LETO (AÑO) XL VIII (42)	gQ| fX\i Elil 1 A	i 1DDC	BUENOS AIRES
&tev. (No.) 25	É^.	Bm»	ff KU- | f| i	Im 1 ItS HB ^m	29 de iunio — 29. junija 1989
OB LIPI SPRAVE
BESEDE 0 SPRAVI IZ GOVORA MARKA KREMŽARJA NA SPOMINSKI PROSLAVI V SAN JUSTU 25. JUNIJA
VINKO LEVSTIK IZ GORICE PO TELEKSU
Spreobrnjenje slovenske politike?
Pa tudi sprava, o kateri pišemo in govorimo v zdomstvu in v domovini, ni posledica kakih pogajanj ali dogovorov, temveč je sad združitve okrog vrednot.
V čudoviti lipi sprave, ki že mesec dni raste na ljubljanskih Žalah, zato upravičeno gledamo simbol slovenskih vrednot, med katerimi se dvigata v vsej veličini svoboda in resnica. Ob njej se bo prav pojutrišnjem spet zbralo ljudstvo v počastitev spomina pomorjenih domobrancev in vseh ostalih žrtev komunistične revolucije. Smemo upati tedaj, da se bo krog tega starodavnega slovenskega simbola ponovno vžgal smisel za sožitje v svobodi in v medsebojnem spoštovanju, kar je bistvo resnične, velikodušne sprave. Tako se bo vrnil po dolgem obdobju zablod, nesporazumov in trpljenja v naš narod — mir.
Naravne vrednote, ki nas povezujejo, so namreč odsev absolutne Vrednote, ki je Vir vsakega miru.
Tega so se dobro zavedali ti naši rojaki, katerih spomin obhajamo. Darovali so življenje, ker niso marali zatajiti neodtujljive človekove pravice do svobodnega verovanja, mišljenja in odločanja. Vedeli so, da vodi osebna zvestoba vrednotam do tiste skupne vrednote, ki je notranja in zunanja svoboda naroda. Vedeli pa so tudi, da jih vodi ista pot še naprej, do končne in edine neminljive Svobode.
Njihovemu zgledu se klanjamo in obljubljamo, da bomo spomin nanje zvesto hranili v duhovni zakladnici naših družin.
„VETRINJSKIM ŽRTVAM“
Po telefonskem sporočilu iz Ljubljane je proslava za pobite domobrance v torek, 27. junija potekla izredno lepo. Okoli lipe sprave, ki še vedno stoji na Žalah, se je zbralo nad 1.000 ljudi iz vseh treh Sloveni j. Polno rož, svečk in trije veliki venci —. od katerih je na enem pisalo Vetrinjskim žrtvam — je dajalo primerno vzdušje spomina in počastitve.
Govorila sta organizatorja Stanko Klep, odvetnik iz Kranja in borec NOB, Viktor Blažič, član SDZ,
Slovenska skupnost je imela v mesecu maju svoj 6. deželni kongres v Boljuncu pri Trstu. Na njem je pregledala opravljeno delo zadnjih treh let in izvolila vodstvo za nadaljnje triletje.
Kongres se je razvil v občinski dvorani France Prešeren, kjer je najprej mešani zbor Mačkovlje zapel tri pesmi, nakar je navzoče pozdravil deželni predsednik Marjan Terpin, v imenu krajevne sekcije pa Mahnič. Sledilo je izčrpno poročilo deželnega tajnika Iva Jevnikarja, v katerem se je dotaknil vseh dogodkov, ki jih je v tem času doživela slovenska manjšina v Italiji, in u-krepov, ki jih je Slovenska skupnost povzela za izboljšanja položaja. Govoril je o stanju priprav zakona za globalno zaščito, analiziral parlamentarne, deželne in evropske volitve, problem uničevanja Krasa z objekti, kot je sinhrotron, in o odnosih z ostalimi evropskimi manjšinami.
Popoldne se je razvila debata, v kateri so si prisotni osvetlili nekatere točke iz poročila in sestavili resolucijo. ki jih je kongres odobril. Te se nanašajo na štiri točke:
— zavrača predloge italijanske vlade o zaščiti manjšine, ker ne u-pošteva slovenskih potreb; zato pooblašča vodstvo, da pristojnemu ministru in drugim osebam predstavi zahtevo po korenitih spremembah zakonskega besedila;
ter vrsta pesnikov in pisateljev kot so Tone Pavček, Veno Taufer, Dane Zajc, Jelica Omerzel itd.
Te žalne slovesnosti so se poleg rojakov iz matične Slovenije ude-ležili tudi zastopniki Primorske in Koroške, pa tudi nekaj Slovencev, članov naše politične emigrantske skupnosti iz Argentine.
Približno istočasno pa je izšla prva številka novega neodvisnega časopisa Demokracija.
Sprava in demokracija hodita z roko v roki!
—	obvezuje strankino vodstvo, da da pobudo za sklicanje zborovanja slovenskih političnih predstavnikov dežele Furlanije-Julijske krajine;
—	stranka naj se na vseh ravneh zavzema za zaščito kraške zemlje in gospodarskega napredka; v ta namen naj zahteva spremembo lokacije sinhrotrona, ki naj ne bo nameščen v Bazovici; naj zahteva revizijo gradnje novega goriškega upe-peljevalnika v bližini Sovodenj in tudi spremembo lokacije poštnega centra za Trst;
—	zaskrbljeno in prizadeto sledi razvoju v matični Sloveniji. Postavlja zahtevo po spoštovanju demokratičnih pravic, očiščenja ozadja Janševega procesa in zahteva enakopravnost slovenskih državljanov, da se smejo posluževati pravice do prostega in svobodnega zbiranja in združevanja.
Kongres je podelil tudi odličja o-sebnostim, ki so na različne načine sodelovale pri delu za slovensko manjšino v Italiji. Nekatera imena so našim bralcem bolj znana, npr. dr. Drago Štoka, pisatelj Boris Pahor, prof. Martin Kranner, Marija Fer-letič, časnikar Saša Rudolf in Ivan Brecelj, ki je dalj časa živel v Argentini. Poleg njih so prejeli odličje dr. Angel Craeina, Dalka Štur-man, Olga Ban, CVeto Marc, Drago Petaros, Anton Bak, Just Colja in že pokojna Miro Gradnik in Gizela Be-nevol.
V	Zagrebu so ustanovili novo stranko: Hrvaško demokratično skupnost (HDZ). To je v zadnjem času, po Hrvaški socialno liberalni zvezi, že druga stranka na Hrvaškem, ki z imenom poudarja svoj nacionalni okvir. HDZ je morala biti ustanovljena za zaprtimi vrati, tako rekoč ilegalno, ker je policija javni shod prepovedala. Predsednik je postal znani „Maspokovec“ iz 70. let prof. dr. Franjo Tudjman. Vendar je takoj nato prišlo do razcepa znotraj iniciativnih članov HDZ, ker se nekateri ne strinjajo, da bi bil predsednik dr. Tudjman. Tudjmancvi kritiki hočejo celo v SZDL ipd.
V	Ljubljani pa je 21. junija izšla že 4. .številka neodvisnega časopisa Demokracija, ki ga izdaja Slovenska demokratična zveza. Medtem ko so zaradi finančnih težav prve tri številke izšle kot priloga v Gorenjskem glasu, pa je 4. številka že samostojno glasilo, ki je zaenkrat štirinajstdnevnik, jeseni pa bi naj postalo tednik. Svoje strani odpira vsem o-pozicijskim skupinam v Sloveniji. V zadnji številki je objavljeno tudi prvo nadaljevanje iz knjige Nikolaja Tolstoja Minister in pokoli, kjer je podrobno opisana vetrinjska tragedija.
24.	junija bo v Mariboru tudi prvi kongres SDZ, ki bo hkrati prvi kongres kakšne opozicijske organizacije. Slovenska skupščina je po vojni sprejela tkim. vmesno .sporočilo svoje skupine delegatov, ki raziskuje ozadje procesa proti četverici. V sporočilu je jasno rečeno, da je šlo za kršitev ustave. Tudi predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan se je na slovesnosti, ki so jo imeli komunisti v Tacnu, jašno zavzel za pomilostitev četverice. Že nekaj dni za tem pa je predsedstvo SFRJ že četrtič zapored zavrnilo zahteve predsedstva Slovenije po pomilostitvi. Predsednik SZDL Jože Smole je zato
22.	junija zagrozil predsedstvu Jugoslavije, ki odločno ignorira zahteve slovenskega vodstva po pomilostitvi četverice, češ da bo slovenska
DVOJEZIČNA ŠOTA NA KOROŠKEM
V zvezi z ustanovitvijo dvojezične konfesionalne privatne ljudske šole Mohorjeve v Celovcu je prišlo v zadnjih tednih do napetih diskusij. Vzrok različnosti mnenj je bila prepoved, ki jo je izrekel poslovodeči predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško, dv. sv. Karl Kircher.
Prepoved ni bila zakonita in je bila predmet priziva, potem ko je Mohorjeva prijavo o ustanovitvi šole precizirala glede na jezikovno obliko. V svojih izjavah sta to razjasnila tako Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in šport kakor tudi prejšnji deželni glavar dr. Peter Ambrozy.
Zadnji možni termin iza prepoved šole z odlokom s strani Deželnega šolskega sveta za Koroško je bil 4. junij 1989. Ker so potekli vsi roki za pravne pomočke, za nemotenu delovanje dvojezične konfesionalne privatne ljudske šole Mohorjeve ni več nobenih ovir. Poučevali bodo približno v istem obsegu v nemščini in slovenščini, nudijo tudi zavetišče. Prijave za 1., 2. in 3. šolsko stopnjo že sprejemajo.
Za ravnateljico te šole je bila določena Marica Hartmann-Tischler.
Pri tem lahko še omenimo, da je bilo v mesecu maju na Plešivcu srečanje učiteljev dvojezičnih šol. U-deležili so se ga tudi veroučitelji in vzgojitelji dijaških domov. Razpravljali so o problemih, ki jih imajo na šolah.
politika morala zato sama izvršiti določene ukrepe.
Gre seveda za doživljanje dvojnega poraza slovenske politike. Prvič, sama je aktivno sodelovala pri celotnem procesu proti četverici ter si s tem zadala smrtni udarec v očeh slovenske javnosti; in drugič, ponižuje se v Beogradu s tem, da v nedogled prosjači za pomilostitev oseb, ki jih je sama spravila v zapor, in tako še bolj smeši svojo pozicijo nasproti nepopustljivemu zveznemu gospodarju.
Najnovejši izjavi Kučana in Smoleta pa že velja razumeti kot predvolilno kampanjo pred svdbodnimi volitvami prihodnje leto, saj so komunisti na Poljskem doživeli strahoten poraz.
V Beogradu pa se nadaljuje brezumno pljuvanje po Sloveniji. Medtem ko so srbski časopisi prepolni grobih izmišljotin na račun Slovencev, se je pred beograjskim vojaškim sodiščem končal monstruozni proces proti devetim vojakom, ki so bili obtoženi terorizma — „poskusa požiga slavnostne dvorane“ na beograjski vojaški šoli, obsojeni — pet Albancev, trije Hrvati in en Slovenec — so na osnovi popolnoma skonstruiranih obtožb dobili drakonske kazi po tekočem traku. Medtem pa so Srbi
Petek, 1. septembra 1989
ob 17.00 Predstavitev letošnje DRlA-GE
ob 17.30 O PROBLEMIH IN REŠITVAH V MULTIKULTURNIH DRUŽBAH Pogled iz širokega sveta na problematiko, ki zadeva tudi Slovence: kulturni in jezikovni pluralizem.
Po predavanju diskusija in družabnost.
Sobota, 2. septembra 1989
ob 16.00 Slovesna otvoritev, nato:
MANJŠINA — ŽRTEV I-DEOLOŠKIH BOJEV? Skupina zamejskih kulturnih delavcev v pluralističnem razgovoru o dosedanjem prevladovanju ideologije v zamejskem dogajanju.
Sledi diskusija.
Pod okriljm „Zveze evropskih krščanskih demokracij in ljudskih strank“ (UEDC-PPE) se je zbrala dne 19. maja v Barceloni njena Stalna komisija za zunanjo politiko, ki jo sestavljajo delegati vseh včlanjenih strank.
Kot redna članica Zveze je bila tudi tokrat povabljena na srečanje Slovenska ljudska stranka, ki ima svoje predstavnitvo v emigraciji. Zastopaj jo je njen podnačelnik za Kanado dr. Peter Klopčič, ki deli skrb za mednarodne zveze s prvim pod-načelnikom' stranke dr. Ludvikom Pušem.
Slovenski delegat je ob tej priložnosti poročal o stanju v Jugoslaviji in podal pregled slovenskih teženj z ozirom na kritično situacijo, ki vlada v Sloveniji. Njegov pregled je bil spremljan z zanimanjem in odobravanjem.
Poleg zastopnikov vseh krščansko-
v velikem pričakovaju slavja na Kosovem polju ob 600-letnici kosovske bitke, za katerega napovedujejo čez
milijon obiskovalcev.
V Beogradu je odstopil predsednik jugoslovanske mladinske organizacije Slovenec Branko Greganovič, ker ni mogel več zdržati pljuvanja po Sloveniji. Povod je bil govor „predsednika kosovske mladine“, ki je povsem v promiloševičevem slogu obtoževal Slovenijo vsega naj hujšega. Tako jo je v Beogradu skupil tudi mladi Mariborčan Greganovič, ki je veljal za izrazito projugoslovansko usmerjenega.
Zapletlo se je tudi pri organizaciji komemoracije z:at pobitimi domobranci, ki bo 27. junija na ljubljanskih Žalah. Policija je od organizatorja pismeno zahtevala, da se izruva mesec in pol stara „Lipa sprave“. Komunisti bi še kar naprej radi uničevali življenja — če ne ljudi, pa slovenski nacionalni simbol — „Lipo prave“. Uradni venec, ki bo položen k „Lipi sprave“ v spomin pobitim domobrancem, bo daroval v i-menu Slovencev v svetu Vinko Levstik, eden izmed vrnjenih iz Vetri-nja.
Na vencu bo pisalo: „Slovenija v svetu — 1945-1989 — vetrinjskim žrtvam“.
Nedelja, 3. septembra 1989
ob 10.30 VIZIJE IN MEJE NARODNE SPRAVE
Žareč problem narodne sprave, ki naj bi vzpostavila most čez prepad revolucije, v novi in doživeti osvetlitvi.
Po predavanju diskusija.
ob 16.00 SLOVENIJA MED EVROPO IN BALKANOM
Slovenska pomlad, Majniška deklaracija 1989, napetost z jugom, pravica do odcepitve v predavanju, ki bo pomenilo poseg v osrčje slovenske narodne problematike.
Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem.
demokratičnih in ljudskih strank iz Zahodne Evrope so bili prisotni na zasedanju komisije tudi nekateri predstavniki sorodnih političnih organizacij Vzhodne Evrope, ki podobno kot SLS zaradi totalitarnih režimov v domovini ohranjajo svoja zastopstva v emigraciji. Tako je predstavljala Madžarsko ga. M. Andreas, češko g. J. Vrzala, Slovaško dr. F. Braxator, Litvanijo A. Ven-skus. Redni poljski delegat in predsednik srednjeevropske zveze KD dr. Sieniewitz, ki je preje nekajkrat zastopal tudi slovenske interese, je bi.l tokrat zaradi bolezni odsoten.
Po končanem zasedanju je bila priložnost za osebne razgovore med delegati kjer je bila ponovno dana možnost iza osvetlitev slovenskega vprašanja.
-p. t.
6. kongres Slovenske skupnosti
24. študijski dnevi "DRAGA 89"
Trst, 1., 2. in 3. septembra 1989
Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89
Srečanje evropskih krščanskih demokracij
0 pisni z napačnim naslovom |j|J
Hm
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARCENTN
§e preden se je tov. Armando Blazina vključil v po-lemiko, nastalo po objavi mojega intervjuja z Majdo Sosič,' predsednico društva Triglav v Buenos Airesu, bi se bil moral pozanimati za nekatere stvari. Ker tega ni storil, je ves prvi del njegovega pisma naslovljen na povsem napačen naslov. Po polemiki z Majdo Sosič zaradi njene izjave, da se Primorci obračajo po vetru, se namreč njegova ost nenadoma obrne in začne njene izjave pripisovati kar meni. Na koncu prvega dela pa vso stvar celo konča s tole nepreverjeno ugotovitvijo: „O tem bi moral premisliti tov. Marko Jensterle, ko je izbiral naslov za prispevek v Delu, in ne bi smel a priori žaliti dela slovenskega naroda...“ Da bo jasno: vse članke iz Argentine (torej tudi ta intervju) pošiljam brez naslovov, opremljajo pa jih v redakciji. Toliko za pojasnilo, hkrati pa bi rad dodal, da je naslov (kdorkoli ga je že izbral) vzet iz intervjuja in je popolnoma ustrezen. Tov. Blažino pa prosim, naj v naslednjem pismu natančno pove, v katerem od vprašanj sem žalil del slovenskega naroda. Sicer pa upam da je po objavi drugih pisem (predvsem odgovora večje skupine Primorcev iz Triglava) že sipoznal, da gre v polemiki za veliko hujše stvari in ne samo 'za izjavo o obračanju po vetru.
V zvezi z njegovimi pripombami o mojem pisanju o Slovencih v Argentini pa predvsem tole: odkar sem dopisnik, sem pozornost posvečal vsej slovenski emigraciji v Argentini in tako bom delal tudi v prihodnje, če -pa pisanje o povojni emigraciji bolj odmeva kakor pisanje o predvojni, sta za to predvsem dva vzroka. Prvi je, da je bila ta stran Slovencev v domovini doslej uspešno zamolčana in je zato zdaj zanje posebno odkritje. To je mogoče videti tudi iz izjemne publicitete, ki sta je bila v zadnjem času v Sloveniji deležna dva obiska predstavnikov iz njenih vrst: kiparja Franceta Ahčina in predsednika Slovenske kulturne akcije Andreja Rota. Dejavnosti slovenske povojne emigracije v Argentini je vsekakor močnejša od dejavnosti predvojne in nikakor ne nameravam zmanjševati njenega obsega samo zato, da bi v Sloveniji nastal vtis ne-kaknega navideznega ravnotežja. Hkrati pa vso pozornost posvečam tudi dejavnosti predvojnih Slovencev. Pri tem iz veseljem opažam, da tudi na tej strani prihaja do pomembnih premikov, o katerih sproti poro-
čam. V Sloveniji je dolga leta prevladovalo mnenje, da sta obe skupnosti povsem ločeni, kar sploh ni res, saj sta na področju ohranjanja slovenske zavesti in jezika že v preteklosti večkrat zgledno sodelovali : o tem bo vsekakor treba spregovoriti v enem od naslednjih zapisov.
Sedanji spor v Triglavu za tukajšnje razmere ni nič novega, saj je bil znan že pred objavo intervjuja. Prvič pa je bil predstavljen slovenski javnosti.
Tov. Blažina mi na koncu pisma očita „nepokrivanje“ podelitve visokega jugoslovanskega priznanja Jožetu Viktorju Samcu, pa ga moram spet opozoriti na dve stvari. Prvič, da me sedanje vodstvo Triglava vztrajno ne obvešča o svojih prireditvah. Ne obvešča me celo o takšnih stvareh, kot je bil znani sklep o prepovedi vstopa Albertu čuku v Triglav zaradi pisma, objavljenega v Delu. Zanjo sem zvedel drugje. Enako je bilo z nastopom Ribniškega okteta in podelitvijo omenjenega priznanja. Ta ignoranca pa ne velja za prireditve, ki jih v Triglavu pripravlja skupina, ki je z vodstvom v sporu, kot tudi ne za druga slovenska društva v Buenos Airesu. O gostovanju Ribniškega okteta v Argentini sem sproti poročal, najbrž pa je obema jasno, da vsak nastop v naših klubih v Buenos Airesu ne zasluži posebne objave. In spet moram tov. Blažino demantirati, ko pravi, da je bila „podelitev visokega jugoslovanskega priznanja zame nepomembna“. Prav narobe, ko sem zanjo zvedel (naslednji dan), sem o tem kot skupni dopisnik Tanjuga in Dela nemudoma poslal poročilo za Tanjug, saj menim, da stvar ni pomembna samo za Slovenijo. Za to, da poročilo potem iz Beograda ni šlo naprej (oziroma če je, pa slovenski mediji niso objavili), žal ne morem več odgovarjati.
'Marko Jensterle, Buenos Aires DELO, 10. 6. 1989
LJUBLJANA — Vožnja na cestah
je porazna, so izrekli slovenski javni tožilci, ki pregledujejo vzroke prometnih nesreč. Največ nesreč povzročijo vozniki osebnih avtomobilov, nato vozniki koles z motorjem, motornih koles in tovornjakov. Vzroki so največkrat zaradi neprimerne hitrosti, neupoštevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, Vožnja po napačni strani ceste in vinjenost.
Nahajamo se v prehodnem času. Hitrost dogajanja je temu primerna, in tako se dogaja, da je količina in kakovost novic večja, kot pa jo prenese naš tedenski komentar. V takih okoliščinah ima pisec vedno težave, kaj naj vključi in kaj naj pusti ob strani. Neke vrste „avtocenzura“, ki je nevšečna in neljuba. Po tem u-vodu, ki je neke vrste prošnja za odpuščanje kajti preveč stvari manjka v tedenskem pregledu, se osredotočimo v točkah, problemih bodoče peronističe vlade, ki Skoro, skoro, že nastopit.
BREZNO JE GLOBLJE
Vedno od daleč stvar izgleda drugačna kot od blizu. To se je zgodilo tudi Menemu in njegovi ekipi. Vedeli so, da je gospodarski položaj obu-
VEč ALI MANJ
Koliko lažje je delo po dobrem pospravljanju! Ko počistimo police, zavržemo ostanke nepotrebnih odrezkov in zastarelih vzorcev, nas u-rejen prostor vabi k plodnemu delu. Tako je tudi pri pogovoru in pisanju. Odločimo se, da ne bomo več ljubkovali nepomembnih besed in fraz, ki nam navadno nič ne povedo, ampak so samo del naših krajevnih navad. V občevanju z rojaki iz širšega kroga pa so napota, zadrega in ovira pri tekočem razumevanju.
Kako bi shajali brez izraza’ „več ali manj“? Kdo ve, kaj pomeni? Menim, da je najbolj verjetno znak, da ne mislimo slovensko. Ge bi jo naši ljudje odločno črtali iz svojega besednjaka, bi se za velik korak povrnili k tistemu čistemu pogovornemu jeziku, ki so ga naši starši prinesli od doma in ki nas druži z vsemi drugimi skupinami naših rojakov po svetu, najbolj pa z onimi doma.
Vsak otrok ve, kaj besede te fraze pomenijo. A izraz sam je navadno nejasen.
S tem se več ali manj dobro za-
služi. Zakaj nisi bolj odkrit? Večkrat se dobro zasluži, precej dobro se zasluži, navadno je dober zaslužek, še kar dober.. . — brez konca primerov moremo našteti, vsak malo drugače približa oceno „dobro“. Ta-
pen. A obup presega vsako pričakovanje. Vedno nova odkritja jih vodijo do prepričanja, da ibo stvar težka, težja kot so sanjali v najhujših sanjah.
Dejansko je v blagajni borih 140 milijonov dolarjev razpoložljivih za vse, kar država potrebuje. To pa v Argentini predstavlja komaj kritje za potrebe dveh kratkih tednov. In potem? Bo medtem kaj dotoka svežih deviz? Dejansko se država na haja na pragu popolnega nesolvent-nega stanja, ko tuje finančne ustanove lahko razglase njen „konkurz“, in vsaka tuja država more zapleniti argentinske ladje, letala, izvozne pošiljke, itd.
Logično je, da do tega koraka ne bo prišlo. Nastop nove vlade tudi zunaj mnogo pomeni. V teku so pogovori, da naša država celo prejme
ko je naš odgovor bolj odkrit, jasen in neprimerno bolj slovenski.
Stric je več ali mamj zdrav. —
Kdo sploh verjame, da je stric zdrav! Takšna ocena zdravja skriva v sebi vse druge možnosti: da stricu srce nagaja, da ga živci ne ubogajo, da ima slabo prebavo, da skoraj nič več ne sliši da si domišlja. Zakaj ne odgovorimo nekomu, ki se za stričevo zdravje zanima, lepo naravnost: „Ledvice mu prav ne delajo, na levem očesu se mu pa mrena dela.“ Kadar bo pozneje tisti strica srečal, ga bo vprašal: „Stric, kako pa kaj vaše levo oko?“ Dobro se bo zdelo stricu, da se nekdo zanima zanj, pa še en brezmiselni „več ali manj“ se bo umaknil iz naših površnih pogovorov.
Ta fraza je navadno samo mašilo. Kadar kdo pripoveduje daljšo zgodbo in vmesne odmore napolnjuje z „e-e-e“, mu kmalu kdo od zaupnih prijateljev namigne: „Veš, se ne sliši lepo.“ Tudi sam morda opazi in poišče kaj drugega. Verjetno kaj e-nako nepomembnega: „Kaj sem hotel reči,“ „Kako bi rekel“. Ko pa prijadra do „več ali manj“, se zadovoljno zasidra: „To, to! To bo dobro: vedno napolni, nikdar ne spremeni pomena. Odlično!“	,
Uboga slovenščina bo pa zopet dobila grdo prakso.
MA.
nova posojila, ki ji bodo olajšala to prvo dobo izvedbe novega gospodarskega načrta. Vzporedno pa bodo 'prvi ukrepi ojačili zaupanje domačih in tujih podjetnikov, vsaj tako upa vlada. Namen je določiti enotno razmerje tuje valute, doseči omenjena posojila, dostojno zvišati tarife, ki so izredno zaostale, „kreativno“ preusmeriti davčno dejavnost, refinancirati zunanji do-lg in po prvem „notranjem“ udarcu počasi zboljšati stanje zlasti najnižjih slojev, medtem ko se bo strogo omejil državni izdatek, zlasti po sredstvu privatizacije raznih državnih deficitnih podjetij.
Da pa je do slične formulacije prišlo, 'e bilo treba prej vzpostaviti mir na notranji fronti. Preveč ekonomistov in preveč idej je bilo med samimi peronističnimi vrstami. S tem je Menem računal ob prvih imenovanjih. Ko je bil Miguel Roig postavljen na čelo gospodarske ekipe, je bilo mnogo zamere. Vendar, Cavallo je bil postavljen v zunanje ministrstvo. Guido Di Tella je bil na-meščen kot podminister, in njegov načrt ni sovpadal z Roigovim. Minister je bolj podjetnik kot pa ekonomist. Vladi je primanjkoval strokov-njak-tehnik, ki bi podprl celotno izvedbo „podjetniškega“ načrta.
Izid, ki ga je Menem iznašel, je izredno eleganten. Di Tella je poslan kot poslanik v Združene države. Dva ekonomista na dveh najvažnejših mestih: na kanclerstvu in v Wa-shingtonu — dva ekonomista, ki ne delata zgage doma. In še, podmini-strstvo, kamor je Roig postavil najboljšega strokovnjaka velepodjetja Bunge y Born (Osvaldo Ferreres). Soglasje doma je sedaj popolno.
LIBERALCI NA PLAN
Celoten načrt je seveda precej liberalno pobarvan. To ni všeč delu peronizma, zlasti ne v vrstah reno-vacije, a trenutno je prestiž Menema tolikšen, da se mu nihče ne upa zoperstaviti.
Da je slika popolna : Kmalu zatem, ko je bil mladi liberalec Albamonte imenovan za državnega tajnika za notranjo trgovino (ključen položaj kar se tiče cen in prekupčevanja), je Alvaro Alsogaray sprejel mesto „o-sebnega zastopnika“ novega predsednika za vse, kar se tiče zunanjega dolga. Alsogarayev prestiž je velik, in Menem upa, da bo odločilno vplival prav v refinanciaciji, ki jo nameravajo. Za tem pa je bila še Also-garayeva hči, premagana kandidatinja za senatorsko mesto, imenovana na čelo državne telefonske družbe. In končno liberalni ekonomist Javier
Slovenščina - moj jezik
Baali»BBBaaiiaBaBBBmBBaBHBBaBBa»BaaBBaHaaaaBH«Ba*«Haa»aB*aaBaaBaBawjsBa««H*caBaBBBaaBBaaaBcaaaaBai
B3S3Haaassaaaasisaas&ssDai
imuKiAve ataeiHseicaBiNS»HBiiai«aiii»»iBsmsBi«sii«ifira»aaiBBaaieflaRnaaBiBBBaBBBBBaaBei»»BniaasaMBi9ia>SBm:
BORUT MEŠKO in IVO ŽAJDELA Mladina, štev. 21, Ljubljana
Domobranska grobišča
Medtem ko se je v Londonu pri-pravljal sodni proces proti zgodovinarju in publicistu grofu Nikolaju Tolstoju, ki se bo začel 6. junija na High Court, so v Kočevskem Rogu konec maja zmaigsvalci druge sve-t o vit,e vojne praznovali. Na Bazi 20 so predali svojemu namenu multivi-zijski gostinski objekt. Predsednik slovenske dežele je hib tej priliki posebej poudaril, da se je na Rogu rojevala ideja o suverenosti slovenske oblasti, o kočevskem zboru, o bo. deri federaciji, o naši vojski itd. V neposredni bližini gostinskega objekta pa se je junija 1945 zgodilo še nekaj: zadnje dejanje državljanske vo j n,e.
Začetek.. .
Da je v Sloveniji v letih okupacije 1941-45 divjala državljanska vojna, ni potrebno izgubljati besed. Resda nekateri še živeči bojeviti komunisti iz tistega obdobja tega danes ne priznavajo. Govorijo o revoluciji in revolucionarnih pridobitvah, v njihovem besednjaku pa pojem državljanske vojne nima domicila. Toda 'intencija je povsem logična: državljanska vojna, glede na njen izid, v jakobinski tradiciji ne predstavlja a-priornega pozitivnega dejstva, kakor to velja za „revolucijo“. Tako so po zadnji vojni morali ljudje, v skladu z boljševiškim „preoblikova-
njem slovenskega narodnega značaja“ (Kocbekov izraz), prevzeti in živeti pridobitve prevrata: komunistično diktaturo, v kateri je politično združevanje, ki ni prežeto z vsakokratno enotno ideologijo in celo v nasprotju z njo, izredno tvegano početje. Od spomladi 1945. leta pa še posebej. Ravno za dosego cilja je bilo potrebno preganjanje in v mnogih primerih tudi fizično odstranjevanje političnih nasprotnikov, ki so tovrstnemu „preoblikovanju“ z vsemi sredstvi nasprotovali.
Začetki segajo že v prvo leto vojne, ko je decembra 1941. leta vodstvo OF včlanjenim skupinam sporočilo dodatno točko svojega programa: kogarkoli, ki bi se borili proti okupatorjem izven OF, je treba imeti za petoko Jonasa in izdajalca ter ga likvidirati. Komunistični voditelji s tem niso razglasili samo svojega monopola na odpor proti okupatorju, temveč so že prej ukazali ubijati ljudi, ki niso imeli noben zveze z okupatorji, pač pa bi proti njim utegnili organizirati odpor, nad katerim KP ne bi imela nnobene kontrole. Po-zimi 1941-42 so likvidatorji, organizirani v partijski tajni policiji VOS (varnostno obveščevalna služba), ki jo je vodila tovarišica Zdenka Kidrič, v ljubljanski pokrajini ubili okrog tisoč ljudi. To so bili v glavnem predstavniki in simpatizerji Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je bila
pred vojno najmočnejša stranka. Indikativno je, da se vosovci z isto vnemo niso lotili niti enega predstavnika italijanske okupacijske o-blasti.
Ljubo Sire se začetkov državljanske vojne takole spominja: „Ker je skupina Pravda, ki sem ji med vojno pripadal, protestirala proti nemoralni dodatni točki programa O F, je bila v začetku 1942 izključena iz OF, medtem ko je bilo machiavellistično rečeno, da posamezniki ostanemo člani. Odpor proti komunističnim nakanam in ukanam je postajal vedno hujši 'n kazalo je, da ibodo nekateri res začeli sodelovati z okupatorjem iz strahu pred komunističnim terorjem in iz obupa nad marksistično-le-ninistično taktiko neprestanih prevar.“ Ker je sodeloval pri poskusih, organizirati združeno jugoslovansko legalno opozicijo, so ga komunistični voditelji na povojnem Nagodetovem procesu, ki ga je režiral tovariš Mitja Ribičič, obsodili na smrt, kazen pa so pozneje spremenili v dvajset let prisilnega dela. Pa Sire ni bil nikakršen „belogardistični izdajalec“. Konec vojne je dočakal v partizanski uniformi 5. prekomorske brigade in artilerije 7. korpusa...
Geneza državljanske vojne, ki so jo zaostrovali voditelji KPS s svojimi izključujočimi odloki, je bolj ali manj znana. Vaške straže so nastale kot posledica prisilnih mobilizacij v partizane in stalinističnega terorja po vseh „osvobojenega ozemlja“ ter povračilnih italijanskih represalij nad civilnim prebivalstvom, zaradi njihovega domnevnega sodelovanja s partizani.
.. .in konec?
V začetku maja 1945 se je, kot posledica končane državljanske vojne, proti severu valila velikanska množica beguncev. Cilj je bila seveda Koroška, ki so jo zasedli Angleži. Večje vojaške skupine so poleg Nemcev sestavljali Kozaki, ustaši, ljoti-čevci, domobranci, z njimi pa se je umkalo tudi precej civilistov. Šli so v dveh smereh: preko Ljubelja in Dravograda, čez Dravograd so se v glavnem umikali Hrvati, ki j ih je bilo okrog 200.000. Pri Dravi na Koroškem je val beguncev zadel prve oddelke britanske 8. armade. Vendar pa so krajevni britanski častniki dobili zapoved, naj za vsako ceno preprečijo, da bi te množice prešle čez reko. Pri Pliberku se je tem oficirjem posrečilo večino beguncev pregovoriti, da so se ustavili, čeprav bi si prehod lahko z lahkoto omogočili. Kljub temu je nekaterim močnim skupinam uspelo predreti redke britanske vrste in se jim predati. Ostale so zajele enote jugoslovanske vojske.
Tisti, ki so prihajali čez Ljubelj, so se 12. maja predali britanskim enotam. Te so jih nastanile v begunskem taborišču v Vetrinju na Koroškem. Vsega skupaj jih je bilo od
25,000	do 26.000, med njimi pa največ Slovencev, od tega okrog 12.000 domobrancev in 10.000 civilistov. Cista ii so bili srbski (Ijotičevi)) prostovoljci in četniki. Po prihodu na Koroško so se predstavniki Narodnega odbora zahvalili angleškemu majorju Johnsonu za pomoč. Johnson, ki je bil vodja oddelka za razseljene osebe, se je zanimal predvsem
za nastanitev civilnih beguncev, posebej pa je poudaril, da za vojake ni pristojen. Ravnanje iz jugoslovanskimi begunci in vojnimi ujetniki je namreč spadalo pod 5. britanski korpus, ki mu je kot delu 8. armade v zasedeni Avstriji poveljeval Charles Keightley. V času, ko so na Koroško prišle tudi prišle tudi jugoslovanske partizanske enote, ki so britanski vojaški upravi povzročale resne težave (vzpostavljanje „nove oblasti“), so se med begunci razširile govorice o njihovem odhodu v begunska taborišča v Italiji.
Kupčija
Britanskim divizijskim poveljnikom je bil 17. maja 1945 izdan tajni ukaz 5. korpusa, da morajo vse jugoslovanske državljane, ki so na njihovem področju, čimprej izročiti partizanskim enotam. Povelje je podpisal brigadni general Toby Low, načelnik Keightleyjevega štaba. Dva dni kasneje, zvečer 19. maja, se je Low sešel s polkovnikom Ivanovičem, podpoveljnikom 3. jugoslovanske armade. Sporazumela sta se, da se bodo partizanski oddelki v prihodnjih dveh dneh umaknili južno od avstrijske meje. V zameno pa bo 5. korpus predal vse jugoslovanske državljane z zasedenega ozemlja, ki se niso bojevali na strani partizanov, in njihove somišljenike v taboriščih. Takoj po umiku partizanov s Koroške 24. maja 1945, so Angleži predali prvi transport iz Vetrinja jugoslovanski armadi. Je bil« to plačilo za Koroško?
Vsekakor je glavna odločitev o predaji ujetnikov padla 13. maja, ko
NOVICE IZ SLOVENIJE
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
m
VIPAVA — Vipavska vina-bodo letos tudi na trgu Velike Britanije. Preko beograjskega podjetja Centro-kop in z znamko Alpe Juliana bo odšlo vsega skupaj 250.000 litrov cabernet sauvignona, merlota in char-donnaya. Iz Vipave izvažajo tudi druga podjetja, kot so Slovin in Vinag.
PORTOROŽ — Letališča v Sečovljah je od meseca aprila povezano z rednim poletom JAT (Jugoslovanski aero transport) z Beogradom.
LJUBLJANA — Eutelsat je kratica za Evropsko organizacijo za telekomunikacije prek satelita. Jugoslavija je že aprila 1987 podpisala in ratificirala konvencijo o ustanovitvi organizacije.
Ni pa še sprejela protbkola o privilegijih in imunitetah Eutelsatovih uslužbencev, ki so podobni ugodnostim diplomatskega osebja. In zaradi tega še ne more uporabljati ugodnosti, ki jih nudijo zveze prek satelita. Poleg tega nujno potrebujejo pomoč strokovnjakov organizacije za
González Fraga je novi predsednik Centralne banke, kar je ključno mesto vsega finančnega delovanja.
Spričo teh dogodkov se mora Kdo čuditi veselju, ki vlada v Alsogara’-yevem taboru? Nekateri liberalci celo pretiravajo in že sedaj trdijo, da če propade Roigov načrt, je gotovo, da bo Menem imenoval Alsogaraya za gospodarskega ministra. Je zato te dni stari vodja objavil „svoj gospodarski načrt“, v 'katerem hvali oznanjene Roigove ukrepe, a obenem predstavlja svojo idejo in ukrepe, ki bi jih on podvzel, če bi bil minister?
Mnogo vprašanj, a premalo odgovorov, v trenutku, ko se v vrstah liberalne stranke poraja razkol. Niso vsi zadovoljni ¡z ljubimkanjem med Alsogarayevo skupino in Menemom, in v vrstah stranke se napoveduje oster boj. Trenutno je formalna struktura stranka v rokah buenos-aireška poslanca (Federico Clérici), katerega podpira tudi polemična A-delina Viola. Alsogaray, ki je predložil ostavko na predsedništvo stranke, se sedaj pripravlja na boj, da „svoje“ ljudi postavi na to mesto. Bo tekma peljala k razkolu? Ni verjetno.
je britanski rezidenčni minister in politični svetovalec pri zavezniškem vrhovnem poveljstvu za Sredozemlje Harold Macmillan skrivnostno pripotoval v Celovec h generalu Keight-leyu. Kajti 14. maja 1945, dan po Macmillanovem odhodu s Koroške, je general Brian Robertson, ki je bil glavni upravni častnik v zavezniškem poveljstvu v Caserti, dal 8. armadi ukaz, da je treba „vse ugotovljene jugoslovanske državljane, ki so se vdali in ki so služili v nemških oddelkih, razorožiti ter jih izročiti Titovim silam.“ Ta ukaz je preobrnil vsa dotedanja navodila. Angleški ministrski predsednik Winston Chur, chill je namreč 9. aprila 1945 svojemu zunanjemu ministru naročil, naj 15t armadna skupina „jugoslovanske protipartizanske sile razoroži in pošlje v begunska taborišča, ker je edino taka rešitev možna.“ -Macmillan je izkoristil svojo avtoriteto v vrhovnem štabu za Sredozemlje in ta ukrep izsilil od generala Robertsona.
Ozadje teh dogodkov se je zaradi nedostopnih arhivskih dokumentov začelo razkrivati šele pred nekaj leti. Ker so razprave Nikolaja Tolstoja v angleški javnosti zbudile precej pozornosti, je britanska televizija BBC 2. januarja 1984 predvajala 23-minutni dokumentarni film z naslovom Celovška afera. V njem je skušala s prikazom dokumentov, s pričevanjem še živih angleških oficirjev, ki so morali sodelovati pri nasilnem izročanju in s pričevanjem treh rešenih srbskih prostovoljcev, ki žive v Avstriji, osvetliti dejanje izročanja jugoslovanskih beguncev in ujetnikov enotam jugoslovanske armade.	(Se nadaljuje)
priključitev skupne jugoslovanske antene v srbski Ivanjiei (še v gradnji). Eutelsat ima tri satelite: dva sta v orbiti nad Zemljo, eden pa bo kmalu izstreljen.
LJUBLJANA — Dohodki, prejeti v mesecu januarju, so bili v Sloveniji za 211 odstotkov višji od enega leta poprej. Zdaj je bil povprečni dohodek 1,34 milijona din; v drugih republikah Jugoslavije so bile po-višice precej višji: v Vojvodini je znašala 260%, v Makedoniji 240%, na Hrvaškem 234%, v črni gori 231%, v Bosni in Hercegovini 229%, na Kosovu pa 209%. Mar so bili v drugih republikah pridnejši v zadnjem letu?
TRBOVLJE — Gradnjo dveh 19-nadstropnih stolpnic je prevzelo pod-jetje Rudis. Delo bo sicer izvedel celjski Ingrad. Poleg te pogodbe i-ščejo dela tudi v Bolgariji, Iranu, Libiji in v Skandinaviji.
KRANJSKA GORA — Umetni sneg mislijo pripraviti na nekaterih delih ob vlečnicah, da si zagotovijo smučarje. Vlečnice v Kranjski gori lahko prepeljejo 15.000 smučarjev na uro, zato se jim splača zagotoviti možnost razvedrila in športa. Nekatere sedežnice in vlečnice so odslužile, zato jih bodo tudi zamenjali.
LJUBLJANA — Telefonskih pri-ključkov je zdaj 373.000 tisoč, nerešenih prošenj je pa še približno 86 tisoč. Letos bodo napeljali kabla z optičimi vlakni, ki omogočajo 7.000 istočasnih telefonskih kanalov. Kabla bosta povezovala Ljubljano z Zagrebom in preko Gorenjske z Avstrijo.
UMRLI SO OD 3. do 8. maja 1989:
LJUBLJANA — Franc Virnik, 85; Pavle Štefančič; Francka Urbar; prof. dr. Ivan Vizovioek; Terezija Židan; I-vana Kralj roj. Gregorič; Avrelija O-zimek roj. Tavzelj; Slavka Kordeš roj. Božič; Elica Kovačevič roj. Štedelj, 60; Frančiška Verovišek roj. čenovar; Vida Jerina, 79; Ciril Sitar; Frančiška Zevnik roj. Nose; Marija Marinšek; Jelka Oražem roj. Ham; Rudi Grošelj, 77; Anton Konstanjek, 75; Francka Godec (Žorgova); Gabrijela Svetlič roj. Zupan; Heda Orehek roj. Kovačič, 84; Marjan Dragar; Breda Roškar roj. Vakselj; Gi-zela Godina; Terezija Skušek; Olga Bre-zorvšek roj. Kranjc; Marija Plahutnik Roh roj. Hribček; Jože Kramar, 82; An. gela Gale; Franc Velik; Amalija Ogrinc roj. Nežmah, 80; Marija Cimperman; Mara Jerovec roj. Gorjup; Emil Soklič; Karmelca Vertačnik, 82; Anica Hren; Ivanka Belič roj. Oven; Pepca Kladnik roj. Seštir; Gabrijel Zupančič; Anica Pirc roj. Medved, 83.
RAZNI KRAJI — Zora Jelovšek, Laško; Osvalda Likovnik, Celje; Viktor Kravavanja, Cerknica; Jožefa Koci, Šmartno pri Litiji; Slavka Mlakar-Priv-¡šek, 97, Kranj; Ana Prašiček, Mengeš; Antonija Žilavec roj. Sotlar, 77, Eggol-
Osebne novic®
Smrti: V Hurlinghamu je umrl 22. junija I-an Mohar. V mestu Trancas v Tucumanu je umrl 21. junija Jože Muhič v 65. letu.
Naj počivata v miru!

OČETOVSKA PROSLAVA
Na očetovski dan v nedeljo, 18. junija se je tudi mladina Slomškovega doma spomnila svojih očetov in starih očetov. Po nedeljski maši je 'bila v dvorani prisrčna proslava, ki so jo pripravili šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljic ter fantje in dekleta. Gospe iz šolskega odbora pa so sodelovale s pogostitvijo. Kako se ne bi naši slavljenci dobro počutili ob toliki pozornosti! Uvodno besedo je spregovoril predsednik Doma Marjan Loboda. Poudaril je misel, da prav v današnjih težkih časih potrebujemo očete, ki zaupajo vase in v božjo pomoč, in v trdni povezanosti med seboj bomo lažje prebrodili težave, ki nas tarejo. Svoja voščila so podali najprej malčki iz vrtca, nato pa v pesmi in besedi vsi razredi Slomškove šole. Z lepo podanim voščilom sta nato pozdravila očete in stare očete Gizela Potočnik in Ivan Hrovat. Tesnobe sodobnih očetov je lepo ponazorila Minattije-va pesem Oča, ki jo je predstavil arh. Jure Vombergar. Iz argentinske pesnitve Martín Fierro v prevodu dr. Tineta Debeljaka je zatem Tone Rode sijajno podal odlomek, izredno primerno za to slavje, ko oče daje sinu svoje nasvete. Pesem KoTkor kapljic, toTko let je pa nato popeljala vse navzoče v veselo družabnost, ki se je pri pogrnjenih mizah in nevezanem razgovoru še lepše razvila.
DOMOBRANSKA PROSLAVA „Spomin, ki je živ, je rodoviten!“
To je bila zaključna misel iz govora pok. pisatelja Karla Mauserja,
ki smo ga poslušali na Domobranski proslavi v soboto, 24. junija. In da je spomin na naše junake res rodoviten, smo dokaz prav mi, ki že 44 let s svojim življenjem in delom izpričujemo pravilnost borbe naših vojakov proti brezbožnemu komunizmu. Lepa udeležba rojakov iz vseh generacij je potrdilo, kako se zavedamo te resnice in poslanstva pričevanja, ki so ga nam zapustili pobiti domobranci. Izredno učinkovit av-diovizual je prepričljivo prikaza! našo zgodbo, starejšim v opomin, mlajšim pa v pouk, da bodo lažje razumeli, zakaj niso bili rojeni v Sloveniji. Ob zvoku domobranskih koračnic so nato otroci s prižganimi svečkami načelovali sprevod k Slovenskemu križu na vrtu (Slomškovega doma, kjer je župnik Jože 'Škerbec vodil molitve za pokojne. Svečke okoli križa so tudi v navzočih vžgale plamen domovinske ljubezni, ko je kot iz enega grla zaorila tista večno lepa Oče, mati...
Marovuli so
, v tiskovni sklad Svobodne Slovenije
•WMiHAHMBi
sheiim; Betka Benčina roj. Godina, Blejska Dobrava; Jernej Ozis, Laško; Adolf Rabič, Aeharje; Prič Lavtižar (Žnidarjev tata), Kranjska Gora; Ivan Putnik, Žalec; Stane Lončar, 76, Dob; Angela Štajnjpihler, 72, Celje; Karmen Žerjav, Maribor; Marija Kuder roj. Mesarič, 64, Celje; Marija Zobec roj. Merhar, Blate; Martiln Turk, Podčetrtek; Jože Ravnihar, Brežice; Franja Dobivičnik, Vrhnika; Marija Cerar, 83, Brdo; Rudi Černigoj, 79, Celje; Jože Avsec, Senožeti; Valentin Povirk, 88, Zagorje ob Savi; Antonija Ambrož, Kamnik; Marija Vidic roj. Strah, Sostro; Marija Rudolf roj. Kobal, Črni vrh; Ladislav Furlan roj. Urbar, Mojstrana; Ciril Novak, 86, Brezovica; Rajko Pavlovič, Mengeš; Dušan Furlan, Trst; Rudi Španzel st., Za-bukovica pri Žalcu.
SAN JUSTO
Praznovanja 80-letnice msgr. Mar. conija se je udeležilo tudi lepo število Slovencev s vojimi narodnimi nošami, med katerimi je veliko pozornost vzbujala celotna družina Janeza Kržišnika, kot pogumni zastavonoša pa je bil mladenič Ivanko Po. beršnik. Tudi nekaj Italijanov je bilo v narodnih nošah, ni bilo pa opaziti ne Hrvatov, Poljakov, Portugalcev in Špancev, ki so bile nekoč tudi močne skupine.
Da je tudi argentinski narod hva-leen svojim dobrotnikom, je pričala nabito polna katedrala, kjer je slavljenec opravil sveto daritev ob somaševanju desetih župnikov. Med mašo je pel sanhuški slovenski mladinski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Andreja Selana, kakor tudi italijanski. Po opravljenem mašnem opravila je msgr. Casaroli prebral čestitke sv. očeta.
Po mašnem slavju je sledilo kosilo v lepo pripravljeni dvorani. Takoj, ko smo stopili v prostorno farno dvorano, je vzbujal pozornost lepo okrašen scenarij, delo Toneta Oblaka st. in njegovih sodelavcev, saj so prejšnjo soboto delali do poznih jutranjih ur. Slovenci smo bili dele-ni še posebne pozornosti, saj so nam rezervirali omizje tik ob glavni mizi. Po pozdravnih besedah napovedovalca je stopila na oder predsednica Našega doma Pavla Lipušček, se slavljencu zahvalila v imenu slovenske skupnosti za vse usluge, mu čestitala in želela še veliko let plodnega življenja. Nato so sledili še o-stali pozdravi zastopnikov, ustanov in organizacij. Ob tej priliki je bila izdana tudi brošura, ki opisuje mno-
V tiskovni sklad Svobodne Sloveni, je so; darovali: N. N., Buenos Aires, 20 dolarjev; N. N., Carapachay, A 1.000; N. N., Salta, A 500 in N, N., Barilooa, 100 dolarjev.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
goštevilna. dela slavljenca. Najbolj izrazita so: ustanove kot farni kolegiji, podružnice, razne socialne u-stanove ne samo v svoji fari temveč po celi škofiji, .največji spomenik pa si je postavil z ustanovitvijo škofijskega kolegija pod geslom: „Hombre nuevo para Dios y la Pa-tria.“ (Novi človek za Boga in za domovino)
Po dobro pripravljenem kosilu je stopil slavljenec na oder pred številne goste, bilo jih je čez devetsto z zastopstvom poleg cerkvenih avtoritet tudi županstva, policije, vojaških in provincijskih zastopnikov, se zahvalil posameznikom in ustanovam. ki so mu pomagale pri njegovem delu. Tudi nas Slovencev se je spomnil, rekoč: „Že večkrat sem na župijskih, občinskih in škofijskih sejah poudarjal, da imajo veliko zaslugo za duhovno preobnovo naše fare Slovenci, ki nas s svojim zglednim življenjem spodbujajo“... In proti koncu svojega govora se je ponovno povrnil k nam, „... in v teh tako težkih časih za našo domovino ne obupujmo, naj nam bodo ponovno zgled Slovenci, ki so doživeli preganjanje, ¡zapustili vse svoje imetje, celo svojo domovino, prišli v našo deželo praznih rok in z vero v Boga ter lastno moč napravili čudeže!“
Ni potrebno poudarjati, da smo vsi odhajali zadovoljni.	-č-e
ODSEK ŽENA IN MATER
Na državni praznik, 1. maja, je v okviru odseka žena in mater govoril v Našem domu zdravnik dr. Miha Stariha. Govoril je o stresu in o njegovih posledicah. Zanimivemu podajanju in živahnemu razgovoru je prisostvovalo veliko žena in nekaj mož. Po razgovoru pa je bil redni občni zbor, ki ga je vodila dolgoletna predsednica ga. Marija Groznik. Kratko misel o poslanstvu že'ne in matere je povedal dušni pastir dr. Alojzij Starc. V novi odbor pa so bile izvoljene gospe: Anica Zakrajšek (predsednica), Lejka Kržišnik (podpredsednica), Nežka Kržišnik (tajnica), Pavla Tomaževič (blagajničarka), Cilka Urbančič (socialna referentka), Mici Malavašič-Casullo (kulturna referentka), Olga Radoš (gospodinjstvo). Novi odbor si bo prizadeval za čim večjo povezavo žena in mater, oporo pomoči potrebnim, pomoč Našemu domu in vsestransko razgledanost članicam.
■»■■■HflaiiHnMiaHiininigiiiiiiiiitiitkiHVMiHBiamimaiiHBKMMBiiiinBHaMiMiitiiiHkaiBU»» mmiaaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiicBisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
Svet slovenske žene
Zvezi slovenskih mater in žena je urednik Svobodne Slovenije odmeril „tiskovni prostor“, kjer naj bi se o-glašale občasno naše žene in objav-lje svoje misli, verske in politične težnje, leposlovna dela, opazovanja s potovanj in podobno. Vse kar jo zanima ali bi morala vedeti slovenska žena, ki želi spoznati dogodke s svojstvenega gledanja.
Upravi Svobodne Slovenije pa1 se zahvaljujemo za pozornost.
Odbor Zveze slovenskih mater in žena
Naš žalni mesec je junij! Spominjamo se poboja 1. slovenske vojske — domobrancev — in drugih žrtev komunistične revolucije. Brez sodbe so padali v jame in brezna s svinčeno kroglo v tilniku — po nečloveškem mučenju — od brata Kajna... V zgodovini bo zapisano: okrog
11.000	— huda resničnost.
Enajstisoč in še več; pa so za njimi zajokala srca mater in žena Kdo more pozabiti prve, negotove novice o vračanju domobrancev, ki so prišla v taborišče! Kdo more pozabiti
zaprepaščene obraze le-teh ob vprašujočem in objokanem pogledu — ali je res to mogoče... Kje je njihova krivda, saj so se le branili, so se spraševale in iskale odgovorov... Marsikatera je že 'zgubila katerega na Rabu, v Gonarsu ali pa je že prej padel zadet od iste krogle.. .
„Bogoslovec je bil, tik pred novo mašo,“ je zajokala Dolenjka. Ubili so ji že prej mladega zeta in grozili vsem. „Naši fantje so poslušali škofa Rožmana, ki jih je svaril pred brezbožnim komunizmom,“ je ponavljala druga, saj je vedela, kaj so počeli v Rusiji rdeči revolucionarji. Vse je šlo po teh metodah, nič novega niso iznašli; vse so prenesli v našo okupirano Slovenijo. „Iz Bele Krajine smo pribežali v Ljubljano, a smo morali še čez Ljubelj,“ je žalostno ugotovila dvakratna begunka, pa bi rada dala tudi življenje, če bi se rešili njeni sinovi... „Rožni venec se je slišal iz njihove kasarne, potem so peli pozno v noč domobranske pesmi, ki ne kličejo k sovraštvu in ne vabijo k maščevanju,“ je zatrdila Not.ranjka. „Iz nemške vojske je kot mobiliziranec ušel, ko je bil na
dopustu, k slovenskim domobrancem in doživel to strašno predajo,“ sta dodali materi iz Štajerske in Gorenjske. V dno srca prizadete iz vseh krajev skupaj v skupni usodi naproti... Dobre, preproste slovenske matere so sprejele nov križ!
V	rahlem upanju, da so te strašne novice le pomota, so hodile v kapelo ob vsaki uri k Bogu in Materi božji po pomoč in priporočale a. brezmejno ljubeznijo svoje Janeze, Francete, Jožete, Vinke... Andreje in še in še... brez srda in ihte. Vdano so ponavljale: „Zgodi se Tvoja volja,“ tako kot domobranci!
V	Sloveniji — doma pa je Kajn nadaljeval in se znašal nad dekleti, materami in ženami, jih zapiral in vozil na prisilna dela, ne glede na otroke, ki so ostali sami. „Kamenje sem tolkla in premišljevala, kje sta moja fantka. V kopalkah sem jih pustila, saj sem šla samo na zaslišanje,“ je pripovedovala znanka ne dolgo tega, ker se vsega še dobro spominja: Dolga leta je še v sanjah trpela...
Med prvimi žrtvami pa so bile družine. Takoj, ko so pričeli z revolucijo, so pomorili družine: Očete, matere in otroke. Tudi vrnjeni skupaj s civilisti so bili dojenčki. Slovenski Herod dvajsetega stoletja je hodil no dvorišču v Tehariah. . .
Vsem tem smo dolžne poklon me, ki smo preživele, in vse naslednje generacije, kajti kaj takega še ni doživela naša zgodovina v dolgih stoletjih obstoja s hudo preteklostjo. Te skromne vrstice naj bodo kot prva misel in uvod nove rubrike, v blag spomin našim trpinkam, katerim so pokala srca tiste groze polne dni!
Tiskovne referentka Zveze slovenskih mater in žena
Pesem neznane avtorice je nastala okoli leta 1950 in so jo prepevale kljub vsemu trpljenju zapornice. Droben odtenek za naš arhiv! V spomin in opomin!
PESEM ZAPORNIC IZ BRESTANICE
Dom je na gradu visokem.
Namesto cvetja se žica blesti.
Skoz rešetke pogled je grozoten.
V	divji bolesti Sava šumi.
Komur znano je naše življenje, ta občutil bo strto gorje.
Ponosno hodimo skozi življenje.
V	okovih so naše roke.
Vsak večer solze prelivam.
Bledi mesec oči mi zapre.
Hladen vetrič mi pesem zaveje, noslednii im v bridkosti zamre.
MALI OGLASI
POČITNICE
Oddam v najem v zimski sezoni kompletno stanovanje za 5 oseb v Villa Catedral. T. E. 0944-24978 (Barilo-
che).
ZABOZDRAVNIKI Viktor Leber - sološna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B - San Martin - T. E. 756-1353.
ARHITEKTI
Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. C. — 8400 Barilodhe.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tueu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ZA~DOM~
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E, 654-0362.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T, E. 664-4374.
TRGOVINA
Delikatesa Frane Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne '- trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernundarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in
MIRKO VASLE
Slovenci
Začela se je spomladanska sezona' velikih mednarodnih maratonov. Za Jugoslovane je bil v ospredju dunajski, saj je na njem branil lansko prvo mesto jugoslovanski najboljši tekač na tej progi Ptujčan Mirko Vindiš, sicer pa sta bila po zasedbi kvalitetnejša teka za svetavmi pokal v Milanu in maraton v Rotterdamu. Na Dunaju je nastopilo več kot 4000 tekačev in tekačic. Zmagal je Tanzanijec Alfredo Shahanga s časom 2: 10’29”2, drugi je bil Avstrijec Hart-mann. Mirko Vindiš je bil 6. s časom 2:17’31”.
V Nepalu je slovenski alpinist Toma česen v 2200 m visoki severni steni Kumbakarne (Jannu 7710 m) preplezal prvenstveno smer v alpskem stilu.
Nekateri tuji ocenjevalci celo sodijo, da je alpinist Tomo česen „pred časom“ in da je njegov dosežek eden najpomembnejih vsaj v zadnjem stoletju.
Tone Škarja/ najboljši slovenski poznavalec Himalaje in stvaritev v njej, ob tem pa še načelnik komisije za odprave v tuja1 gorstva, Planinske zveze Slovenije, človek torej, ki je v nenehnem stiku z odpravami, ki jih je več tudi uspešno že vodil, je dosežek Toma Česna jedrnato označil: „To je za mene doslej največji dosežek na Himalaji.“
Ljubljančan Rajmond Debevec, 26-letni strelec ljubljanske Olimpije, je v Zagrebu dosegel svojo drugo zmago za svetovni pokal, prvič z malo kalibrsko puško. Prvo zmago je dosegel .pred dvema letoma z zračno \
puško v Mehiki (tedaj z novim finalnim svetovnim rekordom).
ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dora - Córdoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAK Slovenska Pristava - Monte 1851 -Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574
— 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) II. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9.30	do 11.30 (gdč. Julka Moder).
in šport
Debevec je premagal olimpijskega prvaka v Seulu, Gorana Maksimoviča.
Tretje letošnje tekmovanje za svetovno serijo v spustu na divjih vodah je bilo v sončnem vremenu in deroči a vendarle privlačni Soči nadvse uspešno za reprezentante. Andrej Jelene je bil najhitrejši med kanuisti in je tako spet prevzel vodstvo v točkovanju za svetovno serijo. S tretjo izmago pa sta Srečo Masle in Andrej Grobiša že povsem blizu končnega uspeha v tem tekmovanju, ki so ga letos prvič pripravili. Uspeh slovenskih kanuistov pa je dopolnil s presenetljivim drugim mestom kajakaš, sicer specialist za slalom Jernej Abramič, ki je s tem dokazal, da bo treba z njim računati tudi v tej panogi.
Slovenska Pristava v Castelarju
v nedeljo, 2. julija, ob 17. uri poetični prizor v slikah
„CICIBAN — OD JUTRA DO VEČERA“
izvedbi Prešernove šole in y režiji Luka Debevca.
|
Dekleta lat fante 1 Velikega Bs. Airesa
V nedeljo 2. julija ob 9.30 v SLOVENSKI HIŠI
@ mladinska sv. maša,
® nato pa predavanje dr. Marka Kremžarja
„Kaj se dogaja v Argentini in po svetu“.
K udeležbi lepo 'abita zvezna odbora SDO in SF.’Í.
BSB«H-BaaMB8waaaa»aaaMBa.aBBaaBBaBaaaaBBB»»BK»tia«a
■
LETALSKE KARTE etc.
NAJNIŽJE TARIFE! OMENITE TA OGLAS!
TRAVEL AGENCY „RIENTE“ Sr. SALVADOR
A. P, Leg. 6632 Disp. D.G.S.T. 1555
Esmeralda 973 / I “B”	- Capital
Tel. 313-9143 (9.30^—12.30, 14—18.30)
NAROČNIKOM SVOBODNE SLOVENIJE
Hiperinflacija, kakršne ‘že dokaj desetletij ni bilo videti in ki sedaj tare Argentino, tudi našemu listu ni prizanesla. Stroški tiskarne in pošte rastejo iz dneva v dan, inflacija dosega mesečno že okoli 100%.
Naš list zadnja dva meseca ni povišal naročnine, sedaj pa je primoran, da jo dvigne za vse naročnike v Argentini. Ker je položaj že itak težak, smo zaenkrat ¡poskusili z manjšo povišico, kot pa je bila inflacija.
Mto bo od te številke dalje mesečna naročnina za Argentino 1.700 avstralov, za pošiljanje po pošti pa
2.000	avstralov. Prosimo vse naročnike, ki še nimajo poravnane naročnine, da to čimprej store, kajti ne vemo, koliko časa bomo vzdržali to ceno. Bodoča vlada napoveduje še hude mesece, preden se položaj ne uravnovesi.
Za naročnike v inozemstvu ostane naročnina ista.
Vse pa, ki to zmorejo, prosimo še za darove v sklad lista, ki nam pomaga redno izhajati.
Uprava Svobodne Slovenije
«»•■««*« Banana «sama a««B a aaa asa 3«wbbbhb a« v ■«>>«««■•«•«
OBVCSTILO
SOBOTA, 1. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Sestanek SLS ob 20. uri v Slovenskem domu v San Martinu.
NEDELJA, 2. julija:
V Slomškovem domu popoldne festival ping-ponga za vse.
Maša in sestanek SDO in SFZ ob
9.30	v Slovenski hiši. Predava dr. Marko Kremžar: Kaj se dogaja v Argentini in po svetu?
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
Director: Valentín B. Debeljak
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 8 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Corrao Argentine Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N7 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989:
Za Argentino A 1.700; pri pošiljanju po posti A 2.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo! v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES GRAFICOS “VTLKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425. 1101 - BUENOS AIRIS T. E. 382-7215
Na Pristavi ob 17 „Ciciban od jutra do večera“.
SREDA, 5. julija:
Sestanek ZSMŽ v Slovenski hiši ob 17. uri s predavanjem dr. Miha Stariha: ,,Ali je stres bolezen?“
SOBOTA, 8. juilija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja y Slovenski hiši ob 15. uri.
f
V večno domovino je odšel 21. junija naš ljubljeni mož, oče, brat in svak
France Ahčin
akad. kipar
Spremili smo ga na božjo njivo v Pablo Podesta. Zahvaljujemo se dr. J. Rodetu za vso duhovno pomoč, dr. Starcu in J. Škerbcu za molitve ob krsti, arh. J. Vombergarju za poslovilne be. sede ob grobu, vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na zadnji poti, ter vsem, ki molijo zanj.
žena Miilena roj. Jerebič z Vanetom in Lučko,
bratje in sestre svak in svakinje ter nečaki
El Palomar, Hurlingham, Domžale, Luzern, 22. junija 1989
c&Raiaai
BHKiDB'ßa^WHimmESHBBEÜSt-. 'S ÏB a E ïi 3 6j 3 M ffi Sifl B SflS S K S HSBÍK.W l2 U 3 E B E! S S B HH S5 H Sl H S a 8 K S K B S £S E E S « H S 3 S M K 0 HS » B E H B 5 a a
aaeaaisaBBaBKaaai*aaB»eaaaH
ffla»aMMBs.auaEHBMHHBtiBMRS»B4âKttsraB9BaH*mMSMiB«B0isisaBR4Ri"iHœa»3Œsas3emœHaH»*K«wn«WBHaw
Rektor DR. ALOJZIJ KRIŽMAN	(2)
Sistem ¡e treba spremeniti
TRIBUNA: Kje vidite možnosti za napredek slovenskega naroda kot celote?
Nujno je potrebna sprememba po-litičnega sistema. Partija govori o sestopu z oblasti, vendar jaz osebno v to ne verjamem. Tega si sploh ne znaim predstavljati, kajti v svetu ne poznam sistema, kjer določena politična stranka ne bi bila na oblasti. A-vantgarda nam obljublja sestop z o-Masti, vendar pa nikdar ne pove nič jasnega, kaj bo potem, koi bo sestopila. „Sestop partije z oblasti“ in „boi-cializem po meri človeštva“ sta zgolj frazi, ki jih določen čas uporabljamo v sredstvih informiranja. To pa ne vodi nikamor naprej.
Mislim, da bi morali v tem trenutku dovoliti ustanovitev še ene politične stranke. Ne potrebujemo deset ali petnajst strank, toda ZK-ju bi morali postaviti nasproti politično konkurenco, tako da bi se počutila ogroženo. če bo nasprotna stranka dokazala javnosti, da ZK dela slabo, potem je jasno, da ta na naslednjih svobodnih volitvah ne bo imela nobenih izgledov. Veliko govorimo o konkurenci na trgu, o konkurenci znanja in podobno, toda o konkurenci političih idej ni slišati ničesar. To pa je popoln nesmisel. To pomeni, da družbi ne želimo, razvoja...
TRIBUNA: Ali se da strpati v isti koš tržne zakonitosti in politični monopolizem?
Ne. Osebno sem močno razočaran nad sprejetimi ustavnimi amandmaji, ki to dopuščajo. Svobodni trg zah. teva svobodnega človeka, kajti le svoboden človek je lahko ustvarjalen. Trg pa stimulira le ustvarjalne, delovne in sposobne. Za tržno gospo, darstvo potrebujemo svobodnega človeka in svobodno družbo.
TRIBUNA: Ali ustavne spremembe prinašajo slovenskemu narodu tudi izgubo suverenosti?
Slovenci smo dei svoje suverenosti z ustavnimi spremembami prav gotovo izgubili in naj me nihče ne prepričuje, da ni tako.
TRIBUNA: Ste lahko bolj kon. kretni? Kaj! smo izgubili?
Gre za vprašanje, kdaj je zvezni zakon nad republiškim zakonom. Do tsedaj so bili republiški zakoni tisti, ki so imeli vso prioriteto, sedaj, pa v določenih primerih to postajajo zvezni. Gre tudi za nekatere sisteme gospodarske infrastrukture, ki bi naj bili od sedaj popolnoma centralistično vodeni. Mislim predvsem na železnice in pošte. Dvomim, da bodo ti ■sistemi na tak način funkcionirali. Prinašali bodo velike težave, izgube in nesoglasja. Suverenost izgubljamo tudi z enotnim davčnim sistemom, ter na področju sodstva. Vsaka republika je na ta način izgubila nekaj svoje suverenosti. Jasno je, da se Slovenija temu najbolj upira, kajti .najbolj razvitemu centralizem pri-
naša le to, da mu bodo še več jemali.
TRIBUNA: Kaj nam prinaša nov način financiranja armade?
Financiranje armade je velik paradoks. Sedaj smo del financiranja iz obremenitve dohodka prenesli v prometni davek. Jasno pa je, da se tam, kjer je višji narodni dohodek, obrača tudi več denarja. Tako smo spet na istem, Slovenci bomo po državljanu dali več, toda po drugi poti. Zaradi tega bodo v tej državi večna nezaupanja, nesoglasja in nasprotovanja, ker čistih računov pri nas nikdar ne bo>. Vsi pa vemo, da če želimo biti dobri prijatelji, moramo imeti najprej čiste račune. Do čistih računov bi prišli, če bi vsaka republika za armado in federacijo prispevala ,po številu prebivalcev. Bolj delovnemu, ustvarjalnejšemu i.n prid-nejšemu nima nihče pravice več jemati. Tak način financiranja je edini način, da se pri nas kaj spremeni. Tako bi bili nekateri ostali narodi veliko bolj obremenjeni z dajatvami kot' so danes in bi se tudi prej uprli velikim dajatvam, oziroma bolj potrudili za večjo učinkovitost svojega gospodarstva. Jemati več tistim, ki več ustvarijo in dajati potuho tistim, ki ustvarijo manj — to je ena čudma logika, ki je skregana z vsako zdravo pametjo. Vendar pa za oblast najlažja logika. Prepričan sem, da s ¡sedanjim načinom financiranja ne bo prišlo do pozitivnih premikov v našem gospodarstvu.
TRIBUNA: Neracionalno je tudi financiranje družbenih dejavnosti?
Bolj neracionalno ne more biti. To Vodi do tega, da' o družbenih dejavnostih ne odločajo niti tisti, ki da-
jejo denar, niti zdravstvo, šolstvo ali kultura, temveč birokracija. Tej birokraciji ,pa dirigira politika. Na računih občinskih in republiških SIS-ov se nabirajo ogromne vsote denarja, ki se obračajo pod dirigentsko palico politike. Na obračanje tega denarja nimajo vpliva niti tisti, ki denar dajejo, niti tisti, ki ga prejemajo. Govoriti o izvajalcih na eni ¡strani in porabnikih na drugi •— to je ena huda potegavščina in velika farsa. SLS-cm se je treba nenehno dokazovati in biti dober z njimi, da ti dajo denar. Treba se je klanjati birokratom, da dobiš tisto, kar ti je gospodarstvo že tako in tako namenilo. Na tak način je velik sloj ljudi dobil moč, kajti on razpolaga z denarjem in ta denar deli. To je zelo čudna igra, katere rezultat je, da politika upravlja in obrača de-ar, ki je namenjen za družbene dejavnosti.
TRIBUNA: Se pravi, da si politika na talk način polni žepe?
Da bi kaj izboljšali, bi morali skrčiti velik del birokracije. SIS-e bi morali ukiniti, namesto njih pa v o-kviru Izvršnega sveta postaviti komiteje ali ministrstva.
Preveč imamo ljudi, ki pametno razpravljajo o tem, kako naj se denar deli. Na vseh sejah, bodisi občinskih, republiških ali zveznih, razpravljajo le o tem, kako si bodo sredstva razdelili. Nikdar pa se ne sprašujejo, kako bomo denar sploh ustvarili in ali smo ga sploh sposobni u-stvariti.
TRIBUNA: Kaj pa denar za nerazvite? Ali se vam obstoječi način financiranja zdi ustrezen?
Takoj bi ukinil Vsak dinar za nerazvite. Količina denarja, ki se daje v ta sklad je absurdna. Ni nam potreben posrednik za prenos denarja. Prepričan sem, da obstaja interes za direktna gospodarska in kulturna povezovanja med republikami. Slovenija, prav gotovo ima interes za takšna vlaganja, kajti konec koncev si mora iskati tržišče, če Iskra želi v Prištini postaviti tovarno potem se naj gre ¡sama tja1 tudi pogovarjat, ne pa da da najprej denar republiki, ta federaciji, ta spet naprej. .. Vmes pa se denar trikrat obrne in dvakrat iizgubi, nekdo pa jasno, da zasluži. To SO' stvari, ¡ki niso čiste.
TRIBUNA: Ali je demokratizaci-ja sploh mogoča znotraj sistema, ki eni stranki omogoča, da ima ves politični monopol in se predstavlja za
avantgardo družbe?
Ne, celoten sistem je treba spremeniti, kot sem ž,e prej dejal. Uvesti dvostrankarki sistem in svobodne volitve.
TRIBUNA: Ali smo za to zreli?
Mislim, da v Sloveniji za to izpolnjujemo vse pogoje. Partije s tem še ne bo konec, če pa ¡se Partija sama boji, da to pomeni konec za.n.jo, to pač pomeni, da tega ljudstva ni sposobna voditi.
TRIBUNA: Ali bo Partija dopustila še eno stranko?
To bi bilo zanjo samo dobro Partija bi se moraila sama izpostaviti politični konkurenci, če tega n,e bo storila, potem tudi znotraj Partije ne boi prišlo do sprememb. Tudi do demokratizacije celotna družbe ne.
(Konec)