Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide »DOMOLJUB* dan poprej. Cena mu je 80 kr. za celo leto. — Spisi in dopiši naj se poiiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semeniških ulicah M. 9. Naročnina i* imerati pa opravniMvu .DOMOLJUBA" Vodnikove uliae it. 2. — Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. štev. V Ljubljani, 21. januvarija 1897._letnik X — . — ■ > -i = !,qiiil i r v. ji ••/ ■ t • ] .voiatiom&i' dioi«-;' > ii.i-n1oi avijcr/- - cri 1 •>■' riis^d tul •>'«iv. > H''-J Državnozborske volitve. ■ !• uii.iinflfi ufliilmim iIJaif>o ohod a)m/ 3iov8 ibuii ulit t 00 ti >') ■>. Is oiovs »o aofiiov ilidobho nrtaa Državnemu zboru na Dunaju je potekla šestletna sestva na Kranjskem, grof Auersperg in baron Svegel; dOba. V malo dneh utegne biti raspušgen in državni itiri liberalne Slovence, Kušar, žitni trgovec, za Ljubljano, poslanci se bodo večinoma s prašnimi rokami vrnili Dr. Ferjančjč, c. kr. deželnega sodišča svetovalec, ia med svoje volilce. Mnogo upov smo pr^d šestimi leti notranjske kmečke občine; Viinikar, c. kr. sodnik v slavili na nje, toda zlasti Slovenci nimamo povoda ia- Ribnici, za dolenjska mesta, in Koblar, kurat v posilni lovati sa aedanjim državnim zborom. - Ako izvzamemo delavnici, za gorenjska in notranjska mesta; slednjič celjsko slovensko-nemško gimnazijo, katero so jpam po štiri naSepoStene kmečko poslance: Pfeifer, za krtki in najhujšem naporu priborili naši poslanci, zoper katero novomeški okraj in Belo Krajjino; PovSč, sa dolenjske se je pa veČina državnega zbora, kakor poročamo na in koCevske občine, g. dr. ŠuSterSič, sa ljubljansko drugem mestu, Se le pred par dnevi jako odločno izja- okolico, Litijo, Zatičino, Lašče, Ribnico, in grof Hohen- vila, in ako odštejemo nekaj podpor, katere ,so nam wart za gorenjske občine. , l u , kakor drobtinice padale z Dunaja, skoraj nimamo nič Grof Hohenwart bode radi starosti odložil poslan- druzega našteti, kar bf bil dobrega storil za naš narod stvo, torej si morate Gorenjci poiskati druzega zastop- umirajoči državni zbor. % nika. Oglasila sta se dosedaj dva mola. Imfna sta vam Veliko važnih predlogov sa naS kmetiski in obrtniški znana. Morda pride še kedo. Vam gorenjskim možem stan ostalo je na papirju in čakali bodo novih poslan- daje »Domoljub« tale svet: Ne dajte svojemoške cev, da jih rešijo pozabljivosti, ako bode večina teh besede nikomur preje, dokler se ne spozna imela srce sa delavske stanove, kot sedanji, ki so se mnenje in želje ljudstva j s vseh treh le baU s novimi davii bogatinom zameriti — revežem okrajnih glavarstev. Vsaka fara ne more in pa ne. ne sme imeti svojega kandidat^, aqapak oirednjj volilni Nove velitve za državni zbor bodo v prvi polovici odbor mora poizvedeti, kaj želi kamniški, kaj želi sušca meseca in te s o z e 16 i m e n i t n a r e č. Ako kranjski, kaj radovljiški okraj, ker vsi trije okraji skupaj izvolite dobre poslance, vam bodo delali dobre postave volijo enega poslanca. Kdor bo imel večino za saboj, in bodo modro gospodarili z državnim premoženjem bre njega vam bode tudi volilni odbor priporočal, mena in davke vam bodo znižali, raznh podpor naklo- Posebno zanimiva pa bode volitev v peti kuriji nili. Ako pridejo zopet liberalni poslanci ^ V,' državni *li Jvo(il|em razredu. Tu bomo prvikrat volili sa celo zbor nazaj, potem je sa novih šest let nemogoče, kaj Kranjsko jednega poslanca, tako da bomo v prihodnjem dbbtega doseči z« kmet«, obrtnika t* Male trgovce. Ti državnem sb?w { imel^ 11 *a*topnjkov. — Ker so v možje skrb« aajprtj a&se^ potem sa svoje fcbeffttnl pri- sedanjem državnem sboru imeti svoje zastopnike le jatelje1 rasnih društvih, tovarnah in podjetjih, za velikoposestniki, trgovinske sbornice, mešCani in kmetje, kmeta* trgovca in delavca pa nimajo stok. Torej H- delavci in hlapci pa so bili bres zagovornikov, sato je borilnih- m6*-ne volite sa poslan cel1'"' iMrtko- lete po dolgim moledovanj« vstanoVH državni Dosihmal smo imeli Krajci 10 poslancev na Ounaji »bor novi vottni razred," tako ImehovanO peto kurijo, in sicer dva liberalna Nemca, zastopnika velikega po- Ker so se pa gospodje ministri, velik« posestniki in kapitalisti bali, da bi preveč delavskih zagovornikov priSlo v novo abornico, odločili so sa peto kurijo splolne volitve. V tem razreda bomo torej vsi skupaj volli: kmetje, detavfti, pcsli, obrtniki, mMčani in veliki posestniki Vsakaterega glas bo imel enako veljavo. Zato se te sedaj po deželi vprašuje: Koga bomo vsi Kranjci skupaj poslali v državni »bor ? Odgovor na to je tetaven. Kajti vsak stan boče imeti zastopnika iz svoje srede. Celo par eooijalnih demokratov »hleva v posebnem volilnem oklicu mota njihove korenine. Za sedaj svetuje »Domoljub« kmetiSkim volilcem, naj bodojediaiin složni tudi gledč tega poslanca, kajti izvoljen bo tisti, za katerega se bode večina iz njih srede odločila. Razgled po svetu. Dnč 4. januvarija sefiel se je zopet driavni »bor, ter se sedaj peča s državnim računom za tekoče leto. Pri tej priliki marsikak poslanec d& duSka svojim mislim. Zlasti veliko poslancev je naglatalo potrebo, da se pomaga kmečkemu stanu. Poslanci čedalje boli uvidevajo, da so v preteklih letih mnogo zagrešili, ker niso kmetu pomagali na noge. Soeifalni demokratfe sedaj posebno povsdi gujejo glave ter hočejo ljudi zmetati s svojimi obljubami. V ta namen so izdali v petih jezikih, tudi v slovenskem, velikansko Število volilnih oklicev ter hočejo na tak način pridobiti volilce na svojo stran. Ce le po vrhu pogledamo ta volilni oklic, se kot dobri katoličani in Slovenci prav nič ne moremo sprijazniti s socijalnimi demokrati. KajU med drugim zahtevajo ti ljudje brez-versko tolo in napovedujejo duhovščini boj do smrti. Volilni oklic so izdali v imena socijalnih demokratov in ga podpisali najhujši židje. Zidje bi tedaj radi s pomočjo aocijalistov ljudi zapeljali k brezverstvu, da bi jih potem tem ložje oskubili. Zidje b1 tudi pri nas radi gospodarili, kakor gospodarijo na Ogerskem. Sicer smo pa v lanskem »Domoljubu« natanko opisali namen in delovanje socijalnih demokratov. Nemški cesar je prepovedal dvoboj v svoji armadi. PopOInoma prav, le pri nas se nič ne stori v tem oziru. — Poljaki ljubijo svoj materin jezik in svoje pravice, ter se ne dad6 kar tako ugnati. Da bi se poživila narodna zavest med njimi, prirejajo razne shode, katere jim pa nemška vlada brez vsakega vzroka raspuSča. Neki poslanec se je zato pritoževal v državnem zboru. — Avstrijski vnanji minister groi Ooluhovski je sedaj v Berolinu, kjer se z nemškimi politiki pomenkuje o Turčiji. Laški kralj je bil nekaj časa bolan. — V Nea-polju so slovesno vsprejeli prve vjetnike- vojake, katere je Menelik po sklenjeni pogodbi izpustil. Menelik je do- volil, da se v njegovem kraljestvu ustanovi katoliška Škofija. Francozi hočejo imeti v svoji vojski nove topove in nove bojne ladije. Stalo bo to 250 milijonov gld.; dali jih pa bodo kmetje, in delavci pri davkih. Povsod jednako: tisti, ki nič nima, mora plačevati, kdor pa ima, temu se pa se da. V belgijski armadi zasledili so veliko zaroto socijalnih demokratov. Precej vojakov, ki pripadajo tej stranki, se je zavezalo, da hočejo sicer biti popolnoma pokorni svojim višjim, te, ko bi se morali bojevati zoper ljudi svoje vrste, bodo odrekli pokorščino. Socijalni de-mokratje ne poznajo ljubezni do domovine. Na Kubi so 4. t. m. precej vstaSev polovili in postrelili. Med vstaSi ni več pravega navdulenja in zato se hočejo tudi podati, če jim Španija dovoli nekaj pravic. Ma'a Cmagora se veseli, ker praznuje sedaj 200 letnico, odkar vlada tam vladarska hita Petrovičev. Gotovo je vsem dobro v spominu, da se je pred par leti srbski kralj M lan odpovedal prestolu ter Sel na tujino. 8edaj mu je pa zmanjkalo denarja In je zopet domu prišel, da si napolni žep in zopet odide. Lep kralj to. kateri davke na tujem zapravlja! Nekako pred desetimi leti so na Bolgarskem pregnali prejšnjega kneza. Zarotniki, ki so kneza s prestola pahnili, morali so v pregnanstvo. A sedanji knez Ferdinand je tako kratkoviden, da je te rovarje nazaj poklical, jih uvrstil v armado ali pa jim dal velike pokojnine. Tako si je sedaj lahko svest, da bo prej ali slej moral pobrati kopita in iti, ker redi gada na prsih. Turki so silno počasni v popravljanju krivic. Sultan obljubuje in obljubuje, a ne stori nič. Obljubil je med drugim tudi, da bode vse zaprte Armence izpustil in jih pomilostil. Pa od 500 jih je do sedaj Se le 107 pomiloSčenlh. Listek. , ■ ' !* ''l ,<<"•' •• s '• • '.,■■• •->«} ,U ' I- l'»d' vse načine si pomaga; vzdihuje, apufiča soparo spodaj in zgoraj, dokler slednjič ne prisopiha na vrh. ; i Pod tem klancem leži prijuna vasica H &stovje. Pred nekaj leti je pogorela. Vlak je zanesel iskro v Predno dospe vlak is retkega mesta na Sent- slamnato streho, in zgorelo je vse. Sedaj je zopet dode-pavelsko postajo, boriti s« mora s hudim klancem. Na lano in krito a opeko. Vse pride na dan. (Povest. Napisal Pivčan.) ■ - . r, li sv i i3c; I. ,1,1 1.1» Hite stojč raztreseno sem in tja, nikakega reda ni opaziti. Zadnja uprav pod klancem je Volkadinova. Ime samo na sejii se nam 2e nič kaj ne prikupi. A nič ne d6, vstopimo y bito in takoj se prepričamo, da zasluti družina priimek, ki bi se glasil Se hujše, priimek, ki bi saj deloma označil njih sprijenost in hudobijo, katero hočemo predočiti cenjenim bralcem v svarilen zgled. Poldaa je. Okolu mize sedi vsa družina: Volkadin, jak mož, sivih očij in rudečkaste brade; Jera, žena njegov«; oba sinova — Martin in Štefan — mladeniča jeden sedemnajstih, drugi devetnajstih let, in hčerka Ančika, ki obiskuje zadnje leto vaSko Solo v Šent Pavlu. Prav pridno aajemajo i z sklede. Ko je prazna, gre gospodinja v kuhinjo in prinese se dobršen kos plečeta. »To je zadnji grižljej«, reče in položi pred Volka-dina, naj deli. »V jami ni več t« »Nič ne dč«, zavrne jo ta in odreže vsakemu svoj del. »Kaj ne, oče, saj imajo ljudje Se dosti po svetu !< opomni Martin. »Volkadin mu namigne, naj bo tiho, in poSepeče nekaj 2eni na uho.« »Ančika, pojdi z menoj, pomagala mi bos pomiti to šaro,« reče mati, vzame sklede in žlice in odide t kuhinjo. Hčerka uboga. _ »Ali res ne moreS držati jezika za zobm<1 Da grei kaj takega čenčati pred deklioo !< krega se oče nad Martinom. ' • t- »Ca ne zve sedaj, bo pa pozneje. Vsega jej tako ne moremo prikriti.* •A vendar tako očitno ne smemo govoriti vpričo nje. Otrok je otrok. Meniš, da pomaga kaj, če jej zatrobiš, naj molči. Bo(je je, da ne v« vsega.« • i ' ♦ E, če sem se zarekel! Kako pa, ali ste Že pozve-deli kaj, kje bi se dobilo kaj za nas? Ze dolgo nismo bili nikjer.« Saj uprav sedaj sem se bil parnem^ govoriti z vama o tej stvari. Zato sem zapodil venkaj oni dve, ki nimata ničesar pri tem. Na Pivko jo udarimo nocoj v Kočice Pri Jerničevih ni gospodarja doma. Tja nekam pod Nanos sta odšla s pomagačem obzidavat vodnjak. Domov ju ne bo do nedelje; o tem sem preverjen. V hramu ima M mesa celega praseta, in tudi kaj drugega se dobi.« -- »BotU treba kaj orodja vzeti seboj?« povzame Slefap. »To bi bilo pametno h K zidarju hoditi in nositi seboj stvari, kojih dobimo tam na izbiro! Tepeol Sploh ni treba skrbeti, kako vlomimo. To je moja skrb. Vidva storitay kakor vama velim jas. A dovolj zasedaj. Idimo na delo I« Vstanejo od mize in gredo. Da bi kaj molil), na to se ne spomni nihče. Kako-li? Saj imajo glavo'polno druiih .stvarij. Noč je, lepa jasna noč. Luna, ki je priplavala že visoko, pošilja svoje blede žarke na zemljo. Vse je mirno, vse počiva, tudi v vasi Kočice. Le sredi vasi pod lipo sloni ie človek. Včasih se stegne in zazdeha. Vidi se mu, da ga zelo lomi spanec. Nočni čuvaj je to — kočar Boštjan. »E spat grem, pa je. Kak hudnik če priti sedaj, saj je 2e minila polnoč,« mrmra sam s seboj. Kar začuje od Jerničeve hiSe semkaj nekak ropot. »Kaj Se zopet tam-le vica, da ne da ljudem miru po noči?« Pogleda na ono stran in vidi mladega človeka, ki poskuSa odpreti vrata Jerničeve Supe. »Pozor! ta nekaj namerava!« misli si čuvaj in Btopi za deblo, da bi ga oni ne opazil. Ta ie nekolikokrat strese vrata, in ko se ne odpid, izgine za hiSo. Ne traja dolgo, kar se prikaže druga moSka postava izza ogla, zarožlja s ključem, odpre Supo in pride ven z dolgim železnim drogom. Meni nič, tebi nič, izgine tudi ta za biSo. »Smentana reč, Boštjan, sedaj pa le pokaži, da si mož.« To reksi zažvižga BoStjan na prste in se izpod -teče proti Jerničevim. Med potjo vpije: »Primite jih! Na ono stran teci! Ne Uidejo nam, ne! Udri ga!--« Ko pride za biSo, ni duha ne sluha o kakem človeku. A kaj zagleda tu! Zid okolu okna, ki drii v hram, je okrusen, oklep nekoliko privzdignjen. Na tleh leži železen drog. \ Na Boštjanov krik se vzbude pri Jerničevih m pridejo gledat, kaj bi bilo. Tudi drugih ljudij se zbere več pod oknom. Vsi prestrašeni povprašujejo drug drugega, kaj se je pripetilo. - »Sreča, da sem bil vendar pri lipi in da sem videl vse. To bi bil ti, Jernlč, sedaj revež. Vse bi ti bOi pobrali, čisto Vi*,« začne Čuvaj. ' »Ti cigani nesramni! Tecimo za njimi! Kani so krenili?« vpijejo nekateri. »Toliko vem, kam so jo udrti, kot vi. Ko sem pritekel semkaj, ni bilo žive duSe.« »Saj pravim, laki ljudje! Na dnu pekla bodo goreli,« oglasi se stari Semu|j. Komaj se ljudje toliko umirijo, da gred6 vsak na svoj dom. Pri Jerničevih so po konoti do jutra. Kako bi tadi mogli zatisniti oči, ko jim je pretila pred nekoliko trenotki tolika nevarnost! BoStjan je bil vesel, da je tako opravil Svojo no-cojSno službo in nadejal se je celo dobrega plačila, ako bi prišla stvar pred gosposko. • v>d »n m. Volkadin je bil drugi dan kaj malo zgovoren. Strašno ga je jezilo, da mu je bilo izpodletelo. Semter tja je hodil po hisi in premišljeval. Nikdo ni smel k njemu. Žena jo je komaj odnesla, ko ga je vprašala, kaj n^j skuha za kosilo. Sinova nista dosti marala za vse to, vajena sta bila takih prizorov. Popoldne ju poklice oCe k sebi. »Smolo smo imeli noooj, smolo,« začne. »Ne bi si bil mislil tega. Da sem moral hoditi iskat tisti drog — nebodigatreba! A kaj to? Oni hudnikov čuvaj, ta je kriv vsega. Temu bo treba zasoliti, da bo vedel, kedaj je oplaSil mene, Volkadina. Boštjan je bil, BoStjan; spoznal sem ga po glasu.« »Kaj se boste toliko! Ce se nam ni posrečilo pri Jeroičevih, bode se nam drugodi«, dč Martin. »Vendar, v Kočicah bi ne bilo dobro prikazati se Se jedenkrat Ljudje so razburjeni. Nič kaj rad bi jim ne priBel v pest«, oglasi se Šte£an. »Na Kočice ni misliti nocoj, to sem tudi jaz uvidel. Dalje bo treba iti, dalje. Skrbeti moramo, da poplačamo Boštjanu, kar mu gre, in da se zraven okoristimo sami. Kako ? — to sem vse dobro preudaril. V ono stran krenemo, kakor sinoči, seveda po drugi poti. Ko dospemo do Kočic, zavijemo po stezi za vrtovi. Tu krenem jaz proti BoStjanovemu hlevu, vidva me počakata, da se vrnem.« »Kaj boste vendar iskali v hlevu?« seže mu v besedo Martin in se posmehne. »Ta-le praSek, glejta, potresem po koritu. Ker ni privoščil Boštjan meni Jerničeve svinjine, naj tudi on svoje nima. Ko okusi prt. '5 ta prah, izgubi slast do jedi in za kake tri dni se stegne. Ha, ha! Boštjan še ne ve, kaj zna Volkadin« Divje se pri tem zakrohota. »A to Se ni vse. Ko se vrnem od hleva, gremo da^je v Ntatenovo k BoStjanovemu bratu Lovriou. Hiša njegova stoji na kraju vasi. V mali sobi, ki drži na vrt, ne stanuje nihče, odkar je umrla stara Lovrinka. Menda jih je strah vse skupaj. Tu imajo shranjeno vso prtenino in menim, tudi meso. Noter priti bo.kaj lahka stvar, Okno je nizko, (jjdep lesen. Le ravnico prinesemo sebpj, za-pičimo jo pod les, in okno bo kmalu pa tleh. A da mi storita vse, kar vama z^ukažem! Drugače ..... Za sedaj vesta dovolj.« Razidejo se. Sinpva gresta v hlev k Sivin*, Volkadin se pa pogovarja Se dolgo z ženo v kuhinji. A ••""' IV. '"' ' ■ ■ i- i/:,.. Drugo jutro vstanejo pri Lovrinpvjh kaj zgodaj. Napeljal s« je nafarftč gospoda? v gozd. Cea zimo so bili iaeretmb drvarnico, in tiebajo je drv. JedvaJe pozvanjalo »sveto jutro«, bilo je vse pripravljeno. Lovrin stopj i* veže in se ozre po svoji, navadi na nebo, bo-li vreme ugodno ali slabo. »Jera!« zakliče ženi, »prinesi mi iz hrama suknjo, tisto debelo. Nekaj oblačno je, a domov me ne bo do večera.« »Zena gre takoj iskat suknje, mož pa stopi k vozu in gleds, je-li vse v redu in živina skrbno vprežena. Kar zasliši iz hiSe krik: »O Bog! Tatovi!« Lovrin skoči čez prag nazaj in, o" greza^ kak prizor! Hramova vrata na stežaj odprla, žena na pragu nezavestna, okno razdrto, skrinja nasproti vratom prazna, omara prazna! Ubogi mol ni vedel, kam bi se dejal. Nehote se mu je iz vil is prsij bolesten: »Pomagajte!« Soseda je uprav vstajala, odprla hišna vrata in zaslišala krik. Takoj hiti k Lovrinovim, in kmalu se jih zbere več iz vasi. Radovedni vsi povprašujejo, kaj se je zgodilo. Ko zvedd, da je Lovrin okraden, in da je lena ko je odprla hramova vrata, padla od strahu nezavestna na tla, stiskajo nekateri pesti, nekateri pa vzdihujejo: »Bog nas varuj, predvčerajšnjim v Kočicah in danes So tu 1« Lovrinko skušajo obuditi ii nezavesti, kar se jim po dolgem času tudi posreči. Lovrin ni sel v gozd, kamor se je bil namenil temveč doma je hodil žalosten okolu hiše in premišljeval, kedo so neki oni lupeži in ksm so jo popihali. Sam ui vedel, kaj bi počel. Klel bi — a kaj pomaga? Svojega blaga ne dobi nazaj, če tudi skliče ves pekel skupaj. Slednjič sklene, da pojde v trg in nazppni vso stvar sodniji. Ze stoji pripravljen za pot, kar stopi v hišo njegov brat BoStjan iz Kočic. •Bog daj dober dani Kako se kaj imate?« Nič odgovora, le Lovrinka globoko vtdihne in pogleda moža. Ob jednem se jej vtrne debela solsa po objokanem. licu. »Sveta botja pomagalka! Vama ae je pripetilo nekaj hudega. Povejta vendar!« »Tja v hram poglej in mi ne golfii. Vsi ljudje vedo o moji nesreči. Kaj se boš delal nevednega 1» To rekši se gospodar obrne in hoče oditi. »Jože, počakaj! Kam si se napravil? Počf^aj, nekaj ti imam povedati,« kliče za qjim Boštjan. »Torej ven z besedo. Meni se mudi. V trg grem naznanit, da sem okraden.« »Ves kaj, Jože, tudi jaz sem nesrečen. Prašiči nočejo kar nič jesti, in ...« »Ti in tvoji prašiči se pojte solit. Da mi greš sedaj kaj takega čvekat, ko imam polno glavo drugih skrbij! Kakor bi se hotel norčevati is mene.« Tu se Lovrin obrne in jo udari proti trgn. BoStjan gleda nemo >a njim, dokler ne izgine sa voglom. »Jeza ga Ure, jeza« dč sam pri sebi BoStjan. »Drugače bi me ne odpravil kar tako. Hudo mu je po ukradenih klobasah in po obleki, katero je imel shranjeno v hramu. A jaz mu ne morem pomagati. Stražili naj bi dobro po noči, kakor jaz preteklo noA, ko sem j h odgnal od Jerničeve hiSe.« »Kaj meniš, da nič ne stražimO v Matenovem?« oglasi se stari Karnšl, ki je prišel blizu in sliaol zadnje besede. »Mogoče.« »O, dva sta bila po koncu nocojšno.noi, naS in Blažetov,« odurne Kamel. »A Lovrinova hiša je preveč na kraju vasi. Nai-U čuvaj po noči vsako hita posebej živa in tudi ne jesta nič. Torej odo sitno sem ju zastonj . . >■ . m I. t «. - - L . J'in A I ogleda? Menim, da premalo neae ta služba.« »Mora te tako biti, nesreča ne počiva. Tudi jas sem nesrečen*, vet, tudi jas. Kmetije nimaov le od tega se živim, kar si prislužim. A, da bi saj to, kar imam, kazalo k dobremu! Toda glej, dva pujaa, jedina živina pri hiti, ležita od zjutraj v hlevu, kakor bi ne bila ved redil? O----!• »K Mackovki pojdi v Kobidje, ona v6 pomagati v tak h slučajih.« »Vse poskusim,« reče BoAtjan in se odpravi globoko zamišljen proti domu v Kočice. (Konec prihodnji«.) ■ 'ii Z Dol pri Litiji. 10. jaD. (Nameravani umor.) Nekaj dnij pred Božičem se je dogodil grozen zločin. Ob */s9. uri dopoludne je priSel Martin RepovS, okolo trideset let star z dolske fare, v župniSče na Doleh in sicer naravnost k častitemu g. Ignaciju Šaleharju. č. g. župnik je zapisa val nekaj in sicer stojč v prvi sobi. Kar se vrata močno odpr6 in nekdo prilomasti notri: »Ali bos dal cegelc za Turško?« Komaj č. g. župnik ozre nazaj, pa v istem trenutku ga je udaril zločinec a kamenom pest debelim, katerega je imel zavezanega v robcu, in sicer i>o očalih tako, da so se na več kosov razdrobile in je ranil tudi lice, da se ja kri pocedila. 6. župnik si z roko brile oko, katero pa na čudovit nafiia ni nič poškodovano. Med tem norec zgrabi g. župnika in ga potisne k tipi tako, da g. župnik s glavo skoz nje prodore in tipo ubije. Nato začne župnik klicati, da naj bo pri mira, a noree ga Ca vedno udarjala tiačii Pride postrežaka, a si ne vč drugače pomagati, kakor da teče po g. kapelana. Med tem časom pa spravi sločineo gospoda župnika na Ha, a ta je te vendar tako srečen, da na tleh ležeč norcu nasproti dnži stol. Norec udarja z telesnimi podkovicami okovanimi čevlji po stolu in namerava tudi g. župnika. Parkrat je udaril norec kakor besen posteta, enknat pa j« aadal ig.iiup«ibn na glavo. In gotovo bi bil gospoda popolnoma ubil, ako bi ne b& pritel g. kapelan Pauhis in dekla, katera ga je tiaklicat. G. kapelan, videč veliko nevarnost, sakliče nad norcem, naj bo pri mira. Hudobnež se pa sedaj obrne proti ka* pelanu in hoče njega udariti. Ta spravi med župnika in norea mizo, tako, da hudobnež ni mogel g. župnika doseči. V jezi, da mu je g. kapelan preprečil njegovo namero, zamahne proti-kapelami, a ta se mu pravočasno urnskna. Ko je še postrežnica klicala, so je naaadnje zlobnež xbal in sam pobegnil it sobe. Jezen zažene kamen, s katerim je gosp. župniki prvič udaril, v prvo nadstropje n»~sioer tako močno, da je kamenubildvojno okno in prilatdnv župnikovo obednioo. G. župnik par dnij ni mogel matejati. Zločinec je res neumen, a se boU hudoben. Da je mislil gospoda župnika popolnoma umoriti, priča to, da. je rekel: »Dozdaj ga nisem, a drugič prinesem Se bolj Spičastega (kamen).« A sedaj ne bo mogel i z vre iti tega> stratnega naklepa, ker je že v Ljubljani v nori&nici. <, Iz Kamnika 9. januvarija. Na tihem, brez vsega Suma ustanovili sma pri nas koncem minolega leta »ka- Dopisi, tolisko mladeniSko društvo«. Pričujočih je bilo čedno Število mladeničev. Ko so se jim prebrala in razložila pravila, oglasilo se jih je za pristop koj prvi dan 33. Gotovo lepo krdeloe, ako pomislimo, v kakih razmerah živimo. — Namen novega društva je, s podučevanjem in poštenim razveseljevanjem mladeniče vzgajati v vrle krščanske možč. Ce hočemo imeti boljši rod, skrbimo v prvi vrsti za mladino in posebno Se za možko mladino. Visoko cenimo čednost pottenih deklet in pobožnost krščanskih žen&, pa možje imajo vendarle prvo, - če tudi imajo ženske rade, pr^v rade zadnjo - besedo v svetu I Možje vodijo sveti In možje se delajo iz mladeničev. Mladenič pa je rad vesel. In zakaj bi ne bil ? Nepozabljivi tkof Slomtek je teko ljubezniva-lepo povedal v svoji »Veseli pesmi nedolžnega mladeniča«: 0> kako bi jaz včsel ae bil, — kaj Boga ne hvalil in častil, tr Dokler sem nedolžen Se, in mlad, — Bodi Bogu hvala tisočkrat I itd. Če pa poltenega veselja ne dobi, išče si tudi nepoštenega; zlasti po mestih., Draga skrbi potrebuje mladina na kmetih in druga *opet v mestu, ker živi v drugačnih razmerah. Nate druttvo bo tedni skrbelo mladeničem aa polteno, razvedrilo in pokazalo, da pobožnost ne zahteva čmernib in dolgočasnih , ljudi, marveč da so lahko veseli, ne da bi bih razuzdani. Kakor je dejal Filip Nerij, ko ao mu. skakali in vrižčali po« oknom na vrtn: cče drva sekate na mojem hrbtu, lamo da je brez greha 1« Vsakdo torej, kdor ima dobro voljo, lahko spozna korist takega druttva, samo da se prav vodi. — Pa le nekaj drugega. Pravi udje novega druttva smejo biti le mladeniči do 33, leta. Toda tudi dragi lahko pridejo blizu, vsak, kdor plača na leto dva goldinarja, je vspre^et sa podpornega uda in dobi pravico, udeleževati ae drultvemh zbirališč, brati njdfa časnike in izposojati si bukve. Kdor pa doda Se en goldinar dobi časnike na dom. V mestih ljudje veliko ber6. In če dobrega ne dob* ber6, kar jim v roko pride. Nič pa toliko ne Škoduje v nas h dneh, kakor slabo berilo. Kar je tiskano, temu se vse vrjamej slabemu prej kakor dobremu. Slabega berila pa ne bomo odpravil^ ako- ljudem nimamo dobrega v roke dati. Slabo gre samo ob sebi; dobro je treba ljudem posiliti I Nase društvo bo vsakemu nudile priliko, preskrbeti se z dobrim berilom. Naroči« si bomo večinoma vse poštene slovenske in tudi nekaj dobrih nemtkih časnikov. To pa bomo tem ložje storili, čem več podpore bomo imeli. Take je naSe novo drultvo. Mi menimo: v vsakem mestu in večjem trgu bi morali imeti dandanes kaj takega I — Kakor vsaka dobra reč, tak6 ho imelo tudi naSe mlado društvo nasprotnike. Mora jih imeti, sicer bi ne bilo dobro I Prepričani naj bodo, da jih ne bomo prosili za dovo!jeqje, če smemo in ne za svet, kako naj delamo. NaSi fantje pa tudi niso kakor vrabci v prosu, ki bi se dali s praznim vriSčem odpoditi. NaSa skrb bodi le ta, da nam ne bodo imeli po pravici kaj očitati. Pod zavetjem sv. Alojzija naj novo društvo veselo živi, raste in cvetč 1 Iz Trbovelj, 17. januvarija 1897. Kot rudokop nimam časa, zanimati se za druge reči, kot za to, da izpolnujem dolžnosti svojih predstojnikov. Vendar pa naj povem »Domoljubu«, kako se obnašajo nekateri otroci rudokopskih stariSev na »Vodenski Soli«. Predragi stariSi, no dajajte otrokom svoj s krvavimi žu|ji zasluženi denar, da^, si kupujejo »heruŠ«. Se za odraSčene ljudi je to »proklela pijača,« kaj Se le za take dečke, kakor sem Štiri otroke videl, kateri so pili za Polakovo prodajalnico iz (laike .Heruš«. Krščanski stariii, spametujte s« in ne dajajte brez potrebe otrokom denarjev. Ne vesta Se, kaj žganje dela. T r b o v e I j s k i rud o k o p. Iz Horjula, 13. januvarija. (Zahvala.) Hranilnica in posojilnica v Horjulu darovala je letos tukajšnji revni šolski mladini 12 gld. Podpisani je ta lepi dar z naj. večjim veseljem sprejel in si šteje v prijetno dolžnost, da se slavnemu načelnistvu in odboru horjulske posojilnice prav lepo zahvaljuje in zakliče: »Bog povrni!« Do sedaj tukajšnja Sola skorej ni imela prijatelja in dobrotnika, ki bi se bil revne Šolske mladine a kako podporo spominjal. Bevnih šolskih otr6k je na tej Soli vedno ogromno Število, ker ljudstvo tu ni imovito. Vsak dan je treba več ali maqj brezplačno razdeliti, toda kje jemati ? Le slavna vrhniška posojilnica je dvakrat tukajšnjim revnim Šolarjem lepe darove poslala, ki so se vselej s hvaležnostjo sprejeli. Podpisani se toraj tukajSnji hranilnici tudi za bodočnost prav toplo priporoča. Pokom. Razgled po Slovenskem. Celjska slovenska gimnazija nalim pravim in narejenim Nemcem Se vedno preseda. To so zopet pokazali 7. t. m., ko se je v državnem zboru vse nemstvo vzdignilo zoper ta zavod, da mn bres usmiljenja upihne mlado življenje. Odklonili so namreč s 109 glasovi proti 98 |las. 12.500 gld, kolikor do aedaj na leto stane ta Sola. — Z nami Slovenci so glaaovali samo štirje nemški kato-liski poslanci, vsi drugi so bili zoper nas. Po pravici je naš poslanec dr. SuSterSid ob konca glasovanja zaklical: To je srimota za nemški narod, ker ima tolik strah prad jedno samo slovensko gimnazijo, na kateri se pa Se ve« predmetov v nemtčini podačuje. — To glasovanje pa je nadalje pokazalo, da imajo Slovenci to« med Slovani v Avstriji malo svestih prijateljev, kajti polovice Poljakov, tretjine Čehov in skoraj polovice Jugoslovanov ni bilo pri glasovanju. Celo slovenski liberalni poslanec Vilaikar je ostal rajSi doma sa pečjo, kot da bi bil oddal možato svoj glas za slovensko Solo. Volilci ribniški in možje po dolenjskih mestih, zapomnite si to, kadar vam bo liberalna slovenska stranka ViSnikaija zopet za poslanca ponujala. Poglejte, kako ta mož, katerega je pri sadnih deželnozborskih volitvah tudi nekaj zaslepljenih Slovencev volilo — za Nemce veliko bolj skrbi kot za Slovence. Upamo tudi, da sa bodo ribniikim tržanom, kateri vendar-le se slovenske krvi niso zatajili, tudi odprle oči, in da bodo nekega lepega dnč g. svetnika ViSnr-karja po železnici poslali v Kočevje, sa oprodo g. Tfao-manu, kateremu le Višnikar dolgo časa tlako dela. Shod zaupnih mož katoliiko- narodne stranke se v smislu sklepa osrednjega volilnega odbora katoL- narodne stranke vrti v četrtek, dnč 28. januvarija t. 1. — Zaupniki dobč za ta shod pismena, na njih imena glaseča se vabila. — Na dnevnem redu je razgovor o postopanju katoliške narodne stranke pri bližnjih državnorborskih volitvah. Duh. sprsmomhe v ljubljanski ikoflji. Župnija Dobrava pri Kropi je podeljena č. gosp. Janezu Tavčarja, župniku v LeSab. — Presentovana sta aa župnijo Rovo č. g. Janko Silim, kapelan t Kranju, in za Goro pri Idriji 6. g. upravitelj Ivan Soukup. — č. g. Jan. Oblak je imenovan župnikom na Bledu. 2upn|jo Brusnice je dobil 6. g. I. Piber, kapelan v Motnjah. Državno posojilo za obrtnike vsled potresa. V proračunskem odseku ss je finančni minister Bilinski izrazil proti nujnemu predlogu poslanca KuSarja, naj bi se le sedaj ne vračalo posojilo, marveč, naj bi a« s vračanjem počakalo do I. 1901. Finančni minister jo dejal, da no grč vedno odkladati ddbe za vračanje, ker s tem postane tako posojilo nepovradijtvo. Konečno pa se jo vendar vsprejel predlog, s katerim se vlada pooblašča, zaleljono podaljšanje ddbe za vračanje posojila dovoliti, ako so vlada na podlagi preiskav prepriča, da je predlog utemeljen. — Želeti bi res bilo, da bi se ome&l finančni minister z o žirom na dejansks razmere. Nesreča. V nedeljo, dnč 3. L m. okoli štirih popoldnč je Sel posestnikov sin, Janea SuSman, is Pro-vola 4. po poti, ki pelje nekaj Cas^ ravno nad leiez-nisko progo pod Žalostno goro. Prime ga; bebast in pade 16 metrov globoko na železniški tir, kjer je takoj mrtev obležal. Star je bil 27 let. Iz Adleiič 3. jan. Dnč 3. t. m. med 10. sv. maso čutili smo malo pred «/tll. precej občutljiv potres. PriSel je od jugozahoda. Ljudje so se nekoliko vznemirili po cerkvi. Temu je sledil malo pred '/,12. Uro še drugi, slabeji. Predno se je zatreslo, je bilo čuti, kakor da je zagrmelo. Pripovedujejo, da je bil čuti tudi v soboto, vCeraj, oboli solnCnega zaboda lahek potres kakor grom in tudi po noči enkrat. Dne 21. grudna pa so ga čutili nekateri tudi po noči okoli pol 12. are. Nesreča. V Jelovici se je dnč 30. decembra ponesrečil štirinajstletni dečko Alojzij Mohorič iz Podblice. Vozil je blode in pri tem se je jeden prevrgel nanj in ga do smrti pobil. Umor in samomor. Iz Medvod. Pretekli teden je že lezničar Štefan Klembas zadavil svojega tovariša Valentina Vrtina, kateri je dobil stalno slu2bo na železnici, za katero je Klembas prosil. Po umoru je skočil Klembas pod železnični vlak, kateri ga je popolnoma razmesaril- Obstrelil te je na pokopališču pri sv. Krištofu neki brivec iz Karlovca. Prenesli so ga v bolnico. Pokopališče se je vsled tega zločinstva moralo na novo blagosloviti. Iz Sostrega. Dnč 10. jan. 8. t. m. je prišlo zama zano človeče v župnisče. Zmuzne se skozi vrata v sobo, kjer je vhod v g. župnikovo stanovanje. V prednji sobi pogleda tat, kaj bi se dobilo in najde skrinjico, v kateri je bil hranjen denar, nabran pri cerkvenem darovanji. To priložnost tat porabi in si polasti denarja v skrinjici. Kuharica, kateri se je čudno zdelo, da je tuji človek zginil v župniSču, grč za njim, odprč vrata, in ga dobi pri svojem mojsterskem poslu. Ko to kuharica zapazi, zaklene vrata in kliče g. župnika na pomoč. TatA so izročili orožnikom. Doma je iz Trboj pri Smledniku in sliii na imč Kristan. Iz Planine. 8. jan. Lepo in bogato božičnico je, kakor prejšnja leta, tudi letos napravila svetla kneginja VVindiscb-Graetz naSi Šolski mladeži. Obdarovanih je bilo 65 otrOk z raznovrstnimi oblačili. Vsak je prejel povrh Se Struco iz fine bele moke in nekaj jabolk, da je nekateri komaj nesel svojo culo v oddaljeno vas. Domači veleč. g. župnik je zahvalil žlahtno gosp6 za velikodušne darove. — Izseljevanje v Ameriko se je tudi pri nas pričelo v večji meri. 12. dec. nas je zapustilo 31 domačinov in na sv. treh Kraljev dan drugih 35. Tudi oni Matevž Malec, ki ga je bil jelen na roge nataknil, je toliko okreval, da je mogel na pot preko morja. Dal Bog, da se mili rojaki ne bi kesali toli usodnega sklepa in res naSli v Ameriki boljšega kruha 1 Ljudje so vsled tega dogodka silno razburjeni, kajti takega zločinstva Se ne pomnijo. Iz lavantinske škofije. Konsistorijalnim svetnikom je imenoven preč. g. Jos. Heržič, prost, župnik in dekan v Ptuji; duhovnimi svetniki so imenovani preč. g. dekani: I. Cafpri sv. Tomažu pri Vel. Nedelji, dr. L. Gre-gorec pri Novi Cerkvi, A. Hecl v Marenbergu in H. Verk na Vidmu. — Župnijo sv. Jenpeja v Žibiki je. dobil častiti g. I. Kranj c na Vranskem. Iz Ljutomera Pri nemški nebodigatreba Ijrdski Boli so razpisali službo za drpgpga učitelja, torej m me-ravajo razširiti Solo v dvorazrednico. Vidi se nemč^rjem, kako hit6, da bi Se reSili nemStvo v tem kraju, toda zastonj, kajti Čim bolj bodo hiteli, tembolj bodo zatrjevali prislovici: Mrtvi hitro jaSejo. Iz Vojnika na Štajerskem se poroča: Krepki 16 letni sin posestnika TramSeka na Brezovem čutil se je vže več tednov prav slabega. Nekaj dnij sem pa ga je straSno bolelo po trebuhu, da se je sirotek zvijal v smrtnih težavah. Na večer, dnč 20. dec. pa mu je po hudih bolečinah nakrat čez vrglo in glejte, izbruhnil je kuščarja, vže na pol prebavljenega. Kako pa je priSel kuSčar v želodec ? Za gotovo se ne vč, a domneva se, da ko je fant na jesen pri mlačvi zaspal, se mu je zdelo, kot bi bil nekaj požrl. Mogoče je, da je kuSčar iščoč si zimskega skrivališča, zlezel v odprta fantova usta ter ga spravil v smrtne težave. Duhovniške premembe v celovški škofiji. Prezento-vani so: Na župnijo Preitenek č. g. dr. Josip Pfohl, župnik v MarQa Svečah; župnijo Kornat tamošnji pro-vizor č. g. Mat Mazanec, na župnijo sv. Jožef na Trati č. g. J. Ehleitner, župnik v Kremsbriicken. — Premeščena č. g. kapelan Jan. Smolej iz Škocijana v Vetrinj, č. g. Jos. Ortner, kapelan v Stalu, v Volsberg. Prva božičnica v velikovški .Narodni šoli" se je v vsakem pogledu izborno obnesla. Cč. Šolske sestre so dosegle sijajen uspeh in udeleženci so se lahko prepričali, koliko premore dobro uravnana in na podlagi materinega jezike osnovana Sola. Prostorna dvorana je bila polna kmečkega ljudstva iz okolice, ki je z največjim zanimanjem in, veseljem sledilo posameznim prizorom. Otroci so točno in tako dobro, da se navzoči, zlasti kmetje,, temu niso mogli dosti načuditi, izvajali posamezne točke precej obsežnega vsporeda. Občna je želja, da se v kratkem zopet priredi kakSna predstava, časti-tim sestram čestitamo nad lepim vspehom! Volitve v peti kuriji na Goriškem. Na Goriškem upajo Italijani združeni z Nemci zmagati v peti kuriji, dasi so Slovenci v veliki večini. Nemci in Italijani (78.000) volijo 158, Slovenci (135.000) 271 volilnih mdž. V Doberdobu je umrl preč. g. Stef. Bressan, bene-ficijat v pokoju. Večna luč naj mu sveti! Hranilnica in posojilnic^ v Šempetru je zadela poslovati. Hranilne vloge obrestuje po 4 % ; posoja pa proti vknjižbam po 5 % ; na osobno vero proti poroštvu po V Biljah obhajal se je od 1.—10 t. m. sv. misyon, katerega so vodili čč. gg. oo. Urban Nežmah, Vincencij Krivec iz Ljubljane in Fr. Kitak iz Celja. Vdeležba pobožnega ljudstva bila je velikanska. Spovedanih je bilo nad 1700 vernikov. Iz Doline pri Trstu. Tuk. bralno društvo je imenovalo veleč. g. kan. Jur. Jana častnim članom. Naša kmetijska zadruga je, kakor je pokazal »adnji občni zbor, v preteklem letu vrlo dobro napredovala. Nova pošta se je z dnem 16. januvarijem ustanovila v Tergo, okraj Gradiska, katera bode imela svežo s poštnim uradom v Ogleju in Cervinjanu. Domači prav dni k. Kdor pravdo pozna, in jo prav vporabi, Ta srečo ima, Ce Boga ne pozabi. Ves red med ljudmi sloni na postavah. Ako ljudje dobre postave zvesto spolnujejo, jim to donaSa sreče. Treba pa je preje poznati postave, predno jih more Človek spolnovati. Postave n Ajda, Proao, » Koruza, • Krompir, uea Grah. > Fižol! M««lo kgr. Mast, » Špeh, svež * hktl. gL.fi 8' «! 6 6 7 7 6 B Vi 15 . 10 201 86 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, '» Jpjce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje f » .. Svinjsko > » KoStrutiovo > » PiS*uec. ... , Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, f » . . Drva trda, 4 kub. mtr. v mehka . .' • i»ols«n ir« i ; Va>bilo k občnemu zboru »Konstmmega društva y Starem Trgu pri Ložu vpisane zadruge z omejenim poroštvom." ki se bode vršil dnč 2. svečana 1897. ob 3. tiri pop. v prostorih župnlSča v Starem Trgu. v*' fBvonevoqiTy oodošcu ■ o l .ofcijo o^ovir TiniliJj Vsp o r ed: 1. Polaganje računov. 2. Prenarejenje društvenih pravil. 3. Volitev članov predstejnistva in nadzorstva. 4 Razdelitev prometnega dohodka. 5. Razni nasveti. ' .10 'Ti 1 I <;>■■■' l| j;»'\ „ K obilni udetežbi vabi p. i. uda Na i>rod^j je mala kmetija s prodajalnico za 3000 ffld., obstoj^ iz 4 oral okoli doma ležečih njiv, 3 oj-al »enožet in vrta, ter 3 oral gozda; poslopje je. v dobrem stanu, hiSa z opeko krita, prodajalnica posebej' starta,'V kateri 'ae že čez 14 lat > dobi o trži. To km^iio progto.vvjjno pod imunimi pogoji proda Anton Anilovar na Lučarjevem kalu St. 15, poŠta St. Vid Dri Zatieinl. Železniška postaja Zatlčina, KVanjsko. '138 1 137 1 m >,•!..i'-. predstojništvo. \ 01; x 11* vonoLiiitn loaiH Koverte s firmo priporoža ' Katpližl^a Tiskanih po nizke j ceaj. (>••1(1 m >'- I. ljubljansko delavsko koneumno dru-Itvo v»w trgovca a moko, »i »lote do dni 31. t. m. pismene ponudbe gl*dč in V ponudbi naj drogi evuntuvalni yv bodo natančno razvidna cene pogoji. 140 1 in ^ Lekarna pri Mariji Pomaga) v Ljubljani jfif Novo {urejena 141 (1) pf lekarna „pri Mariji Pomagaj" A M. Leusteka, Resljeva testa It. 1 L poleg aaeaarakega mosta v Ljabljaat L priporoča gospodarjem in kmeto alcem - iU no- ^ vttjootn W izvrstni redilni prah za živino jj| konje, govedo in prafli® A jeden zavojček t rab. aavfidom 80 kr., dvakrat toliko 60 kr. rj| Velik« zaloga vaeb preizkušenih, iiborno delujo-ih do- Tm maiih tdravil, katera ae p« časnikih in oen kih priporočajo |Wi kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — Razpošilja se vsak dao dvakrat I pošto. ^ Mgg Resljeva asata it. I poleg mesarskega mosta. Herbabny-Jev padfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let i naivečjim uspehom rabljeni, prani atrap raztaplja ■le*, opokojaje koieJJ, ponanJAnJo p««, daje alast do Jedi. poapeluje prebavljanje In redita »et, telo JaAl in krapJL Železo, »i j* v sirupii ? lahko ai prisvajajoči ; obliki, je jako koristno za narejanjo krvi, raztopljive foa-farso-apnene odi, ki ao » ajam, pa poeebno pri SlSkTtott ml—ik pffsp»šwj^jir mrtj**j* kaanj ^..I^.U.ttg., S-J/fcJ-Svari In* 8wi""1 Pred p°- naredbami, ki ae utaft ln svojem uomku polinoma različne od nait-ga origi-.lnega 26 let obstoječega pod* ■fornasto kislega apneno-tele;' ' _________r|D .Itroslmo, TSjte aa________ aiM« alije osmo, aitt s dnuMml pratvnanl, da bi idl Urana varstvena zapeljati ___,_________ _ drnsbnl pretveza kmplll fcate usarifti I |f Dunaj, lekarna „zur JJarmlierzigkeit"1' VIl/l, Kaiseratrame 7« ia 76. Zalogaji akoro v vzeh lekarnah. ~IHl»l' _ svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi penaralanji nosim od sedaj nadalje tale oblastveno regi-atrovaae varstvene znamko. (Tinetura balsamica) t« lekarno pri ,nagelj« varbn" ln tovarne farmacevti finih preparatov A. Thlerry-ja * Pregradi pri Rogatec-Slatlnl. Preskušan In potrjen od zdravstvenih oblastav. Vajstarojo, najreelneje ljudsko doma&o ki utail prsne In ptu arasai najpriatnaje, la ntč vrednejo ponaredbo. Paai aa j aa tacaj zadae aa- SK« tutm she» vega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, obči/iatvo varajačlh drugih Jmlzamsv, zasleduj najstrožje sodnljskhn patom aa perflagl zakena O fsr stvenih znamkah. Kjer se na nahaja zaloga mejeja ' iktno ia naslovi: »a vFi^ stvanih znamkah. Kjer se ne i balzama , naj se mM angelja varha lekarno A.. adTpri aogatoOnSUtlnl. 12 malih ali *d vojnih c stane franko vsake avstro-oger«ke postne po- krone, v .Bosno jn tyr**goyino 1« malih »1« 6 gra _ _ Steklenic stane franko »taje 4 krone, v Bosno ----g- dvojnih steklenic 4 krone Cj? Vinarjev. »Kij kot 12 majhnih ali 6 dvojnih ateUenio se ne razpenja Bas-pošilia se samo proti predplačilu ali petnem« povalja. Pasi naj so vedno natančno na zgorajtao siti v 189 >karnar Scaropmilkuisao dijet. komet. and-etto (vrihalno) ja okrepča* l4»r jenje šil in mišie človeškega telesa. _' Kwizdov fluid } Zpamka: ^a{a (brlbolužkl flfld) ) ' HiJ^pSH « uspehom rabijo fcrikaleU, bioiklisti in jahači, da se utrde in okrepča o po dolgem • • i naporu. Cena: stekleftfca t gld., po steklenice 60 kr. \ Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Gtatno zaloge Ima okrožna lekarna v Korneuburgu Velika sq kr^jcar^ka loterija v InoBmtiij 22 8 S^eV^kr.prip (134)1) kron v s« tn S'"".H IHUiioui* 5 * ftvmijfc prašek je Barthelovo krmilno apno, koje preprečuje llzavost in glodanje le« asfrja, omebielost koatij, shuj-šanje, pospeStlje prebavljenje, pro^ i, vzroča, da ima žival «ei mleka/1 •ms?Mmo6, di tfdno'' Za vsako žival nepogrešljiv, -u] Opis se poSlje na željo zastonji 6 kg. za poskufinjo gld. I. — oil 1 " • ,, -114 (M, . _______i flr. Dunaj X., Keplergttsse Ste?. 20. M i .»v^ H! rJ v baraki za knezoškofijsko palačo M M 99*" (z a v od6) M H priporoča osobifco zaročencem svojo novourefeno H bi zalogo suknenega in blaga za obleke, svilnate m j|S rute, evilli, namizne prte, servijete, brisače, Lj Jj belo in neobeljeno kotenino M ^ p m mfB&ftil eeai A A ter se nadeja obilnega nakupovanja. 1S8 ^ A u" 'M poštnine proito proti povzetji, ali če se denar naprej posije, zajamčeno najboljSe blago. Afrik. moka, biserni . . gld. 5-20 Santoi, fini.......... Kaka, zelen, posebno fini > 5 88 Ceflen, modrozelen, p. f. > 6*90 Zlati Java, rumekaat, p. f. » 8 SO Blatim kava, celo fina. > 6 90 tofc.auka, ff.blagodi«e« » 775 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettllnger & Co, Hamburg. .ili ni i Isfcjueu: ar.