do meseca. V noči 18. marca sem se vrnil v Vuhred po obilo prestanem trpljenju in lakoti v Avstriji. Izdajalka zapeljanega ljubimca. Spotoma sem se ustavil pri njenem bratu* na Radinu. Pokazal mi je pismo od nje, samo zadnji odstavek, kjer piše, da ne mara o meni nič več slišati in akb se kdaj pri niemu o-glasim, da že ve kaj mora napraviti. Mislila je s tem, naj me odda orožnikom — kar je (njeni brat) vzlic vsej prijaznosti, katero je napram meni kazal, tudi storil. Naznanil -me je nemškim orožnikom, ki so takoj obvestili orožniško postajo v Marenbergu. Slutil sem nevarnost v katero se podam, ako grem v Vuhred. Potrkal sem na duri svojih prejšnjih najboljših prijateljev — zaprli so mi vrata pred nosom ter mi še grozili. Ne najdem besede, da bi opisal svoje tedanje stanje, bil sem ves obupan, kaj naj storim? Pre- Vesnič, da sestavi nov koncentracijski kabinet, druga trdi, da bo poverjena sestava Pasiču, ki naj bi sestavil nevtralen kabinet, tretja pa napoveduje celo nastop Svetoz. Pribičeviča. Definitivnega seveda še ni nič sklenjenega, ker so tozadevna posvetovanja posameznih skupin in politikov s krono komaj v teku. Posledice, ki jih bo rodila ta naša najnovejša kriza ne bodo ravno majhne. Pred vsem bo ta vladna kriza dobro orožje za Italijane in druge naše zunanje sovražnike, na drugi strani pa bo brezdvomno več ali manj uplivala tudi na kurz naše valute v inozemstvu, ki so jo že same vesti o nevarnosti krize in konflikt z Italijo potisnile za nekaj točk nazaj. Odgovornost za vse to pa bosta nosila Protič in Korošec; in ljudstvo, ki ljubi našo državo in njen procvit, jima tega pri prihodnjih volitvah gotovo ne bo pozabilo. Zasedba apaške kotline. , (Pojasnilo deželne vlade slovenske.) Z ozirom na komunike, ki ga je glasom Objave dunajskega korespondenčnega urada izdal avstrijski državni urad za zunanje stvari v zadevi zasedbe apaške kotline po jugosloven-skih četah in v katerem protestira proti temu, da ni naša država še izpraznila obmejnih krajev, ki imajo po saintgermainski mirovni pogodbi pripasti Avstriji, na drugi strani pa da je naša Vlada zasedla apaško kotlino, ugotavlja Deželna vlada za Slovenijo nastopno: Dne 13. februarja 1919 se je sklenila med ljubljansko in graško Deželno vlado v Mariboru pogodba glede začasne ureditve mel med našo državo in Avstrijo na Štajerskem. Ta provizorična ureditev naj bi veljala, dokler ne bi po mirovni konferenci . definitivno bila urejena .državna meja. Glasom te pogodbe je ostala Radgona z okolico v naših rokah, istotako Špilje in gotovo ozemlje med Špiljem in koroško mejo, dočim je apaška kotlina ostala v avstrijski upravi. Te pogodbe se je naša država skrbno in vestno držala. Po saintgermainski pogodbi se ima ta provizorična meja korigirati v nekaterih točkah, in sicer deloma v prilog naše države, deloma v prilog avstrijske republike. Po saintgermainski mišljeval sem ali naj bi sam šel k sodniji oziroma orožnikom — pa ta neznosna sramota — ali bi skočil v Dravo ? Še enega človeka sem se spomnil, nisva bila prijatelja pa precej uslug sem mu storil v službi;. šel sem k njemu, zaprosil ga z j prenočišče, usmilil se me je ter mi dovolil. K nji nisem šel, nisem maral na noben način iti. « V. roki pravice. K? Drugi dan, na Jožefovo popoldne je prišel orožnik ter me aretiral. Izdal me je do-tični posestnik, je pač moral storiti svojo dolžnost. Slišal sem skoro pol ure pred prihodom orožnika, da je nekdo poslal po njega, imel sem časa dovolj, da pobegnem, pa ni-# sem hotel — čemu? Naj bode kar hoče — zopet v negotovost. Čakal sem, da pride in me odvede. Oj kak siromak! Kam sem prišel, kaj sem postal? Zakaj? Kdo je kriv? Čutim se krivega sam, a samo radi lahkomiselnosti. Nisem poneveril iz premisleka, ne iz hudodelskega namena. O ne, kajti, da bi bil iz tega stališča to storil, vpo-rabil bi bil lahko dovolj drugih prilik, isto tudi na 7. februarja (pred prihodom komisarja) kajti imel sem v blagajni 80.000 kron. Da sem bil hudodelec, porabil bi bil to priliko, odhitel pred komisarjem hitro na pošto mirovni gogodbi moramo mi izprazniti Radgono z okolico in Špilje ter dovoliti nekitere korekture na mejni črti od Špilja do koroške meje, dočim ima nasprotno Nemška Avstrija prepustiti nam apaško kotlino. Razen tega se je Nemška Avstrija v členu 28+ mirovne pogodbe zavezala dovoliti prost promet vsake vrste preko svojega ozemlja, To slednje je največje važnosti za našo državo baš v sektorju Špilje—Radgona, ker vodi skozi Radgono edina naša zveza z glavnim delom Prekmurja in pa zaradi zveze našega ozemlja po železnici Špilje—Radgona— Ljutomer. Tak je dejanski in pravni položaj, Definitivne državne meje, kakor jo je določila mirovna pogodba, ima v smislu te pogodbe na licu mesta ugotoviti delimitacijska komisija, ki se mora po določilih mirovne pogodbe sestaviti v teku 14 dni potem, ko se izmenjajo ratifikacijske listine. Slednje se je zgodilo 16. t. m. Kljub zgoraj omenjenemu, pogodbenim potem ustanovljenemu začasnemu stanju, se je Avstrija že del j časa trudila doseči enostransko evakuacijo Radgone, čemur se je naša država po pravici upirala. Končno je vendar dosegla Avstrija, da se je odposlala komisija ententnih častnikov, ki naj bi izpraznitvi Radgone prisostvovala. Naše stališče napram tej zahtevi je bilo po razmerah samoposebi dano. Zahtevati smo morali, da ako izpraznemo mi Radgono, izprazni Avstrija apaško kotlino in pa da nam zasigura svoboden transitni promet v smislu člena 284 mirovne pogodbe. Avstrijska vlada je, kakor je bilo že javljeno 11. t m. po svojem opravniku v Beogradu ofcijelno obvestila našo vlado, da je Avstrija evakuirala desni breg Mure (apaško kotlino) in da jugoslovenske oblasti niso še prišle v izpraznjeno ozemlje. Vsled tega je nastopila potreba, da prevzame upravo apaške kotline takoj naša vlada, ker je bilo glasom gorenje izjave avstrijskega zastopnika očividno tudi v intenciji avstrijske vlade. Ker pa je bila avstrijska vlada od verodostojne strani na to opozorjena, da je ljudstvo v apaški kotlini oboroženo, bilo je potrebno, da se kotlina zasede tudi po vojaških četah in ljudstvo razoroži. Rekriminacije zaradi zasedbe apaške kotline po naših četah in oblastih so torej docela neosnovane. Kar ' Za Izlet na Klopinsko jezero naj se izletniki prijavijo do sobote dopoldne v trgovini Weixl ali Šoštarič, ker treba ugotoviti ■Število udeležencev za obed. Mariborski delavec. Protestni shod za Koroško, »jugo-! slovenska Matica« priredi v soboto večer na vrtu Narodnega doma protestni shod proti odpravi demarkacijske črte med cono A m 13 na Koroškem. Ta shod naj bo tudi po številu udeležbe narodnega občinstva zares protestni shod. Nedeljski izletniki na Koroško. V nedeljo 25. julija je v Tinjah na Koroškem ljudska veselica. Vožnja v Rikarjo vas in nazaj stane z izletniškim vlakom iz Maribora samo 23 K. Mariborčani in prebivalci ob koroški progi, zletite ta dan v Tinje na Koroško — v močno nemškutarsko trdnjavo, da podkrepite tamkaj slovenski živelj. Ob 14. uri bode pri postaji Rikarjavas slovesna otvoritev dravskega mosta Kamen—Tinje, potem skupni odhod na veselični prostor (20 minut pešhoda). < Označba cen. Trgovstvo se opetovano opozarja, da morajo biti cene v izložbah kakor tudi v trgovinah na vseh predmetih vidne in sicer označene le v jugoslovenskih kronah, nikakor pa ne morda po drugi valuti, kar je strogo kaznjivo. Trgovski gremij. Krajevna organizacija NSS v Mariboru priredi v nedeljo dne 25 julija 1920 ob 11. uri dopoldan v gostilni Novak v Ruš'h javen shod z jako zaninivim sporedom. Istega dne in ob isti uri se vrši v gostilni Novak pri sv. Lovrencu na Pohorju enak javen shod z istim sporedom. Ker bosta shoda izredne važnosti se priporoča okilen obisk. Organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot, poverjeništvo Maribor priredi v nedeljo 25. julija v gostilni »Pod Pohorjem« v Pekrah, prej last dr. Reiserja veliko dobrodelno vrtno veseiico- Preskrbljeno bode s svežim pivom, dobrimi vini in vsakovrstnimi jedili. Tudi za tobak bo poskrbljeno. Po veselici bo ples, ki ga bodo otvorili invalidi. Ker ima prireditev blag namen pomagati najrevnejšim med najrevnejšimi, se prosi za obilno udeležbo. Prepričani smo, da bo obilo občinstva privedla na veselico tudi radovednost, kako plešejo invalidi. Pristojbine za vidiranje potnih listov inozemcev. Po pooblaščenju v 1. dodatku T. Br. 238 zakona o taksah je g minister za finance s svojim sklepom od 7. aprila 1920 1. Br. 2802 odločil: »da naša poslaništva, konzulati in nvsije v inozemstvu, kakor tudi ostale pristojne oblasti v tuzemstvu zahtevajo od tujih državljanov za vizum potnega lista isto takso in v istem novcu, kakršno takso in v kakršnem novcu jo zahtevajo tuje objesti v tej državi, vendar pa ne sme biti manjša od vrednosti 10 dinarjev- Radi tega morajo tukaj naše politične oblasti, ki izterjajo te tnkse od tujih državljavnov, zahtevati plačilo teh taks v oni vsoti in novcu, v kateri zahtevajo to takso tuje oblasti v naši državi. Generalna direkcija posrednih davkov je dobila *od ministrstva za zunanje stva